PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL OKGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL IHJREAU ST.—NO. 1953 Eatortd m mcmU-cIsh mitoi, Dk. i. IM7, *t Um po*« «lftc« tt Cfcte*««, IM.. umdm, tW Act al Com$n— ol SUich I. UM. CHICAGO 23. ILL., 14. FEBRUARJA c va"j" P" Pomožni akciji Voj- decembra lansko leto znašajo h a n f rCS ^^ miliJonov "»ga relifneg« fonda Ameri-: izgube kanadske armade 64.552 odnosaj.h kot pa Anglija pri- kar pot m.l.jonov pokončanih. kancev južnoslovanskega po- mož. Izmed teh je bilo 17.261 'Nadaljevanje na 3. strani.) , se bo vedelo po vojni, kajti v | rekla. | ubitih. Zvezni kongres zamotan v vse sorte predloge slanci so poleg tcKa predlaga- trole nad zveznimi posojevalni Ii za voiake sedanje vojne tudi mi uradi, ki bi za Wallacca. v bonus ali pa kake druRe privi- njegovi ambiciii za ustvarja- a 1 i 1 A 7x 1 %S i X a L I 4 uit, "... . mi pa khko dniRe priv - njegovi ambicni za usivarjH- govoru Angleže in Američane Največ zato, ker taka postava bo volne konec in tedaj bodo lnrii«. v u u / T , ui „„j j 10 J4 t «« ii nt* J irK'je, v veri, da jim bo to po- nje povojnega blagostanja naj- svari. c a nn bori ta zanar nn M»Ioh notrebnu ni. Res. Ha tu oni "naviiHli'* nrn _____» .. .. . ' K ' ... svari, da se on bori za zapadno sploh potrebna ni. Res, da tu oni "navijali" uro. kulturo, za civilizacijo in za obvarovanje arijske rase pred azijskimi (ruskimi) barbari. Apelira tudi na cerkve, predvsem na katoliško, da je bo konec, če boljševizem zavlada, in v tem mu Vatikan zdržema se- i - — — kundira. Edino skupnost imata "c dovo,i ne *krhl 28 Pr*vilno ločajo privilegije za vojake, ka-proti Rusiji, a to jima zado- razpodelbo delovne sile. dar se vrnejo iz armade, nc da stuje. Najbolj prizadeti so vsled se« hi jim kilo treba v unije, ali pa tam v municijski industriji Poleg predloge za uvedbo manjka delavcev, a v zasliša- prisilnega dela je v obema njih so priče pripovedovale, da zbornicama polno drugih pred- ker vlada plačuje vse račune, log, ki se pečajo z unijami, so- kontrola nad produkcijo ni to- cialno zaščito, reguliranjem likšna kot bi morala biti, niti unij in največ pa taktih, ki do- magalo v prihodnji kampanji več pomenili.I na lovu za glasove. Prave iskre- Tudi glede ameriške vnanjc nosti ic torej malo v kongresu, politike ni v senatu vilic Izja- Največje intrige se v senatu vam senatorja Tafta še nič do- vrše zaradi bivšega podpred- ločnega sklenjeno in v Moskvi sednika Henryja Wallacca, ka- ter v Londonu se boje, da bo lerega je Roosevelt imenoval *a trgotskega tajnika. Moral bi bili v senatu potrjen v svoj novi urad ie pred tedni, če ne bi bil tako na "črni Ifsti." Tudi ta tako važna zbornica storila koncem konca enako pogubno potezo, kakor jo je proti predsedniku Wilsonti v prejšnji sve-tovni vojni. Naši ljudje aktivni v korist narodu in delovnemu ljudstvu v splošnem Od vsepovsod poročajo o aktivnostih naših ljudi v pomoč svojemu narodu v staremu kraju. To je zmaga dobrosrčnosti, vere v pravico in navdušenja za boj proti krivicam. Isti ljudje so ob enem delovni v svojih stalnih ustanovqh—v društvih, jednotah in zvezah, v domovih, v delavskem gibanju, za svoje časopise itd. Izkoz poslanih naročnin v tej številki je dokaz, da si vzlic zaposlenosti vsekrižem naši zastopniki in drugi prijatelji lista še vedno dobe časa tudi v prid agitacije za Proletarca. Obljubljajo, da bodo letos, k jubileju 40-letnice tega lista, storili zanj še več kot doslej, posebno v pridobivanju novih naročnikov. Zbiranje gradiva za v Majski glas, ki bo posvečen temu jubileju, je v teku. Na sotrudnike smo apelirali ie v eni Drejšnjih številk, do naj nam svoje spise pošfjejo čimprej. Ameriški družinski koledar je dobil tudi letos lepo število rpzpečevalcev, ki so se potrudili v vsakem vremenu, da je prišla ta knjiga med čimveč ljudi. Od tega nimajo ničesar kot stroške in tu pa tam ploho neprijaznih besed, naslovljene onim, ki delajo v splošno dobro, ne da bi od tega imeli kaj osebnih koristi. Tudi na kulturnem polju se vzlic vojni trudi še precej naših ljudi. V vseh večjih naših naselbinah se male skupine delovnih mož in žensk prizadevajo , da noše kulturno delovanje ne zamre, temveč da se poživi, čim postanejo razmere zopet normalne. 4'luttflNVi't, it*l»IM'U,> ii, iU4.» PROLETAREC LIST ZA INTERESE DltAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. (■daj* J^ouniki D«Uv«k« Tiskovna Draaba. Chicago. M- GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAJUKiNINA i Zedinjenih drlavan sa celo leto $3.00; sa pol teta $1.71; \ sa četrt leta $1.00. IaotemstTo: sa eelo leto $3.60; sa pol lata $2.00._ Vsi rokopisi in oflasl Morajo biti v naftem uradu najposaeje do pondeljka popoldne sa prioMitav v številki tekočega tedna. ~" PRO LETAR E C ruoiUhed every Wednesday by the Jugoslav W«rkmen'» Publishing O©., Inc. Catabliahed 1906. Editor_________________________—— Business Manager................. ___________________Frank Zaits _................Charles Pogorelec 8UB9CRIPTION RATES: inited States: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foriifn Countriea. One Year $3.50; Si* Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 JOSKO OVEN RAZGOVORI AMERIŠKI VOJAKI V PRODIRANJI V BLLtilJI.—Treba je preko podtalnih min, skosi žične ograje in rasne druge pasti, predno prvi oddelki prod r o do sovraiatkovih pozicij._____ Tri osebe, ki naj odločijo, kakšen bo mir in bodoča usoda narodov Le tri osebe so. ki odločujejo, ali pa mislijo, da odločujejo o 9odobni zgodovini in sploh o usodi sveta, ki bo veljavna za dolgo dobo Te tri osebe, ki imajo svet v rokah in odločujejo o njegovi bodoči usodi, ali pa le mislijo, da imajo to moč, so Churchill, Roosevelt in Stalin Se nikdar v svetovni zgodovini se ni dogodilo, da bi bilo toliko mogočnosti zapopadene v treh osebah, v treh glavah. V propagandi se jih predstavlja predvsem za stvaritelje lepše bodočnosti človeštva in pa za uničevalce fašizma. Koliko je med njimi res skupnosti in Icaj kdo zastopa " Winston Churchill je smatran za najsposobnejšega državnika. Načeljuje vladi dežele, v kateri je parlament vrhovni zapo-vednik in on se igra z njim po mili volji. Kajti tudi kadar je v najtežjih zmotah, jih ne prizna, pač pa ukaže poslancem: glasujte, da-1' mi še zaupate, ali pa hočete, da resigniram. In ko s parlamentarnimi potezami primora poslance glasovati o tem dobi zaupnico na način, kakor se igra pri kartah. Churchill je demokrat v Angliji, toda kot premier Velike Britanije je reakcionar. predstavnik torijske stranke in steber angleškega imperializma V Angliji je demokracija tradicija, a tako tudi njen ekonomski sistem. Slednji je tak, da lahko dovoljuje demokracijo na Angleškem, ne pa v kolonijah«, ne v Indiji. V prejšnji vojni je Angliji načeljeval veliki premier Lloyd George. .Churchill ga morda celo prekaša. A Churchill je torij. Lloyd George je bil liberalec. To, da je Anglija v vojni s Hitlerjem, ni njena krivda. Prejšnji premier Chamberlain je storil vse. da bi ostala v prijateljstvu z njim. A Hitler je zahteval preveč in angleška api-zarska diplomacija se je znašla v vrtincu, v katerem je vrgla na površje Churchilla. Churchill, kot rečeno, je demokrat na Angleškem, a nikjer drugje. BoljšeWško revolucijo je zasovražil toliko, da je takrat skupno s Francijo in Zed državami, in z Japonsko, vprizoril oboroženo intervencijo proti nji, in pomagal belogardistom, dokler ni delavstvo v Angliji napravilo taki politiki konec. A zasluga za to ne gre toliko delavski stranki v Angliji kot zmagoviti ruski revoluciji, ki je bila vzlic vsemu v stanju kljubovati združenemu mednarodnemu kapitalizmu. Isti ta Churchill je v javnem govoru na italijanskih tleh slavil Mussolinija, ker je ustvaril red in mir v Italiji in odgnal iz nje boljševiško moro. Ista Anglija je bila nevtralna v španski civilni vojni, zato, da sta Hitler in Mussolini toliko laglje zmagala v nji. Isto velja o Rooseveltu. čeprav on ni mislil, da s tem pomaga fašizmu k zmagi. Saj pozneje se je večkrat poročalo, da mu je bilo žal tiste nerodne poteze. Hitlerju so zapadne demokracije pomagale ne zato, da bi uveljavil svoje ambicije širom sveta, temveč zaraditega, da bi zajezil ''komunistično" nevarnost—to se pravi, da bi ogradil Rusijo toliko, da se ne bi mogla ganiti. Josip Stalin, drugi od velike trojice, ni šolan človek. Menda je bil le v lemenatu— dalj njegove šolske diplome ne ^egajo. Saj je niti v lemenatu ni dobil. Je čudak, o katerem pripovedujejo iz njegove mladosti vse sorte reči. On je diktator države, ki krije šestino sveta Če dela dobro ali če se zmoti, se mu ni treba nikomur zagovarjati. Churchill mora opravičevati, ali pa utemeljevati v parlamentu vsak svoj korak. Churchill in Roosevelt sta zagovornika kapitalizma. Stalin pravi, da mu je vseeno, kakšno stališče imata v ekonomskem oziru—glavno je. da njegovega v Sovjetski uniji pustita v miru. šele ko je bil Roosevelt izvoljen za predsednika, je vlada Zed. držav priznala Sov. Rusijo. Anglija na pritisk delavske stranke pa že veliko fyej. Ampak odnošaji med njimi so bili zmerom neprisrčni—vedno samo zaradi tega, ker privatni interesi smatrajo Rusijo za smrtno sovražnico vsemu, kar živi od privatnega izkoriščanja. Ko so se leta 1939 vršila v Moskvi posvetovanja za zvezo med Francijo, Anglijo in Sovjetsko unijo, sta poslala tja London in Pariz diplomate drugega reda. Z druge strani je drezal v Moskvo Hitler, češ. Jože Stalin, čemu zapravljati čas z njimi? Glej, tu so dokazi, da kapitalizem Anglije in Francije ponuja meni koncesije, pogojno, če le nate udarim! Stalin je sklenil pakt s Hitlerjem, kar bo bržkone največji mad?ž v njegovem vladanju. Stalin je pakt držal. Hitler ne. In naj se reče o Churchillovih intrigah proti Rusiji karkoli—ko je Hitler udaril nanjo, je bil Churchill prvi, ki ji je zagotovil pomoč. Bila je sicer obojestranska, a vendar taka, da je morala propaganda kominterne proti Rooseveltu in Churchillu prenehati preko noči. Roosevelt je v tej odločujoči trojici predstavnik najmogočnejše, najbogatejše države, a mnogim se zdi, da ostalima dvema diplomatično ni. dovolj kos. Prvič, ker nima nič kaj dofečnega program«, in drugič, ker se je preveč zapletel v zveze z Vatikanom. in tretjič pa, ker so nad njim vsajce sorte reakcionarni elementi v Zed državah. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Sadovi krščanstva • Naši slovenski pradedje so se otepali krščanstva okrog dve sto let. V Zgodovini slovenskega naroda (Spisal dr. J. Gruden, izdala Družba sv. Mohorja* beremo o nekem irskem menihu Kolumbanu, ki je bil leta 612 na poti k Slovencem, pa mu je bilo v sanjah razode-to, naj se vrne. kajti to ljudstvo da še ni zrelo za sv. vero. Te njegove sanje si je pač lahko razlagati. Med Irsko in Slovenijo je še dandanes kljub železniškim zvezpm precejšnja razdalja, nikar ni bila takrat, ko so bile i navadne c?ste še velika redkost. In je podjetni Kolumban prenočil danes tukaj, jutri tam Čim bliže je bil svojemu cilju, tem hujše so bile pripovedke o krvoločnih poganskih Slovencih — pa mu je zmanjkalo poguma. Moral se je zateči k sanjam ... Da je naša domneva na mestu. izpričuje sv. Armand. škof iz Utrechta (v Belgiji ki je le nekaj let pozneje šel misijona-rit med Slovence največ zato, "da bi zaslužil mučeniško krono"____ i Navajam iz zgoraj o- menjenega vira). Toda naši pa-ganski pradedje so ga hudo razočarali: niso marali postati njegovi rablji, pa tudi njegove ovce ne. Nemara so mu celo postregli s hlebom in soljo, pa z medico ter ga nato odslovili. Bodi karkoli, zgodovina pove, da se je sveti mož vrnil domov cel. To pa je dalo vzpodbudo različnim "Kolumbanom", ki jih mučeniška krona ni prav nič mikala. In no, cerkev ima navsezadnje več koristi od takih, ki jim je glava na vratu, nego pa od takih, ki jim je glava pod pazduho. Tako so imeli stari Sloveni več in več gorečih bla-govestnikov na hrbtu. Poznamo pa pregovor, ki svari: Boj se jeze potrpežljivega! Tudi potrpežljivim Slovencem je bilo naposled tuje vsiljivosti več kot preveč. Zo okrog leta 696 so nekega puščavnika na grmadi sežgali, ker jim ni maral biti za kažipota po Bavarskem. Iz kakšnega namena so prišli na Bavarsko? Bržkone so nameravali storiti nekaj takega. kot so pozneje (725. 1.) storili v solnograškem Pengavu, kjer so razrušili cerkev in samostan sv. Maksimilijana Odkod taka pika na cerkve in samostane? Gledano z njihovega stališča, je odgovor lahek: če te pikajo ose, ne boš lovil posameznih os, marveč jim boš razdrl gnezdo ... Ali jim je zameriti, da so se hoteli na vsak način otresti zunanje rastoče nadlege, ko so pa imeli v notrajosti svoje dežele že tako dovolj težavnega posla s parazitskimi Obri'? In kaj jim je bilo do tuje vere? Saj so imeli svojo vero, svoje bogove! Imeli so svoje bogove, ki jim ni bilo treba nikakršnih templjev, ne posebne duhovniške kaste Starešina, ki je vodil zadružno gospodarstvo je opravljal tudi daritve Daritve so se vršile zmerom na prostem: ali na vrhu kakega holma, ali v zatišju ob kakem studencu, ali sredi gaja, alt pod kakšno lepo košato lipo In mar ni svet z nebesnim obokom r.ad njim lepši, veličastnejši tempelj, nego bi ga mogel ustvariti človek? Verjeli so celo v neumr-jočnost duše! Duša se je po smrti preselila — bodisi v nav (odtod navček'1 ali raj, kjer je večna pomlad in sreča in zadovoljstvo — ali pa je morala duša v črno temo — kakor si je pač kdo zaslužil. Misijonarji pa so jim pravili o vse drugačnem Bogu: pa o daritvah. ki so bile še za misijonarje skrivnost, nikar za uboge pagane: pa o zauživanju telesa in krvi božjega sina v podobi kruha in vina; pa o krstu, ki jih bo očistil s krvjo Jagnj?ta, da bodo moglf po smrti v nebesa., napolnjena s tujimi angelji in svetniki. In ko so pagani odmajevali z glavo, pa še nadalje darovali svojim bogovom poljske pridelke, ali ovco. včasih govedo Perunu, ki je (ob nevihtah) nad njimi oral svojo njivo — so goreči oznanjevalci evangelija seveda klicali nadnje šibo božjo, jih strašili s peklenskim ognjem, v katerem bodo za vse večne čase škripali z zobmi. Za nameček pa še sVnešili njih in njihov? bogove. Ni čuda, da so jih Slovenci zasovražili. Če bi bil prišel mednje Jezus s svojim preprostim naukom, bi bil odmev po vsej priliki drugačen. Ampak misijonarji niso bili Jezusi, bili so le vneti služabniki cerkve, čije nauki so bolj Pavlovi, nego Jezusovi. Toda prej omenjeni Obri so postajali Slovencem bolj in bolj nevarni. Pretilo jim je popolno zasužnjenje. Uvidevši, da jim sami ne bodo mogli do živega,, so bili prisiljeni iskati si pomoč pri sosedih, pri krščanskih Bavarcih. Pomoč so dobili, in Obre pošteno nabili. Ali bavarsko pomoč so morali plačati s svojo neodvisnostjo. In ker »o bili Bavarci takrat podložni Frankom, so morali Slovenci priznati tudi frankovsko nad-oblast. Tako je bila pot za krščanstvo odprta. Vojvoda Borut je moral namreč v znak zvestobe poslati na Bavarsko skupino slovenskih mladeničev, med te- mi svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira. Po Borutovi smrti se je Gorazd vrnil — kot kristjan. Brez nadaljnega je zasedel očetovo mesto in s tem se je med Slovenci usidrala dedna vojvodska pravica! Dotlej so si Slovenci po svoji volji izbirali svoje vojvode. Kristjanu Gorazdu pa je bilo i dedno vo j vodstvo premalo. \ Dal se je dvigniti v kneza . . . Do tistih dob ni bilo med Slovenci plemstva; ni bilo "višjih", ne "nižjih"'; bila je enakost. Plemstvo in s plemstvom združeni privilegiji na eni strani, na drugi pa seveda klečeplazenje — to je bil prvi žlahtni, sad, ki ga je krščanstvo zaneslo na slovenska tla. Drugi sad je bila cerkev sv. Lamberta na sedanjem Gornjem Štajerskem, I ki jo je dal sezidati knez Gorazd. dasi je vladal le tri leta! Po njegovi smrti je zavzel njegovo mesto takisto na Ba- j varskem pokristjanjeni in po-kneženi Hotimir. ki je dal sezi-1 dati nadaljn? tri velike cerkve, j in ustanovil je škofijo pri Go-spej Sveti ... Skrb za zveliča- j I nje slovenskih duš je bila namreč silno velika In s pomočjo cerkva, pa brezštevilne svetne in duhovne tuje gospode se je širila sveta vera. pa tudi hinavstvo, izkoriščanje in —• ponem-čevanje Med "višjimi" in "nižjimi" zarezani jarek se je naglo širil, širil pa se je tudi jarek med krščenimi in nekrščenimi Slovenci. Ti poslednji so se jeli upirati že za Hotimirove vlade Po njegovi smrti so se pa dvignili ter po hudih bratomornih bitkah napodili iz dežele vse domače in tuje duhovnike. Razdrli so tudi cerkve. Za nekaj let so bili brez mašnikov in maš. Tedaj pa je bavarski vojvoda Tesel s svojimi trumami u-daril po njih ter jih s pomočjo domačih kristjanov premagal Sledilo je temeljito pokrščeva-nje — s križem in mečem ... H koncu se je iz Aherta stegnila dolga roka rimsko-nem-šUega apostolskega cesarja KaT-la Velikega, pa križem kražem razdelila Slovence in njihovo zemljo v razne "marke" in med razne škofije. Usoda Slovencev je bila s tem zapečatena za dalj kot tisoč let! Do jeseni leta 1918 so bili pod nemškim go-spodstvom! To in taki so bili sadovi krščanstva na Slovenskem. Ko se bodo čitale te vrstice, bo vedel že vos svet, kje se je vršil sestanek velike trojice — Stalina, Roosevetta in Churchilla. Mogoče bo znano tudi nekaj malenkosti, kaj se je razpravljalo na tem zgodovinskem sestanku — ali drugo bo se vse savito v dipk»matični tajnosti. Ali nekaj je gotovo — za firar-ja se ne obeta nič dobrega. Na bojiščik Vso Ameriko je vzradostila novica, da so MacArthurjeva čete osvobodile Manilo V bližini Chicaga je mal^> mestece May-wood, iz katerega je bil cel oddelek vojakov ujet, ali ubit na Batanu. Skoro vse mesto je bilo prizadeto. Sedaj je upanje, da je saj še nekaj teh fantov ostalo živih Kot poročajo, je bilo nad pet tisoč vojaških in civilnih ujetnikov oproščenih. Ali to je le peščica, kajti Japonci so v začetku vojne nagnali ogromno število civilnega prebivalstva v koncentracijska taborišča In tudi vojaških ujetnikov je precejšnje število. Ruski hudournik drvi naprej. Reka Oder je premoščena. in to je zadnja ovira pred Berlinom Bojni vihar, katerega so Nemci zanesli v drugo dežele, je prišel domov. In prav je tako. Človeku se jezijo lasje, ko čita o grozovitostih, ki so jih uganjali naciji v evropskih deželah To niso bajke ali propaganda. Dokaz so cele grmade napol sežganih trupel in okostnjakov, katere so ti divjaki zapustili na svojem umiku iz Poljske in baltiških dežel Prizori, odkriti v Lodcu na Poljskem so tako strahoviti, da človek skoro ne veruje, če bi tega | ne poročal ameriški časnikarski poročevalec, ki je bil tam na licu mesta. Štiri tisoč mladih fantov od štirinajstega do tridesetega leta — poklani s strojnicami in nato sežgani. Njihova ' napol zogljena trupla sedaj izkopavajo na dan. Za take človeške zverine ni usmiljenja. > Zato moji dragi, jaz bi se ne jokal za usodo tistih kukavih izdajalic v Sloveniji, kateri so i prodali svoje duš? za skledo leče Hitlerjevi Nemčiji. Zaslužili i so smrt. bila šs posebno takrat gnezdo vseh intrig evropskih fašistov. Franco je te ljudi ujel, in tako so bili republikanci brez kontakta z zavezniki. Ali pričakovali so vseeno, da zavezniki morajo udariti v Španijo, katera je bila gl«vna opora Nemcev v Afriki, ter so naskočili mesto Bilo je pet tisoč moških ter več sto žensk, ki so po desetih urah krvavega boja padlo jih je na stotine — vzeli ' to mesto. Oseminštirideset ur so ga dršali t?r čakali, kdaj pridejo zavezniki Izbrali so poseben komite j angleško govorečih članov, kateri naj bi pozdravil ameri- * ško in angleško vojsko — a je ni bilo. Po dolgem čakanju so uvideli, da je zaman ... Španija bo še morala čakati na odrešenje. Ko so se proti mestu pomikale Francove čete, da ga po-novno^zavzamejo, so se republikanci umaknili v gore. Z žalostjo so sneli republikansko zastavo z mestne hiše — ali kot Rusi pri umiku Sebastopola — so se zakleli, da pridejo nafta j. Španija mora biti osvobojena. Naše gibanje Dne 4 feb sem bil v Euclidu, Ohio. na shodu v pomoč Sansu in našim ljudem v starem kraju, katerega je priredila tamo-šnja podružnica. Bila je ustanovljena ne še tako dolgo tega. Kljub slabemu vremenu se je dobro obnesel. Nabralo se je na sbodu, o katerem bodo drugi poročali, več kot sedem sto dolarjev, kar je zelo lepa vsota. Na delu pri tej podružnici so zelo agilni ljudje. Upam. da se to naše gibanje, katero je dobilo sedaj, ko se Sloveniji bliža po tolikih letih trpljenja v resnici svoboda, tolikšen* razmah, v bodoče še bolj razširi, da bo zavzelo vse naše naselbine od Atlantika pa doli do Tihega morja. 1 Ruski relif Zadnje poročilo J 5. novembra $1,436.80. Od takrat nabranega $10, skupaj $1.446 80. Iz tega sledi, da "velika trojica" nima v sebi nič kaj veliko skupnega. In ko Churchill gleda Stalina, in slednji prvega, oba točno vesta, kako sta drug drugemu stregla po življenju — to se pravi, po strmoglavljenju uredb, ki jih zastopata. Najboljše je, če socialisti ostanejo pri svojem starem mišljenju, da predstavniki imperialističnih sil in brambovci privatnih privilegijev ne bodo rešili sveta. Z borbo za lepši, bolJSi svet, bo treba nadaljevati tudi po sestanku velike trojice, in to je naloga mednarodnega delavstva, ki je v tej vojni vse preveč potisnjeno v stran. SEJA KLUBA ST. 1 JSZ Chicago, III. — V petek 23 februarja bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Prične se ob 8. zvečer. Istega večera v isti dvorani bo po seji občni zbor Slovenskega delavskega centra, na katerem imajo vsi člani kluba pravico prisostvovati, razpravljati in glasovati, ker ima klub št. 1 JSZ v SDC precej nad sto delnic. Potrebno je torej, da pridete na to sejo vsi člani in članice, ker bodo na dnevnem redu važne zadeve, o katerih bomo lahko najboljše razpravljali in sklepali, ako nas bo čimveč skupaj. — P. O. Delavel, podpirajte Proletarca kot podpira on vaše napore la boje! \ Zločin tn kazen Ker smo že pred tem vprašanjem. naj omenim, da dotični odbor, katerega so postavili v Londonu za preiskovanje zločincev, katerega član je tudi naša dežela, ni dosedaj po dveletnem delu napravil še nobenega koraka;v svoj rostrum ni zapisal velezlocincev — ne Hitlerja, ne Goeringa. ne Goebbelsa itd. Ameriški delegat Mr. Peli je nedavno resigniral iz te komisije. Pravijo, da je kongres pozabil določiti malo vsoto denarja v ta namen. Se ve, kadar je treba denarja za Diesov odbor, je to nekaj drugega. Ali to še ni bil edini vzrok. In Mr. Peli ni edini član, kateri je resigniral. kajti ta odbor (Rusi niso v nj^mu> je navadna farsa Frederick Kuh, poročevalec "Chicago Suna", je poslal zelo zanimiv članek o najpiju št. 3, Rudolfu Hessu. Piše, da se ima Hess na Angleškem zelo dobro. Ne samo, da ima zelo fino hrano, ampak ima na razpolago tudi vojaški avtomobil, v katerem se vozi na deželo. Zdrav je, samo časih se razjezi, če je kaj narobe z njegovim zajtrkom. Zelo rad se vozi po okolici, kjer jc veliko starih gradov iz Nor-manskih časov. Potem, ko si ogleda vse grajske zanimivosti mu pogrnejo preprogo zunaj na solncu. kjer se falot sonči ob lepem popoldnevu. Je pač srečen, da si je zbral pravo deželo. Španija t Nadaljevanje) Mogoče vam ni znano, da so ob času ameriške invazije Afrike in Tunizije 1943 španski re-publikansi zavzeli in osvojili mesto Malaga. španski revolucionarji so brili prepričani, da zavezniki nameravajo okupirati afriško obal Španije — in glavno pristanišče v bližini Orana je Me-laga Poslali so nekaj svojih članov z depešami, da pripravijo pristanišče našim vojakom, če udarijo v Španijo, katera je Naše stališče V Proletarcu z dne 31. jan. j je imel urednik v svojem uvod-I nem članku opis našega stališča, katerega mora podpisati vsak pravi socialist. Sodrug Zaitz je odprto povedal, da soglašamo s francoskimi in angle-I škimi sodrugi, in da ni vse socialistično kar zapišejo tisti, kaA teri so bili nekoč socialisti. Dve katoliški deželi priznali ženskam volilno pravico Dne 30. januarja je izdala vlada v Rimu dekret, s katerim je podelila prvič v zgodovini Italije tudi ženskam volilno pravico. Nekaj tednov prej pa so jo dobile prav tako prvič tudi ženske v Franciji. Naročite si Ameriški družin« ski koledar 1945. Stane $1.25. Tole mi ne gre v glavo? Ako so pristaši KLASa in EAMa v Grčiji res tolikšni tole-vaji. kot jih slika anglelka vlada, čemu pa se ona in grška vlada kar naprej pogajati i njimi za sporazum? Kako da bi s razbojniki glihali za slogo in delovanje, to mi nikakor gre v glavo! POVESTNI DEL VLADIMIR RIJAVEC II O L Ž \ O S I (Dalje in konec.) Na vrhu! Spustil sem vrv, na katero so mi privezali puško in čelado ter oboje potegnil k sebi. Tovariši pod mano so se že pripravili: Stanko jim je dajal zadnja navodila. Za sovražno barikado nisem videl nikogar. — "Prazno," sem napisal na listek, zavil kamenček vanj ter vrgel sporočilo svojim. Stanko se je prvi povzpel na zaklon, za njim Funtez. Par trenutkov sta ležala, nato je Stanko oprezno skočil na cesto. Nič. "Za mano!" je zamahnil z roko in se ozrl. Prav tedaj je od nekod parkrat zaporedoma počilo in Funtez, ki se je komaj dvignil na kolena, je zakrilil z rokama ter se zgrudil. Stanko je imel več sreče. Nič se mu ni zgodilo, ker se je po bliskovito vrgel na tla in se potuhnil za kup opeke. Preko je oživelo. Ležali so tik za zavetjem, šele sedaj sem jih opazil. Skozi ozko špranjo med vrečami je zaropotala strojnica Zavarovali so jo, da sem videl komaj glavo vojaka, ki je ravnal z njo. Napenjal sem oči, da ni to morda Saša, pa zaman. Predaleč, da bi bil mogel koga spoznati! ... Sploh so zadnji tedni vsakogar tako utrudili, mu spremenili poteze na obrazu obraščenem s kocinami, ki si jih nismo utegnili postrgati ne vem že koliko časa, ... in bi se bil marsikdo začudil samemu sebi, da se je pogledal v zrcalo... Je imel Funtez boljše oči? . . . Ali se je morda zmotil, ga je prevarila sličnost in Saška ni med njimi? ... Pa če je?? Stanko je še vedno ležal na trebuhu za kupom opeke. Sem menil, da je v škripcih, pa ni bil. Začel se je plaziti k barikadi. Počasi,... počasi ... Razumel sem njegovo nakano: ko bo dovolj blizu, bo iznenada vstal in če mu bo sreča mila, preskočil na varno. Se štiri... še tri metre . .. Preveč se je oddaljil od kupa, za katerim se je do tedaj kril; opazili so ga. Niz strelov iz strojnice mu je zažvižgal tik nad glavo in hrbtom; krogle so se rezko odbile od granitnih kock ali se zarile globoko v pesek. — Toda Stanko ni odnehal. Plazil se je da-v lje, ped za pedjo, vedno bliže in bliže utrdbi. Občudoval sem ga, — res, takrat sem ga odkrito občudoval, ker ne vem, kaj bi bil počel v njegovi koži! Počival sem vrh ruševine in gledal igro pod sabo. Igro dveh. Da, samo dveh: Stanka, ki je z jekleno vztrajnostjo in zavidanja vredno spretnostjo že dosegel zunanji sklad vreč, — ter moža ob strojnici, ki je menda uganil nakano našega poveljnika ter budno pazil na vsak njegov gib. Le majhna neprevidnost in ...!! — Ostali so se u- oglje črni lasje vsuli po čelu, ... in me pogledal. — Spoznal sem ga. .. . Koliko časa je minilo po tem... . koliko časa sem še le- V sovražnem taboru jžal vrh Ko sem M spustil na ulico, je bila tišja ne- maknlli. so se polegli, kjer so ležali prej, da spet nisem videl nikogar razen vojaka, ki so mu prepustili vso obrambo in ki je držal Stanka v šahu, — v našem pa je zavladal nemir, a niso mogli drugega nego čakati, kako se bo neenaka borba končala. — Počival sem vrh ruševine, opazoval igro pod sabo, in sem vedel, da ne bo odnehal nobeden izmed njiju, ki sta jo igrala ... V čigavo korist se bo končala? ... V Stankovo gotovo ne!... Prav nič me ni bolelo, ko sem tako sodil. Ne, prav nobene bolečine nisem čutil, dokler me ni obšla nova misel in grozna, da sem se stresel ob njej... Nad dvema kraljujem: nad Stankom in vojakom ob strojnici!! Njiju bog sem!... Če se mi zahoče, lahko Stanka rešim, — ali pa ga pustim umreti...!! ... Občutek dolžnosti? ... Od začetka sem bil z njimi, ki so zanetili upor,... ki jih greje lepa misel,... ki sanjajo o novi, srečni, veseli bodočnosti. Niso me silili, naj grem z njimi, — pa sem šel, ker mi je nekaj govorilo, da moram iti... Kje ie sedaj tisti "moram"?... Bom mar pustil svojega poveljnika na cedilu? ... Pa prijateljstvo? ... Naj ga poteptam? Naj pomerim na moža ob strojnici ter sprožim? ... In če je Saša, ki sem mu stisnil desnico, ko sva se poslavljala. ter mu želel povedati, da ga ne bom niKpli pozabil in bom težko, težko čakal na čas, ko se bo polegel vihar, ko bodo utihnile strasti____in ki mi je z drhtečimi ustnicami šepnil zbogom . ..?! Kako naj se odločim?-- Nekdo mi je ukradel dušo. Ugrabil mi jo je; si jo vzel za igralko. Ob steno jo meče, ob tla----jo spet lovi z mastnimi, spolzkimi prsti in se smeje njenim obupnim naporom, da bi mu ušla, se mu izvila ... Dolžnosti Prijatelj!! Dolžnost!!! Naj zamižim ter pustim dogodkom tok, ki jim je usojen, — ali naj kot bog posežem z roko med nje in jih usmerim drugače? ... Takrat sem bil prepričan, da je v meni zmagala zavest dolžnosti, danes menim, da sem v zmedenosti prislonil puško k licu, pomeril in sprožil. Da, danes mislim, da sem ravnal v zmedenosti, — bog ve, če sem res! Se enkrat bi moral preživeti, kar sem preživel, 'premisliti, kar sem premislil,... še enkrat bi moral z vrha ruševine opazovati boj pod sabo, da bi lahko za trdno povedal, kaj je močnejše: dolžnost ali prijateljstvo ... Pomeril sem, sprožil, zadel. Vojak pri strojnici se je sunkoma vzpel, čelada mu je zdrknila z glave, da so se kot go kdaj poprčj, še bolj mirna, prazna. Za našo barikado ni bilo nikogar; sploh ne vem, kai se je odigralo, ko sem bil izvršil svojo dolžnost. Dolžnost... Me je že grizlo, da sem jo storil. Nekaj kakor samoobtožba se je budilo v meni in ta občutek še danes ni mr- i 4ev. Se danes ne, ko mirno ugibam, kako bi bilo, da sem za-mižal in pustil dogodkom svojo pot... Lotevala se me je slabost in sem se moral oprijemati zidov, da sem prišel do nasprotniške utrdbe. — Tudi tam nobenega znaka življenja ... Par trupel je ležalo za vrečami... ob strojnici sem našel Saška. Sklonil sem se nadeni. mu dvignil glavo in obrisal kri z ustnic. Zganil se je, počasi odprl oči... in se mi nasmehnil. Nisem mogel skriti solz. "Odpusti, Saša!" i ling Saj je tudi v papirju biloltji ali četrti dan prinesla na I sinoči zapisano, da bo driziing mizo poleg drugih jedil, kac Bilo je že po deveti uri zjutraj, polno latvico mleka Jaz sem Hitro se oblečem. Pogoltnem to takoj opazil. Ona dva sta se nekaj požirkov kave in cvebo-1 nekaj prerekala radi pravil, ve potice. Pa bi si potice del Kadi $25, ki jih članice prej-kar v žep, če boš lačen, ti bo mejo pri porodu in pa radi poprav prišla, mi ponuja Helena rodne kontrole, da naj bi to Saj ne grem na semenj ali na jednota vpeljala, ne vem zakaj, žegnanje. Moja mama je dala Med tem časom sem pa jaz pol- SLIKA IZ VARŠAVE.—Poljaki, in pa Židje, kolikor jih je še ostalo, se vračajo v svoje mesto. A le malokdo dobi svoj dom v takem stanju, kakor je bil pred naeijskim napadom za na pot črnega kruha, čebule, špeha ali pa rebrc. Ampak tukaj je Amerika in čebula preveč diši. Na postaji North Shore čakam že eno uro, a vlaka ni, pa ga ni. Zamuda skoro celo uro radi slabega vremena. V Chicagu je pa še hujše. Bogme, iz drizlinga se je izpremenilo v pravi pravcati storm. V Chicagu stopim na ulico, da si po-iščem kaj za pojesti. Ura je že skoro ena popoldne. Sneg ne samo da pada, temveč drvi. Vetrovi ga nosijo naravnost v oči. Kamor se obrneš, je vseeno. no latvico mleka in skoro vse žgance vrgel pod rebra. Zadovoljno sem se pretognil na stol-cu, kakor star maček, ko je goloba spravil skozi kosmato grlo. Udovič si hoče pomešati mleka v kafe, toda inleka ni. Pogleda v latvico, zatem gleda ženo, potem pa še mene in še latvico. Tako še nekaj .časa ponavlja. Potem pravi proti ženi: "Ta bi pa spi i morje Adrijansko, če bi se v mleko spremenu." Udovi-čeva je hotela, da narišem dve sliki, zato ker sem vse mleko pojedel. Da si ohranim prijateljstvo. resnica pa Je, da me je FRANK L. TOMilČ BIL DELAVEN DO KONCA SVOJIH DNI Walscnburg, Colo. — V Proletarcu z dne 17. januarja je | ni odbor. Na to čast je bil zelo ponosen. Samo da ponekod me je hotelo sram. sem jo vprašal, kak-izpodnesti. Za klobuk sem držal sliko da narišem. Po V Zapadno slovansko zvezo (s sedežem v Denverju, Colo.) je pristopil februarja 1942, a ... , t bil neaktiven v nji. Vsled tega bilo na kratKo poročano o pre- sta ^ 2 bivšim blagajnikom. rani smrti Franka L. Tomšiča, j ^aj predsednikom L. Pape-ki ga jS doletela pri delu v ro-1 iem večkrat sprla, a kljub te-vu. Pokojnik zasluži več kot da mu sla si ostala prijaleija V , bi se mu v tem listu posvetilo | lem društVu je bil pred leti ja- ?re Je vzel°' da sem se na' Me nekoliko vrstic j ko aktiven Frank M Tomšič jedel in ogrel Gledaje skozi neprestano, dokler sem bil na ulici. Junaško se borim z vetrovi in snežinkami. Žal mi je i ž.ia mati nove obleke in klobuka. V lice imenom. zraku riše z obema rokama oblike slike. Ime naj ji bo "Vra-ki rodi sina z istim čutim, kakor da bi me nekdo bril s skrhano britvijo. Končno dobim restavracijo. Gorkota mi dobro dene. Okrog Nalahko mi' je stisnil roko ! R°jen je bil 29. jan. 1900 v brat Edwarda Tomšiča 8. januarja t. 1. se je nad njim j kredit za organiziranje podruž niče SANSa v naši naselbini. okno sem se bal iti na plan. "Videl sem te," je zašepetal, S Knežaku na Notranjskem. Dne j pokojnemu Franku"gre tudi1 ;*mPak kaJ bi; saJ nlsem iz slad t O 1 —. —... ^ . a 1 —_ 1_ -_ _ J __ J S__ _ I i c*t t << 1 i m«« «L. — i« m« "saj sem tudi jaz . . . Iz ust se mu je vlila kri. Neskončno dolgo se mi je zdelo, da me je spet pogledal. "... Nesi to mami." je pokazal na droben križec za vratom. "Bom, Saša . .." Ne vem, če me je razumel. Spustil je mojo roko in se zagledal nekam daleč, daleč... j utrgala v premogovniku, kjer je delal, skala in mu pokončala življenje, ko je bil na višku svojih aktivnosti. Zlomilo mu je hrbet, nogi in prizadejalo notranje noškodbe, da je preminul po kratkem času v težkih mukah Zapušča soprogo Mary, dva Jako težka preiskušnja je bila to zame. Izvršil sem to sliko, kakor je sama želela. Svojega imena seveda nisem podpisal pod sliko. Izročil sem ji sliko ne da bi zahteval, kaj in kam bo ž njo. Frank se je komaj na-vzil lepote, ko jo je ogleda val in slišal sem nekaj o čikaškem Art institutu, da jo naj razstavi korja, si mislim. Dobro se zavi- jem in še enkrat pritisnem klo- . i * » . . . buk na glavi. Ne bi rad videl tam, je čvekal. Ako kdo, gotovo on zasluži pri- , ,. * . 7 . 01 .. ^ \ ^ , ,nania ^q da bl /noral teci za njim. Iekel Ona pa je nesla sliko na kon- bi že, ampak v takem slučaju venci jo. V pregibu zalepke jo znanje za svoje delo. Težko mu bo dobiti namestnika. ... Sanjavo-mehki oblaki so sina hčerko. Sin Victor, star vstajali in kot ogromna gmota 20 let- služi v vojni mornarici Bil je svobodomiselnega pre- «usUvijo in se ti hu- j je oddala po drugi osebi v oce- pričanja, odkritosrčen in po- ?°bn0 reZ,JO ,V obraz' da bi no zapisnikarju. Ko se je je za- šten. Govoril je tako kakor je t! ga P°ma8ah uJetl Ti Pa te-, pisnikar do kraja navzil, jo je čutil, pa če je bilo komu prav ali ne Imel je prijatelje in nasprotnike. kot vsak človek, ki šoli tu v Walsenburgu. Proletarec in pa delavsko so- mili na njegovi zadnji poti. cialisticno gibanje v splošnem,! Vse prezgodaj je preminul, je imel v pokojnem Franku L. Lahko bi bil še veliko storil. Tomšiču dobrega zagovornika Deial je in pri delu umrl Prijatelj. marmorja zajezili obzorje. Ko t nekje na Pacifiku; Albert, star | dne 14 janUarja po civilnem so me privlačili, da nisem mo- j 19 *et, je v armadi pri letal-! obredu, kakor je sam želel. So-gel treniti z očmi, me je zmotil skem zbor" v Galvestonu. Tex.: j rodniki, člani in prijatelji so ga obrazek. 2e poprej nekoč sem h« Betty pa je učenka v višji I obsuli z venci in cvetlicami ter ga videl zgoraj v oknu, pod katerim je viselo truplo ... Ko sva se poslavljala, mi je rekel zbogom, pa mu nisem mogel odgovoriti... Minilo je. Vihar je utihnil. Prejel sem odlikovanje . .. ... Potrkal bom Boječ glasek me bo pozval, naj vstopim ... Bi? — V roki tiščim križec, ki sem ga snel s Saškovega vratu ... Kaj ji bom povedal, mami njegovi,... kaj ali kako? ... In kaj mi bo odgovorila" — Nemara bo molčala in me le gledala s svojimi velikimi, lepimi, jasnimi, živimi, pa vendar slepimi očmi, ki mi bodo vrtale v dušo, iščoč resnico .. . Da. kai naj bi ji povedal? Da sem doumel dolžnost in prijateljstvo — in vojno... in vendar nič od tega ...? dela v javnosti. Pokopan je'bil jin **vThu ^ ^ SI\e«om' češ za njim, že misliš, da ga I oddal blagajniku, ki je od začu-imaš. pa ti ga veter skoro izjdenja skoro v nezavest padel, rok odpihne. In ako je sneženo IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. OBČNI ZBOR JHPD Chicago, III. — Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo je lani doseglo svoj prvi milijon aktive, ali točno rečeno. $1,049,302.93. Delničarjem je lani plačalo po 3y2rf obresti. Ako se pomisli, skozi kolikšno krizo je to društvo moralo iti v zadnji depresiji, jc to sijajen napredek. JHPD ima urad v svojem poslopju na 2610' So. Lawndale Ave. Svoj občni zbor bo imelo v soboto 24. februarja v Slov. del. centru, 2301 S. Lawndale I Ave. Sedanji člani direktorija so. Joško Oven, predsednik, Jacob Zupan, podpredsednik, Donald J. Lotrich. tajnik, Anton Trojar blagajnik, ostali člani direktorija pa so Frank Groser (sedaj na zapadni fronti), Vinko Loč-niškar, Chas. Pogorelec.1 John Rodman (ki se je preselil v Fon-tano, Calif.) in Frank Zaitz. Vsako leto poteče mandat trem direktorjem. Letos je potekel Trojarju, Ločniškarju in Rodmanu. Na dnevnem redu občnega zbora JHPD bodo poročila odbornikov, predvsem predsednikovo in tajnikovo. Slednji bo podal točen pregled poslovanja skozi vse leto in pa podrobnosti o finančnem stanju. ' Dalje bo poročal nadzorni odbor, v katerem so Frank Omahen, Matt Kure in John Olip. in agitatorja. Bolelo pa ga je. ko so se v zadnji krizi voditelji soc. stranke med sabo sprli in stranko skoro uničili. To je na somišljenike zelo slabo vplivalo in jim ubilo voljo do nadalj-nega dela. Frank je bil naročnik Proletarca od leta 1927 in več let njegov zastopnik. Pridobil mu je precej naročnikov. Popust, ki ga je imel od naročnin, je vedno pustil listu. Na marsikateri seji, ali na sestanku, ali na konvenciji, je šel okrog znancev in zbiral prispevke listu v podporo. V naselbinah, kjer ni tako-rekoč nobenih naprednih aktivnosti, je malo rojakov, ki si bi upali storiti toliko za delavsko, napredno stvar, kot je pokojni Frank, ne da bi žel v priznanje kako pohvalo. (Bilo je rečeno, da saj pri Proletarcu bi mu lahko dali malo več kredita za njegova prizadevanja.) Pokojni Frank je bil tudi delaven v podpornih društvih. V SNPJ je v letih 1926-28 vpisal vso družino, in vsi so ostali v nji. Bil je odbornik v društvu SNPJ, dokler ni prišla v veljavo točka pravil, da tisti člani SNPJ, ki imajo odborniška mesta v društvih kake druge organizacije, ne morejo biti ob enem odborniki v društvih SNPJ. Pokojnik je bil tajnik društva Ameriške bratske zveze (prej JSKJ) in je želel, da bi ta urad kdo drugi prevzel. A ker naslednika ni mogel dobiti, je moral pustiti urad v društvu SNPJ A bil je kljub temu zapisnikar federacije SNPJ in dve leti na željo članstva njen predsednik. Na zadnji redni konvenciji SNPJ v Pittsburghu je bil delegat, zato se ga mnogi, ki so se je udeležili, lahko spominjajo. Leta 1940 je bil delegat ABZ. tedaj še JSKJ, na kateri je predlagal in agitiral za spremembo imena. In ker je bila ta sprememba (v imenu) izvršena, mu je to dalo močno voljo in veselje za agitacijo na napredek društva. Na zadnji konvenciji ABZ v Ročk Springsu, Wyo., je bil delegat in poleg te- potem že veste kaj se zgodi, posebno če so stare kosti. . . Ah, bože mili! Končno se le znajdem v Centru, Vse je tiho. | ga v zelo velikem številu spre- niti žive du*e ni videti- KaJ hu" diča, ali mi ne bo nihče vrat odprl? Zakaj sem pa delničar? j Zahteval bom, da mi delnico izplačajo z interesom vred. Divi-, dende mi itak še nikdar niso • dali. Kakšno je to podjetje? Ra-' čune ti pošiljajo radi lepšega .vsako leto. In kar naglej se jih: ! Dohodkov $15.000, izdatkov pa SPOMINI, VTISI IN DRUGO Waukegan, lil. — "Hej, Jud- $15.000. nich, kje si bil," vpijejo name I Takšno gospodarstvo ... In člani SANSa in .JPO. Pravkar še vrat mi nihče nc pride od-so zaključili sejo, jaz jo pa pri-! preti. Ko po velikem trudu od-maham v SND. "Ali si pred prem dvoja ali troja vrata, sli-vrati čakal, da bo konec seje?" i šim čudne glasove. . Spomnil "Koledarje sem prodajal," se sem se na stari kraj. na naša Kdor želi o JHPD kaka po Sv* aliaLPtkli^°tTfjCni čast nT delega t. Ko n ve n- Z2?44 UWonl-N« ™ * dala priznanje s tem, Lawndale 2344 lda ga je izvoli,a y • opravičujem. "Sklenili smo, da hočemo čikaškega "Norca" na našem odru in ti, ki se poznaš znjim, mu piši o tem." Saj res, 10. dec. sem gledal to igro v dvorani SNPJ v Chicagu. V glavi se mi zbude spomini o vsem. kar sc je dogajalo okoli mene. In zdaj bom skušal te moje spomine, oziroma vtise, spraviti črno na belo. Dne 26. novembra se je vršila tu konferenca Prosvetne matice. Po konferenci mi ponudi Angela Zaitz vstopnice k igri "Norec", češ. vi VVaukegančani niste daleč, pa nas boste prišli pogledat. Napredni kakor ste, vas bo prišlo najbrž kakšnih sto, morebiti še več. Pa mi ponudi deset vstopnic. Jih imam le toliko seboj. Ako vas pa pride več, vam jih bomo že preskrbeli po ceni, ki je v predproda-ji. Dobro, dobro, pravim, saj smo vsi domači. Pa tudi napredni smo. Kdor bi si upal trditi nasprotno, bi mu drugi dan pri naši farni cerkvi bilo smrtno uro. Ce se pa sem in tja kaj pregrešimo... Pa povejte, kdo se pa ne! Vrag vas pocitraj ... Vse imamo v VVaukeganu in No. Chicagu, samo slovenskega župana še nismo imeli. Prodal sem dve vstopnici, ne da bi jih komu ponujal, pet minut potem, ko sem jih prejel. Paul Peklaj ju je kupil. Mislil sem sam pri sebi, saj mi bo res še zmanjkalo teh vstopnic. Pa jih nisem hotel nikomur ponujati, da mi jih ne zmanjka. In tako sem sedem celih vstopnic vrnil nazaj Angeli in le tri prodal. v "Sneg pada." mi zavpije žena. ki gleda skozi okno. "O, jaz že ne bi šla na pot v tem vremenu." Izvlečem se izpod odeje in krenem k oknu. da vidim ako je res tako hudo, kot ona vezna vrata, ki so imela lesene tečaje. Nekomu se prav dobro godi v bezmentu in to na moj račun. Nepretrgan cvilcče pr-skav smeh mi udarja na ušesa. Uh, vidiš, tako ti je ta reč! Podvizam se, da pridem čim prej v bezment. Ko pa dospem doli vidim samo F. Tavčarja in Zor-kota. Jaz sem pa mislil, da jih je najmanj petdeset. Poklicali so me na kozarec vina in jaz sem že pozabil na maščevanje. Ko se dodobra ogrejem jo mahnemo vsi v dvorano SNPJ na program, kajti pozno jc že. Pogorelec pripravlja baro za biznes, kliče zdaj enega zdaj drugega, vprašuje kje je ta. a kje je oni, da bi prevzel odgovorno mesto, ki mu je določeno. Daleč za menoj nekdo vpije "Buči morje Adrijansko". Pogledam nazaj, pa vidim Mary Udovičevo. Jaz vem kaj to pomeni, drugi pa samo ugibljojo. Da ne bo ugibanja, bom jaz sam pojasnil. Bilo je na springficldski konvenciji SNPJ. Udovičeva dva in jaz smo stanovali skupaj pri nekem slovenskem farmarju zunaj mesta. Prijazna farmari-ca nam je stregla in dvorila preveč dobro. Računala nam je po $1 na dan za osebo. Za zajtrk velika posoda toplega mleka, jajca, sir, slanina, kafe in skleda koruznih žgancev. Takoj prvi dan sem se vrgel na mleko in žgance, drugih jedi zjutraj nisem jedel. Ona dva sta se trudila, da bi čim več pojedla, češ, da bi gospodinja ne rekla, da smo izbirčni. Na drugi strani pa jo s tem pohvalimo, da je dobra kuharica, ako vse pojemo. Toda če smo še tako jedli, je vendar vsega ostalo, samo mleka pa niti enkrat. Imela je dve ali tri krave, prave mlekarice. Pa si je mislila, farmarca, na mleku vas po ne vpije "Ah kaj. to je samo driz-1 bom stradala. Pa je nekako tre- Oči so mu skoro izstopile. Gledal je po dvorani, kakor da nekoga išče. Marv se je jokala od smeha in nekakšne zadovoljnosti. Meni je bilo nerodno in žal. Nisem vedel, da so ljudje takšni. Ampak jaz si umijem roke. Naredil sem kar mi je bilo naročeno. Zato pa Udovičeva ne moreta pozabiti Springfielda. Medtem, ko govorim z Udovičevo. se prikaže J. Zupančič. Scževa si v roke v pozdrav. Udovičeva pa, mu segaje v roko, pravi: Moje največje soža-lje. dragi Jape. Naredila je tako gesto, da sem mislil, moralo se mu je zgoditi najhujše. Pa ne, da bi Katka .. . Medtem pa ze Katka prihaja in moj strah izgine. Toda Udovičeva tudi njej usiljuje svoje sožalje. Mene to hudo vznemiri. Na misel mi pride njihna edinka, hčerka. Strašno je to ... A že se MarJ obrne k meni vsa prepadena. Gleda me rosnih oči, šobe se ji verižijo in pripravljajo na jok. Avtomatično sežem v žep po facol. Belokranjci se ne cmerimo za vsako malenkost, toda zdaj bo nekaj izrednega. "Ve»," začne Mary hlipaje, "imeli so psa, lepega, pametnega, inteligentnega in, in ... Pa jim je-umrl." Kako, vprašam jaz, ek-|ident? "Ne," pravi Mary, "še hujše. Napravil je samomor." Na take reci se jaz ne razumem, zato zahtevam pojasnila. "Sli smo za več časa z doma," pojasnuje Jape, 4in psa smo oddali v pasje zavetišče za toliko časa. da se zopet vrnemo domov. Žival pa je mislila, da je ne maramo več. Pa je šla na gladovni štrajk in umrla." Komentar prepuščam lovcem na divjačino! Igra "Norcc" je po mojem mnenju izpadla jako povoljno. Jaz nisem kritik, izražam s&mo svoje skromno mnenje glede te igre. Milana Medveška sem videl prvič na odru, zato pa sem bil toliko bolj presenečen. Mimika, glas. povdarki besed in prav vse se mi je zdelo dovršeno. Brez Angele Zaitz, si mislim, da bi Čikažani sploh ne mogli spraviti igre na oder. Ona se kreta odru, kakor bi bila doma. Nič prisiljenega, izgovorjava čista in sporedna z mimiko. To naredi na gledalce, da mislijo,* da se igra res vrši pred njihovimi očmi. John Oli-pa poznam že mnogo let. Tudi igrala sva že skupaj na odru. John je izvršil svojo vlogo prav tako, kot sem pričakoval. Izvrstno. Mary Omahen-Mohar sem videl že mnogokrat na odru. Dobra igralska moč. Prikupnega obnašanja in mila iz- (Nadaljevanje na 5. strani.) i i itiK m»Vi, f ibt >/ h, i o iS KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Tednik "Bazovica" v Kairu, v Egiptu, je prenehal izhajati. Tako naznanja v svoji poslednji izdaji z dne 19. novembra, ki smo jo prejeli 9. februarja letos. Svoboda tiska je sporno vprašanje. Kdor liste lastuje, tisti jim nareka, kaj naj priobčijo. Kdo je lastoval "Bazovico"? Angleži? Zamejna vlada v Londonu? Ali zadnja strogo "Petrova vlada" pod predsedstvom Božidarja Puriča v Kairu? Vseeno, kdor koli jo je subvenciral, jo je ustavil. To je prav enostavno. Računov ne plačaš in tiskarna ve. pr! čem je. Ivan Učeftikov, ki je "Bazovico" urejeval, piše v njeni poslednji številki (v risbi, ki je sijajen kartun, s sfingo v pušča- ♦♦♦+»♦»»♦»»♦»++♦»»»+++»+»+ cijo v Evropi, In sedaj — nič se ni treba čuditi, piše en gospod • za taktiko škofa Rožmana in | drugi pa jo je preklical po radiu iz Londona za izdajstvo nad j narodom. In celo Franc Snoj, dobra klerikalna duša. je spoznal, da "Ameriška domovina" na St. Clairju ne bo rešiteljica Slovenije, pa se ji je izneveril. Klerikalci na Slovenskem so izgubili vlado. To se pravi, da I bodo skoro ob vse, čim bo tam splahnela Hitlerjeva moč. Tita. ki ga zdaj tudi Rev. Gabrovšek, naziva s "Titušem". se boje. Kajti gre se za škofijski "real i esta te", za posestva samosta« nov itd. Prav tako. kakor v Spa-; niji, ko se je borila za pravice i ljudi in propadla po zaslugi Hitlerja, Mussolinija. papeža in pa demokratičnih sil — češ, da vi, s papagajem, z lestvico in z jo je treba Qteti pred krvolod_ urednikom, ki sfingo študiral, sledeče "Po 38 mesecih rednega izhajanja zaključuje "Bazovica" z današnjo številko svoje življenje v Fgiptu. Vzroki njene smrti so ta-jinstveni ko puščavniška sfinga, v senci katere se je rodila, delovala in umrla . .. Iskrena hvala vsem. ki so ji življenje omogočili; hvala pa tudi sodelavcem, čitateljem in prijateljem! Večen spomin tudi tistim, ki so ji stregli po življenju! Zgodovina bo z neizprosno resnico, kljub vsemu le ugotovila, da njeno delo ni bilo zaman. V tej zavesti zbogom in na svidenje v svobodni primorski zemlji, v srečnejši. demokratični, federativni, veliki Jugoslaviji —Ivan l?čenkov.'* Jugoslovanski tisk v Jugoslaviji in v veliki meri tudi v inozemstvu kontrolirajo in sub-vencirajo tri sile: Tretji rajh, Anglija in Sovjetska unija. Ivan Učenikov je k temu narisal svoj kartun. sfingo v puščavi Egipta, papagaja in — sebe Iz njegovih prej citiranih vrstic je razvidno, da mu ni ljubo, kar so storili z "Bazovico". In pove tudi. da vzrokov tam. sk,jpnf) z duhovnikom Kuhar-kjer preži na urednike pol du-ljem je apeliral na klerikalce, cata cenzur, ne more pojasniti, j naj nehajo pomagati Hitlerju. A vendar, vero le ima, ker kli- jdokler js še čas, da jim bo Tito grehe odpustil. So to pač slične stvari, kakršne se dogajajo v vsaki revoluciji Pri "Am. domovini" še ver- Zakaj je Tito moral zmagati nim komunizmom. In oteli so jo... Za cerkveni real estatei , . in za fašizem DECKK NA GORNJI SLIKI JF. BIL IMET V BELGIJI —Služil je pri nacijskih "Murmovcih". dasi mu James Dehevec ima s®dai res ni niM 18 so reporterji vprašali, kaj misli o izidu vojne—kakšen da namreč iztd bo. artrptn„ ontrn^iV.. P«, se * začudil "Nemčija zmaguje na celi črti", je dejal. Nikdar več ne bo poražena". Nacijska vzgoja je sprexne soTruaniK^ nev. ua- torpj mcd mUdino Hjl v moigiine, v meso in kri in drži. Dokler bo. brovsek je bil toliko sposoben. r da so rrru dali nekaj časa v pod-! ročje newvorški kraljevi informacijski urad Skupno s patrom Ambražičem sta "informirala" na stroške jugoslovanska vlade čitatelje jugoslovanskih in ameriških listov na en način in potem pod drugimi označbami. n. pr. Rev. Ambrožič pod naslovom "Baragovega svetilnika" pa proti. Tako mi moglo iti Sle- pa misli, da ako se kazalce na je na tekoči konferenci velike uri obrača nazaj, gre tudi čas trojice zelo zavzel za svobodno nazaj. (odločitev Jugoslovanov o bo- O Roosevelt u zanikajo, da bo dočnosti svoje dežele. Ampak obiskal papeža, čeprav so iz njegov pogoj glasom tega poro- Rima z odobritvijo zavezniške čila je, da edino, če se Tito po- cenzure poročali, da se to dogo- vsem sporazume s Petrom, bo di. A končno je tudi Roosevel- ameriška vlada prištela zraven. tov osebni poslanik pri papežu Ako ne ... To se pravi, ako ne, Myron C. Taylor izjavil, da je i pa bo rajše držala s Petrom ... bila tista vest "neoonovana". Stalin je kadil svojo pipo. T1 , . . . ... « ,Cemu so jo sploh izpustili iz Churchill svojo cigaro in tako drl je polom, a duhovnik un. to Rjma, T<> ^ ^ toUko so ti trjje igrali z usodo naro. f"*"*/?. " ! ,V P0 mu kot ameriško protestantske cer- dov. ne vsi trije v dobrobit na-.anKo oMrn svoj ta.ar m pa ^ kj so na svoji nedavni kon- rodov, ampak ta ali oni v prid pravico mase vati. In mase do- fertinc| jzjavjle dip,omatjfno privilegijev, in pa kronanih ter n"!fJ0. „ . 1 seveda, da so site Roossvelto- nekronanih rojalistov. Masa v Dr. I. Kuhar se je opogumi flirtanja z Vatikanom Evropi ima še vilic vsemu naj- P« »jevenl_» .n_ obsodil j « Wallare je eden ir- več vere v moža z brkami in s vse. k. v Slovemji služijo Hit- med ^ ^ y /adnjih ; v ustih Kriva 'emu pa sta lerjn Minister Franc Sno, tu- dsed|)iskih volitvah pden i2. moža s cjgaro iri s cigare,o di. Postal je tako korajzen. da , , .. . . . .. ,J / ' . med najbolj poraženih new- je sel tja kar naravnost v tabo- , , J r'S . ■ • /liift l/\i 9 I tr% t . i m K/a I I L-A llvsi IA če na svidenje v svobodni, demokratični. federativni Jugoslaviji." Rev. Gabroviek v Clevelandu se razume na spletke, ki se tko v naporih za kontrolo nad tiskom. Je sijajen člankar. ki Je sposoben premotiti celo kakega "švoh" socialista,- a ne ti- rišča partizanov, ki more'du- dealovcevln čim J10'j * j SAN SOVA PODRUŽNICA ■ iT .. • • bahajo, kako so zmagale, toliko ~ _ .5..... , hovmke m nune - m čudno, ^ demnkratskl * republl. | $T. 2 SE ZAHVALJUJE kanski glavarji pometajo z Chicago. — Čitamo in sliši- Wallesom. mo, v kolikšni revščini so naši fcivkn Topalovič je bil v tei ljudje v opustošeni stari domo- koloni omenjen zaradi svojega vini. Naša dolžnost je, da na- članka v New Leadru kot da ga daljujemo z akcijo njim v po- ramo obleko in druge potreb- je pisal ne s socialističnega, i moč, kolikor in kjerkoli mo- $čine v pomoč staremu kraju, temveč s stališča srbskega šo- goče. / L)a, še! Istotako denarne pri- vinizma On Tita dolži, da hoče Pred par meseci smo Sloven- spevke Za pomožno akcijo in Posetila nas je tudi skupina naših prijateljev'bosanskih muslimanov s severne strani mesta. Potrudili smo se postreči vsem kolikor smo mogli, da je bila zabava res domača in neprisiljena. Upamo, da ni žal nikomur, ki je prišel omenjeno soboto k nam. V imenu odbora vsem iskrena hvala John Verbick iz Berwyna se ni mogel udeležiti te priredbe, zato pa je nji v prid prispeval $10. ,,n,om pred to vojno sc.t.lo demokra-. mu pomagaj, ja starokop.ten, pgk srbsko hegemonijo se fe Ni več ko, prav da omenimo potegnil. V članku je priznal, j saj nekatere, ki so pripomogli ali v kateri drugi podružnici, pristopite! Letna članarina je $2. a hvaležno se sprejme tudi večje zneske. Prihajajte na naše seje redno, kajti na njih do- nji minister Sava Kosanovič, Se točno znan, ker nekateri še je bilo v omenjenem članku le niso poravnali vstopnic.) Pri- za srbstvo. To se pravi, izrazil znanje za tako lep uspeh te pri- je v tistem članku strah, da se redbe gre vsem, ki so jo aran- 5 6 C PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI !da je 5 Titom mladina' da ima|k tako lepemu rezultatu Han-Tito) močno armado, da ima na Slamnik je prodala sto prednosti, kakršnih Mihajlovič vstopnic, kar je lepo število, nima. a ob enem ugotavlja voje kralje. Izgleda celo. da se \iodo morali naročiti na poljsko orazeto * Churchilla je v začetku lega teta spremljala smola. Njegova vrmada je bila v defenzivi, a v Moskvi pa so večer za večerom grmeli topovi in oznanjali, kako rdeča armada osvaja po Balkanu mesto za mestom, pa v vzhodni in centralni Evropi. "Kaj naj storim, da me Stalin ne prehiti?" Res je bilo za angle.kega Mremierja neprijetno. Pri tem se je dogodilo, da so Grki s pomočjo sovjetske ofenzive spodili nemške čete s svoje zemlje, in ob enem so (Gr- ki i mislili, da naj vlada v deželi tisti, ki se je v nji proti sovražniku tudi boril. Toda medtem so prhnarširali v At awe Angleži in razložili, kaj si aa demokracijo v Grčiji Churchill predstavlja. Tako je v Grčiji triumfirala — morda le začasno — angleška armada Grški "banditi", ki jih angleška propaganda slika sedaj v najbolj neprikupni luči — pa so se morali po dobljenih zmagah nad Nemci umakniti Angležem. Atlantski čarter se je rodil na morju, pogreznil pa se je v suhi grški zemlji. Churchill je v svojem govoru v parlamentu pripovedoval, kako je v Grčiji rešil demokca-cijo pred komunizmom. • oziroma pred trockisti. Prepričan sem. da ko je stric Jože čital njegov govor, se je tako široko zasmejal, da mu je padla pipa iz ust. Ravno tako so se lahko nasmihali tisti Anjeričani, katerim je znana zgodovina Ameriške unije. Kako pa so takrat angleški monarhisti nazivali upornike ameriških kolonij? Ali so mar pred 1W leti imeli za upornike proti imperializmu, ki so se odločili svojih 13 kolonij ločiti od angleške krone, kaj lepše označbe, kot pa jth ima Churchill napram upornikom v Indiji, v Grčiji ali kjer že se postavljajo v napotje njegovi politiki? Res, da se sedanj nastopa bolj diplomatično. Napravi po svojem, potem si umije roke, kot Poncij Pilat, če*. "jaz aem nedolžen, oni drugi so krivi..." fr Grško situacijo so na račun upornikov v Londonu takole di-finirali: "Lokos pokus ikos svi-kus tajfus spikus". Da-li so s tem kaj povedali, je odvisno, s kom si. Grki, ki ne bi radi, da se jim usiljivega kralja še kdaj porine nazaj, se s Churchillom ne morejo strinjati. Drugi, ki imajo koristi, ako ostane status quo, pa se mu zahvaljujejo. Atlanski čarter v bistvu zagotavlja narodom tako obliko vlade, kakršno si bodo sami izbrali. A v praksi pa je vprašanje, ako te pokroviteljska velesila smatra za odraščenega, ali pa le za paglavca, ki ga je treba sfcrahovati b šibo v roki Drugi menijo, da je to povsem v soglasju z Darwinoyo teorijo. In tretji, da Je miren razvoj mo- DOGODKI BRZE IN tVROPI SE OBETA KONEC VOJNE SPOMINI, VTISI IN DRUGO (Nadaljevanje s 3 strani.) ... . (Nadaljevanje s 1. strani.) , govorjava in vse drugo jako do-goc samo na tak discipliniran moran zastopati zahteve polj- bro John Rak. kot bogat trgo-način. Med slednjimi jih je ne- skega zamejstva. | vec je imenitno rešil svojo vlo- MORE WARWORKERS OR MORE VVAR? (Več vojnih delavcev ali več vojne?) now call upon yov for your supreme effort 199 —GINEtAl MAC ARTHUR MEN! WOMEN I Apply today o« planit listod below or U. $. Employment Service Office For tU te MOST Jobs MocMntfls M Cm% TnIM • Paffnrn Mofcor* DU SOUTH Acmo S*»«I Company C 1K# Bvda Companp I Amorfcon A^nocaocti Company '"tCorporation ll»*k.SoH OrHnoneo Conpwiy GET A VVAR JOB! KEEP IT! (Dobite si delo v vojni industriji in ga držite!) Poglej mo Takte' Pred kratkem so ljudie rekli, "da bo vojna končana do Božiča". Ta pa še od daleč NI končana in lahko traja še več mesecev, ako se pomanjkanje vojnih potrebščin ne nadomesti. Med tem pa, ko se čas pomika naprej, naši fantje umirajo v "lisičjih luknjah", razdejanih tankih in letalih, ki drve proti zemlji kot strašne, goreče rakete, ter v ledenih morjih .. . VI lahko pomagate skrajšati to ubijanje in pospešite čimprejšnjo zmago VI IN VASI SOSEDJE lahko pomagate do skorajšnjega tri-umfa in miru ne samo za nekaj ur, pač pa za več mesecev ... ako greste na delo v vojne obrate. Ker naši vojskovodje rajši žrt- vujejo milijon "nabojev" streliva, kot pa življenje enega samega ameriškega vojaka — so porabili zalogo streliva odmerjenega za mesec april. .. ker so naboji odmerjeni na nekaterih frontah. . .. Tanki, "jeeps", veliki topovi, motorji za zrakoplove in tovorni automobili, so nujno potrebni v večjem številu. Te nedostatke se pa lahko odstrani le. ako tovarne za vojno opremo v tem okrožju dobe dovolj delavcev obojega spola. Pridite in pomagajte! Ako še niste uposlenl v vojni industriji, zgla-site se čimprej in DRŽITE to delo! Čimbolj se podvizate, toliko manj naših fantov bo padlo. Japonci nikakor niso mogli prestajati! Tako uničevalen fte kil ognjeni napad na ohrešju l,ingayena. da je docela uničil japonako obrambo, v trenutku ko no nt Američani bli-#ali Manili. AKO VI DKLATF. V F NI TU O-MVCNJF.NIII TOVARN—PTE TUDI VI BIM TAM IN SE I DMl tl LI NAPADA TER PRODIRALI tEf LUZON! F.atn Je orožje, izdelano v sledečih eikaških tovarnah pomagalo Isvojevatl bitko! T« so: Douflas C-54's so rasraiall aujne potreb ftčlae; Dodge *o dali silo sra koalovom neutralisirati sračne napade; Steward-Warner vftigalri so raistrelili mnogo artilerijskih nabojev. We*tern Electric radar Je iaatedil sovraftnikove srakoolove in Dieool motorji Isdelanl v OfSf-ral Motors Eleetro-Motlve oddelku so dovaiati napadalno opremo na okreftjo. v »mu AIMo*l trmm Co« p mg vv Kit.n^i CorporotlM SOUTH WEST Amoricon Car 4 Poundry Compony AvtamaHc Transporotion Co. Cbortog MacMn« Corp, Cont««ntol Con Cempany, tno. ConHnontal ln4ws»rlo«, Inc. Dod«o CMooto hont of CHry»l«r Corp. Roctro-MoOvo DtvMon of Gonorol Motor« Corp Groot loko« SprJng Corporation Indtntrial Moto I Fobricotort. Inc. Kodo«« Swltd»boord A Supply Compony KoNy St««l Worfc» Mognu« Motol DM»ion of National load Co. Porfoction Coar Cooipony Strom Sto«I ftall Compo«y Wo«tom Hoctrk Co., Uc. L A. Voung Spring and Wiro Com»any NORTH i Aoro Motal Prodvcti Corporation Chicago *owfcido Mfg. Co. tbo Goortnor Sdontm« Corporation Mattor Modrino & Tool Co. ) Signodo Stool Strapping Company Stowart*Warnor Corporation NORTHWIST Soiraont Radio Corporation Chicaga Foundry Company Dovglo« Aircraft Co., Inc Howard Fo«ndry ConnoopoliiHonoyw«ll Regulator Company Rovoro C op por and trait, Inc. Vondorcook & Son* / WIST Aluminum Company of Amorka A pO* Smalting Compony CHkago Fio.iblo Shaft Compoat O Chkogo Rlvot Machino Compony Diamond T Motor Car Co. Drydan Rubbor Company Cordon Clty Ploting and Mf«. Co. n»o M a rr ing ton S King Fobrkoting Co. Intomattonal Moiding Machino Company Norihom Motal Product* Compony Santa y Corporation kaj, ki trdijo, da je to socialistično načelo. Ampak ako bodo narodi čakali na imperialistične varuhe, bo ostalo približno vse tako kakor doslej in pa no nove vojne se bomo pripravljali, še predno bomo s to zaključili. Vzlic tem razlikam pa je jas- go. Ann Zimmer, ki sem jo pr-no, da bo kar se Poljske tiče. vič videl na odru, se mi je jako koncem konca obveljala volja I dopadla Imela je težko vlogo, Moskve. Varšava je bila po a rešila jo je jako dobro Erne-prejšnji vojni center "sanitar- stina Mohar sem tudi videl pr-nega kordona" in vlada Sovjet- i vič na odru Imela je vlogo slu-ske unije hoče, da se ga več ne | žkinje in jaz mislim, da jo je obnovi. Vsi argumenti v tem i jako dobro izvršila dokaza, svoje doJ J " 'o nad njim, kot že rečeno, pri- j To igro so ponovili V času ameriške revolucije S8*1 *wlifl ^onov^ za osvoboditev izpod angleške-1 £°lj£k°V ,n pa ^toliske politi- smo jih povabili za 1. aprila ga kralja še ni bilTatlantskega ^ . VS\ amens7kl Organizaciji SANS in JPO sta čarterja. A so zmagali tudi brez Iljakl Z zamejno vlaao1 V Lond°- [lh P°vab,le in obljublli <*» nu. a vse važne poljske organi- j bodo prišli. Igra se bo vršila v zacije so in v ameriški politiki SND. To bo prvo nedeljo v to šteje. aprilu, popoldne ob 3. uri. Cisti prebitek bo v pomoč našim rojakom v starem kraju. njega Izvojevali so si ga sami. Tako se je dogajalo v preobratih v Franciji, pa drugje, in tudi v Rusiji. Zdi se mi, da Jugo- Kaj z Balkanom? Slovani posnemajo te vrste svo- KT . . _ . _ , . jih prednikov Njihova zmaga Naravno, da je rec.mo Roose- Se kaj vet o tej prireditvi bo vsled tega toliko bolj trdna T Sta'"?? v',raf'',kaJ name- pozneje - M. Judn.ch. (n simirneH a z Balkanom? A1' Jugo- - ob.Z pr'^nost' d" si ^ Gen. McArthur kliče obliko svoje vlade po vojni res . , , .. Zares žalostna poroč41a čitam lahko odločila? In morda v vec produkcije nocoj — žalostna za nacije Fri- mu Je Stalin odgovoril, seveda V tej številki je oglas, v kači beže z vzhodne in zapadne l(xla tako kot narodu všeč, terem general McArthur pozi-fronte. Ameriška armada je v ne Pa kralju Petru, kateremu va vse patriotične državljane ofenzivi. Z druge strani pa na ie Roosevelt v Quebecu in v na čimveč produkcije v oporo vso moč pritiska rdeča armada. Washingtonu zagotovil, da se našim armadam. Oh ubogi Fric4! Moje oči so bo povrnil na svoj prestol. Potrebuje se v vojnih obra- 1 rdeče od samega joka • Tu Pr»de v upoštev tudi grški tih moških in žensk pri vsake Ako se bo ta ofenziva nada- kraU. ki sta mu Churchill in sorte delih Bodosi mehanikov, I Ijevala nas bo uničila Saj tako Roosevelt napravila enako ob- ( ali le napol izučenih, ali pa na-bi izgledalo z zigsaganja cen ])ubo- Pa mu je ne moreta izvr-|vadnih delavcev. Za vse je pri-delnicam na nevvvorški borzi. !Posledica te tragične po- ložnost pomagati. 'Se nekaj zavezniških zmag. pa lltlke Je le civilna vojna v Gr- ^ bo Wall Street izgledal kot po-l01^- kor veledržavniki ne puste, grebni zavod. Morda pa bi bilo da bi Si vlado sama določila za te špekulante bolje, ako za- Ako bodo s,i^no mešetarili z bo-drzujemo zmage? Oziroma sai točnostjo Jugoslavije, Rumuni-toliko časa. da si nakupičijo if- Avstrije. Italije itd., bodo profitov. Upoštevjamo free en-; najslabši mir. ki si ga terprise. če smo za svobodo ie mogoče predstavljati. Opozorite na to nujnost tudi prijatelje. Vojne službe so prvo. Ako jo imate, obdržite jo! Ako vam je naročnina potekla. prosimo, obnovile jo čimprej. «špekulantov iftr Sedanji zvezni kongres ne grize samo Roosevelta ter njegovo administracijo, temveč tuji njegove pse. Adolf Hitler je v tem mesecu stopil v trinjasto leto kot firer tretjega rajha. Številka 13 se smatra za nesrečno, to se pravi, da nesrečo prinaša. Ampak naj bo to kar njegova zadeva. Nebeške zvezde so ga prevarale Velika trojica ni vse r A k sreči za narode je, da čeprav vedo, da nad njimi kraljujejo velesile, sedaj tri zavezniške velesile, posebno ko Hitler pade. vendar se zavedajo da imajo tudi oni besedo. V Jugoslaviji so si jo izvojevali s krvavim bojem, tako tudi v Grčiji in tudi ljudstvo v Belgiji, na Francoskem ter povsod drugod hoče, da se ga sliši in upošteva. In vsi ti narodi res žele lak mir. v katerem ne bo kali za nove vojne. Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. Danes se je skoro nemogoče dostojno obleči. Ko prejmem svoje srajce iz pralnice, so z njih skoro vsi gumbi potrgani. Kaj mi je storiti? Tako se je potožil naročnik uredniku nekega čikaškega dnevnika, ta pa mu je v odgovor odvrnil, da ako je bečlar. naj se poroči, a če pa je oženjen, in je vzlic temu brez gumbov, naj vzame "divors". V Alabami so aretirali moža. ker je prodal svojo ženo. Dobil je zanjo $700. Poročilo ne pove, ali je hotel profitirati na račun vojne, niti ne, ako je prelomil dostropne cene. John Chamazar. Dr. John J. Zavertnik PHYS!CIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet TnL Crawford 2212 OKFIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M. w«y .Avt. Tel. Crowford S440 If bo »niwer — Cal A ust in 5700 LETNI ZBOR DELNIČAR-JEV SDC BO 23. FEB. 1495 Chvcago. III. — Zaradi neke druge važne seje je bila letna seja Slovenskega delavskega, centra preložena na petek 23. februarja Vršila se bo na 2301 So. Lawndale Ave. Pričetek ob 8. zvečer. Vsakdo, ki je delničar, in vsakdo. ki je pooblaščen zastopati društvo, ali pa klub. ki so delničarji SDC, je upravičen biti na seji in razpravljati ter sklepati o dnevnem redu. Vsi, ki so pooblastili s svojimi poverilnicami druge, da jih zastopajo, bodo upravičeni, da jih zastopajo isti nominiranci na tej seji, ki bo, kot rečeno, v petek 23, februarja ob 8 zvečer v SDC Posebna povabila vsem je poslal tajnik SDC John Rak zaeno z računskim poročilom za prošlo leto. WAR MANPOWER IMERGKNCV COMMITTEE Anglija vrač o V povračilo za lend-leasne dajatve je Anglija prevozila naših čet in materijala toliko, da če nam bi kaj računala, bi vsota znašala 141 milijonov dolarjev. poslušajte vsako nedeljo prvo in naj stareišo jugoslovansko ro dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postojc v/odi io Georqe Marchan WGES, 1360 kilocyclev ....................i ; BARETINCIC & SON: POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOH NSTOW N, PA. Netitsnje Je delavčev naflia.1« sovrstnik. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1945 je v tem letu tu in starem kraju edina slovenska knjiga, namreč KNJIGA, ki je posvečena borbi osvobodilne fronte za novo. demokratično, federativno Jugoslavijo in združeno Slovenijo. Tam izhaja iz osvobodilne fronte veliko gradiva dan za dnem, teden za tednom, toda le v časopisih, ki se tiskajo v skrivališčih, da jih naciji in pa kvizlingi ne ugonobc. A knjig, kot je ta koledar, pa jim v takih okolščinah ni mogoče tiskati. Kaj pomeni borba v našem starem kraju? Odgovor dobite v raznih spisih v Am. druž. koledarju, letnik 1945, ki stane $1.25, s poštnino vred. Voleg spisov iz starega kraja, kjer se ljudstvo bori, trpi in umira z vero'"v boljši, lepši svet", so v tem koledarju povesti, zgodovinski spisi in članki naših tukajšnjih de- Ameriški družinski koledar je pohvalno omenila veČina slovenskih listov v Ameriki in nedvomno ho vzradostil tudi naše ljudi preko morja, čim ga jim ho mogoče poslati. Nekaj izvodov ga morda sedaj že imajo. Naročite si ga. da ga pošljete svojcem, kadar bo do tja pošla spet odprla. Priporočite ga znancem in prijateljem, ako gn še nimajo. Koledar je vezan v platno. ..Cena $1.25. Naročila sprejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave. CHICAGO, ILL. A Yugosli:v Weekly Devoted to the Interest of the Workors • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH 1953 Published W««kly at 2301 S«. L«wod»U Av*. CHICAGO 23, ILL., February 14, 1945 VOL. XL. COURT RULES AGAINST F. D. R. Federal Distriet Judge Philip L. Sullivan has ruled that President Roosevelt violated the law of the land and exceeded his povver under th? constitution in causing the army to seize the property of the Montgomery VVard mail order corporation. For once at least we hope a higher court wil uphold th» President. We hope it for the sake of the precedent that the seizure has established. We would like sueh a precedent as justification for stili further seizures vvhen it b?comes e vid on t that the private ovvnership of corporations and their operation for private profit is against the public interest. Hovvever, and on the other hand. vve could not help being amused by the defense vvhich liberals made for the President. The Philadelphia Record, for instance, did not quote the lavv but pointed to the vvar in arguing that Judge Sullivan ought lo l>e ashemed of himself for deciding upon the lavv as it is vvrittcn. The reason that line amused us is that the Record. a sclf-pro-claimed defender of democracy, novv appears to believe that there is something disgraceful in holding to technicalities. And 1 because vve believe that, vvhile dietators may set aside the technicalities in favor of their vvhfms. technicalities really are important in a democracy. Frankly, vve believe that Judge Sulivan did decide accord-ing to lavv as it is vvritten and that President Roosevelt k nevv ali along that he had no constitutional right to do vvhat he did in this čase—as he also must have knovvn it vvhen he foisted the unconstitutional NIRA upon the nation soon after he became President for the first time. No, vve are not taking sides vvith Montgomery Ward. We vvant to see aH corporations taken over and made instruments' of service to the people instead of profit machines for a fevv ovvners.—Reading Labor Advocate. 'SO VVHAT?' SAYS WATT Like Ferdinand the Buli, the AFL just vvants to sit alone jnder its cork tree—or vvhat have you? It can't enjoy "unity" if it means associating vvith other people. Ali the United Nations vvant United Nations unity. AH the other labor movements vvant vvorld labor unity. But not the AFL. The AFL has been successful in keeping the CIO out of the International Labor Organization. It has refused to participate in the London vvorld labor conference, called by the British Trades Union Congress, because the CIO and the Soviet tradi unions have been invited. And novv its spokesman at an ILO meeting, Robert \\att, refuses to share the general concern there expressed at the ab-sence of the Soviet Union. He is proudly headlined in th AFL nevvs service as having said. "So vvhat?" If that's a question. any kid vvho knovvs his geography and follovvs the vvar nevvs can teli you vvhats vvhat, Mr VVatt. The world would not be complete vvith one-sixth of its sur-face and 180 million of its people excluded The United Nations vvould not be united, if the other nations refused to play vvith one of the Big Three. And incidentally. neither our ovvn fighting men nor the Nazis share your boasted lack of concern about the doings of our great ally. No, Mr. Watt, you can't have American labor unity vvithout including the CIO. And you can t have international labor unity for vvinning the vvar and vvinning the peace by excluding the CIO. the Railroad Brotherhoods, the Soviet trade unions, the Latin-American CTAL and ali the other labor movements the AFL doesn t like. That's vvhat, Mr. Watt!—The CIO Nevvs. THE MARCH OF LABOR Jjbe Tevrae STRIKE OF m* Irts/bLVEP 400,000 T? ne FtRST CmPMJV u/A* o*frAMiZ£P 11J Gosjo*}'* fi l£*M'$ *1oR6 /M 189©. \9ioinea/T ^ Thc u.s. o&CPeo IfMUllOA) ti 194o 1& U >AJ >943. WOMEN NOW OUTNUMBER MEN For the first time in the nation'* »iHtory. vvomen outnumber itr ncn. The margin is small—only 1,000—but lurge enough to give he gentler sex something to crovv iver. This vvas revealed in a report fsued by the Burccu of the Cen-ius. On July 1, last. the population >f the country. including members ->f the armed forces overseas, wut 138,100:874. In ali previous years there havc been more men than vvomen. In the 1940 ccnsus the excess of men vvas 700,000. More than 13.000,000 babiej have been bom since the last cen-sus. but that imprejaive figure wa.' offset by about 7,000.000 death« 'ncluding military casualties. SofKHT 006**260 USC« BV UfOlOt) LASCL0AJ MAT LMhOlJ uJbtL, THE SECRET OF MARSHALL TITO'S SUCCESS ST0YAN PRIBICEVICH MINIMUM VVOMAN WAGE, $1,643 For some years employers hav* contended that a vvoman vvorkei vvho "livc3 vvith her family" coulc exist on practically any wage, nc matter hovv small. That the theory won't hold vva-ter has just been demonstrated b> Edvvard Corsi, whom New York> Governor Dewey narned industrial commissioner. A survey conducted by trained investigators in 14 Empire State cities disclosed that the average woman vvorker "living aj a member of a family group" needs a minimum of SI.643 33 a year. Corsi said. That figure, he emphasizes. does By not include luxuries, extremes of any kind or even many desirable LABOR VVANTS VVALLACE We can understand why the influence of organized labor is jeing throvvn to the side of Henry A. Wallace as a majority of n abor> Congress aonears determined either to refuse to ratify him as Secretary of Commerce or to take important funetions iway trom him in the event that the fils that otfice. VVallaee vvant to go farther than most administration "liberals" in doing things for the American people. That's why Labor vvants him and why stand-pat reactionaries and less-lib^ eral "liberals" don't. What we can't understand, hovvever, is why vvorkers are so aeger to have somebody do a little service for them and so re-luctant to accept a program whereby they could do everything for themselves. The program vve have in mind is the one submitted by the Socialist Party—for the social ovvnership and democratic man-jgement of the means of produetion and distribution. Under that program vvorkers could produce abundance for their ovvn vvelfare. They could be free of the burden of paying profits to a useless ovvning class. They could take for themselves ali that they make and decide for themselves hovv it should bc (iivided among themselves. Wallace, by his ovvn admission, is content to see vvorkers pay tribute to industry's private ovvners; his grief is only that the ovvners find it increasingly difficult to exploit everybody, vvith the result that unemployment and suffering result. Socialist s, on the other hand, object to the profit system— jven vvhen it can be made to funetion—because it is immoral and fundamentally a slave economy.—Reading Labor Advocate. FEDERATION FOR THE BALKANS Although unconfirmed, reports that Premier Stalin has sug-^ested a Balkan federation are credible. So long as she feared hat federation vvould serve a cordon sanitaire against her, Rus-sia s opposition was understandable. Novv her confidence in her jvvn prestige and influence is more than sufficient to explain the reported shift of policy. As M. W, Fodor vvrites from Athens, if Stalin has completed the shift he has brought Russia back to the position vvhich she look after VVorld War I, vvhen she proposed federation vvith the .notto, "The Balkans for the Balkan people." Some doubtless vvill assume today that she reverts to the federative idea vvith ihe purpose of destroying the independence of the Balkan people. That is a needlessly alarmist conclusion. ^ ......w b Assuredly Russia vvill have enormous influence throughout o.ijr w« y v... the Balkans (an influence auite as great, no doubt, as the United things that are in fairly general 1 _ x . .. „/» . 1I° . ' ... . ' States exercises in the Western Hemisphere). She vvill have it "Nevv Statesman and Nation" (London) of February 3, 1945 j use not only because of propinquity, prestige as a povver and the publishes second article bv Stoyan Pribicevich in vvhich he The investigators reported that fact that so many in the Balkans are Slavic. She vvill have it be-vvrites, among other things: j Jn th* year proceding September ^^ {he peasant pe0pies of lhe Balkans, cruelly exploited in The secret of Marshall Tito s — Ust there vvere substant.al UMffMS- fhe . their Qwn nationalist rulers have been deeply im. sub-zero vvcather. On es in the cost of housing, clothing ____Hj u.. *i___a_______t ____it c c d food, personal care and other ej-»ential items. militarv success is to be found in coats in his statosmanship From the be- mountain roads half-clad peasant ginnmg of 1941 he appeared as na- vvomen hide in bushes at the ap- tional rather than communist pearance of a stranger. Less than pressed by the advance of the peasants in the U.S.S.R. We, also, can greatly influence the Balkans, as can Britain. if vve genuinely back the aspirations of the people for economic as vvell political emancipation. They do not vvant to be domin-ated by Russia or any other povver. But vvestern opposition to leader; as Yugo*lav rather than ! 20 percent of arable area of Yugo- MAIL MIXUP PUTS Croat champion From the begin- slavia vvas sovvn last aulumn ICJD A IM Qki A SOLDIER'S the 8r^at popular movements under way against restitution o! ning he appealed not onlv to ali j Thousands mor« Yugoslavs will pay | £ »J ^^ ^ ^ ^ regimes of priviiege would throvv the people increasingly Yugoslav political parties but to | with their lives if a united govem j ROMANCt FORMER SOCIALIST TO ADVISE ON GERMAN RULE Paul R. Porter. Formerly a Labor Secretarv of the Socialist Party, Is Named Advisor To Commission To Replace Hitler Regime When the Allied Control Com mission for Gcrmany embarks on thc task of setting up a nevv governmcnt to replace the Hitler regime it vvill have as its American labor adviser an outstanding champion of regular trade unions He is Paul R. Porter. chairman of the shipbuilding Stabilization Committee. a unit of the War Pro duetion Board. He has been chosen by thc White House for thc advisor'3 position, vvith the A F. ©f L. and C. I. O. indorsement. Porter comes from a railroad vvorkers family. His father, a member of the Railway Clerks. worked on the Union Pacific and Chicago & Great VVestern. He is himself a member of the Nevvspa per Guild and the Teamsters Union. For some time he edited "Keno-sha Labor," a widely-quoted labor weekly published in Kenosha, Wis In June 1941 he came to Washing ton to serve on the staff of the Office of Produetion Management and a year later vvas named hcad of the Shipbuilding Stabilization unit. Formeriy he vvas aetive in the Socialist Party in vvhich hc held a position of a Labor Secretary. • It is a matter of the highes' importance/' Porter said, "thal the German trade union move ment shoud be reestabllshed at th< earliest possible moment after th« Nazi military defeat—if Fascisn and German militarism are to b< destroyed forever " NO. CHICAGO CO-OP 8EATS OVVN RECORD Pre-audit figures released to thc! board of direetors of thc Wauke-«an North Chicago Cooperative Association by General Manager Math Ogrin disclosed December to be the highest volume month on record vvith $26,383 41 patronage for the month, and a nevv high of $257.321.23 volume for the year. The Victoria Street Food Store hung up the largcst volume in its history vvith $71.231.11. vvith the meat department at 523 Tenth St reaching $81,264,85 and the Tenth Street food store iyoccry volume reaching $104,823 27. Tlie asso ciation had gone on a cash basis vvith the beginning of the ncvv year. vvith volume for the first 23 days of the nevv year excceding the same period in 1944 by more than $2,000. The campaign to get on a cash basis vvas begun early in 1944 and wound up vvith a series of letterj to patrons and huge posters in prominent spots in the stores :arrying the announcements. A LEFT-OVF.lt A lady vvho had engaged a ne* cook made a tour of inspeetion after she had kept her a vveek. She found a policeman locked up in thc pantry. • Hovv did this man get here* »he asked. severely. "1'm sure I don't knovv." vvas the cool reply; Mhe must«havc been left ovci by the last cook." VUGOSLAV UNIONS GROWING M ose o u, Feb. 3 (ALN).—Trade union organization has alrcady riade rapid strides in Scrbia. Vlacedonia. Dalmatia, Montcncgro ind Vojvodina and in the liber-ited regions of Slovcnia, Croatia, Sosnia and Herzcgovina. and a lational conference of trade unions is being planned for thc formation o£ a united trade union federation of Yugoslavia. it vvas reported here in January The movement for the establish-ment of a united trade union center for ali regions and natlonal-ities of Yugoslavia began at a meeting in Belgrade on Dec. 31, 1944, attended by 20,000 professional, industrial and govemment vvorkers of Belgrade and other tovvns This meeting unanimously adopted a resolution cmphasizing that the vvorkers "must play an aetive part in thc restoration of the national economy and in the building of a free, (temocratic Federative Yugoslavia." and as its first step elected an organizing committee to rebuild thc trade uri ion movement. ali Yugoslav nationalities to "gang ment rccognized by the Allies en-up" against invaders, He has been titled to UNFHA and Lend-Lease offering the only possible solution help is not formed immcdiately. for Yugoslavia's longstanding na-! In the past disagreement betvveen tionality problem—union in fed-' UNRRA and Marshal Tito's Na-ernlism. Tito vvill repeat again and tional Committee seemed to be again hovv during conversation that UNRRA insisted on distribu-with Mihailovieh in 1»41 he split tion of reilef in Yugos»lavia vvith him on tvvo tesues: strateio through its ovvn organs vvhile Na-and relentless fighting and pro tional Committee refused Yelief gram of national equality. He vvas i unless dutributed through Nation-destined to vvin against Mihailo- al Lib«'ration authorities. Appar-vich first because he appealed to entlv UNRRA suspectcd Partisans the heroic instinet of thc Yugo- of eventually using relief for po-slav peoples by preaching constant litica' purposes vvhile Partisans fighting regardless of odds, second werc afraid of UNRRA s use ol because he rejeeted obsolcte per-! relief to vvcakcn authority of Na-nicious idea of Serbian supremary j tional Liberation regime. Accord-and stood for absolutc equality of ing to Mr. Lehmann s latest de-the Yugoslav nationalities. Thus claration tliis point seems to have from the vfcry beginnmg hc drcvv been cleared up' relief vvill be dis-upon thc militant manj>owcr of tributcd through native author-cveryone of Yugoslav nationalities ities vvith UNRRA obstrvers on while Mihailovieh remained re- thc spot. strieted to shallovv human rrser- If Lend-Lease and UNRRA are voir of chauvinistic fraetion of to send any help to Yugoslavia it Serbs should bc clothing. footvvear and Outstanding anomaly of preaent-1 lorries first of aH and in grcat day situation is that Marshal quantities. A damaged Allied par- achute today takes plače of gold into the Russian orbit. FORT LEWIS. Wash — A sol-1 In any event, federation in some form should be developed dier here recentlv vvrote six pages to enable Balkan peoples to come into their birthright. Their to his svveetheart back home, re-affirming his faithfulneas. and a note to his family explaining his girl's birthday vvas rolling around soon and he vvas lovv on funds Something vvent wrong The ans-vver from his familv said: "Wc didn t knovv you really cared." His giri also wasted no time getting to the point. "And hovv long is it," she asked. "since I've been financing other girls' birthdays?" prosperity demands closest economic teamvvork. In the past their respeetive rulers have depended upon rival Balkan nation-alisms to keep the people's minds off exploitation vvithin their ovvn borders. And the old divisions attracted the great povvers to fish in Balkan politics for imperialist advantage, at tragic cost to cvcry Balkan nation and to vvorld pcacc. Autonomies of the national groups comprising thc Balkans vvill need to be safeguarded — and that can be done under a sound federation plan.—The Chicago Sun. Humanity United By UPTON SINCLAIR I have been asked to vvrite a statement to the millions of men and vvomen, Americans ali, vvho vehicle to carry them to the hos-pital. There is little talk in Yugo-slavia about confederations vvith. make up the great army of organ-other Balkan or Central European ' jleecausc often there is no Libcration govemment vvill claim Pechuj lost to Hungary after thc last vvar. It is certain the entire National Liberation Front vvill throvv evcry ouncc of its strength into getting Yugoslav - inhabited provinces of Istria and Goricia together vvith Trieste, Zara and the Croatian islands from Italy. Even Albania might enter Yugojlavia as a federal unit. Indications at present are that a federal Yugo-slavia thus enlarged vvould then enter into military alliances vvith anti-fasciit Bulgaria, Rumania and Czcchoslovakia—a sort of enlarged antl-fascist little entente—subject of course to Moscovv and London agreement. Yugoslavia is an ideal testing ground for permanent Russo-An-glo-American accord. Although National Liberation Front often leans on Mojcovv s guidance, it has proved very amenable to British suggestionj. I can quote firm open-ly exprcssed, belief of highest National Liberation spokesmen that vvithout lasting Yugoslav agreement vvith America and Grcat Britain, espccially latter, intarna-tional sceurity of Yugoslavia and her internal peace cannot be fully guaranteed more humility of mind and špirit I live in thc sunshine of Califor nia, in a land of peace and free dom. I have my home and mj garden into uhi« h no one intrudes I read vvhat books I please, I thinl« vvhat thoughts 1 please, I vvrttc vvhat seems to me to be true ancl oublish it frecly. 1 havc done this throughout my life, and although l have made many enemies none las ever been able to chcck me Last November 1 vvent to the polh and čast a sccret bailoMor the per sons I vvished to have govern me knovving that those favored by 1 majority of our voters vvould takt office unopposed. In short, I am a cltizen of a free democratic society; I live undei vvhat Abraham Lincoln called "1 govemment of the people. by the people and for the people;" I enjoy vvhat our Declaration of Independence calls the "inalienable rights of life. liberty and the pur- suit of happiness " * For those vvho do not knovv my books. let me say that from the be ginning of my career I have dc-fended the rights of human per sonality against ali forms of re-1 and save them from the mental pression. degradation of Nazism, Tcach Twenty-two years ago, vvhen them to be vvilling to suffer for Fascism made its appearancc, 1 truth and freedom — since it is raised my voice against the menacc their fate to be born in a time to freedom and enlightenment. 1 whcn they havc to choose betvveen did the same against the vile Nazi defiancc and enslavement vvorse creed from the first hour. As a than death. llfelong Socialist I denounced Its We have an old motto in our exploit thc labor of men and vvomen but deprives • them of that political liberty vvhich gives them hope of economic progress. Nazi thinking robs labor of their free democratic institutions — of their right to vvork—to live—to think. Racial diseord and dishar-mony has no plače in the labor movement and that small minority that stirs up racial hatred and an-tagonisms must be driven from vvithin the ranks of organized labor. Guard the treasure of racial un-derstanding; of knovvledge and enlightenment in your ovvn minds. Make them the food of both your bodv and soul. Make liberty into a prayer to be repeated day and night, a song to be sung in your hearts. Teach thcse prayers and songs to your children—for that is the most important thing of ali. . *Teach your children the truth about the dtsciples of race hatred theft of the vvord Socialism; for SocialIsm has always been a free, democratic movement. and this Men do less than they ought, j Nazi thing ia no kind of Socialism unlesa they do ali that they ran • but the vvorst State of Capitalism, _Carlyle a slavery vvhich is not content to country: "Rebellion to tyrants is obedlence to God,M Those vvho put this motto into aetion leam an important lesaon of the moral life; that out of resist-anee comes strength to resist