Posamezna številka 1 K.
Stev. 104.
Poštnina plačana v gotovini.
VLlnuiiani, vsoDolojne 8. moja m
Leto m
»SLOVENEC« relja m polti U ves strani Jugoslavije ln t LJubljani: H Mlo lat« naprej. K 180-— H pol let« „ .. „ 90-— n ootrt leta ,, .. „ 45-— n .n mesec „ ,. „ 15-—
la tnonmetvo celoletno S 240--
ess Sobotna izdaja: s
Xa oelo leto.....K 30-_
Ba taosemetvo > . > . n 35—
■ ■ .i Inserati: uujujji Knostolpns petttvrsta (U m široka ta 3 mm visoka aU if«
prostor) sa enkrat . . . po K 4*51 uradni rasglari, poslana 1M. .... po K (h—.
Pri ve6|ea naročita popust.
Halmanjil oglas 59/8mm KU
Iihsjs vsak dan lusemil ponedeljek ln dan po praaUk<%
eb V url sjutraj.
tw Uredništvo jo v Kopitarjevi nltot Stev. B/in. Rokopisi se ne v-nčajo; netranklran« pisma se ne ■prejemajo. Ursfti, telet štv. 50, npravn. 8tv. 328.		P	olitičen list za slovenski narod	■	Pjrivs |e v Kopitarjevi nI. 6. — Bafan poštne hren. ljubljanske it. 650 aa naročnina ta št. 349 ia oglase, avstr. ta čeSke 24.797, ogr. 29.511. bosu^hsro, 7583.
Dr. Trasrclilč o delu Bi^Ie mirouiie
LDU Belgrad, 6. maja. Minister za fettnanje stvari dr. Trumbič je sprejel zastopnika »Beogradske Štampe«, ki mu jc stavil vprašanje, kaj je bila vodilna ideja naie delegacije in vlade v jadranskem .vprašanju in posebno ali so to idejo dosedaj obvarovali. Minister dr. Trumbič jc izjavil: Nisem mislil, da bo treba, staviti v Belgradu meni tako vprašanje, ki bi samo po sebi moralo predstavljati neko sumnjo o odgovoru nanje. Za to sumnjo ne more Hti mesta od početka do sedaj. Vse naše ;vlade in vsi člani naše delegacije so vedno imeli brez omahovanja pred očmi eno in isto vodilno idejo. Vedno smo imeli pred očmi najbolj bistvene gospodarske in stra-tej^čne interese naše države. Sklenili smo, ida jih obvarujemo po vsaki ccni. Mednarodni odnošaji, ustvarjeni brez naše volje, so nas primorali, da se prilagodimo žrtvam na nekaterih točkah, kjer jc naše narodnostno pravo nesporno, vendar oni osnovni res življenski interesi, katere vsi enako pojmimo — naj se tičejo severa ali pa juga Jadranskega morja — ti interesi ne morejo biti predmet pogajanj ali odstopit-ve. Ko bo prišel čas, da širša javnost izve podrobnosti našega dela, sc bodo vsi prepričali o resničnosti teh besed. S tem se bo podal dokaz, da je bila politika naše države na mirovni konferenci vestna in dosledna.
meje bogastva S
Nahajamo sc v enem najvažnejših razdobij zgodovine našega rodu. V Sloveniji bo od dalekovidnosti, poguma in načelne zvestobe Slovenske ljudske stranke, ki združuje v sebi jedro slovenskega naroda, v veliki meri odvisna bodočnost našega kmeta, delavca, obrtnika in nameščenca. Morda so prišli trenotki, ko jc ta ali oni izmed naših pristašev sledil kriku moža s ceste, ko ga je mamil hrup množice, mu ohromil sile in pogasil navdušenje. Toda poulični, od strasti razrvani senzacijski politik ne bo kazal poti zavednim, samozavestnim množicam, ki so iz lastne sile zgradile mogočno politično, prosvetno in gospodarsko organizacijo krščanskega ljudstva Mož s ceste ne posveti politiki ne časa in ne resnobnega razmišljanja. Nič ni bolj nevarno, kol čo se kaka stranka da obvladati od strasti površnih opazovalcev, medtem ko ostanejo tisoči samoniklih, delavnih mož, ki so vzeli nase vso pezo podrobnega dela, nemi opazovalci.
To dejstvo bomo morali imeti pred očmi, ko bomo začeli oblikovati ogromne ustavne, gospodarske in socialne probleme, ki kličejo po brzi rešitvi. Ločiti bo treba z vso ostrino hrup hujskaških demagogov, kot smo ga čuli zadnje tedne, od resničnih in perečih potreb ljudstva, ki živi od dela. Kakšen jc danes položaj našega ljudstva? Mirno moremo reči, da živi precejšen del mestnega prebivalstva v bedi. Še več jih je, ki stoje na pragu revščine; dokler so mladi in sami, žive od upov, ko si ustvarijo lastno ognjišče, uvidijo, da jim ni mogočo pošteno živeti od dela lastnih rok. Nič bolje ni na deželi. Med mestnim prebivalstvom globoko ukoreninjeno mnenje, da je kmetski stan med vojno obogatel, je čisto napačno. Res se je kmetu mestoma posrečilo, priti med vojno do gotovine in izkopati posestvo iz dolgov, a to je moral drago plačati. Ko je končala vojna, so bili hlevi napol prazni, kmetsko orodje obrabljeno, obleka obnošena. In če je hotel kmetski posestnik dvigniti svoje gospodarstvo na predvojno višino, je moral odšteti vse prihranke in še kaj več. Gotovina, ki jo je bil prislužil, predstavlja često !e drobec vrednosti inventarja, ki je šel iz hiše. Zopet se bliža čas, ko bo kmetsko ljudstvo začelo iskati posojil in se pogrezati v dolgove.
Tako je stanje pri nas, če ne hujše. Na eni strani se produktivni in socialno koristni stanovi komaj rijejo skozi življenje, — na drugi so se nabrala v rokah posameznikov orjaška bogatstva, plod tujega dela. Če hoče ljudska stranka ostati zvesta sami sebi, mora sprejeti boj s to bedo še z večjo silo kot kdaj prej. Kako je to mogoče? Treba je preosnovati sedanji gospodarski sistem, ki rodi to obupno stanje. Družba" mora z zakoni omejiti bohotno rast bogastva, pristriči neomejeno in družbi nevarno naraščanje kapitalizma, ki dan za dnem uničuje, slabi in požira samostojna mala gospodarstva. Z eno besedo: Kakor naj ima vsak delaven človek zajamčen eksistenčni minimum, tako naj bo zakonito določena najvišja meja bogastva, ki ga sme imeti posameznik. Kar presega to mejo, naj pripade v obliki oddaje premoženja in progresivnih davkov družbi. To načelo ni demagogija, ampak beda, delavnih stanov kliče z zapovedujočim glasom po tej koreniti operaciji.
Morda se bo kdo nasmehnil in navedel sto strokovnjaških ugovorov. In vendar smo, vsaj v teoriji, vsi pristali na analogno rešitev agrarnega vprašanja. V vseh strankah se je, tako ali tako, uveljavil klic: Zemlja onemu, ki jo obdeluje! Pri izvedbi
agrarne reforme bo veljalo načelo, naj bo vsakemu, ki obdeluje zemljo, zajamčen eksistenčni minimum zemlje, postavno naj bo pa tudi določena najvišja izmera zemlje, ki jo sme kdo posedovati, Čc se je tu uveljavil princip, da odloča o gospodarskem blagostanju v prvi vrsti delo, produktivno in socialno koristo delo, — ali je krivica, če to načelo razširimo tudi na druga polja gospodarstva?
Res jc, da bi mogla agrarna reforma prinesti svežega radostnega duha v naše narodno gospodarstvo. Marsikdo je tudi mislil, da bo s tem v bistvu rešen pretežen del socialnega vorašanja. Ne varajmo se. V Sloveniji n. pr. nimamo dovolj plodne zeruije, polj, travnikov in vrtov, da bi mogli v velikem slogu ustanavljati neve, male kmetije. V pretežni večini so gozdovi, te bo pre.zela deloma država, deloma jih bo izročila občinam in potrebnim posestnikom v uporabo. Toda, najsi bi se nam tudi posrečilo naseliti naše ljudi na jugu, kaj bi bilo s tem doseženega? Pusto zemljo bi imeli in prazne roke. Če bi hoteli doseči svoj cilj, da se na tej zemlji ustali novo samostojno gospodarstvo, bi morala država zgraditi naseljencu hišo, mu preskrbeti živino, poljsko orodje in mu posoditi obratni kapital za prvo leto. Stvar ni tako lahkotna, kot si mislijo mnogi, ki dele v imenu svoje stranke zemijo in obljube po političnih shodih. Izpeljiva je, če bo država krepko zgrabila celo zadevo in — če bo imela dovolj denarja na razpolago.
Da, poleg načela socialne pravičnosti podpira zahtevo, da se zakonito potegnejo meje bogastvu tudi dejstvo, da država ne more izpeljati niti ene dalekosežne socialne reforme, dokler ji ljudstvo in predvsem najbogatejši iz ljudstva ne dajo obilnih sreds!:v -a razpolago. Nameščenci, invalidi, delavstvo, mali kmetje, — vsi pričakujejo pomoči tudi od države. Med vojno se je znižalo ali zginilo premoženje vseh teh stanov; deloma so ga izstrelili v obliki granat, v večjem delu se je pa nagomilalo pri par posestnikih orjaškega bogastva. Od teh naj ga dobi država, da ga uporabi za izvedbo učinkovitih socialnih reform.
Določiti meje bogastvu bi bil eden izmed temeljnih kamnov nove socialne organizacije gospodarstva. Ali bomo to zmogli? Za to mirno revolucijo v gospodarstvu se bo moralo boriti ljudstvo samo, v prvi vrsti tisto ljudstvo, ki koplje, žaga, streže strojem in množi s svojimi rokami bogastvo sveta. V tem ljudstvu je moč in zmaga socialne misli.	U,
podbili in pokvarili delo hujskajočim nemškim agitatorjem, ki love neodločne kaline po logih in lokah podravskih na take limanice kot je n. pr. opravljanje: češ, saj Jugoslavija sploh ni zmožna dovesti tjakaj letovlščnlkov in turistov. Vrbsko jezero jo eno izmed najstarejših letovišč. Slovelo je pred vojno kot eno izmed prvovrstnih, najznamenitejših avstro - ogrskih tujsko - prometnih postojank. Na tisoče in tisoče letoviščnikov, turistov in športnikov je privlačevalo sleherno leto in to ne samo v letni, temveč tudi v zimski sezoni.
Razne okolnostl so igrale tu vlogo: iz-borna reklama, res lepa okolica, »moda«, ugodnost klimatičnega zdravišča, posebno za deco ln dame, za slabokrvne, oslabele, okrevajoče po boleznih in bolehajoče na živcih in katarjih. Toda največji renomč ima pač Vrbsko jezero že od nekdaj kot »najtoplejše alpsko jezero« s toplino od 22° do 27° C. — Ima isto temperaturo kot Gardsko jezero, ki leži že v lombardski nižini. Kopaš so torej lahko od maja do oktobra!
Jezero samo na sebi nima z nobenim drugim v Sloveniji posebne sličnosti, da bi ga moral primerjati. Je nekaj čisto posebnega. Zo vsled svoje veličino — je namreč največje našo jezero — ti mora imponirati! Oblike je podolgovate, na obeh straneh ga obdajajo gozdnati griči s svetlimi ruti. v ozadju pa ga po-
Krščansko žensko drnStuo.
Dosedanje »Meščansko žensko društvo« (odsek »Ženske — oziroma Krščan-sko-socialne zveze«) v Ljubljani se je pre-organiziralo v novo »Krščansko žen-skodruštvo «takisto s sedežem v Ljubljani in včlanjeno v »Slov. kršč. socialni zvezi«. Tozadevni občni zbor se je vršil dne 6. maja ob 5 .uri popoldne v Posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Zborovanja, katerega se je udeležilo častno število gospč in gospodičen, je otvorila predsednica prejšnjega »Meščanskega ženskega društva« in predsednica pripravljalnega odboro novega društva, gospa Helena ing. Remčeva. V svojem pozdravu je izrazila veselje nad obilno udeležbo, katera to-lažilno dokazuje, da gospo in gospodične umevajo pomen novega društva. Naj se zbere v novem društvu vse inteligentno ženstvo, ki prepričano krščanski čuti in je ponosno na to, da more svoje krščanstvo tudi pred svetom izpričevati. »Združujemo sc na d°!o za krščansko in narodno pro-sveto. Nismo siccr tako zelo poklicane delovati v javnosti kakor možje, a da bi stale ob strani — tega ne! Tudi me moramo po svoje posezati v javnost, zlasti na prosvetnem in socialnem polju. Veliko je tu dela vsepovsod. Treba je sejati, da bomo želi. Sejati pa v duhu krščanstva, da bosta naša domovina in narod resnično srečna. Podaj m o si torej roke za delo po naših vzvišenih krščanskih resnicah in vzorih!«
Nato je izpregovoril od pripravljalnega odbora povabljeni govornik g. dr. Mih. Opeka tako-le:
Častite damel Pripravljalni odbor me je povabil, da izpregovorim o priliki ustanovnega shoda vašega novega društva dve tri besede.
Bivše »Meščansko žensko društvo« si je zaželelo širšega in svobodnejšega razmaha. To je povsem umevno. Današnji čas jc pač potreba, da se razvijejo zlasti vse inteligentno sile na vse strani: treba je iskati poglobljenja svojemu znanju, svoji naobrazbl, svojemu prepričanju ter obenem posvečati pažnjo tolikim in tako različnim javnim nalogam današnje dobe: delu — vzgojnemu, prosvetnemu, karita-tivnemu, organizatoričnemu itd. Zato so je »Meščansko žensko društvo« sklenilo preosnovati v novo društvo s širšim programom. Le to naj bo gojilo med članicami medsebojno družabnost in vzajemnost — kakor »Meščansko društvo« — poleg tega pa resnično tudi poglabljalo med njimi vsestransko krščansko in narodno kulturo ter jih vzpodbujalo in usposabljalo
zdravljajo planino. Razteza so od vzhoda na zapad, meri 2061 ha in znaša največja dolžina 16.5 km, širina 1.6 km, globina pa 84 m. Po teh ogromnih »cifrah« bi človek akoro slutil, da mora kazati jezero sila resnobno lice — kot pač vsaka visokost in dostojanstvo — pa ni tako. Prav prijazen, da ne rečem mil ulis napravlja. In čeprav imaš 3 in pol ure kar dovolj peš samo ob južni obali, kljub temu je jezero vseskozi zanimivo, veličastno ln lepo ter polno prav srčkanih motivov in detajlov, Kako pa naj rečem drugače n. pr. žo samo o Otoku? Ali ni to res srčkano! — Pa o tem več pozneje.
Kakor znano, so nam vsilili državno mejo ravno po sredini jezera. Potemtakem spada severna obal za enkrat še v nemško plebiscitno cono B, južna pa v jugoslovansko cono A. Kolov z ograjo nismo zabili... Po en jugoslovanski orožnik na straži na vsakem pristanu za enkrat popolnoma zadostuje. Vendar pa opozarjamo, da mora imeti vsak izletnik potno dovoljonjo od okrajnega glavarstva, ker naši orožniki, hvala Bogu, ne poznajo šale, kadar se gre za res — red mora biti povsod. — Informacije o potovanju in nastanjenju ob Vrb-skem jezeru pa ti izposluje brezplačno T o u r i s t Office Borovlje ali Ljubljana.
Dohod na Vrbsko jezero po železnici io z nemške strani nekoliko boli ugoden.
f I^TFIC
»v*? /-a Vrf	ii A f>
Ifpfbsis® Jezsro
Rud. Badiura.
Kmalu bo leto dni, odkar smo čitali semtertja večkrat kakšne vesti z Vrbske-ga jezera Bilo je to takrat, ko so trobili tam po ravnem dravskem polju naši mož-narji retirado komunistično navdahnjenemu celovškemu Volksvvehru, ko so mar-širale čete junaških naših boritcljov vo- , selo prepevajoč ob obali Vrbskega jezera in so se rosila hvaležna očesa osvobojenih Korošcev... Odtistihmal pa jc kmalu vso j utihnilo. Kajti, ko se italijansko-nemškim j spletkam ni posrečilo odgnati naših »Ja-nezpv« z Vrbskega jezera in nam začrtati , državno mejo po Karavankah — kajpak, i kar ob Prešernovi in Kadilnikovi koči — J od takrat ves čas do .sedaj gre druga bor- I ba za šo večjo »državno lužo« kot gori ! omenjeno, gre za — Jadran, ki okupi- ! ra sedaj vse naše časopisje.
Marsikaj se jo spromonilo od lani na ' Vrbskem jezeru. Polegla, se je norvoznost. ■ .. Nič več vojaških patrulj in prehajajo čih čet Le posamezni žcndarmerljski stražniki na pristaniščnih pomolih šc spominjajo po obali potujočega potnika, da jc tu kljub božjemu miru v toj divni okolici vendar le Se neko izredno stanje. Mesto
drdrajočih trenskih vozov sročavaš cestarje, ki popravljajo cesto in steze do posameznih vil; delavci okopujejo vrtove, trebijo parke, odpirajo se okna, verande in balkoni; čistijo sc obrežni vrtni saloni in terase. VeČina hotelov je žo lepo urejenih in semtertja žo šota ta ali oni leto-viščnik. Povsod živahno gibanjo — vse kaže, da sc pripravlja tudi lopa Daša južna polovica Vrbskega jezera po večletnom odmoru na sprejem letoviščnikov.
Jugoslovanom Vrbsko jezero do sedaj ni bilo nič kaj posebno poznano. Obiskovali so ga doslej večinoma lo Nemci z Dunaja ia južnoavstrljskih mest in pa Mažari. Razen Slovcncev iz Celovca ali Beljaka, tudi Slovenci v Posavju niso kazali do sedaj posebnega zanimanja zanj. Zadovoljevali so se, če so ga občudovali s Stola, Golico ali Kepo ali raz drugo vrhove Karavank, odkoder ga je tako lepo opazovati.
Toda letos, ko stopa Vrbsko jezero prvikrat na površje tudi kot jugoslovansko jezero, letovišče, kopališče in športna postojanka par e.tcel-lenco, lotos jo žo čas, da se zanj bolj zavzamemo in ei ga oglodamo nekoliko od bližjo. Naša narodna dolžnost jc, da ga lotos kolikor mogoče mnogoštevilno — šo prod plebiscitom — poselimo in spoznamo ta znameniti biser slovenskega Podravja, da vemo prav ceniti našo predrago Koroško I Na ta način bomo tudi naibolio iz-
za prosvetno in socialno delo vseh vrst v prospeh krščanske in narodne kulture. — Po mojih mislih, se bo dalo — če bo novo društvo pridno delalo — veliko doseči. Predavanja, za katera ho treba zlasti skrbeti, naj bodo seznanjala društvenice z važnimi sodobnimi problemi, zlasti tistimi, ki tičejo inteligentno ženo, bodisi kot mater, gospodinjo, vzgojiteljico, učiteljico ali seveda tudi le kot enakopravno članico človeško družbe. Diskusijski večeri, ki jih ho treba tudi pridno prirejati, naj bodo zlasti še nudili priliko posezati na globoko in Široko ter si ustvarjati jasnih pojmov v najrazličnejših aktualnih vprašanjih, posebno verskih, socialnih, umetnostnih, literarnih itd. Pa tudi navadni družabni večeri, tudi zabavne prireditve, Izleti itd. naj na bodo služili samo zabavi, marveč naj bodo imeli na sebi zmerom pečat prijetnosti .s koristnim. Odbor pa bo moral s krepko roko razdeljevati vloge, delati na to, da se bodo družbene članico udeleževale kar najrazličnejših panog javnega delovanja in javnih prireditev, zlasti v prosvetni, vzgojni in dobrodelni smeri; iskati bo moral zmerom novih iniciativ, «iovati odseke za sodobne naloge itd. — To je tisti razmah, katerega si jo »Meščansko žensko društvo« želelo in katerega hoče biti deležno v novem društvu, ki se danes ustanavlja.
Hotele pa so častite damo tudi bolj poudariti v javnosti svoje svetovno nazi-ranje. Zato imenujejo svojo novo društvo »Krščansko žensko društvo«. Temu sklepu častitih dam moje najodkritosrčnejše priznanje! Sicer ni moderno poudarjati dandanes svoje krščansko prepričanje — a včasih je tudi prav, biti nemoderen. Če-stite damel Krščanstvo, kateremu hočeta .ve že z zunanjim imenom svojega društva izkazovati javno svojo ljubezen in zvestobo, ima tudi vso pravico do vaše ljubezni in zvestobe. Krščanstvo je ženo osvobodilo in jo dvignilo do visoke stopnje časti in dostojanstva. V luči krščanstva je vsaka žena sestra tiste velike Matere, kateri ne prepeva samo Cerkev, marveč tudi kultura svoj Magnifikat in ki jo vsi pozdravljamo sleherni dan, rekoč: Blažena si med ženami! V krščanstvu je žena —ne sužnja možu, marveč družica, v zakramentu posvečena, da rodi svoj sad za nebesa.. V krščanstvu sije na ženo-mater v njenih betlehemskih urah odsev veselja betlehemskega hlevca; skrbi za odraščajočo deco ji blaži svetel spomin na Naza-ret, kjer najlepša Mati dela in žrtvuje za doraščajoče božje Dete — in njena križana ljubezen do otrok joka in se tolaži s pre-bodeno Materjo pod križem na Golgoti. — Pa tudi na življenje žene-nematere meče krščanstvo svojo posebno, čudovito luč. Tudi na življenje redovnice, ki brez zemeljskega mirtnega venca v laseh hodih za Jagnjctom, kamorkoli gre — Bogu zaročena in ljubezni do bližnjega darovana. Tudi na življenje učiteljice, ki se — čista v svojem teženju in zvanju — použiva v delu in ljubezni za tiste, katere je božji prijatelj otrok stiskal na svoje ljubeče Srce in ki je njihovo nebeško kraljestvo. Vsedol do najnižjo delavke-trpinkc siplje krščanstvo svojo osrečujočo zarjo — do sirote, ki zapuščena in. osamela vzdihujoč pod težkim bremenom vsakdanjega križa upira svoj pogled na osmo postajo križe-vega pota, na kateri z veliko težjim križem obloženi Gospod tolaži žalostne žend.
Zato je prav, da v ženskem srcu gori ljubezen za krščanstvo. Zato je prav, da žena spoznava javno pred svetom svoje krščanstvo. Sama sebe časti, ko ponosno
kakor iz naše. Bivša naša monarhija jo namreč kaj previdno orijentirala to tujsko prometno točko na vse strani sebi, t. j. Nemcem v prid, na j ug pa ga je zvezala 8ele zelo pozno in z eno samo progo. Le-ta proga je: Ljubljana — Vctrinj preko Jesenic. Najkrajši in najugodnejši od vseli je za sedaj ta dohod. Najbolje se je poslužiti jutranjega ob 6.38 uri Jz Ljubljane odhajajočega vlaka. Na Jesenicah prestopiš na koroški vlak, ki te privede skozi Karavanški predor in krasne Rožno dolino ob 11. uri na postajo V o -trinj. Tu te že čakajo vozovi, ki te po-Rtavijo po 40 inin. vožnji prijetni z div-nim pogledom na Celovec in okolico mimo znamenitega vetrinjskega gradu v prvo postojanko ob jezeru »Etablissement Ma-iernig«, ali pa še naprej. — Ako pa si se namenil peš, mahni jo b kolodvora kar čez cesto zapadno prek polja in dalje skozi vas Zakamen po cesti v Vetrinj (gostilna pri Gradu — dobra kuhinja), tam pa v desno skozi Krotno vas in pod Goričlčami proti Vrbskemu jezeru (v celem 5 četrt ure do Majernika).
Obedve obali Vrbskega jezera ste v sezoni živahni. Vendar pa ima naša veliko prednost pred severno v tem, ker nI tako neprijetno zabasana in tako na gosto poseljena kot severna. Tam so do malega že cela letoviška mesta kot Vrba, Poreče, Kriva Vrba, ki so odušile že vso priprosto naravo. Tega na naši obali hvala Bogu šo nI. Na letovišče greš ja, da se iz-
dviga častno zastavo svojega krščanskega prepričanja.
Bilo torej srečno, častite dame, pod to zastavo v »Krščanskem ženskem društvu«! Strnite se trdno pod njo in zberite pod njo veliko število inteligentnih gospe in go-spodičeril Pogum! navdušenje! in delo! Predvsem pa bodi z novim »Krščanskim ženskim društvom« obilno božji blagoslov!
Iz pravil, lil jih je nato prebrala tajnica bivšega »Meščanskega ženskega društva«, gdč. P e p c a T o m a 2 i č e v a, naj posnamemo s bdeče: »Krščansko žensko društvo« jc nepolitično, kulturno društvo. Namen društva je: gojiti med ljubljanskim inteligentnim ženstvom krščanskega svetovnega nabiranja medsebojno družabnost in vzajemnost,, poglabljati med njirn vsestransko kriščansko in narodno kulturo ter usposabljati in vzbujati ga za prosvetno in socialno delo vseh vi-st v prospeh krščanske in narodne kulture. — V dosego društvenih namenov prireja društvo društvene in javne družabne večere, zabave in izlete; predavanja, diskusijsko sestanke in razstave; po potrebi izdaja tudi lastno glasilo in društvene publikacije. — članice društva so redne, ki vplačujejo po 2 dinarja na leto; ustanoviteljice, ki plačajo društvu enkrat za vselej veaj 100 dinarjev —- in častne članic«, katere imenuje občni zbor zaradi posebnih zaslug za krščansko ln narodno kulturo. — Gospe in gospodične krščanskega svetovnega nazi-ranja, ki žele biti članice »Krščanskega ženskega društva« se oglase osebno ali pismeno pri odboru ali njega poverjenici. Odbor sprejema članice in odklanja brez navedbe vzroka. —
V društveni odbor so bile izvoljene sledeče gospo ln gospodične: Predsednica Helena ing. Remčeva; I. podpredsednica Mara dr. Brejčeva; II- podpredsednica Hll-da prof. Sušnikova; tajnica Amalija Kre-d'ar; tajniee namestnica Pepca Tomažič; blagajničarka Mimi Detela; blagajnlčarke namestnica Fina Meriardijeva; gospodinja Nežika Vrhovčeva; gospodinje namestnica Terezija Koširjeva; zapisnlkarica Anči Pogačnik; odbornice: Marijaniška prednica s. Terezija, Marija Humekova, Evgeni-ja Gaietova in Amalija dr. Pogačnikova. — Poživljamo ljubljansko krščansko - mislece inteligentno ženstvo, da se v polnem številu oklene te ženske organizacije. V številu je moč, v moči je ugled, v ugledu pogoj za plodonosno delovanje.
Priglase z.a pristop k društvu sprejemajo vse članice odbora, zlasti Še ga. predsednica (Krsnikova ulica 7) ter tajnica (Sv. Petra ccsta 71) in nje namestnica (Sv. Petra nasip 71).
Trdi boj, ki ga bije jugoslovanski narod in zlasti njega slovenski del za severno mejo, je gotovo razglasil ime slovenske Koroške po celi Jugoslaviji. Zato si usoia generalni komisarijat za tujski promet in turistiko v Ljubljani opozarjati cenjeno občinstvo na izredno prirodno lepoto te pokrajine. Prepričani smo, da padejo naše besede na rodovitna tla in se mnogi odzovejo našemu pozivu.
Alpska dežela, ki jo dele od nekdanje Kranjske lepe Karavanke, je polna naravnih krasot. Zlasti lepa so koroška jezera, od katerih je v slovenskem delu najlepše in največje Vrbsko jezero. Ob njem je vse polno hotelov, penzijonov in vil, prirejenih za letoviščarje in je sploh vsa pokrajina tam eno samo krasno letovišče velikega, razkošnega stila, ki prevzame ob primer-
nem negovanju lahko svetovno konkurenco.
Glede prirodnih krasot je to jezero, ležeče ob zložnih holmih, s katerih se nudi krasen razgled na Karavanke in na mesto Celovec in na ravnino tja proti slavnemu Gosposvetskemu polju, gotovo ena najlepših ali celo najlepša točka Jugoslavije. Primerno ic ra izhodišče raznih manjših in večjih izletov po okolici, začetniških planinskih tur in tudi težjih tur za izvež-bane turiste,
V ostalem so hoteli itd. preskrbljeni z vsem potrebnim razkošjem, preskrbljeno je tudi v vsakem oziru za razne športe, vožnje po jezeru, ribolov itd.
Cene so zlasti za goste iz pokrajin, kjer je že pred ujedinjenjem bil v veljavi dinar, naravnost bagatelne, Toda tudi v splošnem so zmerne.
Dana je prilika i za konverzacijo v francoskem, angleškem ter češkem jeziku, Ako pride dovolj gostov, je samoob-sebi umljivo, da bo i slovenski i srbohrvat-ski jezik zastopan tako častno, da se bo sleherni Jugoslovan lahko zavedal, da biva čeprav na skrajni severni in najbolj ogroženi meji — vendar pod okriljem Jugoslavije. Serija traja od 5. maja do 30. septembra. Podnebje ugodno in zlasti letos izredno prijetno.
^ To letovišče je letos prvič odprto svobodnim državljanom svobodne Jugoslavije, kajti preje so se tod košatih lf:mci.
Pokažimo, da se zavedamo važnosti tega dejstva in posečaimo v obilem številu letovišča slovenske Koroške.
Vsa podrobna pojasnila in navodila daje brezplačno Jugoslovanski genera'ni komisarijat za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani ter ekspozitura generalnega ko-misarijata v Borovljah na Koroškem.
Pogodba z Ukrajino.
LDU CunaJ, 7. maja. (DunKU) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Kamenca Podolskcga: Pogodba med Poljsko in Ukrajino je bila potrjena na sejj narodnega sveta v Kamencu Podolskem dne 18. aprila od vseh ukrajinskih strank z izjemo socialno-revolucionarne in privržencev komunističnega bloka. Zadnji dve stranki sta pogodbo zavrnili, ker pripadnost vzhodne Galicije k Ukrajini ni zagotovljena in ker sta privrženki sovjetskega sistema.
PoIJsko-ukraJInsIia ofenziva.
LDU Dnnaj, 7. maja. (DunKU) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Kamenca Podolskega: V zvezi z vojaškimi uspehi poljskih in ukrajinskih čet je bila tu pod vrhovnim poveljstvom hetmana Petljure začasno uvedena ukrajinska uprava
€SŠk0«
Aretiran poslanec.
LDU Prsga, 6. maja. (ČTU) Novoizvoljenega poslanca madžarske kršč, socialne stranke Toblerja je dal vojaški državni pravdnik v Bratislavi aretirati radi zločina veleizdaje. Ministrstvo za notranje posle bo odločilo, ali naj se izpusti na svobodo ali obdrži v zaporu.
Za 1 milijardo državnih zakladnic,
LDU Praga, 6. maja. (ČTU) Finančni minister Sonntag je naznanil, da bo vlada izdala državne zakladnice v skupnem znesku ene milijarde kron, da se odpravi stagnacija v bančnem poslovanju.
Nemliša,
Poziv k revoluciji, LDU Berlin, 7. maja. (Dun. KU) — Woli'fov urad poroča iz Strassburga, da se v lotaringijskem industrijskem okrožm že nekaj dni pojavljajo pre ;>si, ki poživljajo k revoluciji.
Francoski soa!a!l«t!Sni vodja t Borilna.
LDU Berlin, 7. maja. (Dun. KU) — Francoski socialni demokrat Albert Tho-
mas je včeraj dospel semkaj, cla se s soci-alno-demokratskimi poslanci ln voditelji strokovnih organizacij posvetuje o delavskih vprašanjih.
Francija.
ScleznlSarska stavka,
LDU Pariz, 6, maja. (Dun. KU — Agence Havas) Položaj rin železnicah je trajno jako ugoden navzlic pretnjam proti nameščencem, ki so ostali pri delu. Po. roča se o več sabotajžnih činih. Tako je skočil vlak iz tira, ker je bila odvita tračnica v dolgosti 18 m,
LDU Pariz, 7. maja. (DunKU - Havas) Ždeznlčareka stavka pojenjujo. Stavka kovinarjev ima malo uspeha. Več ko polovica pariškega delavstva delo nadaljuje ln lahko se računa, da 30 bo v ponedeljek vršilo vse delo normalno.
kalila.
Bissolali umri. LDU Berlin, 7. maja. (Dun. KU) »Vossische Zeitung« poroča iz Curiha, da je bivši minister Bissolati v torek popold-dne v Rimu umrl v starosti 63 let.
Mirovni posvat.
Mirovna pogodba za Turčijo.
LDU Pariz, 7. maja. (DunKU - Brej-žlčno) Kakor javlja »Matin«, je bilo turški mirovni delegaciji naznanjeno, da ostane nemoteno v Versaillesu, da pa se ne sme voziti v Pariz, ali sprejemati posetov. Mirovna pogodba bo turški dclegaciji izročena 11. maja brez slovesnosti-
Enzorožitav NemčUe.
LDU London, 7. maja. (DunKU - Brezžično) Iz Pariza Javljajo, da bo marSal Foch spremljal Milleraftda na njegovem potovanju v London, da se bo posvetoval z angleškimi vojaškimi strokovnjaki o podrobnostih razorožitve Nemčije, ki se bodo v Spaai henčnoveljavno uredile.
Razna poročila.
Zvsza narodov,
LDU Pariz, 6. maja. (Dun. KU) Peto zasedanje sveta zveze narodov se prične dne 14. t. m, v Rimu. Na dnevnem redu so tale glavna vprašanja: Priprave prvega zborovanja zveze narodov, proračun zveze narodov in ustanovitev permanentne komisije za proučevanje vprašanj g'edc razorožitve,
Mednarodna trgovska kocfernca.
LDU Pariz, 6. maja. (Dun. KU) Včerajšnja seja mednarodne trgovske konference se je bavila s problemom meničnih kurzov. Skupščini je bilo predloženo troje sistemov za ureditev tega vprašanja, in sicer, ustanovitev mednarodnega zavoda, ki nj bi bil sestavljen iz zastopnikov vseh velesil in ki naj bi spravil zlate bone v
dvema jezeroma — pa se razprostira največja vas ob Vrbskem jezeru:
Ribnica,
Mična pokrajina (450 m) z narodno šolo, raznobarvnimi vilami, vrtovi, pisanim poljem pod zelenimi griči Sv. Ano na Čahljah (519 m) in Šmarjeto (605 m) s starim gradom, razglednim stolpom in staro gotično cerkvico. V krasnem tem kraju, ki ga odlikuje tudi clivnl panorama Karavank in mu daje prav lepo a 1 p 1 n s k i značaj jo že krog 35 vil. Ob jezeru pa stoje:
»S t r a n d h o t e I«, 18 sob, 25 postelj in »Gostilna ob jezeru« (Pavlič), domačo podjetje priprostejšo vrste, z de-pendanco 3 sobe, 10 postelj, 2 kopalnici z 18 kabinami, 9 čolnov, bolj znotraj v vasi pa: »Etablissement VV a l c h e r«, 3 dopendance: 29 sob, 60 postelj, velik vrtni salon, park, tenis, kopalno sobe, vozovi Itd.
Ako se mudiš v Ribnici, ne zamud! prilike in poseti 6°>*ionicnjeno Smarjeto, kakor tudi Hodiško jezero (560 m. prazgodovinske stavbe na koleh) in pa II6 d 1 š e, preljubko, slikovito koroško vasico s svojimi karakterističnimi strehami »na kapo«. Zanimiva cerkev!
Iz Ribnice aaije »everozapauno ob zalivu se cesta nekoliko dvigne — nad šolo pred vilo in gradom Percht (drugI vrbski Miramar!), še en krasen pogled na Celo-I vcc koncem blestečega so jezera — nato
neblš mesta in da se oddahneš! — Vsaka vila na naši strani, vsaka grupa posameznih restavrantov, kakor tudi mala sellšča, vso diha Se polno, prosto v sveži naravi. Solnce aH senca, kar si zaliočeš, so ti nudi brez dima, prahu in ropota, v okolici pa najkrasnejši izleti, peš ali s čolnom po Jezeru. — Lepa obrežna avtomobilska cesta nadomestuje na naši strani železnico in vezo posamezno krasno ležeče obrežne postojanke Sekiro, vas Ribnico, divni Otok (v resnici lo polotok), selišči Spodnje in Zgornjo Dole ter Log s posameznimi parki, hoteli, restavranti in vilami, kopalnicami, čolnarnami, pristanišči in športnimi prostori. Danes štejemo krog 150 poslopij, ki služijo tujskemu prometu in so večinoma kakor že preje omenjeno za sprejem gostov ž o pripravljena. — Cene so zelo ugodno in zmerne. — Le en hotel (Kollitsch) ln pa nekaj vil bo tudi letos še zaprtih; to pa so večinoma privatno vile, katerih posestniki se nahajajo po večini tudi s premičnim mobiljarom vred v coni B. Bržkone pridejo mnoga Izmed teh poslopij po slebiscltu na dražbo (na prodaj), nakar že danes opozarjamo bolje eituirane naše sloje, da ne bodo kar čez noč vzrastli in neprijetno zasončlli našo južne obale različni »Rosen- Mandel- ln Fei-genbaumi«!
Oglejmo si srdaj šc nekoliko posamezne letoviške nostojanko od vzhoda na zapad.
Sekira.
Vzhodni del južne obale. Najbolj senčnat kraj s precej strmo obalo in obronki pod Rženo goro. Na vzhodnem koncu ne daleko od križišča, kjer se strneta cesti iz Vetrinja in Celovca, 1 dober kilometer od Glinicc (Glanfurt), ki tvori demarkacijsko linijo, stoji: »Etablissement Ma-J ernig« (478 m), 3 vile; 20 sob, 40 postelj; velik vrtni stekleni salon, vrt, kopalnice s 60 kabinami, čolni, godbeni paviljon, pristanišče, ribolov, omnibus k vlakom. — Lastnik zaveden Čeh, Mussil Jernej. — 15 min. višje nad nJim na planem brdu z divnlm razgledom po jezeru, na Celovec, Gorico (Maria Loretto) in Krivo Vrbo (Krumpendorf!) je »Sommerfrische Alpe« (Moser) 537 m. 18 sob, 35 postelj, veranda, vrt itd, — Pol ure od Majemiga
1 zapadno, za ono romantičnoležečo lepo vilo Griinwald, ki bi jo najraje prekrstil v »Vrbski Miramar«, stoji: »Zlato-rog« (preje VVienerheim). Restavrant & Pcnsion, 3 vile: 22 sob, 30 postolj, vrtni salon, kopalnice s 40 kabinami, pristan, 10 čolnov. Podjetje je last znanega podjetnega rojaka Jakoba Peternela iz Bleda. V okolici nove vile, posebno zapadno odtod.
Od »Zlatoroga« dalje se zavija obrežje vedno bolj v levo. jezero tvori tu velik zaliv proti Jugu, kot da se hoče spojiti s Hodiškim jezerom nad Ribnico. Pred zalivom se razgrinja lepa širna dolina. Nekako sredi te prijazne ravnine — mecl
To pa ni zelo pametno! Še eno: »Gostilničarje so hoteli uničiti klerikalci b zato je izdal dr. Brejo ono prepoved o točenju alkoholnih pijač ...« Ne morda radi štrajka, o nc! To je uganila »Domovina«! Tako, da še globlje občutimo pesnikove besede: »O »Domovina«, kdor te ljubi zdaj, — ljubiti mora s črnim gnjevom v duši...«
-r Dunajski akademiki o zadnjih dogodkih, Jugosl. kat. akademiki, organizirani v društvu »Jug« na Dunaju, so se pečali na svojem zadnjem sestanku s krvavimi dogodki v Ljubljani. Tragedija, ki se je dovršila med komunističnim delavstvom v Sloveniji, vzbuja naše sočuvstvovanje in izrekamo ob tej priliki družinam padlih naše sožalje. Smatramo za svojo dolžnost, da izrečemo z vsem poudarkom misel, da so ljubljanski dogodki sad lahkomiselne, nezrele in brezvestne taktike vedstva komunistične stranke. Odgovorni voditelji te stranke so dobro vedeli za prepoved javnih obhodov in da bi bil vsak spopad zavedene mase z red ohranjujočimi organi za delavstvo poguben, a so pognali kljub vsemu temu slovenski proletarijat na cesto in s tem v smrt. Proti tej brezvestni zlorabi delavskega proletarijata, proti temu eksperimentiranju z njegovo močjo in njegovim življenjem z vso energijo protestiramo. Ta politika mora biti za jugoslovanski proletarijat katastrofalna in ogroža njegovo bodočnost v Jugoslaviji. Resolucija, ki so jo sklenili jugosl. komunistični akademiki na Dunaju v imenu »celokupnega« jugosl. dijaštva, skuša krivdo neresnega vodstva komunistične stranke in njegovo protidelavsko taktiko zatajiti in zabrisati, zato smo to resolucijo odklonili. Zanjo je glasovalo od celokupnega dunajskega jugoslovanskega dijaštva, obstojočega iz nad 500 akademikov, 28 komunistov. — Na Dunaju, 1. maja 1920,
Begniici« ppisrii
Glasom naredbe generalnega civilnega komisarja v Trstu z dne 17. aprila t. 1., ki je bila pred kratkim objavljena tudi v nažih listih, je beguncem svobodna vrnitev v večji del Primorske. Le v one občine, oziroma vasi, ki so bile po vojski popolnoma ali večinoma porušene in ki so v omenjeni narodbi naštete, je povratek dovoljen le s privoljenjem pristojnih civilnih komisarjev.
Po tej naredbi imajo oni Lcgunci, ki so do sedaj vživali begunsko podporo in ki se do 17. t. m. vrnejo v svoj domači kraj, pravico do nadaljne 6C dnevne begunske podpore. Kakor se čuje, bodo italijanske oblasti dovoljevale brezplačno vožnjo po železnicah onim beguncem, ki se vračajo v kraje, v katere je vrnitev svobodna, tudi le do 17. t. m.
Z ozirom na to naredbo, s katero se dovoljuje velikemu številu bcgunccv svobodna vrnitev v njihov domači kraj, odpade vsak povod za nadaljno podpiranje teh vojnih beguncev od strani naše države. Zato se bo vsem beguncem, ki so pred svojim begom stalno prebivali v krajih, v katere je vrnitev svobodna, ustavila begunska podpora, ne glede na to, ali se vrnejo ali ostanejo tu.
Ker je pa do 17. t. m- le premalo čosa, da bi se mogli prizadeti begunci vrniti ali si kako drugače zasigurati svojo eksistenco, bodo v Sloveniji izplačale podpore tem begunccm še do 20. junija t. 1., beguncem - d i j a k o m pa do konca šolske-
ga leta. Beguncem iz onih krajev pa, v katere je povratek dovoljen le s privoljenjem pristojnih okupacijskih oblasti, so bodo izplačevale begunske podporo morda šo nekaj drij časa, ako bodo za to potrebni krediti ustavno dovoljeni. Vendar je v interesu tudi teh beguncev samih, da se kmalu vrnejo v svoje omačo kraje, ali pa da si kako drugače zagotovo življenjske predpogoje. —
Urad za zaščito beguncev.
Dnevne novic©.
i — Iz politične službe. Vladni tajnik dr. Vilko Pfeifer iz Maribora je dodeljen v službovanje poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani. — Bivši namestništveni tajnik na Primorskem dr. Rudolf Stein-metz-Sorodolski, dodeljen sedaj provizor-no konzularnemu zastopstvu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Gradcu, je sprejet v tej službi z naslovom vladnega tajnika v stalež političnih konceptnih uradnikov deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve. — Provi-zorni vladni koncipist pri okrajnem gla-. varstvu v Slovenjem gradcu dr. Ivan Zobec, je premeščen v službovanje k poverjeništvu za notranje zadeve. — Konceptni praktikant pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani Mirko Gorišek je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kamniku. — Absolvirana pravnika Adolf Mo-rič in Janko Osojnik sta sprejeta v pripravljalno službo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve ter dodeljena v službovanje: prvi civilnemu komisariatu za Prekmurje v Murski | Soboti, drugi okr. glavarstvu Črnomlju. — i Okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Imotskem Fran Volčjak je sprejet v službo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za notranje zadeve, ter dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Črnomlju,
—	Poročil se je g. Franjo Kaučič, de-lovodja-aspirant v delavnici juž, železnice v Mariboru z gdč. Valerijo Kastelic iz znane narodne rodbine Kastelčeve iz Mirne na Dolenjskem. — Bilo srečno!
—	Zborovanje novomeške podružnice Slomškove zveze. V četrtek 6. t. m. je zborovala podružnica v ljudski šoli v Novem mestu. Od osrednjega odbora sta se udeležila zborovanja predsednik I. Štrukelj in urednik »Slov. Učitelja« F. Fabinc. Prvi je razvijal programatične misli naše orga-rizaciie in se dotaknil vseh važnejših vprašanj, ki se danes tičejo učiteljstva, drugi pa je izvajal, da pristopimo solidarno k Uniji jugoslovanskega učiteljstva, če bc zgrajena tako, da ne bo tangirala našega političnega in svetovnega naziranja. Nikakor pa ne sme to vprašanje povzročati nekake stagnacije v naši organizaciji, ampak je treba preiti k pozitivnemu delu in sicer na eni strani na šolskem, na drugi strani pa na izvenšo'skem kulturnem polju v Slovenski krščaisko sociclni zvezi, ki je največja kulturna organizacija v Jugoslaviji, To smo delžni svo 3mu poklicu in svojemu narodu. — To zborovanje je zepet pokazalo, da sc Slomškova zveza vedno bolj utrjuje na znotraj in ko bo konsolidacija dovršena, se bo lahko pričelo zidati na-vzgor. — Za predsednika podružnice je bil izvoljen nadučilelj Štular.
—	Smrtna kosa med rojaki v Ameriki. Rev. Fran Rancinger jc umrl v St. Francis bolnišnici v Pittsburgu, Pa., dne 28. marca
promet; izdaja mednarodnega papirnatega denarja in znani predlog Walterja Beli-reasa. Po daljši debati jc bil sestavljen redakcijski komite za izgotovitev končno-veljavnega predloga za odstranitev menične krize; besedilo tega predloga bo danes predloženo polnoštevilni skupščini.
Mednarodna finančna konferenca.
LDU Berlin, 7. maja. (Dun. KU) — »Berliner Tageblatt« javlja iz Pariza: Po informaciji lista »Temps« bodo na mednarodni finančni konferenci, sklicani po svetu zveze narodov v Bruselj, predložene nastopne rešitve za odstranitev mednarodnih finančnih težkoč: 1. dovolitev zasebnih kreditov kredita potrebnim drža-ivam s pogojem, da se bodo tekoči izdatki mogli ravnati po razmerju dohodkov, izvi-rajočih iz davkov in drugih normalnih prejemkov. 2. Prilagoditev vojne odškodnine premaganih držav po njih plačilnih zmožnosti; 3. preskrba voznega gradiva, ki naj bi omogočilo normalno vzpostavitev izmenjave blaga; 4. določitev posebnih jamstev, ki bi jih morale dati dolžne države za garancijo plačevanja obresti in dolgov.
Politične notice,
pfi Socialna demokracija in dr. j. Ev.
Krek. »Cankar jo napisal najkrasnejši ne-krolog o političnem in kulturnem delavcu Kreku, kar smo jih sploh brali, — za »Naprej« ne pa za »Slovenca« — tako je zapisano v včerajšnjem »Napreju«. V uvodniku Sste številko jc pa nekdo, ki jo v besnem, slepečem strankarstvu pozabil, kaj je bil Krek slovenskemu delavnemu ljudstvu, zapisaL »Leta 1897. jc glasoval katoliški iduhoven dr. J. Ev. Krek v dunajskem parlamentu zato, — da so razpusti delavska Organizacija!! Niso tega ljudje pozabili...« »Kaj je imel dr. J. Ev. Krek od tega, da je glasoval tako proti — delavski organizaciji, ki je varovala delavstvo od stradanja?« — Vsi, ki imajo oči in roke, morejo videti in otipati, kaj jo ustvaril dr. J. Ev. Krek za slovensko ljudstvo in predvsem za delavstvo. Njegov boj za starostno zavarovanje, za delavsko varstvo, konsum-na organizacija, delavske hiše na Viču in ,v Vodmatu in sto drugih stvari govori dovolj. Ta mož je umrl kljub temu z eno krono v žepu, potem ko je dal življenje za svoje ljudstvo. Odveč je torej braniti moža, ki ga branijo njegova dela in priznanje, ki mu ga je dal ves narod brez razlike strank. Da bo pa vidno, kako je rajni Krek razumel bistvo delavsko organizacije, navajamo govor, ki ga jc imel 1. 1897. y parlamentu in v katerega se »Naprej« zaganja. Dr. Krek je že tedaj nastopil proti rdečemu terorju za popolno združevalno svobodo delavstva. Socialistične železničarje je vodil žid dr. Varkauf, izrabljajoč stanovsko, čisto strokovno organizacijo za boj proti krščanstvu, Krek je Židom - socialnim demokratom zaklical:
»Člani razpuščene socialistične organizacije so morali mnogo prispevati k strokovni organizaciji, od katere pa niso imeli ničesar razeu nekaj h u j s k a -j o č 1 h listov. Delavci so morali drago plačevati te hujskajoče liste in tiste trume gusarjev, ki so se zbirale okrog teh listov... Ta strokovna organizacija je bila stroka: brezverstvo, teoretična stroka in o d c r u š t v o. Kaka druga stroka sc v tej organizaciji ni gojila-
pa te kmalu osupne in prevzame slikovita podoba:
Otok.
Pravi biser Vrbskega jezera! Najlepši del obale! — Otok (458 m) je pravzaprav le poluotok. V grlu, tam, kjer se drži obrežja, je širok komaj C0 do 70 korakov, dalje v jezero se razširi in vzpne kvišku iznad iskrečo se gladino jezera. Na vzvišenih dveh gričkih stojita ena mala (iz leta 831.! in ena večja cerkvica, poleg nje čepi okrogli turnič — kostnjak. Vele-zanimivi v romanskem in gotičnem slogu zidani stavbi hranita redke, znamenite zgodovinske vrednote (originalno fresko iz 9. stoletja, vrata, krypta iz leta 1155., staro umetniške slike, rezbarijo, okraski, 500 let staro got. okno z Madono, slikano na šipo in mnogo dragega zanimivega). Izpred cerkvic krasen razgled! — Sredi Otoka je lep trg krog stare košate lipe. Za njim ob severozapadnem obrežju pa stojita:
»E t a b 1 i s s e m e n t P i r k e r«, 3 dc-pendance, 63 sob, 98 postelj, obsežen, dolg stekleni salon z vrtom, pristan, kopalnico s 47 kabinami, 16 čolnov, godbeni paviljon, tenis itd. in pa Restavrant & Cafe »Pri Lipi« (Kirschbaumer Georg), 13 sob, 20 postelj, veranda, vrt, kegljišče, voznik. — Pod glavno cesto nad Otokom: »Gostilna Ebncr«, 6 sob, 11 postelj, veranda, vrt. kopalnica. —■ V vasi pred Otokom in okolici je žo krog 10 vil, mnogo od teh v domačih slovenskih rokah.
Košato, valovito pobočje Konja (851 metrov), ki se dviga nad Otokom v ozadju, je zadnja večja višina od južne obali. Dalje proti zapadu spj-cmljejo jezersko obalo
Brezverstvo se je v tej organizaciji v polni meri gojilo. Jaz sam sem bil večkrat na shodih te organizacije. Kako jo darvini-zern, kako je sovraštvo do cerkve s strokovno organizacijo v zvezi? Listi, ki služijo tej organizaciji, so vsi od prvega do zadnjega polni brezverstva in sovraštva do Boga, da bi lo svoj smoter dosegli. — Rekel sem nadalje, da jc bila ta stroka oderuštvo in nasilstvo. Nasilstvo je imelo svoj vrhunec v tem, da se je vsako mnenje, ki se je izražalo izven teh socialdemokratskih društev, pobijalo s slepo div-jostjo. Razpustitev strokovnih organizacij je sicer proti koalicijski svobodi, ki jo delavci smejo in morajo zahtevati. Toda višja nego koalicijsko pravo je d e -lavcev osebna svoboda, da se lahko organizujejo- Socialdemokra-š k a organizacija je zavirala delavcem svobodo, skrbeti za svoje koristi na podragi samosvojega mišljenia in svobodnih razgovorov. Dolžnost države jc, pripomoči delavcem k organizaciji, da potom nje dobe svoje zakonite pravice. Le s spopolnjevanjem zadružne organizacije jo pričakovati, da se ugodno reši delavsko vprašanje, ker le s tega stališča moramo pri sedanjem družabnem redu kaj opraviti ter določiti načelo, da je delavec solastnik izdelka svojega dela. Dclavec naj Ima besedo pri vodstvu poslov, kjer dela, sicer je le suženj. V tem smislu ni treba strokovne organizacije samo železničarjem, marveč vsem delavcem.«
Naj si gg. socialnipatrijotje zapomnijo, da jo Krek s tem že pred triindvajsetimi leti zahteval socializacijo obratov iu čisto strokovno organizacijo delavstva! Ta »sovražnik delavstva« je delal, ko je socialna demokracija govoričila. Krek še iz groba obtožuje brezvestnost in podivjanost socialnodemokraških voditeljev, ki so boj proti kapitalizmu zamenjali z bojem proti krščanstvu. Slovenska soc. demokracija si je s tem napadom na mrtvega delavskega voditelja in največjega slovenskega političnega in kulturnega delavca priborila žalostno slavo. To jc storila ona stranka, ki se jo v času, ko je Krek z delom ustvarjal Jugoslavijo in pri tem delu izkrvavel, plazila v prahu pred dunajskimi židovskimi sodrugi.
+ O »Domovina«! Ker nimamo prostora, da bi prinašali dovtipe in smcšnice, združimo koristno s prijetnim in navajamo iz »Domovine« našim bralcem v razvedrilo: »Slovenec« ponosno poroča, da pride na I. orlovski tabor v Mariboru poseben delegat papeža Benedikta XV. Papeževa skrb je dušni blagor katolikov. A on ima še druge skrbi: v vsaki državi hoče imeti politično stranko, ki dela papeževo (klerikalno) politiko v državi in če ni drugače, proti državi. Zato je treba papeževim trabantom vsega: tercialskih vojsk, kloštrov in tudi — hlapcev za parado in za varstvo,« — Ubogi ljudje! Že umirajoče jih je popadla besnost, — Dalje: »Med drugim zahtevajo narodni (tkzv. reformi-stični) duhovniki — kar jc zelo pametno — da se duhovnikom dovoli poročiti se. Vsak razsoden človek bo dal narodnim duhovnikom prav, samo škofi so se zelo ustrašili,.. Proti duhu časa škofi ne bodo mogli ničesar storiti. Osvobodili smo se od Nemcev, in osvoboditi se moramo tudi od vseh drugih tujih vplivov, v prvi vrsti od rimskega vpliva ...« Rumeni liberalec je pokazal svoj usnjati, vedno enaki obraz. Proti katoliški Cerkvi gre.
manjši bolmi in brda, ki se pač še večkrat spuste proti obali in pomole v jezero, pa zopet odmaknejo ter napravljajo prostor terasam, ravnem in dolinicam. — Tudi to lepo idilično pokrajino, ki jo pozdravljajo z zapacla ziljski Ojsternik, Gorjanska planina, Dobrač in pa Visoščica — še celo Kepa včasih radovedno pokuka nanjo — so vzljubili naši pradedje in posadili so tam svoje domove in češnje. Istotako pa se jc zazdelo nekaterim letoviščnikom in tujsko - prometnim trgovcem: hic manebi-mus optime! To so:
Spodnje in Zgornjo Dele.
Posamezne grupe hiš in vil, tri četrt ure od otoka zapadno, vis-a-vis Porečam-Mikaven ta del obale je le še z e 1 o m a 1 o izkoriščen! Nasproti Buščavniškemu ali KaCjemu otoku se nahaja tu velika športna čolnarna »Union-Yacht-Cluba«, višje zgoraj pa ladjcdclnica Happe in pa: »Hotel Jlugelmann« z dependanco (najemnik Čuček), 25 sob, 50 postelj, pristan, 2 kopalnici z 48 kabinami, vrt, park, godbeni paviljon, 8 čolnov, 1 motorni čoln, tenis i. dr.; — daljo zgoraj na oglu obale »Na Vrvici« pa »Hotel Lampel« (lastnik domačin Čeber), 15 sob, 30 postelj, kopalnica s 40 kabinami, stekleni vrtni salon, pristan; zelo lepa lega s pogledom na Karavanke!
Kdor bi se tu nastanil, naj nc opusti izleta odtod na Š k o f i č e tri četrt ure, odkoder imaš iz »Zurja« razgled na panoramo Karavank, Julijskih in Ziljskih alp, ki mu ga ni para izlepa! Gostilne; »Pri Krištofu« in »Na Muti« (Biirgcr).
Log.
Ob hotelu Lampel, ki je »severni rtič« Vrbskega jezera ss jezero zasuka v levo proti jugozapadnemu koncu, ki je moderno pozidan z Vrbo, od katere ima jezero ime. Čiin dalje proti koncu, tembolj pogosto je poseljena obala, a vse je lepo odeto v zelenje, krasna obrežna promenada! Ta konec je po naravi precej sličen vzhodnemu, kot da je hotela narava sama zavarovati harmonijo v podobi ol.aline narave. — Tod se vrste v posameznih razdaljah:
»Hotel Auenhof«, 3 dcpendcnce, 40 sob, 90 postelj; dalje na griču na vzvišenem mostu modemi »Etablisseuicnt Excelsior« s 4 vilami, prostora za 120 oseb najmanje in pa »Etablissemcnt Pundschuh«, 3 poslopja za 100 oseb. Povsod lepi parki, vrtovi, saloni, kulture, kopalnice, čolni,- pristani, tenis itd.
Nad Logom, komaj pol ure navzgor nad našo obalo jo razprostrta krasna planota (550 m). Tu leži lepa narodnozavedna Laga ves, ki se ponaša z divnim, raz-sežnim razgledom po Karavankah, Julijskih in Ziljskih Alpah in na severne koroške planine! Gostilne: Schleicher, Kramer in Vrabelj.
Stara reč je, da se ne vračamo radi i potniki po isti poti nazaj, temveč si izberemo za povratek drago smer. Pešec in tudi kolesar imata za enkrat že to možnost i. s. čez Logoves, Dob na Rožak ter odtod na Podrožčico ali še lepše čez Ba-Sko jezero na Bače. Za vozni in avtomobilski promet pa jo še zelo slabo poskrbljeno za povratek iz zapadnega konca jezera, j odkar so nam prestavili in poslabšali de- 1
markacijsko linijo pri Rožaku s tem, da so nam odvzeli cesto čez Soprače na Vrbo. Pri tem ne sme ostati! Ta točka je emi-nentne važnosti, ne sicer za Nemce, pač pa za nas. Naj bi se to vpoštevalo, kadar se bo končno prcrešetovala naša meja z Nem-tko Avstrijo!
Gradi sc sicer že tudi neka draga cesta i. s. iz St. Ilja na Škofiče za zvezo: Ribnica Skofiče—St. IIj —Sv. Jakob—Pod-rožčica. Toda pri izberi te trase so prevladali edino le domači gospodarski razlogi. Interesi tujskega prometa, te važne panoge bodočega našega narodnega gospodarstva pa zahtevajo tu — in na to si dovoljujemo že danes opozoriti kroge, ki jim ie poverila država nalog, da čuvajo nad interesi in razvojem tujskega prometa — gladko zvezo:
Iz zapadnega dela Vrbskega jezera čez Rožak na bližnje Baš k o jezero — »biser Zgornjega Roža«, iz vzhodnega konca Vrbskega jezera pa zvezo s K1 o p i n j s k i m jezerom!
Proga: Ljubljana-Savinjske Alpe Železna Kaplja—Klopinjsko—V rbsko Ba?ko —Blejsko jezero-Gor. Sav. dolina..., to ; bi bil najznamenitejši tujsko-pro motni kolobar in sigurno naš najbolj zaželjeni izletni vozni listek (Rundreisebillet) po Jugosl o-v a n s k i S v i c i! — Ali ga bomo učnkali ? BivJi »frontarji« žalibog nnjbrže ne želcz-niškrrra — avtomobilskega pn lahko.
f
letos ob 7. uri zvečer. Bil je rojen leta 1862 v Gerovem pri Rvani gori na Hrvaškem. Posvečen je bil v duhovski stan v Senju 1. 18S6. Rev. F. Rancinger je bil več ali manj poznan tudi Slovencem v Jolietu in drugih naselbinah. — Pittsburgh, Pa. Za influen-co je umrl John Uabovček. Pokorni v bil poročen z rojakinjo Mrs Magdaleno Habovček, roj. Žunič. Za njim žaluje soproga in dve hčeri. — St. Michael, Pa. Na porodu je umrla rojakinja Mrs. Angela Peča-rič, roj. Lenard- Pokojnica je bila stara 28 let. Doma je bila iz Trbovelj na Štajerskem. V Ameriki je bivala od leta 1915. Tam za-
fmšča žalujočega soproga in štiri nedoras-e otroke, v starem kraju pa starše, pet sester in dva brat?. — MurrysvSlle, Pa. Preminula je rojakir*'n Mrs. Ana Verhov-šek. Pokojnica je bi'a clara 33 let. Rojena je bila v vasi Podboršt, fara št, Janž na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred sedmimi leti, kjer zap"?ča žalujočega soproga in 5 nedoraslUi »-tr^k, v starem kraju pa očeta in eno sestro. —	Ind. Premi-
nul je rojak John Sunich. Pokojnega je pred tremi leti zadel mrtvoud ter je bil po tistem vedno v postelji. Star je bil 51 let. Doma je bil iz Vasi Zastava, podzemljeka fara na Dolenjskem. V Ameriki zapušča žailujočo ženo, štiri sinove, štiri hčere in enega brata na Calumetu. — Gilbret. Fre-minula je rojakinja Mrs Ivana Križelj. Pokojnica jc bila stara 25 let. Posledica smrti je bilo zastrupljenje krvi. Tam zapušča žalujočega soproga, dva fantka in dve punčki, v Newyorku pa dve sestri. — Umrl je v svojem domu na Summit St„ rojak Josip Pa®dertz, znani mesarski mojster. Bolehal je že nad leto dni. Bil je šele 36 let star. Zapušča vdovo in več malih otročičev. Bil je doma iz Gradaca na Belokranjskem. — Cleveland. Zadnjo nedeljo, 28. marca je »mrla Ivana Perušek na 15620 Saranac Rd. Pokojnica je bila stara 32 let in je bila doma iz Cerknice na Notranjskem.
—	Dralba zapuščine po umrlem župniku g. Kar. Jakliču ee vrši v župnišču v' Prežgan jem v ponedeljek dne 10. maja ob 9. uri dopoldne. Prodajala se bo živina, orodje, pridelki ter oprava.
—■ Velikodušen dar. Za vdove in sirote na koroški in štajerski fronti padlih vojakov so darovale Slov. eskomptna banka y Ljubljani 1000 K in Jadranska banka, podružnica Ljubljana 5000 K, zakar se jim !V imenu imenovanih vdov in sirot tem potom izreka najiskrenejša zahvala! Komanda dravske divizijske oblasti.
—	»Krlvoprlsežnlk«, igro v treh dejanjih (7 slikah) vprizori jutri zvečer ob 6. url Katol. slov. izobraž. društvo v Hrušici ▼ »Društvenem domu«,	(k)
—	Prejemki državnih nameščencev. (Uradno.) Ministrski predsednik in minister za konstituanto in izenačenje zakonov je odredil, da se zaradi ureditve prejemkov in drugih odnošajev ukaznih in ne-ukaznih civilnih državnih nameščencev določi posebna komisija za revizijo zakonskega načrta o civilnih državnih nameščencih, Za člane te komisije so imenovani predsednik državnega sveta Marko Gjuri-šič, član glavne kontrole Miljutin Popovič, generalni direktor državnega računovodstva v ostavki dr. Milan Stojadinovič in načelnik v ministrstvu za socialno politiko Petrovič,
—	Prostovoljno gasilno društvo v Stožicah vabi na veliko vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 9, maja 1920 na vrtu gosp. M, Sitarja, po domače pri Čiš-manu v Stožicah štev. 28. Spored: Srečolov, šaljiva pošta, velikanski ribji lov, prosta zabava, vinotoč pod vejo. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namenjen za gasilske potrebe, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.	(k)
—	Občni zbor Društva slovenskih sodnikov v Ljubljani se 13. maja ne bo vršil,- temveč se preloži na poznejši čas glede na dosedaj obstoječe prepovedi shodov.
—	Čebelarska podružnica v Kamniku priredi v četrtek dne 13. t. m. enodnevni čebelarski tečaj pri čebelnjaku gospoda Jakoba Virjenta v Olševku pri Kamniku. Začetek ob desetih dopoldne. Predavata gospoda Bukovic in Okorn. Čebelarji, udeležite se tečaja v obilnem številu!
—	Uradne ure pri delegaciji in podrejenih organih v Ljubljani se do nadaljne odredbe določajo z 10. dnem majem t. 1. takole: od 8. do 12. ure dopoldne, od 3. do 6. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. Glavna carinarnica in tobačna tovarna obdržita dosedanjo uredbo.
—	Izleti učnih zavodov. Vsa vodstva učnih zavodov opozarjamo na hvalevredno naklonjenost obratnega ravnateljstva drž. železnic, ki dovoljuje učeči se mladini v spremstvu njih gospodov profesorjev v svrho izletov posebne Izletniške vlake. Posebni vlak (odhod iz Ljubljane ob 5.17, povratek ob 23.22) se pripremi, ako priglasijo šolska vodstva potom vloge, ki jo je nasloviti na obratno ravnateljstvo drž. železnic Ljubljana, licej, najmanj 5 do 8 dni preje — najmanj 400—500 izletnikov. — Učenci uživajo ugodnosti polovičnih voznih cen! (Ljubljana—Vetrinj tja in nazaj 23 kron.) Po 2 (dva) učenca pod 10 leti pa imata pravico na 1 (eno)
polovično vozovnico in na vsakih 5 (pet) učencev po 1 spremljevalec uživa tudi
Eolovjčno vozno ceno. Vsak voditelj ta-ega šolskega transporta naj 6e pred odhodom vlaka zglasi pri oseibni blagajni, da prejme in izpolni transportno prijavo, ki ga spremlja, — Upamo, da se bo navedenih — v Avstriji pri nas nepoznanih — ugodnosti poslužilo kar največ naših šolskih vodstev, ki bodo na takih izletih najlažje vsadili že v mlada srca naše mladine smisel za naravno krasoto in ljubezen do naše lepe domovine.
—	Državr.o menjalnice za vračajoča se Amerlkanco. Take menjalnice je ministrstvo za financ* ustanovilo pri davčnih ! uradih: v Kotoru, Dubrovniku, Metkoviču, Splitu, Sarajevu, Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani prevzame te posle davčni urad za ljubljansko okolico (sodna palača). Ti uradi bodo zamenjavali denar samo izseljencem, vračajočim se iz Amerike, in sicer samo dolarje, ki jih prineso s seboj. Zamenjevalni kurz bode za pol dinarja ali dve kroni izpod dnevnega prodajnega kurza dolarjev na belgrajski borzi.
—	Konec avstrijske žurnelistike, Gra-Škl »Volksblatt« se peča pod gornjim na-i'ovom s pomanjkanjem papirja v Avstriji
z vladno odredbo, ki omejuje obseg vseh listov na največ 8 do 10 strani dnevno. List piše med drugim: »Kdor pozna razmere avstrijskega časopisja, posebno pa dunajskega, more skoro izračunati dan, ko bo moral zadnji urednik položiti svinčnik iz rok. Stroški za. izdajanje listov ta-slejo v nedogled, pri čemer tvorijo plače urednikov najmanjšo postavko.« Nato navaja list prva znamenja katastrofe: »Oesterreichische Staatszeitung«, ki je imela najetih že 20 urednikov, ni mogla začeti izhajati in je morala vse sprejeto csobje odpustiti. Kmalu nato se je dnevnik /Morgen« izpremenil v skromea tednik. 30. aprila je nehal izhajati »Tag*. S tem so izgubili službo in kruh stari uredniki »Zeit« in »FreTr,denblatt«-a. Mnogo drugih iistov na Dunaju in v pokrajini je tik prsi propadom. Obstanek tisočev družin in posa-mer»':kov je v neposredni nevarnosti.
—	Pazite na žepne tatove posebno v vlakih! Učitelj Ivan Lukman se je peljal iz Celja v Ljubljano. Na hodniku je stal in gledal skozi okno; pridružila sta se mu dva moža, ki sta govorila hrvatsko in sta silila v njega. Ker'je bila velika gnječa, je g. Lukman večkrat s komolcem potipal tam, kjer Je imel denarnico spravljeno. Ko je prišel gospod Lukman domov, je zapazil, da ima notranji žep suknjiča prerezan, toda ker je večkrat tipal s komolcem, očividno še ne dovolj izurjen tat ni mogel izmakniti denarnice.
—	Ker je proda! zarubljeno tele, je bil obsojen Jože Podržaj iz Želimelj na 30 kron globe. Plačati ni hotel 83 kron dohodninskega davka. »Trmasti ste bili, kaj ne, da niste plačali dohodnine?« vpraša dobrohotno sodnik Podržaja, ki prikima in pravi; »Ali lahko precej plačam 30 kron?« — :>Da.«
—	»Pri Vas so našli Kinto, kaj ne?« vpraša sodnik kmečko korenino Jožeta Zakrajška iz Šmarja. »Fant jo je prinesel, žendarji so jo vzeli«. Sodba: 20 kron globe. »Ja, gospod, saj je fant »flinto« prinesel!« — »Se pa pritožite!« — »O, rajši plačam 20 kron.« — 20 kron globe je plačal na to še Ivan Strgar iz Klanca pri Šmarju.
Uuhlianslc® novica*
Ij šmnrnične govore v stolnici ima od
včerajšnjega dne dalje zvečer ob 7. uri vseučiliški prof. dr. K o ž m a n.
lj Drnžabnl klub priredi jutri v nedeljo ob lepem vremenu izlet k sv. Joštu. — Odhod iz Ljubljane z vlakom ob pol 7. zjutraj do Kranja. Povratek preko Škofje Loke z vlakom ob 9. zvečer.	(k)
lj Koncerti Glasbene Matice. Nekaj za Ljubljane vsekakor izvanrednega je Čajkovskijeva šesta simfonija (patetična), ki jo bo na svojih dveh koncertih dne 10. in 17, t. m. izvajalo orkestralno društvo Glasbene Matice. Zadnjič smo jo v Ljubljani slišali od dunajskih glasbenikov pred 10 leti in reči moramo, da zahteva tako velikansko delo precej poguma že pri svetovnih orkestrih. Naše mlado orkestralno društvo kaže ta pogum; videli bomo, da bo častno izpolnilo svojo nalogo. Ime kon-servatorijskega profesorja Karla Jeraja, ki je v tej simfoniji sodeloval v svetovnih orkestrih v Londonu, Parizu, pod Mahler-jem v Berlinu ter na Dunaju, nam jamči zares izvanreden umetniški užitek, ki se nam obeta.	(k)
lj »Kje Je meja?« so imenuje Šaloigra v enem dejanju, ki jo je spisal Ogrinec in ki jo bo vprizorll Ljudski oder to nedeljo ob 8. url zvečer. Tedaj bo vprizoril tudi Čehovo enodejanko - šaloigro »Snubač« in Braccovo duhovito burko »Kdor drugemu jamo koplje...« Ta večer bo nudil obilo dobre, vedre zabave. Vstopnice so dobe v predprodaji v trafiki gospo Modiceve v j Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu.
lj Alberta Žargija, ponesrečenega gasilca, so v četrtek spremili njegovi tova-
riši in mnogobrojna množica občinstva k večnemu počitku. Žalostni sprevod so otvoriH Sokoli, gasilci iz Ljubljane, tobačne tovarne, Viča, Šiške in Most, za njimi so korakale ostale organizacije, kojih vnet član je bil pokojni Žargi. Zastopana jc bila tudi mestna občina po podžupanu dr. Trillerju in železniško ravnateljstvo, policija itd. Ob grobu se je v imenu gasilcev poslovil v pretresljivih besedah od pokojnega tovariša načelnik Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, gospod Turk Josip. Z vzklikom: »Na pomoč-« so se gasilci poslovili od svojega ponesrečenega tovariša Alberta. Pred pogrebom se je vršila žalna seja Ljublj. gas, in reš, društva, na kateri se je sklenilo dati pokojnikovi vdovi in otrokom takoj 1000 K iz društvenega podpornega sklada, napraviti pokojniku nagrobni spomenik ter naprositi mestno občino in železniško ravnateljstvo, da priskoči svojcem ponesrečenega na pomoč.
lj Zahvala* Povodom tragične smrti našega nadvse ljubljenega očeta, brata, svaka in strica g. Alberta Žargi-ja izrekamo tem potom za izkazano sočutje vsem najtoplejšo zahvlo. Osobito se zahvaljujemo vsem cenj. kolegom okoliške in ljubljanske požarne brambe, g. načelniku Turku za prekrasen nagrobni govor, starosti Jugoslovanske gasilske zveze g. Bar-letu, g. podžupanu dr. Trillerju, telovadnemu društvu »Sokol I.«, pevskim društvom »Svoboda« in »Krakovo-Trnovo« za ganljive žalostinlce, tvrdki J. J. Naglas, ravnateljstvu južne železnice, dr. Demšarju in dr. Minafit za izkazano prvo pomoč, g. župniku Petriču in vsemu ostalemu občinstvu, ki nam je dalo utehe na zadnji poti nepozabljene, nesrečne žrtve.
Žalujoča žena in trije otroci, lj Primorke za šolsko mladino. Da odpomore bednemu stanju siromašne srednješolske mladine iz zasedenih krajev in omogoči nadaljevanje študij onih nesrečnih, ki so morali vsled tujčevega terorja zapustiti svojo rodno grudo, osnoval se je »Odbor Primork« v Ljubljani. Podpiral bo po možnosti tudi visokošolsko mladino ter onemogle in bolne siromašne kulturne delavce. Do vrnitve vseh vojnih ujetnikov deloval bo skupno z drugimi ženskimi društvi na to, in sicer z vsemi silami, da se omogoči čimprejšnja vrnitev teh nesrečnežev. Prva prireditev gori-omenjenega odbora je bil pozimi ples, ki je dal okoli 8000 kron čistega dobička. Dne 12. t. m., t, j. v sredo pa prirede primorske žene dobrodelno akademijo z lepim sporedom, pri kateri bodo glede na plemeniti namen sodelovali gg. prof. F. Ravnik, Zika, gdč. Medvedova, Petelin-Savičev kvartet ter gg. pisatelja dr. Ivo Šorli in France Bevk. Obračamo se pri tej priliki primorske Jugoslovanke na vso javnost z iskreno prošnjo, da sodeluje tudi ono s tem, da se v polnem številu udeleži prireditve. Posebno vi Primorci, priskočite nam na pomoč! — »Odboru Primork« je dala Komanda Dravske divizije vojaško godbo brezplačno na razpolago, da priredi v isti namen p r o m e -nadni koncert v Zvezdi, in sicer se bo ta vršil drugi dan, 13. t. m. od 11. do pol 13. ure, Nasvidenje tudi tam!
lj »Ajmoht« je jedel, a plačal ga ni France Goršič v gostilni pri Putriliu, Sodba: 24 ur zapora.
lj Kaznovan žepar. Dr. Wallentschagg je 7. t. m. prvič govoril slovensko pred ljubljansko deželno sodnijo, ko je zagovarjal hrvatskega žeparja Oskarja Marjetiča, kateri je 21. marca t- 1. ukradel gospej Iv. Arhar 410 kron, gospej Leopoldini Seran-dovi pa poskusil ukrasti maslo. Žeparja je opazoval in aretiral detektiv Jože Močan. Sodišče je gostu iz Zagreba prisodilo 10 mesecev težke jeeč.
lj Baržnnaste čevlje je ukradla Angela Majnik poštni aspirantinji gdč. Olgi Sitarjev!. Sodišče jo obsodilo Majnikovo na 1 mesec ječe.
Ij Okradcnl Svinjski trgovec. Dne 29. februarja t 1. sta v Orehkovi gostilni gostovala Milan Živkovič in Jakob Lukič. Sobarica Ivana Jager Je zapazila, da je nameraval Živkovič okrasti natakarico, tudi njo je nameraval okrasti, toda končno jo ukradel nekemu svinjskemu trgovcu v gostilni 1500 kron. Ker se jo tatvina precej naznanila, je detektiv kolodvorske policijske ekspoziture Kimovec na cesti prijel Živkoviča, kateri je pobegnil; pri njem so našli 4100 kron, pri Lukiču je pa našel g. revirni nadzornik Ljubič 1500 ukradenih kron, katero je pri njem Živkovič skril. Sodišče jo obsodilo Živkoviča na 3 leta, Lukiča pa na 3 in pol leta težke ječe.
lj Dr, Rostohar contra Uhlir, Danes ob 9. dopoldne bo razpravljal okrajni sodnik g. Avsec o znani tožbi dr. Rostoharja proti inženirju Uhlifu. K razpravi je povabljenih 14 prič.
lj Posledica rubežni. Franc Zavadlal, bivši gostilničar v Trstu in njegova žena Frančiška sta obdolžila izvršilni organ ljubljanske sodnije g. Rakovca, da je ob rubežni vzel 3 bankovce po 1000 kron in ne dveh, kakor je to potrdil. Frančiška Zavadlal je rekla g. Rakovcu ob rubežni:
»Vas ni sram, da pustite ljudi brez vsakega vinarja.« G. Rakovec kot priča zaslišan
Eove, da je zarubil le 2 bankovca po tisoč ron in ne treh. Sodišče jc obsodilo Franca Zavadlala na 2 mcsece in Frančiško Zavadlal na 14 dni strogega zapora. Frančiška Zavadlal po končani razpravi zakli-če: »O sveta nebesa! Ma, zakaj bom zaprta?«
POGAJANJA ZA KONCENTRACIJO.
Belgrad, 7. maja. (Izvirno.) Vesnič ni dobil oficielnega mandata, da se pogaja za sestavo konaentracijske vlade, marveč je njegova akcija samo informativnega značaja. Le tedaj, če pride do sporazuma v vseh vprašanjih, bo vlada odstopila. Demokrati zahtevajo, da vlada isJ:cH odstopi, a vlada in tudi parlamentarna z»jednica noče pristati na to, ker bi denr okrati 8 tem dobili priliko za svoje ^rahinacije. Dr. Vesnič upa, da bo prišlo de sporazuma in je prosil poslance, naj sc nc razid^jo, da bi v slučaju sporazuma mogel parlament takoj delovati.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Belgrad, 7. maja. (Izvirno.) Današnja
seja narodnega predstavništva je bila od-godena na 12. maja cb 4. uri popoldne.
SEJA PARLA.n?5NTARNE ZAJEDNICE.
Belgrad, 7. maja. (Izvirno.) Zastopniki klubov parlamentarne zajednice so imeli danes pod predsedstvom Protiča sejo, na kateri se je razpravljalo vprašanje taktike v pogajanjih z demokratsko zajednico za sestavo nove vlade.
RADIKALNI KLUB.
Belgrad, 7. maja. (Izvirno.) Radikalni klub je vse žrtvoval, da omogoči sporazum ter je pristal na to, da osebna vprašanja ne igrajo nobene vloge.
GROF APPONYI O MIROVNI POGODBI.
LDU Budimpešta, 7. maja. (DKU) Ogrski dopisni urad javlja: Grof A. Apponyi je izjavil sotrudniku »Az Esta«: Madžarska mirovna pogodba je najstrašnejša zmota z ozirom na naša prava in samoodločeva-nje narodov, ker ustvarja življenjsko nezmožnost naroda in ogroža evropski mir. Vendar ne morem reči, da bi bil položaj brezupen. Izvleček iz spremnega pisma, ki ga poznamo, nam navaja že nekatero popravke nepravilnosti mirovne pogodbe, katerih praktičen pomen bomo mogli razumeti šele po proučenju celotnega besedila.
BOJ MEB RUSI IN FOLJAKL
LDU Moskva, 7. maja. (DKU — Brezžično.) Moskovski sovjet je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se do skrajnosti bori rroti poljskim mogotcem. Včeraj je odšlo iz Moskvo na poljsko fronto več delavskih in kmetskih bataljonov.
LDU Lvov, 7. maja. (DKU — Havas.) Člani ukrajinskih zadrug, ki so se mudili mimogrede v Lvovu, poročajo, da je Odesa žo teden dni v ukrajinskih rokah. Zasedbo Odese je omogočila rumunska arti-ljerija.
BORZA.
LDU Zagreb, 7. maja. Devize: Berlin 298—302, Italija 740—750, Newyork 15.200 do 16.500, Pariz 0—1050, Praga 261.50—263, Švica 0—3150, Dunaj 69—70. Valute: dolarji 13.600—14.050, avstrijske krone 65 do G8, levi 175-180, carski rublji 198—200, čehoslovaška krona 0—250, 20kronski zlatniki 0—555, francoski franki 980—1000, napoleondorji 500—540, nemške marke 280-281, leji 273-280, italijanske lire 675 do 680.
r Edisonova najsrečnejša doba. Svetovno znani izumitelj Tomaž Edison bo kmalu dopolnil 74. leto svojega življenja. Pri tej priliki prinašajo amerikanski listi dolge pogovore svojih dopisnikov ž njim. Neki časnikar je med drugim vprašal Edisona, kdaj se jc čutil v življenju najsrečnejšega. Edison je odgovoril: »V mojem življenju so bile tri dobe, ko sem bil neizmerno srečen. Prvič, ko sem kakor dvanajstletni deček na nekem kolodvoru v Ohio prodajal časopise, drugič, ko sem sc oženil, tretjič pa, ko se mi je rodilo prvo dete, ko sem imel stvarco, za katero sem mogel delati. Sicer pa moram reči — je pristavil Edison — da mi jc največ sreče nudilo delo. V svojih delavnicah in laboratorjih sem preživel svoje najsrečnejše dni.
r Cela Japonska nosi maske proti — hripi. Londonski listi poročajo, da je španska bolezen napadla na Japonskem že več kot pol milijona ljudi, od katerih jih je umr-
lo 65.852. Najhuje je gospodarila v Tokiu, kjer je umrlo 9000 ljudi ter Osaki, kjer je zahtevala 2000 žrtev. Oblasti se boje, da se bo epidemija še bolj razširila, zato so odredile, da bi vse prebivalstvo nosilo maske proti omenjeni bolezni.
r Kako si jc pomagal fotograf, da je prišel do svoje terjatve. Neka tfospa iz Pir-
oe blizu Draždan si je dala v Draždanih napraviti slike, ali ko jih je prejela, jih je fotografu vrnila, češ, da ni »zadeta« in da ne plača. Ali fotograf ni bil butelj. Zavil je podobo v nov papir, prilepil nanj fotografijo ter napisal takle naslov: Gospa (ime ni znano) v Pirni. Na pošti v Pirni so ono gospo po fotografiji hitro spoznali in pismo-noša ji je sliko tudi vročil. S tem je bilo dokazano, da je fotografija dobra in gospa je morala račun poravnati.
r Kakšne lastnosti mora imeti dober zavarovalni agent? Na to vprašanje je odgovoril na shodu angleških zavarovalnih uradnikov član angleške zbornice Frank Briant in rekel takole: »Pokoren mora biti tako kakor Mojzes in tako potrpežljiv kakor Job. Mora znati tako pisma pisati kakor apostol Pavel in najboljše je, ako ima še lastnosti naivnih žen.
r Dekle z 10 milijon? — lekolkovanih bankovcev. Iz Budimtvjte «e poroča listom; Na tukajšnjem Zapadnem kolodvoru je bila ustavljena m^da deklica, ki je imela pri sebi lO.OCO/^ kron v nekolkovanih bankovcih, ki rh hotela vtihotapiti v Če-hoslovaško republiko.
r Tudi ženske so dražje. Da čuti ves svet posledice zadnje vojske, predvsem v visokih cenah vsegr, bodisi v življenskih potrebah, bodisi v čem drugem, dokazuje to, da je na Kongu in Ugandi tudi nežni spol jako poskočil — v ceni. Pred vojsko je stala šestnajstletna ondotna deklica štiri sulične ročnike, danes je pa pod osmimi suličnimi ročniki ni mogoče kupiti, a v krajih, kjer se pečajo z živinorejo, mora kupec danes dati za žensko osem krav, a pred vojsko jo je prav lehko kupil za štiri krave.
Prosveta.
pr Snubač, šaloigra v enem dejanju, isal Anton Čehov. To igro bo igral Ljud-i oder danes ob 8. uri zvečer. Kdor je videl svoj čas »Medveda« od istega pisatelja na tem odru, ve, da tudi »Snubač« ne bo zaostajal s svojim uspehom za to predstavo. Druga igra je »Kje je meja?« ki jo je spisal Ogrinec, star pisatelj sicer, a igra jc po svojem preprostem humorju in po svoji tendenci še vedno aktualna. »Kdor drugemu jamo koplje...« se vpri-zori pred širšo slovensko javnostjo to pot prvič; to je kratka, a zelo duhovita burka. Vstopnice se dobe dopoldne v trafiki go-ispe Modiceve v Kopitarjevi ulici in ves dan v pisarni Ljudskega odra.
pr Glasbeni Matici je naložila davčna oblast za koncerta orkestralnega društva visoke takse. Ker Matica teh ogjromnih stroškov ni proračunala pri določitvi vstopnine in se kljub temu prodajajo vstop-Inice po že preje napovedanih nižjih cenah, naj občinstvo upošteva to izredno obremenitev društva in naj pridno posega po vstopnicah, da bosta oba koncerta popolno razprodana; le tako je mogoče, da se obvaruje naš prvi glasbeno-kul-turni zavod, ki se bori že itak z velikimi financijelnimi težkočami, pretečega primanjkljaja pri kulturnih prireditvah, ki jih je država tako visoko obdačila. Na koncertu 11. in 17, t. m. se bo prvič izvajala našega mladega, nadebudnega skladateija L. M. Škerjanca orkestralna skladba za Veliki orkester »Croteska«, Sibeliusova romanca je pravi biser v literaturi godalnih skladb; tu bo godalni orkester »Glasbene Matice« pod spretnim vodstvom svojega kapelnika K. Jeraja, čigar pianissimo in cresccndo je že znan od zadnjega koncerta, pokazal vse svoje izredne vrline. Gdč. Vilma de Thierry, ki si je letošnjo se-zijo s svojim obsežnim glasom in umetniško finim prednašanjem tako v koncertni dvorani kot v operi osvojila splošno simpatijo vsega občinstva, nastopi v koncertu s tremi posebno lepimi pesmimi skladateljev Dvoraka, R. Franza in R. Straussa. Klavirski koncert E. Griega s spremljeva-njem orkestra bo izvajala gdč. Mimica Švajgerjeva, absolventinja praškega kon-servatorija, pod prof. Czr.stkovo; češki listi so polni hvale o njenih nastopih v koncertih »Jugoslavije« v Pragi in hvalijo posebno njeno izborno tehniko in zdravo mu-zikalno prednašanje. Višek užitka pa bo nudila velika patetična sinfonija Čajkov-skega, o kateri piše skladatelj Weingart-ner, da je poleg Borodinove h-mol sinfoni-je najlepše, najgloblje in najbolje tipično delo ruske sinfon. glasbe. Pred desetimi leti se je izvajala zadnjič v Ljubljani pod vodstvom kapelnika Nedbala (dunajski umetniki). Razlaga in besedilo proizvajalnih skladb ter vstopnice sc prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici.	(K)
pr Vsiljenka—Šaloma. Salomo so nam v drugi zasedbi podali skupaj z Vsiljenko, ki sicer po svojem koloritu manj kakor Slepci spada v ta okvir, a vendar enotnost večera raditega nc trpi. Vsiljenka-Smrt je veliko blažja kot Smrt - nasilnica v Slepcih; bistvo umetnosti pa je v obeh isto. Dejanje se začne tam, kamor navadni živci ne sežejo več, življenje, ki istinito biva našim čutom sicer prikrito, pa je vendar v neposredni zvezi z našim lastnim življenjem. Otroci in slepci so bližje temu nevidnemu svotu, ker sami no vidiio in ne
pojmijo tega, kar mi imenujemo resničnost. Zato je v našem slučaju smrt mogoča kot nevidna delujoča oseba. Plava nad hišo, čeprav so Jo odpodili, sili v hišo, naseli se med telesa, sede k mizi med družino, čaka in ko pride njena ura, vstane in stori svoje. Simbolizem preide tu v misticizem. — Plede uprizoritve moramo poudariti,, da smo pač opazili skrb, s katero se zadnji čas težke stvari uprizarjajo, zato so je posrečila tudi stilizacija dela — a ker g. Plut kot glavna oseba ni rnogel podati tega, kar jo bistvo stvari, predstava nI stopila nad sredino. Šaloma z gdč. Wintrovov naslovni vlogi ni v celoti prekosila prejšnjih prizoritev. Pač je gdč. Wintrova podala več tistega, kar smo pri gospe Saričevi pogrešali, predvsem je bila zelo dobra v sceni Johananom, upala si je preko tega, kar imenujemo etično lepoto, odpovedala pa v glasu. Splošno pa jo bilo o predstavi nekaj, kar bi imenovali utrujenost ali pa celo neinteresiranost, zato so bile zabrisane marsikake tanj^e poteze, ki spadajo k bistvu stvari; tako predstave ne moremo imenovati dobre.
Fr. K.
pr Na koneertn, ki se je pred par dnevi vršil v Unionu, nam je mešani zbor »Ljubljanskega Zvona«, ki je ta večer praznoval petnajstletnico svojega obstoja, podal dve slovenski narodni pesmi, potem še eno srbsko (vse tri v Dero-vih prireditvah) in eno hrvatsko. Društveni pevovodja Zorko Prelovec kaže očitno simpatijo do živahnejših pesmi, zato se mu vobče take pesmi tudi bolj obnesejo. Tako so od narodnih prišle do pravilnega izrava pesmi, ki jim je ta značaj že po naravi dan, v tem slučaju obe slovenski. Hrvaška in srbska narodna sta bili vzeti v preveč ekstromnih tempih, prva prehitra. a druga odločno prepočasi, zlasti, ker se je napev tako ves zdrobil, da st ga komaj spoznal. Omenjena simpatija, se zdi, da pri njem delj časa ne strpi enega tempa, kakor da bi se mu zdela monotona in zgodi Fe včasih, da to postane za predna-šano pes^m usodno, da se nam predstavi v obleki, ki se ji no poda k obrazu. Tako je Pavčičeva pesem »Če rdeče rože zapade sneg«, zlasti v začetku in na koncu, tempo, ki nasprotuje pevnosti kompozicije, ki je davna značilnost zanjo. Istotako je Adamičeva »Večerna III.« trpela na spremembi tempa v sredini trpela pa zato, ker je sprememba razbila nje enotno rahlo občutje. Boljše sta se ml 7dela pro-izvedera dueta (Lojevičeva »Pesem« in Adamičeva »Kje si dragi, da te ni?«) Bila sta odigrani v pravilnem razmerju medsebojnih delov, darl zame nekoliko prepočasi. Stremljenje zbora je. peti vedno bolj fino, katera lastnost dajo pevski skupini lepo zaokrožen delokrog; zbor v obče vedno riskira, če poje skladbe, ki jim je glavno izraz, zato, ker mu jo največ lepo zaokrožena zunanja linija, torej stvar, ki je bolj materijelnega, tehniškega značajaj Zbor spada v Ljubljani med najbolj agil-ne, skoraj bi mu glede tega šlo celo prvenstvo. Razen vsega omenjenega je zbor iz rokopisa zapel Adamičevo »Svatbo na poljani«, komponirano za zbor z orkestrom. Skladba je šibkejša. Pomnoženi gledališki orkester je poleg D\vofakove ouverture »V naravi«, od katere sem ujel le par zvokov, Berliozovo simfonijo »Harald v Italiji«, skladbo mnogih instrumentalnih fines. Kakor se sploh lahko reče, da stoji instru mentacija simfonije više nego nje kompo-zitorna vrednost.
Simfonija je dobila muzikalno prednašanje, ki je pri naših razmerah moralo človeka razveseliti, slišali smo nešteto dobrih in mnogo finih mest, dasi do zadnjih detajlov prednašanje ni prišlo. Solist na vijoli je z globoko resnostjo odigral svoj solo. — »Karneval« B. Penica je ob prvih zvokih zbudil pričakovanje, da bomo slišali kaj naslovu podobnega. Pokazalo pa se je, da je muzikalni »quodlibet«, ki se je jel raztegati pred nami in grozil zdaj pa zdaj postati tragičen, tako hetorogen, da najdeš v njem vse mogoče. Instrumen-taciano bi bilo še preccj efektno. Koncert se je z nagovorom g. dr. Tavčarjeve in odgovorom društvenega predsednika zavlekel skoro do enajstih. To se pravi, bil jo skoro tako dolg, kakor Periče,v »Karneval«.	Marij Kogoj.
pr »DrnStvo slovenskih loposlovcev«, s sedežem v Ljubljani, se je pred kratkim ustanovilo. Namen društva je, da varuje in pospešuje gospodarske, socialne in kulturne interese svojih članov in s tem ro-maga izboljševati njih življenjske razmere; da goji med njimi stanovsko vzajemnost ter jim obenem v potrebi nudi gmotno in moralno pomoč. Društvo je samo stanovsko in združuje vse slovenske lepo-slovce brez razlike političnih naziranj. Svoj namen hoče društvo doseči z vsemi zakonitimi sredstvi, ki morejo koristiti njegovim težnjam. V društveni odbor so bili na občnem zboru voljeni sledeči pisatelji: Predsednik: Anton Funtek; I. podpredsednik: Fran Ser. Finžgar; II. podpredsednik: dr. Alojzij Kraigher; tajnik: Radivoj Petcrlin-Petruška; blagajnik: dr. Fran Detela: kniižničar: Milan Pugelj; go-
spodar: Fran Albrecht; odborniki: France Bevk, Vida Jerajeva, Oton Zupančič. V nadzorsto so bili izvoljeni pisatelji: Ante Debeljnk, Cvetko Golar, . "arija Kmetova, dr. Stanko Majcen in dr. Ivan Tavčar. Pisatelji se vabijo, naj pristopijo k društvu kot redni člani, prijatelji slovenskega slovstva pa kot ustanovniki ali podporniki. Članarina, znaša za redne člane 5 K mesečno; za ustanovnike 2000 dinarjev v potih letnih obrokih; za podpornike letno 200 dinarjev. Prijave in denar naj se pošilja na naslov društva: Ljubljana, Kongresni trg št. 7.
pr Narodno gospodarski eseji. Spisal dr. A. Gosar. Ljubljana 1912. Založila Jugoslovanska tiskarna. Opozarjamo na to lepo in aktualno knjižico, ki je izšla te dni in ki se bavi s perečimi narodnogosp^ar-skimi vprašanji. Vsebina je razdeljena na tri de'er I. Delo — podlaga za pravično ureditev gospodarskega življenja. II. Mednarodno ali narodno gosoodarstvo. III. O glavnih panogah narodnega gospodarstva. Knj 'žico, toplo priporočamo vsakemu našemu inteligentu. O delu bomo sicer kaj več še spregovorili.
Turistih m šport.
Nogometna tskrna. Jutri v nedeljo ob 18. un (6 popoldne) se vrši na prostoru Š. K. Ilirije nasproti državnega kolodvora nogometna tekma med prvimi moštvi g. K. Victoria iz Zagreba in Š. K. Ilirija, Ljubljana. Victoria jc eden izmed prvih zagrebških klubov in je dosegla letos že "lepe rezultate. Igrala je proti Concordiji 0 :0 in proti Hašku 0 :4. Vstopnina se je vsled visokega državnega in občinskega veselič-nega davka malenkostno zvišala: sedež I. vrste 16 K, sedež II. vrste 12 K, stojišče 6 K, za dijake in člane proti legitimaciji 3 K. Blaga'ne se odpro ob 17. uri. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu. — Za danes napovedana tekma se ne bo vrš"la ker Zagrebčani pred nedeljo nc morejo priti v Ljubljano. — Rezerva Pirije tekmuje v nedeljo v Borovljah proti ondotnemu spornemu k'ubu. (K)
Športni klub »Priirorje«, Vabijo se vljudno vsi Primorci, prijatelji športa k obilni udeležbi ustanovnega občnega zbora športnega kluba »Primorje«, ki se vrši v posebni sobi kavarne »Zvezda« v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri z običajnim dnevnim redom. — Prioravlja'ni odbor. (K)
Golica. Koča na Golici (Jeseniška) jc otvorjena. Ključavnico (narcise) v polnem cvetju! Vse turiste-, prosimo, da vplivajo na manj preudarne sopotnike in čuvajo, da se ta znamenita in redka cvetoča polja ne pokrnčavajo, temveč se ta kras in znamenita posebnost Golice ohrani tudi še drugim poznejšim turistom- Planinsko neotesanost, grdo razvado: kakor da mora vsak turist imeti na palici cel šop »da bi ga bila lahko krava sita« obsoiamo in jo je treba, če ne gre izlepa odpraviti kako drugače — a odpraviti na vsak nafin! Čuvaj-mo naše planinske parke! — Za sestop z Golice priporočamo predvsem povratek čez Kladje v krasno vas Podgorje v Rožu (železniška postaja).
Aljažev dom 1000 metrov tik pod Triglavom (2804 m) bo o Binkožtih že otvor-jen. Dobro oskrbovano to postojanko S. P. D. priporočamo ne Ie samo turistom temveč tudi kot veleugleclno letovišče in kli-matično zdravilišče za daljše bivanje in to prav posebno za čas od Binkosti do 15. julija, dokler ne prične glavna sezona. — Okolica Aljaževega doma je že brez snega. Zanimivo je ravno ta čas — in seveda br^z nevarnosti — opazovati iz daljave plazove, ki drče sedaj, ko se taja sneg navzdol iz triglavskih sosedov!
.GBspjBdsrsisfe*,
g Cene živega srebra, (Poroča posl. dr. Ivan Shvegel, Gorenjsko.) Napetost političnega položaja in mnenje objektivnih ameriških trgovskih krogov, da bo končno našemu narodu vendarle že preveč, kako mu otipavajo telo in zanj mešetarijo in da pride na naši zapadni meji do sporov — se zrcali v poročilih, ki prihajajo iz New-Yorka o hitrem naraščanju cen živemu srebru. Koncem marca tek. leta je znašala cena v New-Yorku 117V£ dolarja, kar odgovarja londonski ccni 27 funtov 15 šilingov, to je 3 funte 15 šilingov več, nego je znašala cena v kateremkoli času vojne. Še šest tednov prej so Italijani preko Londona ponujali živo srebro po 66 dolarjev steklenica na podlagi Cif-pogodbe, kar bi znašalo loco Isew-Ycrk 77 dolarjev. Nato se je začela cena nenadoma dvigati, kar se pojasnjuje tako, da je Italija celo produkcijo idrijskih rudnikov in njenih lastnih neznatnih rovov v Monte Amiata (Toskan-sko) za meseca april in maj žc vnaprej prodala. Obenem Italijani neki z vnemo iščejo živosrebmo rudo v Dalmaciji (!) in na Južnem Tirolskem. Da so Italijani raz-j prodali celo produkcijo, naj bi bilo v zvezi s prizadevanjem Angležev, da si naložc , rezervo 40.000 stcklcnic. Tudi Nemčija, i katere banke so pred vojno kontrolirale italijansko produkcijo živega srebra, si pri-
zadeva, da si zagotovi zaloge, ki jih potrebuje morda za svojo optično in kemično industrijo. Niti španski rudniki v Alma-denu niti idrijski, kjer se je 1. 1914, pridelalo baje približno 600 ton, nc zadoščajo sedanji potrebi. Zdi se, da se zato tudi ameriška vlada peča z načrtom, da si zagotovi zaloge, tembolj ker ameriški rudniki ne zadoščajo niti potrebi lastne dežele in zlasti ker največji rudniki v Kaliforniji od njihove otvoritve 1. 1853. zelo nazadujejo tako po izdatnosti kakor po kvaliteti. Celokupna produkcija živega srebra v Ka* liforniji in Texasu, vštcvM 3000 steklenic, ki jih dajejo rudniki v Aguas Calientes in
5.m	Luisu Potori v Mehiki, znaša približno 16.COO steklenic, dočim znaša letna po-freS-č'na Združenih držav 25.000 steklenic po 25 funtov.
g Zapuščine in zavarovalnine v Ameriki. Veliko je med našim narodom ljudi, ki imajo svojce v Ameriki ter je za temi v letih vojne nastalo precej zapuščin in zapadlo dokaj zavarovalnin. Vsled ameriških vladnih odredb, so ti premoženjski objekti, v kolikor se jih je likvidiralo, založeni pri upravniku sovražnega premoženja v Wa-sbingtonu, oz, pri tozadevnih oblastih v drugih ameriških državah, tako, da bode treba vel;ko potov, predno bodo dobili ta premoženja dediči v roke. Za posameznika je postopek združen z velikimi stroški, dočim bi se pri skupnem nastopu dal hitreje in ccneje doreči uspeh, oosebio ker bi bilo v slučaju, da gre za skupno "eliko vsoto, mogoče osebno intervenirati. Da bo možno ugotoviti, za katere vsote gre tu, poživljam vse, ki imajo v Zjedinjenih državah ameriških zapuščine in zavarovalniške terjatve, da mi iste čimpreje mogoče prijavijo, da se uvede sporazumno enoten postopek, ako bi to kazalo. Radi splošno-koristnega namena prosim tudi sodnije, in urade, gg. odvetnike ter notarje za prijavo, vse jugoslovanske liste pa za ponatis tega poziva,
—	Gosrscdarska pisarna dr. Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6,
g Mednarodna razstava vzorcev bo letos v Pragi od 5. do 28. septembra. Razstavljeni bodo industrijski obrtni izdelki in drugo blag;: Natančnejše informacije je dobiti pri češkoslovaškem generalnem konzulatu v Belgradu (Krunska ulica 7), dalje daje tozadevna pojasnila pisarna »Kancelaf pražskych veletrhu v Pragi«. Priporočljivo je, da bi se naše izvozne in uvozne tvrdke za to vzorčno razstavo zanimale.
g Promet s premogom v Čeho-Slova-
ški. Češkoslovaška vlada pripravlja nov projekt za štedenie s premogom. Namera je, ustanoviti poseben državni premogovni svet, ki naj dc'oča pogoe dobave in cene premoga, kontrolira izvoz premoga in predpiše glavne smeri trgovini z ogljem. Obenem se je stavil predlog, da se uvede taksa na produkcijo premoga do 30% od bruto-proizvedene rude. Namen tega projekta je razen fiskalnega ta, da se uprava . premogovnikov stavi pod državno kontrolo.
g Borzna poročila. LDU Dunaj, dne
6.	maja. (ČTU) Devize: Amrterdam 7500, Berlin 423 50, Bukarešta 0, Curih 3700, Kristianija 3975, Kodanj 3575, Stockholm 4550. — Valute: nemške marke 422.50, romunski lcji 335, bolgarski levi 300, švicarski franki 3675, francoski franki 1275, italijanske lire 950, angleški funti 830, ameriški delarji 205, carski rublji 265. Tečaji v prostem prometu: Zagreb 136—148, Budimpešta plačila v denarju poštne hranilnice 94—104, plačila v žigosanih bankovcih 95—105, madžarske žigosane krone. 98—114, Praga 357—377, Varšava in Krakov v poljskih markah 1C9—122, čehoslo-vaške krone 5000 ali 350—375, manjši bankovci 355—380, novi dinarji 575—625.
—	LDU Curih, 6. maja. (ČTU) Devize: Berlin 10.65, Holandija 206.50, New York 565, London 21.47, Pariz 34.40, Milan 26.50, Bruselj 36.50, Kodanj 96, Stockholm 120, Kristianija 108, Madrid 96, Bueros Aires 242, Praga 9.10, Zagreb 3.40, Budimpešta 2.40, Varšava 2.80, Dunaj 2.60—2.70, avstrijske židosane krone 2.70—3.10.
Uprovliadlau
a Telečje meso od telet »VnovčevaU niče za živino in mast« bodo prodajali v soboto, t. j. dne 8. t. m. sledeči mesarji: Anžič, Janež, Rihtar ml., Preseli, Zupančič, Prepeluh, Žganjar Jože, Makovec, Bi-zilj, Ham Marija, Novak, Škerjancc, Kočar, Prime, Češak, Černivec, Kastelic, Kocjan, Selan, Petrič, Žabjek, Jesih Jakob, Dolničar Franc, Dolničar Jožefa, Ham Matija, Javornik v Ljubljani, Breceljnik in Zagmeister v Spodnji Šiški. Ti mesarji so dobili vsak po tri teleta, sledeči mesarji pa po 6 telet: Ocvirk, Zaje Ivan,, Ahlin, Leben, Zaje Franc ter Janežič, ki je prejel 8 telet. Kg sprednjega mesa velja 19 K ter kg zadnjega mesa 20 K, — Vsaka stranka dobi največ en kg mesa.
a Prodaja cenejše moke. Člani mestno aprovizacije dobijo na izkaznico za cenejša živila na Poljanski cesti 15 po 3 kg be'e moke na osebo. Kilogram moke stane 7 K 50 vin. Kdor dobi več kakor 6 kg moke, naj prinese vrečo s seboj. Papirnate vreči-
ce se zaračunajo posebej. Določi se sledeči red: Dne 10. maja: Na štev. 1480 do 1570 od 9. do 10. dop., štev 1570 do 1660 od 10. do 11. dop., štev. 1660 do 1750 od 11. do 12. dop., štev. 1750 do 1840 od 2 do 3. pop., štev. 1840 do 1930 od 3. do 4. pop., štev. 1930 do 2020 od 4. do 5. pop., štev. 2020 do 2110 od 5. do 6. pop. Dne 11. maja: štev. 2110 do 2200 od 9. do 10. dop., štev. 2200 do 2300 od 10. do 11. dop., štev. 2300 do 2400 od 11. do 12. dop., štev. 2400 do 2500 od 2. do 3. pop., štev. 2500 do 2600 od 3. do 4. pop., od 2600 do 2700 od 4. do 5. pop.,
štev. 2700 do 2800 od 5. do 6. pop. Dne 12. maja: Na štev. 2800 do 2900 od 9. do 10. dop., Štev. 2900 do 3000 od 10. do 11 dop štev. 3000 do 3100 od 11. do 12. dop. štev. 3100 do 3200 od 2. do 3. pop., štev. 3200 do 3300 od 3. do 4. pop., štev. 3300 do 3400 od 4. do 5. pop., štev. 3400 do 3500 od 5. do 6. pop. Dne 14. ma.a: Na štev. 3500 do 3600 od 9. do 10. dop., štev. 3600 do 3700 od 10. do 11. dop., štev. 3700 do 3800 od 11. do 12. dop., štev. 3800 do 3900 od 2. do 3. pop., štev. 3900 do 4000 od 3. do 4. pop., štev. 4000 do 4100 od 4, do 5. pop., štev.
4100 do 4200 od 5. do 6. pop. Dne 15. maja-Na štev. 4200 do 4300 od 9. do 10 dop., štev. 4300 do 4400 od 10. do 11. dop., štev. 4100 do 4500 od 11. do 12. ure., štev. 4500 do 4600 od 2. do 3. pop., štev. 4600 do 4700 od 3. do 4. pop., štev. 4700 do 4800 od 4. do 5. pop. od štev. 4800 naprej od 5. do 6. ure popoldne.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani.
Slike škola dr. Jegliča, pesnilo Simona Gregorčiča in ministra dr. Korošca v
velikosti 56 X 47 sc dobe v Jugoslovanski knjigarni po zelo nizki ceni K 8. za vsake sliko. Zaloga ni velika in naj si slike vsak-do takoj omisli. Okvirje jc knjigarna na željo pripravljena oskrbeti.
f^fPIH službe kot kuharica, nairaje idliblii l)i Slu k dvoma osebama ali na kako restavracijo za drugo. Honud-oe se prosi na upravo lista pod žifro »Kuharica«
Vnpn7a za mletev in za krmo se dobi ftUlU&U pri tvrdki Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska, cesta 31.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišicc in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodctc se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave FeHerjeve i£l-za-krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in
toštnina posebej, a najceneje. — ugen V. fcller, Siuhica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska.	A
Krojaški pomočnik s\x&zaa
dela. Martin Mahkota, Sp. Šiška št. 39 pri Ljubljani.	1770
nnlrlp zanesljiva se išče za takoj k Uuuu 4 mesece staremu otroku čez dan. Hrana v hiši. Naslov pove uprava pod št. 173«.
Slsjei mm mofor s2Mi 5
pi. Pcnudhe na poštni predal 103, Ljubljana I.
cevi za vodnjake 1 m svetlobe, sti . nik, grobno oklepe, stebre za ograje i. t. d. nudi po najnižjih cenah F. Btuda & drug Ljubljana, Karlovska cesta 8.
Belouške cevi
pn oženjen vrinar za zelenjavo JO in druga v vrtnarsko Stroko spadajoča dela. Prosto stanovanje in dobra plača. Natančne ponudbe z na-veObo zahtev pod šifro »Vrtnar št 1742« na upravo lista.
VMjpm se vzamo primeren lokal mfjbMI za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani ali v kakem prometnem kraju na deželi v bližini kake Železnike postaje, najraje na Gorenjskem. Ponudbe na upravo lista pod šifre „ trgovina'.
se proda. Naslov se poizve v upravi t. lista pod štev. 17G4.
Belonske cevi VSaoZjfTo
zmernih cenah pri stavb, tvrdki AL ln Val. Accctto v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.	1704
Df.
se je vrnil in crdinira zopet redno od 10—12 dopoldne in od 2—4 popoldne Ljubljana, Stari trg štev. 30.	1674
Vozovi flaprodai. srs^L
osi, na 4 peresih; 2 nova lahka mesarska vozička na proste osi in peresa, so ceno prodajo. Interesentje naj se javijo pod šifro »Zanesljivi vozovi« na uprav-ništvo tega lista.	1725
Ženitna ponudba.
Gospodična iz ugledne rodbine, vajena voditi veCje posestvo in trgovino, z lepo v/gojo, nc-omadeževane minulosti, prijazne zunanjosti, krog tridesetih, s sto tisoC kron premoženja želi spoznati treznega, zdravega, pridnega in modrega moža, mirne narave, ki naj vse svoje razmere zaupno pojasni pod nastopno šifro, da znmore dobiti: ^Nedolžno srce ln pridne roke" na anonCui zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št 6.	1745
Ženitna ponudba!
Premožen, izobražen, ugleden, dobrosrčen, mlad, samostojen veletrgovec in posestnik, simpatične zunanjosti, mirne zdrave narave se v svrho ženitve želi seznaniti z gospico ali mlado veselo vdovo enakih lastnosti, neomaaeževane minulosti,izugled-ne rodbine, z veseljem voditi gospodinjstvo, trgovino, zdrave in razvite postave. Na premoženje se toliko ne ozira kakor na pošten značaj in se v prometni kraj tudi priženi. Le resne ponudbe z natančnimi oodalki tudi s sorodniške ali prijateljske strani prosim varovaje diskretnost v dvojni kuverti pod znakom: »Modra korajžna bodi —srečna zadovoljna boš,< na Anončni zavod Drago Deseljak Ljubljana, Cankarjevo nbr. 5.
Turist išče fncjpnkriEO Ceniene p° primerne lliljH u aLi J C. nudbe pod lurist 1750 na upravo »Slovenca".
E 551/19
.12
Vsled sklepa z dne 4. maja 1920, opravilna številka E 551/19/12 se pro-dado dne 18. maja 1820 dopoldne ob D. uri v Spodnji Šiški, Celovška cesta štev. 23 na javni dražbi: i! lep konj, svetlo rujave barve, štiri leta star in
1 gfg voz dobro ohranjen.
Reči se smejo ogledati dne 18. mala 1920 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 23.
Kr. okrajna sodnija v Ljubljani,
odd. V., dne 4. maja 1920.
Klavirje, pianine, harmonije, vijoline, citre, harmonike, stmne i. t. d.
ima v velikanski zalogi
= ALFONZ BREZNIK ==
bivši učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (naspr. nunske cerk).
Kina-2elsznato vino iefcarja PIGCOLi-ja v Ljubljani, Dunajska cesla- krepča malokrvne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju.
— Sprejme se
s primerno šolsko izobrazbo. Hrana in stanovanje v hiši, A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c.
Izurjenega

sprejme takoj hig. mlekarna Vinko Slapšak-a Prestranek pil Postojni. Plača po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval naj so pošlje do 20. t. m na upravo toga lista pod šifro Mlekar 1729.
Sprejme se popolnoma samostojen
za mizarsko tovarno. Razumeti se mora na stroje. Ponudbo na upravo lista pod delovodja 1728.
dobavi najkulantneje oddelek za kemikalije tvrdke E. Binzer, VVien I. Stcrngasse 13. — Brzojavni naslov „Ebinzer VVien".
Mi li
VELETRGOVINA MANUFAKTURA
1 LJUBLJANA SODNA UL. X
m
□uaaaacciaacjcaaaaaaaaciciacicaci}
jj Llndsba posaiilnica	j
Q o L^jacl, o Sasfnam tiaram ffliklošigeaa cesta Sieii. 6	[j
£} obrestujo hranilno vtogo po čistih	■,
0	31	D
n |3	n
« Ljudska posojilnica v Ljubljani jo največja slovenska posojilnica in	rt
U je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov krou vlog in nad	j-j
U 1 miiijon onsioiisoč kron rczsrvniH zalciadov.	li
D Posojila so dovoljujejo na osobni kredit (proti menici) na hipoteko	Q
1	in v tekočem računu.	j]
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. DG^raDC^acaancDaaaaaaaLjaaaaaa
gozd ali večje gozdno posestvo blizu železnice )n prosim popis posestva, navedbo vrednosti ter najnižjo ponudbo. Istotako kupim tra-me, žagance, dile, rcmcinu. ilrva, ojjlje itd. Ponudbe s zadnjo ceno ua vagon Vaše postajo pod „Izvoz lesa - banka" na Anončni zavod Drugo Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Obl. l^onces. informačni zavod
Drago Šeseljal^
Cjttbljana Cankarjevo nabr. s
dobavlja vse kreditne in privatne informacije vlu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.	6135
vsake vrste It raikl se kupijo
...— po visokih cenaa. Ponudbo na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. 1747
VlfiCER
priden, pošten, oženjen, srednje starosti, se sprejme takoj na večje posestvo vinogradov Trška gora, Novomes»o Stanovanje 2 sob in kuhinje ie prosto. Mesečna plača po dogovoru. Pojasnila se dobe pri tvrdki A. Sušnik Ljubljana, Zaloška cesta.
Vsakovrstne
, .i,J -	IIIHIIIIHIMII
različne torbice, predpasnike, slamnate šolne in druge p!etarske izdelke
priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
Doorsil trg Steu. s.
z daljšo prakso v trgovini z moko se takoj sprejme. Pismene ponudbe naj se predložijo osebno ravnateljstva Žitnega zavoda v Ljubljani. 1 ','oa
Konfibcijska tovarna družba z o. z. S^ožice pr! LJubljani sprejme
krojaške pomočnike
in večje šte-ilo
Veliko mM posesivo kSK
dva kilometra od proge koroške želez-niče oddaljeno se proda. Ponudbe na upravo lista pod št 1691.
* • p.V t.
kateri je tudi vajen kot hlapec pri manufakturni trgovini delati in s koujl voziti. — Istotam se sprejme izurjen
w kotliaž
za plemenite konje a stanovanjem v hiši in proti dobri plači. — Oženjenl imajo prednost. — N,««>lov so izve pri upravništvu tega llr>tn pod štev. 1758.
Slamnike in klobuke
• °h vrst sprejema v popravilo PRANJU CERAH, tovarna slamnikov v Stob posia Domžale pri Liubljani__V Ljubljani sc sprejemalo isti pri tvrdki KovaoeviS i Tersanv Prešernovi ulici st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
5	Išče se
tudi začctnic kakor i;ud; rastno pisarniško moč. Prednost na Posavju stanujoči.
d!®šB© prav©
v konfekcijski stroki rutinirana moč, ugodne kondicijo; sprejem takoj, naslov v upravi „Slovenca" pod St. 1695.
se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v LjubLan GOSPOSVETSKA CESTA številka 90.
CmmillligingllllllBugg
suho za Izolacijo, steljo in kurijo 1673 oddaja na vagone
F.&HUHEB, s premogom h;
(Slavonija.)
Mineralno in blatno kopališče.
Postaja jnžne železnice.
Radioaktivni topil vrelci. — Najuspešneje lečenje: revmatizma, ischiasa, posledic raznih bolezni, ženskih bolezni, slabokrvnosti in obče slabosti.
Ugodno letovišče.-Dobra oskrba. |
Celo leto otvorjeno. — Glavna sezona od maja do septembra.
en vagon prve kakovosti, čiste polovice brez glav in nog ima na prodaj s postaje Sisak Stiič ' drug, Sisak, telefon št. 84,
^ugoslopans^a
tiskarna
v Cjubljani
očlHelel^ za l^Iišeje
izdeluje vse vrste l^lišejev po slihah, perorisih, risbah, rohopisih in foto-grofijah za eno in večbarvni tisl^. ©aittO podjetje Dobavlja hlišejc za vsaHojaltf lisi* fe t>rsfc preproste do najfinejše izvršbe. #>> Raster za časopise, revije in repro-1? iDlOt>eniji. dikcije umet. slih, eno ali večbarvnih-
I ITI I T f III 111111» 1

gg——BB——M
Nudimo na vagone po najugodnejših cenah v naši klavnici izdelano
suho svinjsko meso, soleno
slanino M in čisto svinj, mast
Nadalje nudimo prvovrstno bačko pšenico, koruzo, ječmea, oves, moko in ostale mlinske produkte, franko vagon Novi Sad.
Srpska Zadružna banka d. d. Novi Sad.
massssi

(Za dvakratno olravo v iednu se računa O Kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
GRAMOF. IN GODBEN1 AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. lavno sklad , Dunajska c. 33. (Tel. 366)
KAVARNE ^Zvezda«, IvanCič J., Kongres trg
KLEPARJI
Koro T., Poljanska cesta 8. Reražgar & Sraerkol, Flor. ul. 13.
vdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Kniigovezoica K. T. D., Kopil ul 6
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj c 1
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul 7.
MIZARJI
Bizjak Peter, Spod Šiška 136.
MODNI SALONI G5tzl Marija. Židovska ul. 8 in 7
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica PARHJMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBEN1H AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE »Pertes«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23 Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPED1C1JSKA PODJETJA
>Ba!kan«, Dunaj c. 33 (Tel. 366) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
(Za dvakratno obiavo v tednu so
računa S kron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lnd., Wo!(ova ulica 3.
TRGOVINE S PAPIRJEM ■»Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN.
Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z 2ELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17*
Stritarjeva ulica št. 2.
Potiruirtčc® v Split«, «<eSowcu5 Trsto, Sarajevu, Gorici,	Mariboru in Borovljah ter ekspozituri w ^tuS&i.
Kupuj© in prodaga vrste vrednostnih
Sprejema	aitiaiAi««?
proti ugocS« ncmy obrestovani«.
glavnica z rezervnimi zakSa^? j okrog
o
papirjev, wa5«a4 ln dovoljuje
KozM' m& oroale 1T0Z
Več pove r.-rn «o*ač Zjoša p Begunje. GorpniniT.
M
99
tvornlca dvopeka
Neumann 5 dr. Zagreb
Proizvaja: Kekse, biskvit, prepečenec ln razno pecivo za ia|,
Zastopnik za Kranjsko L. JEŽEK, Ljubljana
Stritarjeva ulica Stev. 7.
.........................iniiiiiiiiiiHiiiHHiiiiintiiiiiiH«ii"HiHiniiuiiiiiiiiiiniiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiu'ii"«i|i'i"»"""»«'........ bJvši železniški sptevodn k ie najbolj
Gospodarska Pisarna D£ ČERNE zanesjlv stremeč vagonov.
i,,<.ii>o>iia a - *
l
POSOJILA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PROMET Z ZEMLJIŠČI IN POSESTVI, UREDITEV DENARNIH POŠ1LJA-'IEV IZ AMERIKE IN AMERIŠKIH ZAPUŠČIN, NAKAZILA V INOZEMSTVO, TRGOVSKE POGODBE IN PORAVNAVE, USTANOV NOVIH PODJETIJ IN DRU2B
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 6 TELEF. 37
iiiiiniiiiuiiuimmniiiiiiiiiiiii ........iimiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.............................................
Gre tudi izven Jugoslavije. Naslov v upravi pod Stev. 1718.
Naprodaj je približno
za jamski los ali kole za hmelj. Franc R04i'<lAN, Bošianj, p. Urosuplje. 174»
Slavnemu občinstvu ln letovlščarfem v
NAZNANILO!
Dne 9. maja 1920 se otvorita na Bledu, najlepšem letovišču in zdravilišču v Jugoslaviji dobro znana
hotela ,7R1GLAV' in ,EVROPA'.
Zagotavlja se najboljša kuhinja in vino, točna in cena postrežba. Slavnemu občinstvu se priporočata
0 AMALIJA in SLA \KO MAJCEN. 0
;n%e> wr
na j
toplice Dobrna pri	(poprej rteafcaus teei .UM)
Akratoterma 37" C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. — Nadomeituje v polnem obsegu Franzensbad. izv^r.redni uspehi pri ženvkth in živčnih baleznih, uole/ i srca iadvic, slabokrvnosti, rev-matizmu, protinu in vseh pojavih os>abe ostL — Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, ^eleznati vrelec, masaža, električne, soinčno in zračne kopeli ter kepeli v vročem zraka. — Krasen park. Smrekovi gozdovi, Dival lzieli. Nikdar megleno 1 Vojaška zdraviliška godba. Sezi a: maj-oktober. Prospekti zastonj pri upravi kopatlJSe.
Do avljiv ta^oj U nase zaloge v Gradcu t6 KW160 voltov
D I N A M O za enakomerni Sok
tov. Bergmanri, bakreni ovoj, malo rabljen z jamstvom, s kompl pietikalno marmor, ploščo, se proda zelo poceni. — Ogleda se lahko, ne da bi se sililo v naKup. — Popravila elektr. stioiev naglo, strokovnjašKo, najceneje. ELEKTRO-MOTOREN-GESELSCHAFT ra. b. H. Uraz, Sauks rafle 22 I. St. oem Krlegss hlossbergsto g Telefon st. 4!)7. Brzojavni naslov: Elaktrosmu ny Graz.
Razglas.
V sredo, dne 19. maja 1920 ob 3. url popoldne vrši se v Stahovcl pri Kamniku (gostilna „pri Korelnu")
javna dražba
približno 2000 kbm smrekovega lesa, ki je na planini občine Gozd (pri Kamniku) in približno 300 kbm bukovega lesa ter nekaj smrekovega lesa iz planinskega gozda na Mali planini pri Kamniku.
Les se lahko ogleda vsak dan od 10. do 18. maja t. L na licu mesta- Vsa pojasnila glede smrekovega lesa na planini občine Gozd daje načelnik gospodarskega od3eka Jožef Romšak iz Brišč hišna št. 4 pri Kamniku in glede lesa na Mali planini pa Karol Prelesnik v Stahovci.
Gospodarska odseka za planino občine Gozd In Malo planino.
po primernih sedanjih cenah. Briljante in staro zlato se kupuje po najvišjih cenah.
I, VjMvijUlIUj
Za vsa najtežja popravila v lastni dslavnlcl sa JamEl.
JLl
Kemična čisti
obleke.
Liubijana, Polianski nasip 4. Cuptlnliifa ovratnike, zaPC Podružnica: Šelenburgova ul. 3.	nice—
Maribor
Gosposka ul, 38
PODRUŽNICE
Novo mesto
Glavn trg
Kočevje
Stev. 33.
Pl«ana rmoderno urcicne tovarne V. M^RSAiMO
»MM..................................................................
Em(S TEHNIČNO podjetja sa :: UVOZ m AZVOŽ s
Zastopa, prvovrstni tovarn. — Ekspozitura: Dunaj IV., Viktorgasse J.
1 Sradsec: 2agret. h i Ko l v a ul.ea m-i	zastopstvi) i Baosrailn. Huharjsita in Solili
\ STROJI proti lakojšn.i dostavi; j Popolne TOVArt>»lŠKE napravo;
!	1. Zage po.no:armen in krožne žage, j Tovarne za špirit in ratinoriio, pra-
:	o"ličui stroji re/.anie nastavkov : šanje olja. škrob in drože, konserve,
t	(DicKenhobel), oblični siro i /a za- I	testenine in pohištvo.
=	rezo (Abncht Fiige) ln oblični stroji ! ITOTJRJi in LOt iOMOBILls
j	za votlo izrezovanje (Kelilhobeli, ] EjeUll.omotorjl, agregatorji, stroji.
! v.i i za okrožne žaee. bru-imi strou :	___...	-
1	»novirpilo, stroji za rezanja vijakov, j GRADBENI ma erljal: 5
!	3. Posamezne pile v vsoh venkosub, j NosaCi, tračn ce, ogibahnee, strežna š
j	različno orod.e prvovistnih tovarn, j lepenka itd. {
......................................................................................w",,ii»'iwiniinininiiiinnmMmiwlm]
liiSi M\i
=3.	i ama&messmnmssssssm »a^.^- lažBfflEEaaai^fl^t^assfeSKJi^aaasga
hf
il« Ml IIUlUIDIJuIl
Brzojavni naslov nBatkansped." Trst (tel. int. 20-80), L]uT»l]ana (tel. Int. 366), Maribor (tel. int. 375), Ekspozitura W!e« (Opernring 21).
^nediciie vseh vrst. — Sprejemanja blaga v skladišča. - Zacannanja. - Mednarodni prevozi. - Selitve s patentiranimi ^ volov! na vso Btianl - Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. - I. IJufcSjansKo Javno sklarfisce.
C$
0» Špedicija. — SmporL —

31'==
=3E~=i=

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, ywM.]ana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, SpJit, Šibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
m.
I0MV DHL!
čshn^na pisarna in ntaotao podletše Ljubljana, Vojaška r!. !6a (na Fnšuovcn)
Brzojav: Breuerstavba.
Taleion klic £47
izršuje vse nad in podtalne stavbe, kakor hiše vseh vrst, industrijsko stavbe, železnice, ccste, žeiezobetomke mostove, elektrarno ter izdeluje vse v to stroko spadajoče načrte
Pfl75irl Spccijalne stavbe po njegovem patentu iz votlega zidovja mM • 66°/0 prihranka danes najdražjega stavbenega materijala, to je opeke. Gradba je v dveh mesecih po pričotku popolnoma suha in torej porabna.
3aSr,
! i
SnSab-Refea, ZnoniinfrgDa eSIes 302 Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Penslon „SPERANZA"
in
,,9MPER1AL"
Opatija.
Ssnalorij in veliko morsko kopališču „Tt-?ERAf>IA" Crikvenica.


Hotel -lJension In morsko kopališče , JADRAN" Sušak-Reka Telefon interur. 2-14
Hotel-Pensit": In morsko kopalISCe ,,JADRAN" Baker.
Vsi boteli in sanatoriji so nairaoder-nejc in z vsem komlortom urejeni, — Oskrba izvrstna. — Otvorjcni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvcnico uprava hotela ..M1RAMARE" v Crikvenici; za Novi: uprava hotela .SAN-MARINO' v Novom: za SuSak: SREDISNJI URED DRUŠTVA, SUŠAK-REKA.
Naslov za brzoiflve:
Jadrancentrah Sušak-Reka.
Interurban telefon štev.
Palače Holal „MSiilftM£.RE"
Crikvenica Telefon Interurb. 11.
Hotel-Penslon ,,SAN-M ARENO"
Nov; Vinodolski Telofon Interur. S.
Hotel-Pension in veliko morsko kopalISEe „L9SANJ" Novi Vinodolski.
proti srbečici, garjam, llšajn, kožn. izpuščajem
1 • zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano ln zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Nc maže, ne barva, brez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico :
Ribari Sušnik »pri zlatem jelenu« IV,, Marijin trg.

Kooole obdržati svo o
Jenom 1 Hočete >meti u.akor bar/un mehno leožo? Nočeta somčn:li peq luozoiiev in ourcev?
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidam! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejšo lilijnomlečno milo 16 K.
idočc-e imeti lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tannochina po-mada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 9 K. No. III12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Sam-pon 1 K. Mazilo za brke 2-50 K in 3-- K.
Mučijo Vas bnrja
očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje
brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več I Nobenih žuljev! Nobene (rde kože! Mala škatljica 4-— K, velika Ska-tljja 6-— I<. — Zeliie še kaj! Fellerjeve Elza umivalue pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 7 K. — Fellerjev usipalni prašek proti potenju, 1 škatlja 6 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobnl 1 škatljica 4-— K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 33 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinojši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rutnen, 1 volika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, El»a trg 134.
_ lirvatska.

Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca In čreves, žolčnema kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«.
latina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji — Hydrotherapija, elektrotherapija. inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeiji z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parhe, zraErse. solnčoe kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož mod istimi absolviranl koservatoristi). — Za vsakovrstne zabave je skrblieno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleu i. t, d.
Sezija oc9 1. maja do 15. oktobra.
Ravnateljstvo.
Naročajte in širite „Slovenca"!
Ministrstvo trgovine in industrije je z odlokom z dne 4. marca 1920, VI. št. 299 dovolilo podpisanim ustanovitev delniške družbe „Gospodarska banka v Ljubljani".
V	zmislu §§ 7 in 8 pravil znaša delniška glavnica 4,000.000 K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K, ki se glase na prinositelja. Ta delniška glavnica se sme na, predlog upravnega sveta po sklepu občnega zbora zvišati do 8,000.000 K, z izdajo nadaljnih delnic po 400 K, ki se morajo v gotovini polno vplačati.
Osnovno glavnico 4 milijonov kron oddamo v javno subskripcijo in sicer
10.000 delnic po K 400#— nomlnale.
Nominalna cena se mora pri subskripciji takoj v gotovini polno vplačati odbivši 4 % kot obresti od dneva vplačila do 30. junija 1920. Vrh tega je vplačati za stroške izdaje delnic po K 20'— za vsako delnico. Subskripcija se vrši od 10. maja do 31. maja 1.1. Prijave sprejema: Zauružna zveza v Lfubijani.
Delnice so deležne čistega dobička od 1. julija 1920 ter so opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do .31, decembra 1920.
Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna zveza potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo.
Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku pri subskripciji vplačane svote, se vrne obenem odgovarjajoči znesek oziroma prebitek. Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
V	smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih pet delnic po en glas.
V Ljubljani, 3. maja 1920.
Josip Burgar, posestnik, HraSc pri Smledniku. Ivan Finžgar, posestnik, Breznica.	Fr. N. Krambergar, tovarnar, Domžale.
Franc Cerar, tovarnar, Stob pri Domžalah.	Vladimir Kobi, veleposestnik, Breg pri Borovnici.	Evg. Legat, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani.
Karol CcC, ravnatelj Jugoslov. tiskarne v Ljubljani. Jernej KopaC, tovarnar, Spodnja Šiška.	Dr. Ivan Mazek, odvetnik, Litija.