PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovim Abb postale I gruppo Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 16 (5100) Danes se bo v poslanski zbornici zaključila razprava o Fiumicinu Bettiol zatrjuje, da so vsi ministri ravnali nesebično, pošteno in korektno Mala godi: «Nekateri veliki holdingi razpolagajo vsako leto z dobičkom od 30 do 35 milijard, ki bi jih morali izročiti državni blagajni; tega pa ne delajo, pač pa jih uporabljajo brez vsakršne kontrole» - Programski dokument PSDI TRST, petek 19. januarja 1962 (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Ob 14.55 sta se predsednik vlade Fanfari in zunanji minister Segni vrnila z letalom iz Londona. Ob prihodu na letališče Fiumicino je Fanfani izročil novinarjem izjavo, v kateri je med drugim re-ceno, da je bil obisk italijanskih državnikov v Londonu zelo koristen in da so med razgovori ugotovili «e-nakost v gledanju na etape, ki jih je treba izvršiti v °kviru evropske gospodarje skupnosti in atlantskega zavezništva, da bi dose-dva velika cilja: integracijo v Evropi in ostvari-tev trdnega miru v svetu». V poslanski zbornici se je Nadaljevala razprava o Fiumi-cmu. Prvi je govoril Bettiol >KD), k; je obrazložil reso-•(Ucijo svoje stranke; zatrjeval J,e> da so včeraj sprožili «ne-uiskriminiran napad« na poetične osebnosti, da bi v ta £skandal» zapletli ves »klerikalni« vodilni razred z name-?otn, da bi — prek zaključkov preiskovalne komisije — d-__________• ___ Nahujskali javno mnenje pro-y K.D; izrazil je svojo aarnost z osebami, ki so soli-o« žrtev "Skandalistične ofenzive levi-Ce\ ker so ravnale »nesebič-N°» in «pošteno», kar izhaja rudi iz poročila preiskovalne komisije. Bettiol je le dopu-*l'l, da obstajajo zakoni, ki J? zastareli, in zato resolucija poziva vlado, naj poskrbi, ?a se odpravijo vse te pomanjkljivosti. Malagodi (PLI) pa se je za-Nfzal na vprašanjih poslovala državnega aparata, ki ga preiskovalna komisija po-azala v zelo slabi luči; kri-, ziral je okoliščino, da par-krNent ne prouči v zadostni P®ri državnih proračunov, ob-acunov pa sploh ne pregle-i , druga napaka parlamenti je bila v tem, dai je od-jjjNil pooblastilo za uvedbo °dnega postopka' proti parlamentarcem, ki so bili zaple-;®Ni v proces TNGIC. Nato se 1» spravil na Fanfanija in mu ,ci*al, da ni držal besede, ko j* V volilni kampanji 1958 iz-da demokristjanske vla-Ne bodo sprejele nobenih gospodarskih pobud, brez iz-®onega pooblastila parlamenta,! to obvezo so stalno kršili: Dni ^tori državni holdingi razlegajo vsako leto z dobički*1?. od 30 do 35 milijard, ki G Jih morali izročiti državni ‘agajni; tega pa ne delajo, V?4 Pa jih uporabljajo brez j akršne kontrole; vlada je nedavno odobrila ukrep ta.ukinitvi uprav izven prerisana, o čemer se je govo-že pred šestimi leti; isto j, za spore glede odmere Vevk°v, ki povzročajo nezdra-c. odnose med davkoplačevalka m državo; isto velja za mUi n® oprostitve, itd. Nato je okr - oc*' grajal hudo zlorabo j ;°znic; neupoštevanje mnenj slavnega sveta in višjih hal °V: pomanjkljivo funkcio-sjNost računskega dvora, ,t0r-at‘ pa dodal, da manjka p“cNa, sodobna in funkcional-p. Pravna definicija pristoj- 5h ministrov, pooblastil mi- ""■lllllll I Hlinili ... nistra za državni proračun in predsednika vlade. Ta splošna neučinkovitost državnega aparata postaja še hujša z vključitvijo Italije v evropsko skupno tržišče, spričo novega vala konkurence, ki se s področja industrije razširja na kmetijstvo«. «Gre za vprašanje učinkovitosti, ne pa za nepoštenost.« V tem vzdušju neučinkovite kontrole je nastala zadeva Fiumicino, kakor svoj čas «Anonima banchieri«, zadeva s penicilinom; «toda to pojasni, a ne obrazloži, ker tudi vzdušje je treba obrazložiti«. Po vsem tem naštevanju pomanjkljivosti je vskočil Covelli in ga zafrknil; «PLI toliko let pripada večini; vse to pa je opazil šele sedaj?« Malagodi mu je odgovoril, da se je PLI vedno boril proti temu in zaključil, da liberalcem ne gre pri sedanji razpravi za politično diskusijo, ki jo bodo načeli takrat, ko bosta PSDI in PRI odrekla podporo sedanji vladi, in to v parlamentu, ker «velikih zgodovinskih obratov nima nihče pravice proglašati za priložnostna srečanja« in jih izvršiti »skrivaj, za hrbtom parlamenta in dežele«. Za njim je govoril Pacciar-di, ki je zanikal vse obtožbe opozicijskega tiska in de.jal, da mu je preiskovalna komisija, v kateri so bili tudi komunistični parlamentarci, dala popolno odvezo. Po krajšem posegu Almiran-teja (MSI), je povzel besedo Orlandi (PSDI), ki je zlasti podčrtal, da je treba modernizirati zakonodajo o državni upravi, predvsem pa zagotoviti ustrezno kontrolo nad u-pravljanjem z javnim denarjem; kar zadeva izbiro terena za letališče, je zlo v tem, kako se je izvršila razlastitev terena: pri tem se niso upoštevale koristi države, ampak koristi ene najbogatejših italijanskih družin. Orlandi je še dejal, da bodo socialdemokrati glasovali za vlado ali proti njej, kakor se bo vlada pač zadržala glede zahtev preiskovalne komisije in kako jih bo uveljavila. Zadnji govornik je bil neodvisni monarhist Degli Occhi, ki je obrazložil svojo interpelacijo, nato so diskusijo preložili na jutri ob K). Poslanska zbornica bo jutri zasedala nepretrgano do zaključka diskusije, po potrebi pozno v noč. V senatu so nadaljevali razpravo o posebnem zakonu za izredno finančno pomoč Neaplju. Vodstvo PSDI se je danes sestalo in proučilo poročilo študijske in programske ko- misije o gospodarsko-finanč-nem programu, ki naj pomeni »prispevek PSDI k programu vlade levega centra«, in ki bi ga taka vlada morala izvesti do konca sedanje legi-slature. Ta program predvideva najnujnejše ukrepe na področju javnega šolstva, kra. jevnih uprav, državne uprave, kmetijstva, dela in socialnega skrbstva, davčne politike in gospodarstva. Program PSDI je zelo podoben programu PSI, povsem različno stališče zavzema le do vprašanja odprave bančne tajnosti, glede katere je Preti dejal, da je po njegovem mnenju taka ukinitev sicer zaželena, da je' pa ni tako. lahko uveljaviti in da je za sedaj neprimerna A. P. DANES »e« s* Je opazovalec polltic-Hja.a življenja še tako nape-v teh dneh svoje možga-vijrt(*a bi uganil, kako se bo •»eni1® stranka pred parla-ška”*0ni zagovarjala zaradi Dodala o Fiumicinu, mu gotovo ni moglo priti na hiknet, da bo njen predstavijo vsem, kar se je zgodii-Vl\ povedal tisto, kar Je izja-sia veeraj demokristjanski po kjif f Bettiol: Vse priznamo, litm *e preiskovalna komisija rfi^Nvila, hkrati pa obljublja-iit’ da nam bo ta primer slu-te nauk, da bomo v bodo-Zboljšan birokracijo tako, kaJ takega ne bo več h« Valjalo... Kaj naj poreče lt0 10 »človek s cesten, ki lah-s»nto skromno pripomni, koij{,e efiumičinski nauk« ne-H J*® predrag, saj so zapravi-ijcr*Nj kar precej milijard lir! » da bo nekaj bolj inte-iutr?ln*ga povedal danes ali fanfani, ki se Je včeraj ,1 iz Londona ter izjavil, "»ral* s Segnijem z razgovori d« "Jbjost navdušena, tako gle-žl^jddnosov z Vzhodom kot _ e skupnega tržišča, ki ti odnosi z Vzhodom, jim drugače pravi tudi *b0iuna vojna«, ne kažejo na vče{“anJe. Kennedy je namreč napovedal, da bo dr-ISsj* Proračun za leto 1962-i*a vojaške potrebe zvišal ko “£vet milijard dolarjev, tabo p bodo izdatki za unarod-ler ‘n mednarodno obrambo ll jl^oljske programe« znaša-kofmilijarde dolarjev, ali koy *J1 petine celotnih izdat-'sofrv*°ž bodo dosegli ogromno LEOPOLDVILLE, 18. — Predstavnik OZN j« davi izjavil, da je Gizenga zahteval zaščito OŽN, toda njegova zahteva fflii bila sprejeta. Zadevno pismo je Gizenga poslal predstavnikom OZN v Stan-leyvillu, ki so ga poslali v Leo-poldville. Po posvetovanju z Adulo so predstavniki OZN izrekli mnenje, da »življenje GL zenge ni v nevarnosti in da je zato zaščita OZN odveč«. Tajnik OZN U Tant je sinoči objavil parafrazirano pismo Gizenge ter svoje parafrazirano pismo Aduli, s katerim ponuja pomoč OZN za zaščito Gizengove varnosti. Verzija Gizengovega pisma U Tantu, kakor ga je objavila OZN v New Yorku, pravi med drugim: »Gizenga bi hotel opozoriti svetovno javnost, ki jo predstavljajo Združeni narodi, na ukor, ki ga je izglasovala protj njemu poslanska zbornica v Leopoldvillu. Gizenga izjavlja, da ne ve za pogoje, v katerih je bil ta ukor izglasovan, in da ne bi mogel imeti nobene veljave, če ne poslušajo tudi njega. Ce bo potrebno, tedaj bo Gizenga odstopil. Medtem je pozval ministrskega predsednika, naj poskrbi, da bo OZN zagotovila njegov prevoz jn da bo zajamčena njegova varnost. Po njegovem mnenju je omenjeni sklep poslanske zbornice samovoljna spletka, katere namen je pridobiti na času in postaviti Gizengo pred izvršeno dejstvo, in vse to, da bi ga aretirali v trenutku ko bo ki za gospodarstvo in finančno' StanleyvUle Skupni - - narodni napori in življenjski interes Konga narekujejo, da se vse samovoljne metode opustijo in da se zakonitost v vseh oblikah postopka spoštuje prav tako kakor temeljne svoboščine. Gizenga bi imel glavnega tajnika za odgovornega za svojo varnost.« V svojem pismu Aduli pravi U Tant ,da se je vedno izogibal vmešavanju v notranje zadeve Konga. .Vendar izreka pomoč deželam v razvoju zvišali in bodo v letu 1963 dosegli 2.5 milijarde dolarjev. Ti izdatki se bodo v obliki posojil še povečali v prihodnjih letih. Za pomoč državam Latinske Amerike v okviru programa »zavezništvo za napredek« namerava predsednik zahtevati dolgoročno pooblastilo za tri milijarde dolarjev pomoči v upanje, da bodo z Gizengo ravnali «v skladu s kongoški-mi zakoni«, in predlaga pomoč OZN, «če se zdi potrebna«, za zaščito Gizengove varnosti. V nasprotju z vsemi pričakovanji so sile OZN v Kongu ustavil« svojo akcijo proti Combejevemu seoesioniz-mu in proti tujim plačancem, katerih je v zadnjem času prišlo precejšnje število iz Rodezije, kakor je to svoj čas sporočilo tudi poveljstvo OZN. Znano je, da je poveljstvo OZN na pritisk Velike Britanije, Francije in ameriške diplomacije ustavilo operacije v Katangi in da je ameriška diplomacija pripravila sestanek in sporazum med Combe-jem in Adulo. Omeniti je treba tudi da je ameriška delegacija, ko so glasovali v OZN o resoluciji, ki pooblašča Organizacijo ZN, da s silo izžene tuje plačance, izrekla pridržek, da bodo «oborožene sile in oblast OZN uporabljali proti slehernemu poskusu secesije v Kongu«. Prav v tej formuli je treba iskati sedanjo akcijo proti Gizengi. Com. be, s katerim bi morali ravnati kot z izdajalcem, je nenadoma postal ameriški mi-ljenec, Gizenga pa «secesio-nist«. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je danes pohvalil Combeja. Izjavil je, da je zadovoljen nad «kvaliteto državnikov«, ki sta jo pokazala «ministrski predsednik Konga Adula in katanški voditelj Combe, ko sta se med svojim zadnjim sestankom v Kitoni sporazumela«. Rusk je tudi izjavil, da, če ne bi bilo mogoče vključiti Katange v Kongo, «bi to povzročilo državljansko vojno in zmedo, to je tako stanje, kakršno so komunisti že izkoristili na drugih delih sveta«. Rusk je tudi poudaril, da osrednja vlada potrebuje «zmerno silo, k; jo predstavljajo Combe in voditelji nje- gove stranke«, ter gospodar, sko bogastvo te dežele. Te besede sploh ne potrebujejo nobenega komentarja. Železniška nesreča v Bolgariji SOFIJA, 18. •— Bolgarska tiskovna agencija javlja, da se je na progi Ruse-Nespica dogodila železniška nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 12 potnikov, 20 pa jih je bilo ra. njenih. Za nesrečo so krivi nameščenci na obeh postajah ki jih bodo prijavili sodišču. LONDON, 18. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da ne more niti potrditi niti za-nikati trditve, da je Gromiko izročil ameriškemu poslaniku Thompsonu »nekatere dokumente« med zadnjim razgovo-1 statut tom. | zuma. tudi pripadniki ustrezne narodnostne manjšine svetovalci za opravljanje prosvetno-pedagoške službe v dvojezičnih in manjšinskih šolah,« Izredno važna pa ]e določba, ki vsebuje med drugim člen 20 zakonskega osnutka, ki pravi: »Zaradi zahtevnejšega dela se lahko učnemu osebju na teh šolah, zlasti tistemu, ki obvlada jezik narodnostne manjšine in slovenski jezik, določijo posebni dohodki*. Takoj lahko rečemo, da takih in podobnih zakonskih določil na žalost ne vsebuje zakon za slovenske šole v tr-zasKi m goriš Ki pokrajini. Določila predloga novega zakona za Slovenijo izhajajo namreč iz načelnih ugotovitev ustave socialistične Jugoslavije. Predlog drugega člena novega zakonskega predloga vsebuje namreč načela na podlagi katerih manjšinske šole zagotavljajo: »organski kulturni razvoj narodnih manjšin v duhu popolne enakopravnosti in bratstva naših narodov z narodnostnimi manjšinami in v duhu tvornega mednarodnega sožitja; take odnose v šoli, v katerih nastopajo narodnostne manjšine kot element prijateljskega zbližanja med sosednimi narodi in državami; svobodno uporabo in popolno enakopravnost jezika narodnostne manjšine z jeziki jugoslovanskih narodov; P:glot!Jeno spoznavanje tistih pridobitev kulture narodnostnih manjšin, ki pomenijo pomemben prispevek k splošni zakladnici kulturnih vrednot človeka.« Tudi teh plemenitih m resnično demokratičnih in socialističnih načel zaman i s vemo v zakonu za slovenske šole na Goriškem in tržaškem. V njem iščemo zaman tudi omembo londonskega memoranduma, ki ga zakonski predlog v svojem četrtem členu takole poudarja: »V krajih, ki jih določa memorandum med vladami FLR Jugoslavije, Republike Italije, Združenega kraljestva Velike Britanije in Združenih držav Amerike o Svobodnem tržaškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954, so šole iz prvega člena tega zakona, v katerih se poučuje samo v jeziku italijanske narodnostne manjšine (manjšinske šole)*. Poudarek na londonskem memorandumu je postal luh-ko sestavni del novega zakona zato, ker je bila londonska spomenica o soglasju že leta 1954 v zvezni ljudski skupščini ratificirana, medtem ko v Italiji na tako ratifikacijo še vedno čaka, kljub kmalu osemletnim zahtevam vseh Slovencev v Italiji, ne glede na njihovo politično pripadnost. In le se bo vesoljna vladna lemo-kristjanska stranka postavila na stališče, ki ga je zavzel v zadnji številki »Voce Giu-liana» demokristjanski poslanec Giacomo Bologna, take ratifikacije ne bomo 'nikoli dočakali. Bologna je namreč zapisal med drugim: »Smo tudi med tistimi, ki so mnenja, danes bolj kot včeraj, da je predlaganje memoranduma parlamentu za ratifikacijo, škodljiva. To bi bilo ▼ prid političnim špekulacijam, ki so škodljive v notranjosti in nevarne morda tudi za odmev v inozemstvu, vedno pa v nasprotju z interesi Trsta«. Medtem pa lahko odločno poudarimo da bo z zakonom ki bo odobren prav na podlagi ratificiranega memoranduma italijanska šola za ita. lijansko manjšino na Koprskem dobila še večji poudarek, da se bo še bolj utrdila tako, da bo njen nadaljnji razvoj v še večji meri omogočen. Novi zakonski predlog za manjšinske šole nudi hkrati možnost italijanski manjšini, da bodo njeni pripadniki še bolj poglobili znanje svojega materinega jezi-ka. Taka ureditev šolskega vprašanja za italijansko manjšino bo nadalje trdna podlaga za poglobitev odnosov med obema sosednima državama ter med narodi teh držav, Končno naj poudarimo, da nudi zakonski osnutek za manjšinske šole na Koprskem vsekakor mnogo več kot v tem pogledu določa posebni londonskega spora- Žalovanje za umrlim kiparjem Meštrovicem Po vsej Dalmaciji zastave na pol droga - Titova sožalna brzojavka Olgi Meštrovič SPLIT, 18. — Vest o smrti kiparja Ivana Meštroviča je globoko pretresla vse kraje Dalmacije, posebno Split in njegovo rodno vas in občino Drniš, ki se s hvaležnostjo spominja velikega umetnika, ki ni nikdar pozabil svoje domovine. V mnogih krajih Dalmacije plapolajo na stavbah ljudskih odborov in drugih ustanov zastave na pol droga. V Drnišu je bil danes ustanovljen pogrebni odbor. I* Dalmacije in drugih krajev Jugoslavije so bile danes po. slane številne sožalne brzo-javke soprogi pokojnega kipa«, ja Olgi Meštrovič. Med brzo-javkami je tudi brzojavka predsednika republike maršal« Tit«, Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.6, najnižja 3.7, ob 19. url 7.S; zračni tlak 1023.3 narašča, vlage 75 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 19. januarja Marij Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 15.55 in zatone ob 5.33 Jutri, SOBOTA, 20. Januarja Fabijan V okviru tedna INČA V soboto bo zanimivo zasedanje posvečeno socialnemu skrbstvu V nedeljo javno zborovanje - Se vedno vrsta nerešenih vprašanj zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja - Obsežno delo INČA v korist vseh delavcev V okviru tedna posvečenega delavskemu patronatu INČA bo v soboto ob 16.30 na sedežu Nove delavske zbornice -CGIL zasedanje posvečeno socialnemu skrbstvu. Zasedanje sklicuje Nova delavska zbornica in so na njega povabili vse prizadete zavarovalne ustanove INPS, INAM, ENPAS, INAIC itd. kot tudi urad za delo ter sorodne ustanove in druge sindikalne organizacije. V nedeljo pa bo v istem okvi-tu ob 10.30 v kinu Alabarda javno zborovanje, na katerem bo govoril senator Umberto Fiore o vprašanjih socialnega varstva in o sedanjih zahtevah upokojencev INPS. Na sobotnem zasedanju bodo govorili o vrsti konkretnih perer h vprašanj tako glede socialnega zavarovanja kov glede pokojnin, katerih reševanje za posamezne delavce in uslužbence spada v pristojnost INČA, katere pa mora načelno obravnavati in reševati sindikalna organizacija. Tu gre za vrsto vprašanj, kjer so zakoni nepopolni ali urejeni na ta način, da so nekatere kategorije oškodovane. Kot primer navedemo, da delavci ne prejmejo plače za prve tri dni, od dneva, ko so se poškodovali na delu. S tem so seveda občutno oškodovani in doseže po računih INČA v Benetkah celotna vsota neizplačanih prejemkov okoli 200 milijonov na leto in je torej upoštevajoč število prebivalstva le nekoliko višje kot v Trstu. Za večino kategorij je to vprašanje že urejeno v okviru delovnih pogodb, medtem ko ostaja v celoti odprto še vedno za kovinarske delavce, za gradbenike in za delavce obrtniških podjetij. Zlasti pa je važna zaščita interesov vseh delavcev, ki jo izvaja INČA in ki bi jo bilo treba še pojačati. Zakonski predpisi in določila delovnih pogodb glede pokojnin, zdravstvenega, nezgodnega in drugega zavarovanja so namreč tako zapleten., da jih vsak delavec sam ne more proučiti in zato tudi mnogokrat ne izkoristi vseh možnosti, ki mu jih zakon nudi. Zato bi bilo treba okrepiti delo patronata zlasti v podjeijih in na ta način delo INČA približati neposrednim interesentom. Pred dnevi je na sedežu Delavske zbornice poročal ravnatelj INČA Alceo Luchesi o delovanju tega delavskega patronata v preteklem letu. IN CA je socialno-skrbstvena u-stanova, ki je priznana kot javno-pravna ustanova in deluje pod nadzorstvom ministrstva za delo. Tržaški urad IN CA se je lani ukvarjal s 7619 primeri, ki jih ocenjujejo na 8098 točk, medtem ko je 1960. lela imel opravka s 7463 primeri, ki jih ocenjujejo z 8010 točk. Dejavnost INČA se je torej nekaj povečala. Med temi primeri so pomembne prošnje za invalidske pokojnine, ki so jih obravnavali. 888. Uredili so 883 primerov prošenj za starostne pokojnine. Poleg tega dela je INČA izvršila tudi obsežne akcije, da se .uredi položaj upokojencev. Na našem področju je treba čimprej odstraniti Tazliko med pokojninami Tržačanov in pokojninami v drugih pokrajinah v Italiji. Na našem področju so namreč šele 1. marca 1®26. leta uvedli obvezno zavarovanje, medtem ko so ga v ostalih pokrajinah uvedli 1. julija 1930. leta. Prav tako je treba priznati za starostno dobo za pokojnine tudi vojaško službo v bivši avstro-ogrski armadi. Predvsem pa se je ustanova borila za povišanje pokojnin in so lani naredili več veličastnih manifestacij. Ti napori so povsem upravičeni, saj znašajo sedaj minimalne pokojnine za one, ki so dosegli 65, leto starosti in ki so invalidi 9.500 lir na mesec, za one, ki niso dosegli 65. leta starosti in za vdove pa 6.500 lir. Seveda pa so nezadostne in prenizke tudi druge pokojnine, ki so nekoliko višje od teh minimalnih. INČA se je ukvarjala tudi s številnimi primeri nesreč pri delu, saj so lani uredili 447 takih primerov, odnosno izplačila odškodnine, pokojnine itd. Pravilno bi bilo, da bi v primeru nesreče na delu ne odštevali prvih treh dni, zlasti pa je treba skrbeti, da se izboljšajo zakonski predpisi za varnost pri delu. Glede zdravstvenega zavarovanja je bil dosežen pomemben uspeh, saj bo lahko 1. marca okoli 180.000 zavarovancev INAM svobodno izbralo zdravnika na osnovi posebnih seznamov za posamezne okoliše. Tržaško področje bo razdeljeno na sledeče okoliše: Ul, Farneto, center, Sv. Sobota, Milje Dolina, Devin-Nabreži-na, Veliki Repen in Zgonik. Zlasti je potrebno urediti izplačevanje odškodnine v primeru bolezni, saj prejemajo sedaj številne kategorije komaj 50 odstotkov normalne plače, druge pa ne dosegajo celotne normalne plače. Ravnatelj INČA Luchesi je nato zagotovil, da bo INČA tudi v letošnjem letu vestno izvrševala svoje naloge in skrbela za ureditev številnih vprašanj v korist delavskega prebivalstva. Vso podporo in pomoč pa je ob zaključku zagotovil predstavnik tajništva Delavske zbornice - CGIL, v okviru katere deluje INČA. V Rimu pogajanja o železniškem prometu CSSR-Trst V Rimu bodo 9. in 10. februarja pogajanja med železniško upravo CSSR in Italije, na katerih bodo govorili o železniških tarifah in o ureditvi tranzitnega prometa tako za prevoz blaga iz CSSR skozi Avstrijo kot skozi Jugoslavijo. Ta sestanek bo imel pripravljalni značaj za pogajanja, ki bodo nekaj kasneje v Pragi in kjer bodo sklenili novo pogodbo za pošiljanje češkoslovaškega blaga skozi Trst. Kot smo že poročali, je dosedanja pogodba rodila dobre uspehe, saj je dosegel promet CSSR skozi Trst lani 400 tisoč ton. Gospodarski krogi pričakujejo, da bo ta promet lahko dosegel letos pol milijona ton. ----«»---- Nadaljevanje cepljenja proti kozam v pristanišču Včeraj se je nadaljevalo cepljenje proti kozam v prostorih prve pomoči v novem in starem pristanišču. Cepili bodo obvezno vse one, ki delajo v pristanišču kot tudi vse organe obmejnih blokov. Zaostritev sporov med delavci in delodajalci Včeraj so stavkali ladjedelci danes stavka v lesni industriji Stavka v ladjedelski industriji - je že druga v tem tednu in spada v okvir vsedržavnega stavkovnega gibanja proti skrčenju proizvodne sposobnosti italijanskih ladjedelnic Včeraj je bila tri ure trajajoča stavka delavcev ladjedelnic, katero je v vsedržavnem okviru proglasila sindikalna organizacija FIOM—CG IL. Stavka je dobro uspela, saj je dosegel odstotek stavkajočih v ladjedelnici Sv. Marka, Sv. Roka in v Trža- škem arzenalu 80 odstotkov, v ladjedelnici »Giuliano S. Giu- sto» 75 odstotkov in v ladjedelnici Felszegy ter Tovarni strojev Sv. Andreja pa 50 odstotkov. To pomeni pomemben uspeh za tržaško organizacijo kovinarjev FIOM-CGIL, saj stavka ni enotna in jo je tako v vsedržavnem kot v lokalnem okviru proglasila samo FIOM-CGIL. Kot smo že poročali, je bila v ponedeljek prva stavka te kategorije, kateri je sedaj sledila druga. Stavkovno gibanje se bo nadaljevalo do konca meseca in bodo delavci stav- nadure in ne bodo delali ob prazničnih dnevih. FIOM-CGIL je pričela s tem ostrim stavkovnim gibanjem delavcev ladjedelnic, ker skuša na tak način doseči posebno delovno pogodbo sektorja. Zlasti pa je pomembno, da hočejo s tem ostrim stavkovnim gibanjem preprečiti vse načrte, da se skrči proizvodna sposobnost in število zaposlenih v italijanski ladjedelni-ški industriji in zlasti v državnih ladjedelnicah. Danes bo enotna stavka vseh delavcev lesne industrije, ki so jo v vsedržavnem okviru proglasile sindikalne organizacije CGIL, UIL in CI SL. Na našem področju bo stavkalo okoli 1000 prizadetih delavcev. Do stavke je prišlo, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, saj delodajalci niso pristali na bistvene delavske zahte- kali po dvakrat vsak teden ve. Predvidevajo, da bo stav-po tri ure. Istočasno so delav- kovna borba ostra in so sin-ci tudi prenehali delati vse | dikalne organizacije za pri- Večina v občinskem svetu se ogiba razpravljanju o električnih tarifah Zvišanje tarif odkrito zagovarjajo samo socialdemokrati, češ da ni druge poti za kritje primanjkljaja Acegata Zvišanje električnih tarif Acegata je na dnevnem redu tržaškega občinskega sveta že dalj časa, vendar je razpravljanje o tem nekam zaspalo. Slo je namreč mimo že več sej, ne da bi se tega dotaknili. Vzrok za to odlaganje tiči v nesoglasjih, ki so glede tarif nastala med samo tako imenovano večino, o čemer smo že pisali. Stvar bi se lahko še dolgo vlekla tako naprej, če ne bi moralo podjetje Acegat plačevati zvišanih tarif monopolističnemu podjetju SADE-SEL VEG od 1. septembra dalje, kot določa zadevni sklep medministrskega odbora za cene. Acegat bo moral že za zadnje štiri lanske mesece plačati 506 milijonov več za tok, inkasiral pa bi 300 milijonov, če bi izterjali vzvratne poviške. Na leto pa bo moral izdati Acegat za tok okrog 1.200 milijonov več, od katerih jih bo izterjal 700 od potrošnikov, za 500 milijonov pa se bo vsako leto zvišala njegova pasiva. Potemtakem nam je prineslo poenotenje električnih tarif 1.200 milijonov lir več bremena na leto, kar pomeni nad 4.000 lir na vsakega prebivalstva. Od poenotenja tarif bodo imele korist predvsem južne pokrajine, kjer je bil tok mnogo dražji kot v Severni Italiji. Poenotenje tarif je sicer pravična stvar, toda hkrati bi morali pristriči peruti tudi monopolom. To pa se ni zgodilo, saj niso monopoli zaradi tega nič izgubili; nasprotno, še dobiček bodo imeli pri tem. Pa tudi porazdelitev tega bremena na Severno Italijo ni bila sorazmerna, saj uživajo velika severnoitalijanska mesta v primeri z drugimi precejšnjo ugodnost. V Milanu, Turinu in Genovi bodo namreč plačevali tok po 26 lir za kilovatno uro, medtem ko bo stal v Trstu 32 lir. K ..........................................Hlinili.....................um Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Objavljamo tretji seznam prispevkov, ki so jih Tržačani darovali za pomoč prebivalstvu Dalmacije, ki je bilo tako hudo prizadeto zaradi nedavnega potresa. Kot ie včeraj, tako tudi danes ugotavljamo, da se solidarnostna akcijo med našimi ljudmi vse bolj širi, saj je nabrana vsota tekom včerajšnjega dne mnogo večja kot v preteklih dneh. V našem včerajšnjem seznamu je pomotoma izpadlo ime Franca Cesarja, ki je daroval 1.000 lir, vsota, ki je bila sicer vpisana, vendar brez imena. Danes objavljamo tretji seznam darovalcev prostovoljnih prispevkov. Do včeraj smo nabrali skupaj 214.000 lir, kar pomeni, da smo v teku včerajšnjega dne zbrali 99.800 Ur. Včeraj so darovali naslednji dobrotniki: Stanko Lupine 1.000, Zorko Jelinčič 500, Anton in Mirko Žerjal 1 000, Srečko Colja iz Sesljana 1.000, Lojzka in Josip Škabar 2.000, Srečko Merlak 1 000, Josipina Nedoh 500, Pino Ladovani 1.000, Angela Bavčar 1.000, Leopolda Zonta 1000, Pepca Sancin 1000, Franc Kukanja 1.000, Antonio Velin-ski 1.000, Benjamin Žerjal 500, Josipina Siškovič 1-000, Darko Kosmina 1.000, Ferdinand Rukin 1.000, Dušan Ko- šuta 15.000, Pavla In Tončka Kolarič 1.000, Drago Stoka 1.000, Rafael Bucik 500, Marjan Pertot 500, Ubald Vrabec 1.000, Natalina Zudetič 1-000, Jožko Babič 200, N. N. 1.000, Mirko Kosmina 1.000, Dr. Drago Martelanc od Sv. Ivana 7000, prof. Umberto Urbani 1.000, Jože Škrk 1.000, Srečko Šušteršič 500, Josip Sancin 500, Miloš Marc 500, Mirko Kosmina 300, Egidij Košuta 1.000, Jože Bolčič 500, Evgen Kalc 500, Rafko Kocijan 500, Alojz Grilanc 500, Ivan Križmančič 500, Zoro Grčič 500, Marjo Švab 500, Drago Starc 500, Alfonz Guštin 500, Gašper Cok 500, Miro Križmančič - Bazovica 500, Ivanka Bigulin 1.000, Ivan Rapotec 500, Katja Lisjak 1.000, Ana Bratož 1.000, temu je treba seveda dodati še takse. Od začetka se je sicer zdelo, da se bo izpolnila obljuba vlade, da znižajo občinsko takso na tok od 10 lir na 6 lir za kWh, kasneje pa so se premislili, ker so uvideli, da so občine mnogo izgubile zaradi ukinitve trošarine na vino. (Mimogrede povedano, od te ukinitve niso imeli potrošnkii nobene koristi, ker se cena vina ni znižala.) Občinska taksa na tok se bo dejansko povišala, ker bodo morali plačevati potrošniki šest lir tudi z a vsak kWh industrijskega toka in bo s tem plačalo vse mesto nadaljnjih 200 milijonov več na leto. Kot je znano, je Acegat doslej kril skoraj I milijardo prifnsihjkljija^tfteivaja, filo-bUsbth in avtobilkoV s prebitki, ki jih je imel od toka, vode in plina, sedaj pa to ne bo več mogoče. Tudi če bi Acegat izterjal vse predvidene poviške, to je če bi občinski svet pristal nanje, ne bi mogel več s prebitki od toka kriti omenjenega primanjkljaja. Kot smo videli, bo stal podjetje Acegat tok 1.200 milijonov več; s poviški bi inkasiral zanj 700 milijonov več, tako da bi zgubil 500 milijonov. Ker pa je imel sedaj od samega toka 800 milijonov dobička, bi mu ga v prihodnje ostalo le 300 milijonov, to se pravi občutno premalo za kritje primanjkljaja pri tramvaju in drugih mestnih prevoznih sredstvih. Kam naj bi šel Acegat po ta denar. Doslej so uravnovešali bilanco s tem, da so odbijali nizke vsote za amortizacijo naprav, to je odvajali so premalo sredstev v sklad za njihovo obnavljanje. To pa se ne more vleči v nedogled, ker bi se popačilo resnično premoženjsko stanje podjetja. Podjetje je torej zaradi teh novih tarif ne glede na tožbo s podjetjem SELVEG za pretekli dolg zašlo v hudo zagato, iz katere ni videti za sedaj izhoda. Spričo tega pa je zašel v zagato tudi tržaški občinski sezname davkoplačevalcev, ki morajo za leto 1962 plačati trošarino na gradbeni material, ki služi za izredna popravila hiš. Ta davek morajo plačevati lastniki hiš ali solastniki sorazmerno s stanovanji, ki jih imajo skupno v hišah, oziroma upravniki, ki te hiše upravljajo. Te sezname je odobril občinski odbor in bodo na vpogled vsak dan od 8. do 12. ure. Po zakonu se plačuje ta trošarina šele deset let potem, ko proglasijo hišo za vseljivo. Vsi tisti, ki niso še nikoli plačevali te trošarine pa se morajo prijaviti z obrazcem, katerega dobe brezplačno v trošarinskem uradu v Ul. Teatro 4. Davkoplačevalci morajo plačevati to trošarino ie na podlagi omenjenega seznama in ne dobe no- Sestanek koristnikov pristanišča v zvezi z zahtevami delavcev Pristaniški delavci zahtevajo nov način računanja tarif - Zaradi dosedanjega odklonilnega stališča Javnih skladišč je prišlo že do več stavk Včeraj so se sestali pred- ■ predlagajo nov način računa-stavniki vseh gospodarskih ka- nja tarif za izvršeno delo pri tegorij, ki so zainteresirane | pristaniških operacijah, na kar pri pristaniškem prometu in pa Javna skladišča ne prista- pri obratovanju tržaškega pristanišča. Razpravljali so o sindikalnem položaju v pristanišču in o možnostih ureditve spora. Ze v sredo so namreč delavci nenadoma ob 10. uri zapustili delo ter se je stavka podaljšala do četrtka 8. ure zjutraj. Včeraj pa so pristaniški delavci od 17. ure pa do danes 8. ure prenehali z nadurnim in nočnim delom. Na omenjenem sestanku so bili prisotni predstavniki brodarjev, pomorskih agentov, industrijcev in drugih zainteresiranih kategorij. Ostri sindikalni spor v pristanišču traja že dolgo časa in se njegova rešitev stalno zavlačuje. Delavci namreč nejo. Po tej zadnji stavki je sindikalna organizacija delavcev FILP-CGIL predlagala, da pride do skupnega sestanka, kjer bi bilo mogoče urediti sporna vprašanja. ----«»---- benega drugega obvestila. lllllllllllll■llllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllll■llll■IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItll■llllll■llllllllll Iz sodnih dvoran Policista obtožena odvzema svobode Težave pri plačevanju podpore suspendiranim zidarjem Izvršni odbor sindikata gradbenih delavcev Delavske zbor-,nice je ugotovil resne tšžajs za delavce,-ki1 ne prejemajo Njuna razprava je bila sicer odložena - Šofer oproščen obtožbe nenamernega umora - Odložena razprava proti dvema Grkoma, obtoženima tihotapstva mamil svet, ki bi moral odobriti zvi šanje tarif. Začetka se je zdelo, da se bodo demokristjani in njihovi zavezniki odločili za odobritev sklepa, toda štrene so jim zmešali njihovi sindikalisti iz Delavske zbornice CISL, ki so se pod pritiskom delavstva in Delavske zbornice CGIL izrekli proti poviškom. Vendar pa so tudi med temi strankami mnenja deljena. Na zadnjem kongresu tržaških socialdemokratov se je večina izrekla za zvišanje tarif, češ da javno podjetje ne sme biti pasivno ter da je treba sprejeti nase vso odgovornost, kot je rekel tajnik federacije Pierandrei, Upravnemu svetu Acegata namreč predseduje socialdemokrat dr. Fazzini, ki zagovarja stališče, da se morajo tarife zvišati, ker ni drugega izhoda za kritje primanjkljaja. Potemtakem so socialdemokrati za to, da občinski svet odobri sklep o poviških z edinim pridržkom, da se ne bodo računali ti poviški za nazaj, to je od konca decembra do začetka septembra lani, češ da bi bilo to krivično. Sedaj bomo vi- joTru-ou STK !žs“. njer 1.000, Blaž Stefač - Bo-Ijunec 500, S. M. 3.000, Ana Rauter 1.000, Kopun 2.000, Zdravko Pregare 1.000, Mar- gherita Bertoš 1.000, A. Budal l-°00, M. R. 1.000, Karel Gombač 5.000, Nevenka in Zvonko Petaros 300, Anton Kalc 1.000, Danilo Stubel 1.000, Mihaei Flajban 10.000, Anton Bekar 10.000, Matija Hrelja 2.000 lir. PRISPEVKE SPREJEMATA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCH1 6 IN UPRAVA V UL. SV. FRANČIŠKA 20-III, dili socialdemokratom tudi njihovi zavezniki. To vsekakor ne bo lahko, saj so na primer s poviški toka zelo prizadeti zlasti razni obrtniki, med katerimi imajo demokristjani precejšnjo volilno žetev. Obvestilo davkoplačevalcem Tržaški župan sporoča, da bodo 31. januarja na občinskem oddelku za davke na Grenadirskem oširku št. 2-1II. soba 272, izobesili za 15 dni Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Boschi-ni, je bila včeraj razprava proti 31-letnemu Sergiu Suse-lu iz Ul. Zugnago 13, ki je bil obtožen nenamernega umora in kršitve predpisov cestnega zakčna. Sodišče ga je oprostilo ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Susel je 20. maja lanskega leta zvečer vozil avto po Ul. S. Cilino proti Trgu Gioberti, pa je povozil 80-letno Mario Sabadin, ki je zaradi hudih poškodb naslednji dan umrla. Susel je dejal, da je zapazil kakšnih pet metrov pred seboj žensko, ki je bila sklonjena na cesti in je nekaj pobirala. Zatrobil je in se ji hotel izogniti, toda ženska je nenadoma vstala in hotela prečkati cesto. Tako mu je prestrigla pot in nikakor ni mogel preprečiti nesreče. Sodišče je zaslišalo tudi dve priči, ki sta potrdili, da je Susel vozil zmerno in da je zatrobil. Na kazenskem sodišču bi moral biti včeraj proces proti 20-letnemu Anastasisu Petrout-sisu, študent iz Aten in 33-letnemu Johannesu Vichosu, grškemu pomorščaku, ki sta obtožena, da sta vtihotapila 12 ampul morfija. Razprava je bila odložena, ker je Petrout-sis bolan, Vichos pa na ladji. Kakor smo že podrobno poročali, so agenti finančne straže 11. decembra ustavili ob izhodu iz pristanišča avto, v katerem sta bila Petroutsis in Vichos skupno s štirimi grškimi pomorščaki. Pri pregledu so našli v plašču Petrout-sisa 6 ampul morfija, 6 ampul pa je bilo v škatlici, ki jo je Vichos vrgel na tla. Policija ju je seveda aretirala in prijavila sodišču, hotela pa je zvedeti, komu je bil morfij namenjen. Vse kaže, da ta primer ne spada v verigo tihotapcev z mamili. Zaradi tega so Petroutsisa in Vichosa izpustili na začasno svobodo, ko je vsak položil 300.000 lir kavcije. Prav tako so odložili na 20. februarja proces proti dvema funkcionarjema letečega oddelka kvesture. Iginio Grafitti iz Ul. Cordaroli 18 in Umberto Mosettig iz Ul. Crispi 56 sta namreč obtožena, da sta 9. junija 1960 odvzela svobodo Mariu Ferruzziju in Carlu Rossiju Melu, ker sta ju odpeljala iz neke gostilne v Ul. Lazzaretto Vecchio na c-*dež letečega oddelka izven 'urad- nega urnika in sta ju tam zadržala približno 20 minut ter jima povzročila telesne poškodbe. Omenjena dva funkcionarja sta torej obtožena tu-ti povzročitve telesnih poškodb, zaradi katerih se je moral Feruzzi zdraviti 35 dni, Rossi pa dober teden. Razprava je bila odložena zaradi odsotnosti nekaterih važnih prič. ----«»---- Bazovca ranjena pri trčenju z avtom V noči med sredo in četrtkom so se ponesrečili z avtom 37-letni Srečko Metlika iz Bazovice št. 102, 27-letni Anton Bernetič iz Bazovice št. 21 in 20-letna Marisa Lat-tanzio iz Ul. Campanelle 58. Metliko so sprejeli na drugi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden, ker se je pobil in opraskal po čelu in nosu ter kolenu leve noge. Bernetič se bo moral tudi zdraviti dober teden, ker se je precej pobil in ranil po glavi, Marisa pa se bo morala zdraviti od 10 do 15 dni, ker se je pobila po desni nogi in si verjetno nalomila rebra. Metlika in Bernetič sta se peljala z avtom po Ul. Milano proti morju, na križišču z Ul. Roma pa sta trčila ob avto, ki ga je po Ul. Ghega vozil proti Korzu 38-letni E-doardo Zoppa iz bližine Bočna; zraven njega pa se je peljala Marisa Lattanzio. ---«»—— Sreča v nesreči šoferja iz Bazovice Včeraj dopoldne okrog 6. u-re se je 33-letni Albert Križ-mančič iz Bazovice št. 125 odpeljal kot običajno v mesto, na pol poti pa je avto nenadoma zavozil na levo stran ceste in treščil ob obcestni kamen. Križmančič je pri vsem imel še precej sreče, ker se mu ni zgodilo nič hudega, medtem ko je avto zelo poškodovan. ----«»---- V livarni ILVA se je prav tako včeraj dopoldne ponesrečil na delu 56-letni Giuseppe Bandi iz Ul. Orlandini 22. Zaposlen je bil pri pečeh za koks in je nehote zadel ob ploščo, ki je bila naslonjena na zid. Plošča je padla delav. cu na levo nogo in mu jo ranila. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so da delavcem suspendiranim zaradi slabega vremena. Do zavlačevanja prihaja po krivdi komisije INPS. Odbor je sklenil, da zadevo upozna. organizacije, ki so zastopane v pristojni komisiji minisfrstva za delo. Sklenili so tudi poslati telegram ministru za delo Sullu, s katerim zahtevajo takojšnjo predlož:tev zakonskega osnutka glede integracije delavskih plač za neizvr-šene ure od 0 do 40 ur na teden. «»--- hodnji teden že napovedale ponovno stavko, ki bo trajala 48 ur. Poleg tega bodo danes stavkali tudi delavci podjetja SI FAC od 9. do 11. ure, ker še vedno ni prišlo do sklicanja pogajanj na Združenju industrijcev za ureditev vrste perečih vprašanj. Gre predvsem za ureditev akordnega dela, kar zavlačujejo že več mesecev. ---«»---- Brodolomci ladje «Arce» odpotovali v Italijo REKA, 18. — Italijanska ladja »Cristina Montanari« je odplula danes z Malega Lošinja v Italijo z 8 člani posadke italijanske ladje «Ar-ca», ki se je predsinočnjim potopila pred Malim Lošinjem. 400-tonska ladja «Arca», ki je plula iz Trsta v Latakijo, je last Vincenza Cavaletta iz Tr.a-panija. Vzroki potopitve ladje, ki je odbila ponujeno pomoč pristaniškega poveljnika Malega Lošinja z motivacijo, da čaka na pomoč iz Italije, še niso znani. ----«»---- Dvigalo poškodovalo delavcu stopalo Na delu v oristanišču se včeraj dopoldne ponesrečil 59-letni Giuseppe Millo iz Ul Barbariga 7. Nerodno je vtaknil desno nogo pod dvigalo za blago, ki mu je poškodovalo stopalo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 40 dni. V mizarski delavnici čistilnice Aquila pa se ie ponesrečil na delu 37-letni Bruno Martissa lz Zavelj št. 73. Delal je pri skobeljnem stroju pa si je poškodoval mezinec na levi roki, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 dni. —«»—— Počila je guma sprednjega kolesa tn avto je zletel s ceste .pravočasno podpore, ki pripa-,.,. ul^-lrte ri.i Hplavcem suspendiranim letni' Josip Rebula^ iz^ De6 vinščine š.t. 7 peljal z avtom iz Zgonika proti Saležu. Vozil je precej naglo, nenadoma pa je počila guma sprednjega leVega kolesa. Zaradi tega je avto zletel s ceste in se prevrnil. Pri tem se je Rebula pobil po obrazu in glavi, ranil po rovah in ustnicah ter si nalomil rebra. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 20 do 30 dni. pokr^r Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 21. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj» Giuseppe Luongo BARABAU ZMAJ SEDMEROGLAV mladinska igra v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane [ OLKDALlSČA ] VERDI Danes zvečer ob 21. uri bo gledališka skupina «velikih detektivk«, v kateri nastopajo Elena Cotta, Carlo Alighiero, Pino Colizzi, Elsa Vazzoler in Tullio Valli, ponovila pričakovano delo Agate Christie ((Pajčevina«. TEATRO NUOVO Danes 19. t. m. bo tržaško Stalno gledališče uprizorilo delo «Potepuh z Zahoda«, ki ga je napisal J. M. Synge. Režira Fulvio Tolusso. Premiera je za abonma A-Vstopnice so na razpolago v gledališki blagajni ter v Centralni blagajni v Galeriji Protti. KONCERTI Danes bo v Avditoriju drugi koncert Tržaškega simfoničnega orkestra po ljudskih cenah. Dirigiral bo J. Ro-driguez Faurč, kot' solist pa bo sodeloval pianist Sergio Cafaro. Spored je sledeč: Gomes, Guaranp, Simfonija. Cervenca, Koncert za klavir in orkester. (Prva izvedba v Trstu). Rizzo, Legenda. (Prva izvedba v Trstu). Faurč, sPelleas et Mčlisan-de». Suita. (Prva izvedba v Trstu). Camargo Guernieri, Suita IV. stoletje. (Prva izvedba v Trstu). Teohnicolor. Susan Hayvrarth, John Gavln. Aurora 16.30 »Neizprosno mesto« (La citta spletata). Prepovedano mladini. Cristallo 16.00 »Zlodej ob štirih« (II diavolo alle 4). Teohnicolor. Frank Sinatra, Spencer Tracy. Garibaldi 16.00 »Džungla neustrašnih« (La giungla del te-merari). Teohnicolor. Rhonda Flemming. Capitol 16.00 «Pepe». Teohnicolor. Cantinfiax. Kirn Novak, Tony Curtis. Impero 16.30 «Vam ugaja Brahms« (Le piace Brahms). Italia 16.00 «Naga za zlodeja« CNiuda per 41 diavolo). Kay Fl-cher, Carlos Thomson. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Ursusovo maščevanje« (La vendetta di Ursus). Teohnicolor. VVandisa Giuda, Samson Burke. Moderno 16.00 «Jaz ljubim tl ljubiš« (Io amo tu ami). Techni-color. prepovedano mladini. Astra 16.30 »Jezdec samotne doline« (H cavaliere della va-lle solitaria). Astoria 16.00 «Whisky in slava« (Whisky e gloria). Technico-lor. Ale-c Guinness. Vittorio Veneto 16.00 «Tom in Jerry na bojnem pohodu« (Tom e Jerry sul sentiero d' guerra). Slikanice v technico-lorju. Ideale 16.00 «Tajnost Pol-lyane» (11 segreto di Pollyana). Tec-h-nicolor. Richard Egan. Marconi 16.00 «Jezdila sta skupaj« (Cavalcarono Insieme) — Teohnicolor. James Stevvart, Linda Cristal. Abbazia 16.00 «Krl ln vrtnica« (M sangue e la rosa). Teohnicolor. Mel Ferrer, E-lsa Martinem. Prepovedano mladini. Odeon 16.00 »Usoda človeka« O1 destino dl un uomo). Sovjetski film. AWWuV.VAV.WSVA k « ,N o Na včerajšnji seji pokrajinskega odbora je predsednik Delise sporočil, da bo v ponedeljek odpotoval v Rim, kjer bo sodeloval na zasedanju zveze italijanskih pokrajin. Sestal se bo tudi s sindikalnimi predstavniki uslužbencev lokalnih ustanov, s katerimi bo razpravljal o nekaterih zahtevah, ki so jih izrekli uslužbenci pokrajin. PD «1. Cankar« obvešča, da bo Imel odbor svojo redno se-jo danes ob 20.30 v društvenih " prostorih. Naziona'e 16 00 «Dar)(Jel v medvedovi kletki« (Daniele neila gabbia dei orso). Teohnicolor. Renato Rascel. Fenice 16.00 «Banač» (Lo spac-cone). Paul Nevvman, Piper Laurle in Jackie Gleason. Excelsior 15.00 »Zajtrk pri Tiffa-niju« (Colazione da Tiffany). Eastmancolor. Audrey Hep-butn. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 »Baraba«. Tecih-nlcolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine, Katy Jurado. Arcohaleno 16.00 «Razporoka po italijansko« (Dlvorzlo allUtalia-na). Marcello Mastroianni, Daniela Rocea. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 »Oficirski sluge« (Gli attendenti). Vittorio De Sica, Renato Rascel, Gino Cervi, Didi Perego. Alabarda 16.00 »Steza ljubimcev« (14 sentiero degli amanti). — VI. GLEDALIŠKI PLES = BO V SOBOTO, 27. JAN-V PROSTORIH NA STADIONU ((PRVI M A J » Pričetek ob 21. ut* Igral bo priznani orkestef DOBRO ZALOŽEN BIFE Prodaja vstopnic in rezerviranja miz v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 6i792 in eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. ^ VSTOP SAMO Z VABILOM Zaželena temna obleka ASWAVAW.MAVA' Kino min-BoliiK predvaja danes 19. t. m-ob 19.30 film: LJUBEZEN V PARIZU (Un amore a Parigi) Igrata: ROMY SCHNEIDER in HORST BUCHHOLZ GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA ponovi v nedeljo, 21. t. m. ob 16. uri v kino dvorani v Boljuncu GEASBENO-ZABAVNI VEČER Na sporedu: 1. Slovensike moderne in narodne pesmi. 2. Vaneik in Direjčeik po svetu. Prosvetno društvo »S. Škamperle« priredi tečaj nemščine. Obveščamo vse tiste, ki se žele učiti nemškega jezika, da bomo vpisovali za tečaj dne 17.. 18. In 19. t.m. od 20.30 dalje ln v nedeljo 21. t.m. od 10. do 12. ure. Tržaški filatelistični klub »L. Košir« V nedeljo 2.1. t.m. bo v nro-storih kluba. Ul. Montecchi 6, redni sestanek od 10. do 12. u-re. Vabimo nečlane filateliste, posebno mladino, da nas obiščejo. Riko Gros daruje 50.000 lir za Dijaško Matico. llllllllllltlllllll■lllllllllll■llllllll■■■||||■|||■l■'|||■|||||'||||■||||||'|||■ll"||',ll,MI",ll,|||'lltllllf,1,1,1 ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 18. januarja 1962 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 84-letna Emil i a Gruic por. Kolarsky, 84-letna Antonia Pečar por. Biagl, 68-let-na Maria Goettingher por. Bl-sca, 72-letnl Antonio Stani, 84-letna Ines Oraschen, 73-letna Francesca Moscardin. 81-letni Giuseppe Gerolimi, 84-letna Blanca Oltramonti vd. Rolttl, 69-letnl Rodolfo Dorigo. ----«»---- NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti. Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. hruške 11 . ! ; . . . 94 129 118 pesa . . . . ! S 63 50 artičoke .... .: . 30 50 45 zelje 70 60 cvetača .... 71 47 ohrovt. . . : . 90 43 cikorija .... 59 53 čebula . . . : . . 1 i 65 80 70 koromač . . . 94 83 razna solata » » . S 75 225 138 krompir . . . . . t . 33 59 46 paradižnik . . . ‘. . 118 294 153 rdeči radič . . . . . 125 500 125 zeleni radič 11 . ; . 163 250 200 zelena 120 100 špinača .... 125 100 VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Zdraviti se bo mo- I jabolka II ral dva tedna. hruške I , ;, J , , (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3, prevladujoče) pomaranče........ 47 212 59 limone ............ 77 106 94 mandarini ......... 24 212 71 jabolka 1 ......... 77 153 118 24 129 71 141 176 165 Večina blaga se prodaja po prevlad cehi (3. stolpec). Valute | Trst dolar 619.62 švicarski frank 143.66 funt šterling 1743,— francoski frank 124.78 marka 155.33 šiling 24.— ! pezeta 10.27 1 dinar -.65 i m ar eri go 4900 — | zlato 712:—! Danes v SUPEBCINEMA ob 16. uri INCEI FILM predstavlja _t L' vitToro de sica renaTo rascel DORIAN GRAY GINO CERVI DIDI PEREGO I •-S-v ~ OFICIRSKI SLUGE (GLI ATTENDENTI) Wi5 ■Ziiit; I Režija GIORGIO BIANCHI ANDREINA PAGNANI • LUIGI PAV'F s tv VICKV LUDOVISI-ULIO LUTTAZZI VITTORIO CONGIA‘MARCELLO PAOL1N' MONICA BERGER« FRANCO GIACOBINi IRENE ALP'51 „ qTf[vm p0,;, FILM, KI PREGANJA SKRBI lomna Tmm predvaja danes 19. t. m-ob 18. uri Cinemascope Universal barvni liim* CinimaScoPE COLORE OeLO)M «5* m, Co-pbvo. e eeciA. IRVlN s. YEAWORIH,Jfj. primorski dnevnik | ŽIVLJENJSKA RAVEN NEMŠKEGA IN SOVJETSKEGA DELAVCA Ko se Hans in Anatolij medsebojno primerjata Nemški delavec prejema na roko več od sovjetskega, vendar ima sovjetski zagotovljen boljši socialni položaj Bodisi, da delajo iz radovednosti, ali pa zaradi neke-Sa medsebojnega spoštovanja, dejstvo je, da so doslej adino Rusi in Nemci začeli nekakšno medsebojno primerjavo, ki zadeva njihove nspehe na najrazličnejših Področjih dela in uspehov. Na veliko zadovoljstvo tistih, ki ne najdejo nobenega Užitka v razpravljanju in u-gotavljanju o tem, kdo je boljši vojak, se tokratni interes bolj usmerja na to, hdo na pr. hitreje in z večjim uspehom proizvaja, oziroma ustvarja kadre mladih inženirjev, ali je bolj rentabilen nemški «Opel» ali ruski «Moskvič» itd. Polemika, ki se je zadnji čas sprožila med °hema temkecema, Rusi in Vpadnimi Nemci, pa se tiče Povsem neraziskanega področja: kako živita in koliko Povprečno zaslužita ruski in zapadnonemški delavec. S tem v zvezi je pred kratkim nemški industrijski institut v Koelnu sestavil prvo, sicer nepopolno, primerjalno statistiko glede kupne moči rapadnonemškega in sovjetskega delavca. Sovjetski pro-resor in sociolog Maslov iz Moskve, je na to odgovoril ■n od svoje strani ter s svojimi podatki kritično osvetlil Podatke koelnskega inštituta. Kdor pa bi, seveda želel Priti čim bliže resnici, bi pa oo te utegnil priti samo s Primerjavo enih in drugih Podatkov. Koelnski inštitut, se je v s^oji analizi vprašanja orne-hi predvsem na to, da dolo-}< koliko delavec na eni in rugi strani zasluži, zatem, oj si vse lahko s tem naba-Vl' Moskovski profesor pa je svoja izvajanja oprl na to, ,akšen je dohodek vse dru-lne, smatrajoč to za osnov- 0 družbeno enoto, dopolniv-* sam dohodek še z razni- 1 socialnimi dajatvami ter subvencijami, ki jih v SZ ase prevzema država in jih tem posredno nakazuje pomnikom. faradi te razlike v izho-'scnih točkah, sovjetski in oniški znanstveniki — so-niso mogli priti do ontičnih rezultatov, vendar šmv^®°če te razlike z manj-ko 1 P0Pravki odpraviti. Ta-t na pr. koelnski inšti-v Izračunal, da znaša pode^11* zaslužek sovjetskega Pe uVca na uro 42 novih ko-■ Jk, moskovski profesor pa Ha rt *° dotočil 72 kopejk, hia 'ka dejansko precejšna 'KVen^ar se dokaj zmanj-del nemškem priznanju, da za avec. v SZ plačuje manj davvV0;ie . stanovanje, da so Z(W niži' da S° šolanje’ Vtsi. vstvene in mnoge druge ge brezplačne, tudi knji-mnogo cenejše itd. o ugotovitvah koelnske-v ‘nštituta, živi danes so-etski delavec bolje kot prej, mora pa zato mnogo več delati od zapadnonemške-ga, da bi si mogel nabaviti, kar potrebuje. Zraven tega se še navaja, da mu vse blago, ki bi ga želel kupiti, ni dostopno, da je kakovost nemškega blaga verjetno boljša itd., itd. Profesor Maslov je odgovoril takole: Dohodki sovjetskega delavca se ne omejujejo samo na njegovo plačo, marveč so dopolnjeni z raznimi državnimi dotacijami za stanarino, štipendije, za vzdrževanje sa. natorijev in okrevališč, za o-troške jasli in zabavišča, internate — kar vse skupaj sestavlja «družbeni fond«. Profesor Maslov je dal tudi primer: Anatolij Geraščen-ko, zaposlen kot avtomehanik v neki moskovski garaži, je oče družine petih članov. Je v sedmem plačilnem razredu, z letnim zaslužkom 1.460 rubljev in plačanim letnim dopustom. Njegova žena tekstilna delavka, pristavlja k njegovi plači še 800 rubljev, vtem ko prejema njegova mati 360 rubljev pokojnine. To bi skupaj zneslo 2620 rubljev. Vendar je treba k tej vsoti še dodati 105 rubljev, ki jih država Anatoliju prispeva za stanarino, 616 rubljev za otroško zabavišče in 250 rubljev za zdravljenje, kar znese skupaj letno najmanj 971 rubljev, se. pravi praktično okrog 40 odst. dohodkov, ki jih Anatolijeva družina prejema na roko. Ko potemtakem družina A-natolija Garaščenka plača stanarino, vse komunalne u-sluge in druge stroške ji o-stane še 60 rubljev mesečno za nakup raznega drugega blaga. Moskovski profesor pojasnjuje: «Za 60 rubljev lahko kupiš 24 kg masla, ali 15 nemlete kave, ali 2 fotografska aparata, ali 40 do 75 kg govejeva mesa — torej očitno znatno več, kot si vsega tega blaga lahko nabavi družina nekega kvalificiranega zapadnonemškega delavca.)) Koelnski inštitut pa je svoj račun oprl na povprečno mezdo, ki jo zasluži, deni-ffio, avtomehaničar H. Klein-ke iz Duesseidorfa. Pri tem se ne jemlje v poštev vrsta praktičnih, obveznih izdatkov, ki jih Hans daja za stanarino, davke in podobno (na kar odpade četrtina ali morda celo tretjina dohodkov), marveč je omenjeni inštitut, kot bi vsega tega ne bilo, začel z avtomatično primerjavo med cenami blaga ter ustreznim delovnim časom. Na primer: za liter mleka mora Hans delati 13 minut. Primerjalna statistika koelnskega inštituta v zvezi s Hansom Anatolijem, pa je dopolnjena s podatki prof. Maslova, ki dajejo sledečo sliko: Aftikel 1 hter mleka 1 kg masla kg margarine * kg govedine 10 jajc 1 kg Pomaranč ^ kosov cigaret Usn)eni čevlji sesalec hladilnik te,eviz. aparat 53 cm 238,00 ure Srednji avto Ta Hans 13 min. 2,27 ure 0,50 ure 1,56 ure 0,47 ure 0,32 ure 45 min. 11,03 ure 47,00 ure 156,00 ure (po nem. statistiki) Anatolij 31 min. 6,40 ure 3,20 ure 2,51 ure 1,54 ure 4,10 ure 31 min. 47,17 ure 154.00 ure 476.00 ure 619.00 ure (po sovjet, statistiki) Anatolij 18 min. 3,70 ure 1,86 ure 1,46 ure 0,89 ure 2,39 ure 18 min. 27,05 ure 89 00 ure 277.00 ure 361.00 ure 2.100,00 ure 5.952,00 ure 3.472,00 ure no primeriava je, kot re- hetT’ Povsem relativna in vseh znižujejo kupno moč «dr a^h dohodkov. Glede kater 6nega {°nda» v SZ, iz 4o oriega država dotira okrog Za .**• Anatolijevih stroškov Vzgoianarino- zdravljenje in ski j. otrok, pa daje koeln- ad Stltut sv°je P bre-a,rk°m, da tu ne gre za boUd7“lut sv°je pojasnilo, s b re rk° ben*p'adne usluge (ker no-he d .žava na svetu ničesar Se pj . hrezfjUčno), marveč r®čun U''e^0 *z državnega pro-Pol0vf’ katerega gotovo do kbir 'L6 krijejo dohodki iz prebLdavk0' v, ki jih plačuje ^ valstvo. rečieSj'ci na ljubo je treba ’ a tudi zapadnonemška ...... država subvencionira vrsto u-slug in potrošnih predmetov, mora pa pri tem držati u-metno nizke cene. V zvezi s to polemiko, ki iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimii Destalinizacija tudi na odru... Za Georgesa Sorio bi mogli reči, da je hudo ((aktualen)) avtor. To dokazujejo sledeča dejstva: Ko so v ZDA postavili na električno stolico zakonca Rosenberg, je napisal odrsko delo «Strah». Na račun atomske bombe se je rodilo njegovo delo ((Ponos in oblak«. Alžirska in ciprska zadeva sta mu dali snov za delo «Tujec na otoku«, destalinizacija pa mu je navdihnila odrsko delo, ki mu je dal naslov «Priče». vsaj tako se zdi — je začela zanimati tudi politike, so profesorji sociologi, čeprav z različnih stališč, poklicali na pomoč Karla Marxa. Moskovski profesor Maslov, sklicujoč se na Mantovo ((Politično ekonomijo«, trdi, da se analiza koelnskega inštituta ne more imeti za znanstveno. Nasprotno pa trdi koelnski inštitut, namreč, da njegova metoda računanja, koliko denarja je potrebno za nabavo določenega potrošne-ga blaga, temelji na postavki, da vrednost nekega blaga določa ((družbeno potrebni delovni čas«, kar je navsezadnje Marxova misel. Pri vsem tem pa je najvažnejše to, da sta se Hans in Anatolij že začela intere-sirati drug za drugega. «Spomini» — eden izmed neštetih umotvorov v torek nenadoma umrlega jug. kiparja Meštroviča. Kip je iz marmora in se nahaja v beograjskem Narodnem muzeju IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Slikar Rudolf Saksida se ponovno predstavlja Rudolf Saksida, ki te dni razstavlja svoja dela v uGale-riji» trgovinske zbornice Gorici, je ena najzanimivejših osebnosti zamejstva, istočasno pa tudi ena izmed najmanj dognanih, v kolikor so njegovi nastopi zelo redki in ga kot nekaka zadržanost odvrača od živahnejšega posega v slikarsko življenje naše pokrajine. Ni ga zaman, ob njegovi zadni razstavi novembra 1959. leta v Gorici, neki italijanski kritik označil kot «sli-karja-samotarja», ker ga je bilo italijansko goriško občinstvo, med katerimi je bil predvojnih letih dokaj znan, popolnoma izgubilo izpred o-či. «Slikar-rapsod« ga imenuje T. Crali v svoji predstavi k sedanji gorički razstavi, rap-sod v modernem smislu, lahko dodam: pevec omamnih in grozotnih povesti današnjih dni. Pripovedke za odrasle, bi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinliiiii,„iii,i,„i„iiI|i„„1„|l„i,„|„|II||„|llllnllllll,lllllllllllllllllIllll|||)|I111|111||1111|I|111|11|11111|11|11|||11|1111I1(1111111|1||11|11|1(|1||I1||I||1||(I|11I11|1| PO ZADNJEM HUDEM POTRESU V DALMACIJI Dinarski pas in njegov seizmološki temperament V samih 36 letih zabeleženih 19 hudih, 148 močnih in kar 3596 blažjih potresnih sunkov - Jugoslavija spada med razmeroma živa potresna področja nim seizmološkim mentom«. Eno teh področij je tudi sedanje področje potresa v vznožju planinskega masiva Biokova, področje, ki je pred dnevi prešlo v »novo fazo aktivnosti«. Ustavili se bomo pri tem področju. Prof. Mihajlovič je to področje zemljepisno in celo površinsko izmeril, tako da po njegovem to področje obsega površino 111.492 kv. km. Na tem področju je bilo v že prej označenem obdobju od 1. 1900 do, 1936, to se pravi v samih letih, zabeleženih 19' po- Mnoge hiše je zadnji potres v Dalmaciji in drugod pod Bio-kovorr zravnal z zemljo, marsikatera tudi zelo solidno grajena hiša Pa Je bila tako poškodovana, da je ne bodo mogli več popraviti Zadnje dni so se na potresno področje v Dalmaciji začeli vračati begunci, ki so v dneh po 7. januarju preplašeni zbežali iz svojih domov, ker so močni potresni sunki njih domove ali razrušili ali vsaj močno omajali. Seveda so se začeli sedaj vračati na domove le tisti, ki jih vleče sem dolžnost, predvsem delo, kajti ženske, starci in otroci bodo morali še dolgo časa ostati v zbirnih središčih, kamor so jih zasilno spravili pod streho, dokler se domovi ne zgrade na novo ali popravijo. Srečn0 naključje je naneslo, da je pri sicer zelo hudem sedanjem potresu bila ogromna le materialna škoda, da pa je bilo smrtnih žrtev razmeroma malo. Trije mrtvi. Prof. dr. Kosta Petkovič, strokovnjak za geološke in seizmološke pojave je v zve-s sedanjim potresom prikazal potres z znanstvenega stališča in to sedaj tako hudo prizadeto področje, kot, deloma, tudi vso Jugoslavijo. Iz tega njegovega poročila povzemamo, da spada Jugoslavija, v celoti, v dokaj aktivno potresno področje s številnimi epicentri in da je v svoji bližnji in daljši preteklosti doživela vrsto zelo hudih potresov, med katerimi tudi potrese, ki so bili po mednarodni lestvici ocenjeni z 12. stopnjo. Ce je vsa Jugoslavija na neki način »potresno občutljivo področje«, so nekatera področja še posebno «živa» ali »seizmološko aktivna«, tako da jih ocenjujejo kot »seizmološka žarišča« z lastnimi avtohtonimi epicentri. Poleg teh avtohtonih epicentrov je nujno, ali vsaj logično, da imamo tudi ((občutljiva mesta« zaradi tako imenovanega relejnega efekta, ko se potresni sunek ali drhtenje občuti zaradi potresa z bolj oddaljenim epicentrom ali hipocentrom Slednji potresi so posledica dejstva, da se sicer oddaljen, potres, to je potres z oddaljenim epicentrom nekje močneje odraža kot drugod in to pri tako imenovanem oonov-nem vzpostavljenju ravnotež ja, kar včasih povzroča že nekakšen lokalen ali avtohton potres. Po podatkih iz najnovejše zgodovinske dobe je prof. Jelenko Mihajlovič, dolgoletni upravnik seizmološkega zavoda na Tašmajdanu v Beogradu, zabeležil celo vrsto potresov in na osnovi teh razdelil Jugoslavijo na šest glavnih potresnih področij «s poseb- """mi inii,, mn,in „m„, m, numimmm mumnumnnnumn ........................................iiiiitiiifiiiiitiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiui 21.3. do 20.4.) znaia"'alera vaša Iniciativa bi taJe n.8petl- če bi se temelji-resno vpr,av111 in stvari bolJ Sv°icetn26Vai- Casa P°sve'tite 8? et'atg -"Zmo "e Okoristite. Več di-čustva"?, vse bi bil° drugače. n’alo zmenltUt>1,*ene °sebe se pre‘ nančn\ (°d 23'6- do 22.7.) V fi-‘n Poslovnih ’ ' nasDU>h boste morali zadevah biti bolj samostojni. Nasprotno Pa se v čustvenih zadevah ravnajte po željah ljubljene osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo razgiban dan. Posli bodo šli dobro, vi pa ne boste zadovoljni. Mnogo premalo časa posvetite svojcem in predvsem osebi, ki Jo imate radi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo delaven dan in tudi uspehov veliko. To bo priprava za nadaljnje uspehe. Obeta se vam zelo prijetno srečanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prijetno presenečenje v finančnih In poslovnih zadevah. V čustvenih zadevah pa boste doživeli dokaj neprijetno razočaranje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Vse možnosti imate, da u-spešno, zaključite posel, ki se vam že dolgo vleče. Izkoristite podporo nekoga, ki vas zelo ceni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V gmotnih zadevah vam ne bo Pa in zadoščenje KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S taktom in. hkrati, z vztrajnostjo boste prodrli tja. kamor vaši sodelavci niso mogli. Tudi v čustvenih zadevah velik napredek. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Skušajte biti čimbolj mirni, tudi če kaj ne bo šlo prav. Zvezde ne kažejo poslovnih uspehov. V družini pa Izredno razumevanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Finančno boste trdni, toda to Se ne pomeni, da poslovno tveganje rilma svojih mej. V ljubezenskih zadevah nekoliko več iniciative. m I trosov, ki so povzročili večjo ali manjšo škodo, 148 močnih in kar 3.596 lahkih potresov. Poleg tega je bilo v označenem času zabeleženih še 194 tako imenovanih brontid, to se pravi potresnih bobnenj, kar pomeni, da je v samih 36 kontroliranih letih bilo na tem tako ozkem področju kar 4.506 sizmičnih motenj. Ce to ogromno številko porazdelimo na kvadratne kilometre in dobo, vidimo, da smo na Dinarskem področju imeli po štiri potrese na vsak kvadratni kilometer. Po podatkih iz starejše dobe in sicer po podatkih od leta 361 do 1800, s katerimi je razpolagal prof. Mihajlovič b; se pa sedanje področje Ju goslavije dalo razdeliti na šti ri «potresna področja« in si cer na primorsko potresno področje, v katero spada tud sedanje potresno področje Ma karske in okolice, na zagreb ško, ljubljansko in fruško-gorsko potresno področje. To razdelitev je prof. Mihajlovič napravil na osnovi gostote potresnih epicentrov v prejšnjih stoletjih. Vrnimo se na primorsko sedaj aktualno področje: Na tem področju so se epicentri v označenem razdobju »selili« vzdolž obale in otokov v smeri severozahod — jugovzhod, kar dokazuje, da obstaja tu ozek tektonsko aktiven pas, ki leži med jadransko depresijo 'n obalnim predelom kopnega. Premičnost tal na tem ozkem oisu in Dubrovnika pa vse do Boke Kotorske, Bara in Ulcinja na jugoslovanski obali Jadran-ke-ga morja. Na tem področju sc poleg občasnih potresnin sunkov pojavljajo tudi tako imenovani brontidi, to je močnejše ali šibkejše podzeme'j-sko grmenje, ki se od časa do časa različno čujo. Ob zadnjem potresu so b.li brontidi izredno močni, izraziti. Hkrati s tem pa prihaja tudi do deformacij v reliefu, do rušenja skalovitih predelov, do novih virov čiste ali motne vode, do izbruhov blata ali umazane vode, pa tudi do tega, da neki izvir vode, da kak potok ali rečica enostavno usahne ali izgine. Tudi tokrat se je ta pojav ponovil. Potresni sunki z večjimi posledicami, kakršen je bii sedaj na področju Makarske, po navadi niso osamljeni pojavi. Skoraj vedno pride pred temi do lažjih sunkov ali »drhtenja terena«, ki je po navadi nekak predznak tega, kar ima priti, ki je nekakšen znak ((vznemirjenosti terena« in ki more trajati tudi po več mesecev ali še dlje. Ta pojav je že nekaj povsem normalnega, dokler ne pride do sil nega sunka, ki »zaključi krizo« in polagoma vzpostavi ponovno ravnotežje, toda vedno po celem nizu ((tresljajev«, tempera-[ki so čedalje šibkejši, dokler * se zemlja ne umiri. Zal pa so mnogi začetni tiesljaji tako šibki, da jih nihče ne opazi, razen izredno občutljivih inštrumentov. In zato se zdi, da pride do potresa nenadoma. In če imamo opravka s področjem, ki je tipično potresno področje, kakršno je področje Makarske, ni nič čudnega, če se ljudje zavedo nevarnosti, ko je že potres tu, mislimo na oni pravi, silni potres, kakršnega So doživeli pred desetimi dnevi. In je sedanje ((potresno obdobje« zaključeno? To je logično vprašanje, ki se vsiljuje ob milijardni škodi in treh mrtvih na področju Makar-ske. Za sedanji, zadnji potres je jasno, da so ga povzročili tektonski premiki v tem delu zemeljske skorje. Po «sizmič-nem temperamentu«, ki se je pokazal ob sedanjem potresnem ciklusu, se zdi, da bi v bližnji bodočnosti «sizmična živahnost«, mogla še nekaj časa potrajati toda hkrati iz- haja, da je glavni sunek sedanjega potresnega obdobja že zaključen in bil izražen v epicentralnem področju Makarske. Zaradi tega se da pričakovati postopno umirjeva-nje zemlje, ki bi se z določenimi šibkimi potresnimi pojavi, moglo tudi podaljšati, zavleči celo še mesece, vendar pa v zelo blagi obliki. še lahko imenoval njegova dela, ki nam pripovedujejo o odraslih, ki so pa v svoji zrelosti tako otroci, da ne vidijo, kam jih njihova dejanja in stremljenja vodijo. Moderni Odiseji, ki iščejo svojo Itako onstran Heraklejevih stebrov, žrtvujejo temu iskanju vse svoje moči in gredo mimo nje, ne da bi jo opazili, ker je pač takoj blizu njih, če ne v njih samih. Odrasla pripovedka torej, ki je nastala iz umetnikove potrebe, da se z neomejeno svobodo zaje v življenje človeštva in nam od primera do primera ne poda dogodkov, ki bi jih mogli beležiti kot kronisti, temveč izraze bolečine, ki je nastala ob spoznanju doživetega in ki nadaljuje ob življenju samem. Morda se bo komu zdel njegov jezik na prvi pogled pretežak, morda preveč zaprt ali premalo komunikativen včasih celo mrzel, a ni tako; poleg tega se mi pa tudi zdi, da umetnika podobni očitki ne bi prav nič skrbeli, ker je pač njegovi umetnosti tuj vsak kompromis (nadaljuje po poti, ki si jo je bil začrtal že pred dvajsetimi leti in jo samo za kratko obdobje opustil), potrebna pa globoka in ponosna notranja samota: prav to notranjost njegovih stvaritev hočem podčrtati, ker je prav v tej bistvena vrednost njegove poetične sile. O slike do slike nas vedno spremlja isto fantastično vide. nje človeštva, ki izvira iz umetnikove notranjosti: vendar to ni namišljen svet, to je svet realnosti, ki nam iz slikarjeve podzavesti stopa na platno še resničnejši kot je sicer. V najbujnejšem razcvetu svoje civilizacije, katero umetnik tako jasno loči od kulture, je človek že popolnoma izgubil samega sebe; ostal je samo še kot zunanja oblika, zgolj lupina. Mesta, ki jih gradi, nosijo že sama v sebi kali smrti, a on se tega ne zaveda. Neprestano mu je za petami fizično uničenje. Mmirajoči bik«, grozotna masa terorja, hlepi po soncu, trdo se še upira s svojimi nogami, a naposled kloni kot človek. Z.opet.se. tu povrača-mo v vzdy.šjel^;nUmp-ajafoga konja» iz prejšnje goriške razstave, samo da je to pot predstava še pretresljivejša. Mislim, da je to najpopolnejše delo vse razstave. Predvsem je kompozitivno skrajno uravnovešeno v čudovitem ritmu barvnih ploskev, kjer so modre, rdeče in vijoličaste barve razžarjene od nenavadne notranje topline; v celoti se zdi idealno izven vsake že videne ali poznane stvari, če nas pa kak posamezni element poveže na druge stvaritve, mu ta služi izključno kot sredstvo, da z njim u-metnik lahko izrazi zamisel, ki mu jo zavest narekuje. Mesta se rušijo («Mesto» — »Zmaji«), človek se pa igra naprej. Ponovno spušča v zrak svoje zrakoplove in preizkuša svoje znanstvene izsledke, čeprav je pošast že nad njim in ljubiti. Ljubezen bi ga rešila (elgren), če bi jo še znal najti. Zaradi zunanjih dražljajev pa je pozabil nanjo, tako da jo sedaj skoraj osupel o-pazuje, kot bi ne bila več nekaj njemu prirojenega. Na-zadnje se igra spremeni v dramo, predslutnje zadobijo o-tipljivejše obrise. Z vso silo je v eMrtvem mestu» podčrtana negativnost naše civilizacije. Vse se je zrušilo, otroška igra ietal je dosegla svoj razposajen in objesten. V «Ne-' višek in je na višku propadla. (sMrtvo mesto-ptič»). Pri vsem tem pa je še otroško botičniku«, golem in mrtvem predmetu najde svoje veselje in radostno žara ja okrog njega. Ozračje se v kaki sliki pomiri, barvne ploskve postanejo sveilejše in širše: z mesečino oblita, v popolnoma sanjskem svetu osnovana pokrajina uNokturnas, nam podaja kratek presledek umetnikovega nemira; kot v idilo je zasidrana «Mačka», ko je zver zaposlena sama s seboj. Toda samo za trenutek. Barve potemnijo, ploskve se zmanjšajo, ritem postane bolj žgoč («Ranjena mačka«). Zi-val zija v nebo, upira se, ne sprejema usode kot jo je bil sprejel bik in do zadnjega noče kloniti. Morda bi se še našla rešitev: človek bi se moral povrniti k samemu sebi Prot. Rudolf Saksida Samo že lobanje zijajo izza rušečih se zidov: stroj je požrl svojega lastnega stvaritelja, vse kar je bilo plemenitega in lepega je klonilo pod težo grobe sile («Bik -j. konj«), V tej kratki analizi je za-popaden del filozofije, katero Saksida zakriva pod lahkotno igro barv in ploskev. Prav ta lahkotnost je morda ti sta, ki more spraviti s tira nevešče, ga opazovalca ter mu tako prikriti povest: zdi, se, kot bi se umetnik zabaval s slikarsko snovjo, tako so barve čisto in skoraj igraje položene na platno. Nikjer nimamo markiranih ali ostro odsekanih potez, vse je skoraj olimpijsko mirno, snov je izginila, ostala je samo še barvna svetloba. Slikar gradi svoja videnja v dosledno dvodimenzionalnem svetu ter tako še enkrat poudari navidezno ne. skaljenost površine, skozi katero vre na dan pripoved, ki je prav zaradi te zunanje mir. nos ti toliko bolj grozeča. V tej dvojnosti zunanje in notranje narave slik je skrit morda glavni čar Saksidove umetnosti. Človek skoraj ne ve, kdaj se pripovedovanje u-makne slikarski zamaknjenosti in obratno, tako sta oba svetova tesno povezana med seboj in tako posamezni elementi sovpadajo drug v dru. gega. Nič ni zgolj slučajnega, kot ni tudi nič zgolj dekorativnega; tudi kar se včasih zdi samo dekoracija, ima vedno globlji pomen, ki ni nujno simbol, včasih samo prikazen iz sanj, brez katere bi Pa bila slika neživljenjska, nepopolna, predvsem bi pa izgubila na tisti neposrednosti in zaključeni miselni enoti, zaradi katere je tako topla in prepričljiva. SLAVKO REBEC .................. Guido Antoni v Občinski galeriji Petek, 19. januarja 1902 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45; Vrtiljak; 12.30; Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00; Igra ansambel Carlo Paeohiori; 17.20: Pesem ln ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev; 19.00; The-uerschuh; «Zakaj se nam otroci odmikajo«; 19.15; Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo In delo; 20.45: Beneška fantazija; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Novele 19. stoletja: Sčedrin: «0-rel kot mecen«; 22.20: Bjelin-ski: Sonata za čelo ln klavir; 22.45: Harfistka Betty Glaman. 12.25: Tretja stran; 14.20: Petdeset let glasbe; 15.00: Videmsko otroško gledališče «Gal-mi»; 15.30: Pianista Russo in Safred; 15.40: Zanimivosti in anekdote. Koper 6.15: Jutranje glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah. II. del; 13.40: Zbor Poljskega radia; 14.00: Vedro in popularno; 14.30: Operetne skladbe; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasovi in orkestri; 16.30: Današnje teme; 16.40: De Falla In njegove skladbe; 17.40: Madžarske melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Hasy Oster- wald; 19.30: Prenos RL; 22.15: Red Norve in njegov orkester: 22.35: Večerna komorna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30; Radijska šola; nato nadaljevanje Omnibusa; 12.15: Kako, kje. kdaj?; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Zabavna glasba: 15.15: Poje Fausto Cigliano; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Grška lahka glasba; 17.20: Operna glasba; 17.50: Jazz v svetu; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; Ž.1.00: Simfonični koncert; 23.00: Lyonel Camp-ton in vibrafon. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbeno revijski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Posvečeno Lecuonl; 16.00- Program ob štitih; 17.00: Offenba-hove skladbe; 17.30: Plesna glasba; 20.30: Gran gala; 21.45: Pogovorimo se o tern; 22.15: Večerna glasba. III. program 17.00: Skladbe Igorja Stravinskega; 18.30: Mlchel Corrette: Koncert, op. 26, Baldassare Ga-luppl: «Salve Regina«; 19.00: Tisoč let italijanskega jezika; 19.30: Na programu skladbe Mattyasa Seibera; 20.00: Vsa-kovečerni koncert; 21.30- Radijska Igra Alfreda Anderscha: »Nihče ne umre sam«; 22.50: Pregled ruske kulture;' 23.20: Na programu skladbe Tognija. Donattonija in Paocaninija. V Občinski galeriji razstav. | zmično hitrostjo prehitevajo-Ija Guido Antoni, slikar kate- čn, po znameniti Einsteinovi enačbi, sam čas kot tak. An-tonijeve slike so torej skok skozi sedajnost naše dobe v vznemirljivo bodočnost pri-hodnosti. Ta skok pa je pogojen v neki drugi, postranski dejavnosti slikarja. Antoni je namreč tudi znan re-stavrator slik ter tako nepre. stano miselno posega globoko nazaj v preteklost za cela stoletja ,kolikor je pač stara slika, ki jo tako rekoč pomlaja. Po zakonu akcije in reakci-1«, pa je pri tem restavrator, jeva misel, po vsakem ponovnem povratku iz preteklosti v naš čas podzavestno neštetokrat, kot nihalo, zanihala vedno dlje preko sedajnosti * bodočnost, odmaknjeno naš* zaves ti nekje v kozmičnem prepadu nad nami. Po vse) verjetnosti so ti miselni odmevi polagoma kopičili v nje-govi duši novo svojevrstno emotivno napetost, ki je iška. la in našla svojo sprostitev v nujno stno nepredmetni izraznosti sedanje razstave, kjer je vsa tematika slik zgrajena na izvenzemskih oziroma dru. gače breztežnih osnovah, psihičnih v sliki «Dva prereza iste misli«, na fizikalnih pa v slikah kot; sNihalno giba-nje«, sOsciliranje v prostoru« in ((Enotnost ritma«, ki je go. tovo najboljše delo že iz čisto slikarkega stališča, površinsko bogato obdelana in barvno čudovito uglašena. rega postopni razvoj v smeri abstraktne izraznosti, kakor se nam sedajle končno predstavlja, smo z zanimanjem spremljali na raznih skupnih razstavah preteklih let. Po naslovih razstavljenih del, kot: ((V smeri neskončnosti«, ((Kozmična prisotnost«, «Cas v prostoru» in sličnih naslovih, ki so nekoč sovpadali z otipljivo stvarnostjo sveta, razberemo tokrat, da se je ustvarjalna domišljija Antonija rešila zemeljske težnosti ter se sprostila v brezmejnosti vesoljnega prostora in onega našega duha, z namenom da nam bi likovno posredovala predčustvovanje emocij bodočnosti, ko bo človek brzel po vsemirju z nezaslišano ko- Slovenija 5.00-8.00: Dobro jutro!; 8.05: Mali vokalni ansambli: 8.20: Glasba ob del-u; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Od tod in ondod :11.00: Schmitt In Rous-sel; 11.15: Naš podlistek: Koža — II.; 1135; S popevkami po svetu; 12.05: Kvintet bratov Avsenik; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Intermezzo «alla ungherese«; 14.05: Radijska šola; 14.35: Poje Zinka Kunc; 15.20: Iz skladb Petra Stojanoviča; 15.45; Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Portreti iz stare italijanske glasbe; 17.45: Simfonični orkester Jugoslovanske radiotelevizije; 18.00; Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Koncert učiteljskega pevskega zbora «E-mil Adamič«; 18.35: Bučar: 2umberška rapsodija; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: U-vertura, opere Faust Oh. Gounoda; 20.00: Godala in tipke; 20.15: Zunanjepolitični pre- gled; 20.30: Spoznavajno svet in domovino; 21.30: Zabavne melodije; 23.05: Plesna glasba; 23.30: Dve domači partituri. Ital. televizija 8.30, 14.00. 15.20: TV šola; 16.30; Smučarske tekme v Bad-gasteinu; 17.30: Program za najmlajše: 18.30: TV dnevnik; 18.45: Oddaja za analfabete; 20.20: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Guy de Mau-passant: «La parure«- 22.40: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Rooseveltova Amerika; 22.05: TV dnevnik; 22.45: Eilai-ne Carrington: «Mož za Rosy». Jug. televizija Beograd 19.00; Magazin vsakdanjih skrbi; 19.30: Tajni dnevnik dr. Hudsona — serijski film. J RT 20.00. TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Kratki film; 20.30: Spoznavajmo svet in do^ movino — javna mladinska oddaja. Zagreb 20.20: Ekran na ekranu — filmski mozaik; 21.05: Spored jugoslovanske kinoteke. JRT 22.30: TV dnevnik II. Antoni je prefinjen kolorist, ki se spretno izogiba vrtincem dekorativne osladnosti, ko gradi optično krožeče in v kozmični prostor bežeče perspektive. To doseza tako, da priostreno zožuje in v glo. b> no slike usmerja, grafično silnicam slične, črte in pasove, ki jim s primerno kon-tinuiteto ali drobljenjem barve pričara videz brzme ali pa statično ustaljenost v prostoru. Tej skupnosti pa nato po potrebi s prečno zaokra-ženimi barvnimi odbleski posreduje še dojem oscilacije n. li vrtenja v podolžni osi kom-pozicije. Poimenovanje slik se mor. da ponekod ne krije točno z nameravanim likovnim prenosom občutji, ki jih sproščajo nadzemski pojavi in stanja, pomaknjeni v globočino vesoljstva ali naše duše in ki nam jih približuje le drobnogled umetnikove domišljije. Zato te slike, kot to v kata. logu globokoumno omenja Francesco Tenze, povzročajo v gledalcu tesnobo človeka, ki se nenadoma znajde v novi bodočnosti časa in jasno spozna, da je njegovo življenje le bežna zaznavnost življenja vsemirja. MILKO BAMBIČ Na železniški progi Gorica-Nova Gorica Za razvoj blagovnega prometa je treba odstraniti ovire Šele potem bo po krajši in cenejši progi šlo tranzitno blago preko Gorice Ko se je pripravljala obnova železniške zveze med Gorico in iTovo Gorico, se je mnogo govorilo in pisalo o koristi, ki jo bo imela Gorica od ponovne vzpostavitve direktne železniške zveze med obema mestoma. Posebno se je poudarjala korist, ki jo bo imela od povečanega blagovnega prometa. Tako pričakovanje je bilo povsem utemeljeno in logično, saj je po tej železniški progi z vipavskega in gornjesoškega področja mnogo krajša in praktičnejša zveza, kot pa preko Opčin, ki je skoro desetkrat daljša, z odgovarjajočo večjo izgubo časa. Dosedanja praksa pa je pokazala, da takemu pričakovanju ni bilo zadoščeno. Kje so vzroki? Uvozniki in izvozniki se pritožujejo nad ovirami, ki jih še vedno stavi železniška uprava pri prevozu blaga po tej najkrajši progi. K temu je treba dodati še ovire, ki jih stavijo tisti krogi iz sosednih pokraj:n, ki jim ni prav, da bi se del mednarodnega blagovnega prometa po železnici usmeril preko Gorice. Tako je nastal položaj, da številni izvozniki .n drugi poslovni ljudje še vedno raje pošiljajo svoje blago po daljši poti, ker je to v danih pogojih še vedno način, ki se najbolj izplača in je tudi manj zamuden. Ze večkrat so razni gospodarski krogi apelirali na železniško upravo in druge pristojne organe, da bi odstranili ovire pri prevozu blaga in pri obmejnih formalnostih. Do sedaj uspeh teh pritožb še ni viden. Medtem pa se nadaljujejo na železniški postaji dela za povečanje postajnega poslopja, da bi bolje odgovarjalo novim potrebam pri predvidenem povečanem prometu. V načrtu je tudi gradnja drugih upravnih poslopij in skladišč. Zato bi bilo res nujno, da se sprejmejo vsi tisti ukrepi, ki so potreb- •iiiiiimiimimmiimtiiiiiiiHmmiiiMmiiiiiii C KINO J CORSO. 17.15: »Povratek v Peyton plačen, J. Chandler in E. Parker Ameriški cine-mascope v barvah. Mladini pod 16. letom prepovedan. VERDI. 17.15: »Kanal smrti*, R. Sparks in V. Stevenson. Ameriški čmobeli film. VITTORIA. 17.00: »Moulin rou ge», J. Ferrer in Z. Gabor. Italijansko-francoski barvni film. CENTRALE. 16.30: »Srd neizprosnih*, R. Todd in A. Au-brey. Ameriški cinemascope technicolor. ---w---- DEŽURNA LEKARNA ” Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi 57 ■ tel 28-79. ---»---- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 7,4 stopinje nad ničlo ob 12. urf in najnižjo 3 stopinje pod ničlo ob 8. uri. Vlaga je do. segla 87 odstotkov. ni za tak razvoj blagovnega prometa na progi med Gorico in Novo Gorico, kot smo ga pričakovali pred obnovo prometa na tej progi in kot bi se po vsej logiki moral razviti, saj je popolnoma v skladu z osnovnimi načeli gospodarskih zakonov. ---«*--- Lekcije o bolniškem zavarovanju v zavodu za bolničarke Po zaslugi bolniške blagajne (INAM) so pri zavodu za bolničarke v Gorici organizirali ciklus predavanj, s katerim nameravajo slušatelje seznaniti z zavarovanjem proti bolezni. Prvo predavanje je bilo v torek 16. t. m. Po pozdravu vodstva INAM je sledilo prvo predavanje, v katerem je predavatelj obravnaval začetek, razvoj in namen socialnega zavarovanja, posebno glede na socialne potrebe našega časa in na obstoječe zakone in ustanove. Nadaljnje lekcije se bodo vršile vsak iteden in bodo predavali razni funkcionarji po-krajinskega sedeža INAM. Stališče deželnega odbora PSI Program PSI za obnovo naj KD dobro prouči Tiskovni urad goriške pokrajinske federacije PSI sporoča: Deželni odbor italijanske socialistične stranke, ki se je sestal dne 17. t. m. v Vidmu, je proučil program zadnjega sestanka centralnega odbora stranke. Izrazil je, da se z njim strinja in je sedaj naloga demokristjanov, da ga predložijo svojemu kongresu v proučitev v njegovi celoti. Naloga drugih strank, ki se strinjajo z odprtjem na levo je, da podprejo zahteve socialistov, da bi prišlo do radikalne politične, gospodarske in moralne obnove v državi. Deželni odbor ponovno in odločno zahteva izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za Furlanijo - Julijsko krajino, nove smernice za ekonomsko politiko v državnih podjetjih na področju dežele imitiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Izpred okrajnega sodišča Inž. Caccese in stavbenik Perco sta predala svoj spor sodniku Stavbenik Bruno Perco je tožil svojega svaka inž. Cacceseja zaradi žaljenja časti V odsotnosti je bil obsojen zaradi ilegalnega prehoda meje Med številnimi razpravami, ki so bile včeraj na dnevnem redu okrajnega sodišča v Gorici, je pri občinstvu vzbudil največ zanimanja spor med dvema uglednima svakoma iz Gorice. Na zatožni klo-ki je namreč sedel znani zagovornik gradnje avtomobilske ceste Palmanova - Gorica -Ljubljana, 67-letni inž. Fran-cesco Caccese, tožitelj pa je bil stavbni podjetnik Bruno Perco, ki ima svoje podjetje v Gorici. Ul. Manzoni 17. Oba protagonista, ki imata vsak po eno Orzanovo hčer za ženo in svoje interese tudi pri njegovem podjetju, sta že dalj časa med seboj v sporu. Lansko leto je ta spor našel dušika v pismih, ki sta jih oba pošiljala odv. Zuccalliju in v katerih so bile napisane pikre besede enega proti drugemu. Nekatera teh pisem so bila včeraj predložena tudi sodniku in so datirana od preteklega junija dalje. Bruno Perco je vložil- tožbo proti inž. Cacceseju zaradi pisma, ki nosi datum 1. avgusta 1961. V tem pismu, naslovljenem na odv. Zuccalli-ja, ki je zaupni odvetnik Perca, se inž. Caccese med drugim takole izraža o Percu: »strupen gad, potem ko je skušal ugrizniti, se vrača v svoj brlog... ter zardeva nad tistim, kar je napravil.* fiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiintiiiiiiitiiuiiii.iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi Pri včerajšnji razpravi je obtoženčev zagovornik odv. Cossa skušal najprej doseči mirno poravnavo, ki pa jo je Perco odklonil, nato pa odložitev razprave, ki jo je odklonil sodnik. Na podlagi pisem, ki sta jih predložila tako zastopnik tožilca kot branilec obtoženca, je državni tožilec Fedroni prišel do zaključka, da v zadevi manjkajo konkretni dokazi in je zato predlagal oprostitev obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Branilec odv. Cossa pa je v svojem zagovoru poudaril, da je bila tožba vložena zadnji dan določenega roka, to je 28. oktobra lani in da se mora razsodba nanašati samo na zadnje pismo, ki je od 1. avgusta 1961. V tem pismu pa po njegovem mnenju ni ničesar takega, kar bi bilo kaznivo in je zato zahteval oprostitev obtoženca s polno formulo. Sodnik dr. Rinaldi je nato po daljšem razmišljanju razsodil tako, da je obtoženca spoznal za krivega in ga je obsodil na plačilo 20.000 lir globe, na plačilo sodnih stroškov in stroškov tožitelj a, ki jih je omejil na 26.600 lir, od tega 20.000 lir za stroške odvetnika. Kazen je pogojna za dobo petih let in ne bo vpisana v kazenski list. Iz Tržiča Župan vrnil obisk sovjetskim kadetom Včeraj dopoldne je tržiški župan geometer Romano vrnil na njihovi ladji «Gorizont» v pristanišču Portorosega obisk gojencem pomorske akademije iz Odese, ki so ga prejšnji dan obiskali na županstvu. Z njim so obiskali sovjetske kadete tudi nekateri občinski odborniki in svetovalci. Na ladjo so gostje prišli ob 10.15 in so se na njej zadr- žali precej časa. Kapitan ladje Kravec je gostom priredil zakusko, pri kateri so pokušali tudi vino s Kavkaza. Z ladjo «Gorizont», ki je pripeljala les za papirnico v Sti-vanu, je prišlo v Tržič 141 gojencev pomorske akademije, ki so si z zanimanjem ogledali mesto in naprave v ladjedelnici. V odsotnosti obtoženca Je bila včeraj tudi razprava proti 35-letnemu Celsu Staniču, ki je bil rojen v Anhovem ob Soči, pa je zadnja leta živel z ženo in dvema otrokoma v Marianu, Ul. Marconi 41. Stanič je dne 5. septembra lani šel brez dovoljenja čez mejo na Kostanjevici blizu Ra-futa. Ze takoj naslednji dan pa so ga jugoslovanski obmejni stražniki vrnili italijanskim oblastem. Ob tej priliki je izjavil, da je hotel iti samo na krajši sprehod v naravo in je pri tem ponevedoma zašel čez mejo. Dodal je, da ima propustnico, ki pa jo je pozabil doma. Na podlagi take izjave, so Staniča prijavili sodišču, vendar so ga pustili na svobodi in je lahko odšel domov. Dne 16. novembra lani pa je njegova žena prijavila orožnikom v Marianu, da je mož že pred približno dvema mesecema odšel od doma m se potem ni več vrnil, niti dal glasu o sebi. Izrazila je tudi domnevo, da je odšel ponovno v Jugoslavijo, vendar ji ni znano, kje se nahaja. Sodnik je spoznal odsotnega Staniča za krivega in ga je obsodil na dva meseca pripora in plačilo globe v višini 426.667 lir ter na plačilo sodnih stroškov. Drž, tožilec odv. Cossa; sodnik dr. Rinaldi; zap. Smet. Obtoženca je branil uradno odv. Sfiligoj. ---«»---- Predavanja svetovalcev KPI o politiki KD in PSDI V nedeljo 21. januarja bosta goriška občinska svetovalca KPI dr. Battello in Bergomas govorila v kinodvorani »Centrale« v Gorici o pomenu in doslednosti komunistične opozicije proti protiljudski politiki, ki jo vodi demokristjan-ska in socialdemokratska večina. Predavanje se bo pričelo ob 10.30 uri. in izvedbo takojšnjih ukrepov za dvig gospodarskega stanja v deželi. ---«»---- Pogajanja v Rimu o zahtevah uradnikov CRDA v Tržiču Iz Rima poročajo, da je In-tersind sklicala pogajanja glede uradnikov CRDA v Tržiču. Pogajanja bodo na centralnem sedežu v Rimu v ponedeljek in so na pogajanja povabili vse sindikalne organizacije Tržiča. To lakonično sporočilo pomeni bistveni uspeh tržiških delavcev, saj se je v osnovi spremenilo stališče Intersinda, ki je prva pogajanja sklical v Trstu in kamor so povabili tudi predstavnike tržaške Delavske zbornice. Znano pa je, da je Delavska zbornica sprejela stališče, ki je v bistvenih vprašanjih podobno stališču Intersinda. Zato so se ta pogajanja tudi razbila, odnosno se niso niti pričela, ker so vse tri tržiške sindikalne organizacije (CISL, UIL in CG IL) zavzele odločno nasprotno stališče. Temu je sledila ponovna štiridnevna stavka uradnikov ladjedelnice CRDA v Tržiču; ---«»---- PII peziva PSDI in KD na javno razpravo Italijanska liberalna stranka je pozvala Krščansko demokracijo in Socialdemokratsko stranko, naj sodelujeta na javni razpravi o povišanju trošarin in dodatnih davkov, ki jih je na seji občinskega sveta v Gorici tik pred novim letom sprejela demokristjnn-ska in socialdemokratska večina ob zunanji podpori SDZ. Včeraj nam je goriška Eek-cija PSDI sporočila, da pristaja na predlagano diskusijo. Dan in kraj še niso določili. PISMO UREDNIŠTVU Vozni redi ATA zavajajo potnike Vozni redi mestnih avtobusov se pogostoma menjajo. Kadarkoli se družbi ATA zazdi, da mora spremeniti urnik, ker je preveč voženj, vsaki-krat objavi vozni red v časopisju, le na tablah, ki označujejo kraj postaj, na teh je ostal tisti vozni red, ki je bil v veljavi morda pred tremi, štirimi leti, Table so bile na-gosto popisane s podatki o odhodih in prihodih posameznih vozov; na njih so bile napisane vožnje vozov, ki vozijo na najrazličnejših progah. Ce so potniki čakali avtobuse ob tistih urah, ki so označene na tablah, jih niso nikoii pričakali, ker so vozni redi stari. Ničemer drugemu ne služijo kot zavajanju potnikov. Ker se nam zdi, da je takšno zavajanje potnikov nepravilno (da pa gre za netočno obveščanje, je marsikdo lahko spoznal, ko so se potniki pritožili sprevodniku ob vstopu v avtobus), bi morali tabele prepleskati, ali pa vsa-kikrat sproti nanje napisati nov vozni red, ki naj ostane napisan na tabli toliko časa, dokler je v veljavi. Pred košarkarskim srečanjem v Beogradu in Ljubljani Korač in Petričevič nevarna nasprotnika Predvčerajšnjim je italijansko moštvo začelo resno trenirati v Milanu BEOGRAD, 18. — Samo še teden dni manjka do prvega srečanja med italijansko državno reprezentanco in jugoslovanskimi košarkarji. Prva tekma bo 25. t. m. v Beogradu, druga pa 28. t. m. v Ljubljani, in sicer na gospodarskem razstavišču. Kakšne so perspektive teh srečanj? Jugoslovanski košarkarji so trdno uverjeni, da bodo prepričljivo zmagali, čeprav se zavedajo, da je tudi italijan. ska reprezentanca v zelo dobri formi. Z druge strani pa je neizpodbitno, da jugoslo- vansko košarkarstvo že dolgo časa neprestano napreduje. Ta napredek je postal posebno izrazit koncem 1959. Prav tedaj so na široko odprli vrata mladim močem, ki se bodo čez teden dni pomerile z italijansko reprezentanco. Po Istanbulu so si Jugoslovani priborili zlato medaljo na 3. sredozemskih igrah, 2. mesto na predolimpijskih tekmovanjih v Bologni, 6. mesto na Rimskih igrah, drugo mesto na evropskem prvenstvu v Beogradu ter naziv balkanskega prvaka. Lani so se jugoslovan- uiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiimmmimimiiiiiiMiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHmmiiimiiHiiiimiiiii Smučarski teki za Pokal Kurikkala» Jugoslovanska moštva na srečanju v Delnicah Odrejene so tudi ekipe za Chamonix in Zakopane LJUBLJANA, 18. — Za med. narodno tekmovanje v smučarskih tekih za »Pokal Kurik-kala», ki bo od 25. do 28. januarja v Delnicah, so odrejeni naslednji tekmovalci: Člani; (tek na 15 km): Zdravko Hlebanja, Franc Lakota, Roman Seljak, Janez in Cveto Pavčič, Gašper Kordež, Franc Gregorič, Nikola Str-benk, Jaka Reš in Janko Ko-bentar. Mladinci: Mirko Bavče, Pavel Kobilica, Egon Krpač, Janez Kalan, Vinko Praprotnik, Kristl Lavtižar, Ivan Jodl, Jan. ko Lihteneger, Franc Tišer in Mirko Kranjčan. Članice: M. Rekar. Nada Kustec-Birko, Amalija Belaj, Marjana Grintal, Marija in I-vanka Torkar ter Alenka Lipovšek. Na predlog zveznih kapetanov je Smučarska zveza Jugoslavije prijavila najboljše jugoslovanske tekmovalce, ki bodo sodelovali na letošnjem svetovnem prvenstvu v Cha-monixu in Zakopanem (Poljska). Za tekmovanje v Cha-monixu so prijavljeni tile alpski tekmovalci: LAKOTA, SUMI, JENKO in DETICEK, kot rezerve Pa Križaj, Klinar in Sporn. V reprezentanci skakalcev so naslednji tekmovalci: JEMC, ŠLIBAR, PEČAR, ZAJC, ERŽEN in OMAN. Mimo skakal, cev pa bodo v Zakopane odšli še tekači, in sicer: HLEBANJA, LAKOTA, SELJAK in JANEZ PAVČIČ. Peti tekmovalec bo mladinec Mirko Bavče, ali izkušeni reprezentant Cveto Pavčič, kar bodo določili šele po tekmovanju za pokal Kurikkala. Od članic pa bo na Poljsko odpotovala le večkratna prvakinja Jugoslavi. je Mara Rekar. Iz Zakopanov pa sporočajo, da se priprave za svetovno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah (od 18. do 25. februarja) bližajo koncu. Strokovni organi FIS so si na kraju samem ogledali pripravljalna dela in ugotovili, da so pro. ge in skakalnice vsklajene z mednarodnimi predpisi. Za tekmovanje se je prija- vilo 396 udeležencev iz 19 držav. Obenem z njimi se je prijavilo okrog 200 tujih novinarjev ter zastopnikov raznih a-gencij, radijskih postaj in televizije. Računajo, da bodo Zakopane in še nekatera poljska mesta sprejela med svetovnim prvenstvom okoli 180.000 gostov, med njimi 30.000 iz tujine. -------------«»--- Triestina v Aroni pred srečanjem z Biello ARONA, 18. — Po prijateljskem srečanju z ekipo US Concorezzo so se igralci »Trie-stine* vrnil; v Arono, kjer so nadaljevali trening v zvez[ z nedeljsko tekmo v Bielli. Vseh dvanajst igralcev je v izredno dobri kondiciji. Kot je bilo že sporočeno se bo tekma med »Triestino* in Biello odigrala v nedeljo zjutraj. Sestava tržaškega moštva je na splošno znana, in bo v bistvu ista kot ob priliki tekme z Varese, kjer je bila «Triestina» poražena. Z edino eno samo izjemo morda: trener Radio je namreč namignil na možnost, da zamenja Riso-sa z Mantovanijem. Slednji se je namreč v tekmi s »Conco-rezzom* zelo dobro izkazal. Radio pa je pripomnil, da bodo o tem sklepali šele v zadnjem trenutku. ——«»----- Hecherjeva prva včeraj v Badgasteinu BADGASTEIN, 18. — Na današnjem tekmovanju v veleslalomu je ponovno prišla do izraza neizpodbitna premoč avstrijskih atletinj. Zmagala je namreč Traudl Hecher ter si s tem priborila prvo mesto na drugi tekmi za «srebrni vrč*. Včeraj, kot je znano, je zmagala Erika Netzer. Italijan, ka Pia Riva pa si je priborila 4. mesto (včeraj se je plasirala na 15. mesto). Traudl Hecher je 19-letno kmečko dekle. Skozi 43 vrat na 1.600 m dolgi progi se je prebila v 1 minuti, 38 sekund in 9/10 sekunde. Tik za njo sta dosegli cilj Avstrijka Ma-rianne Jahn in Nemka Heidi Biebl. ski košarkarji udeležili 16 tekem. Na 14 so zmagali, a samo na dveh so bili poraženi, in sicer pri srečanjih s sovjetskimi košarkarji. Pripom. niti pa je treba, da ena izmed teh sovjetskih zmag ni prepričala strokovnjake košarke. Te zmage, ki so zagotovile Jugoslaviji udeležbo na svetovnem prvenstvu v Manili ter na tokijskih olimpiadah, so vsaj deloma zasluga dveh odličnih košarkarjev. Gre za 23-letnega Korača, ki je tudi v Italiji zelo dobro znan ter za 24-letnega Daneva. Korač meri sicer samo 1.93, toda tako na olimipiadah kakor tudi na evropskem prvenstvu je dokazal svoje odlične sposobnosti. Kapetan ekipe, Danev, je popoln igralec, ki je tehnično izredno podkovan. Svoje sposobnosti je pokazal tudi na nedavnem srečanju v Varese. Na evropskem prvenstvu v Beogradu so ga ocenili za najboljšega igralca. Poleg omenjenih šteje jugoslovansko moštvo, še nekaj drugih odličnih igralcev kot na primer Nikoliča in Petri-čeviča. Slednji meri 2,10 m. Zadnje srečanje med Jugoslovani in Italijani' je bilo v Istanbulu in tedaj je zmagala jugoslovanska fekipa. Italijanski organizatorji se dobro zavedajo teh dejstev ter so začeli že predvčerajšnjim skrbno pripravljati svoje moštvo v Milanu. Njihov namen je, da bi s posebno taktiko onemogočili Korača in Daneva. Mnogo upanja polagajo tudi na dejstvo, da so večina italijanskih igralcev dobri strelci iz daljave. Na ta način bi se skušali izogniti nevarnosti, da bi se «dolgini* kot Petričevič in drugi z lakoto polastili žoge. V italijanskem moštvu je pet »olimpijcev*, ki merijo od 1,90 do 2 m. Žrebanje skupin za svetovno nogometno prvenstvo SANTIAGO (Čile), 18. — j Danes so v čilski prestolnici izžrebali skupine za osmine h* ; nala svetovnega nogometnega prvenstva. Skupine so tako se- j stavljene: V 1. skupini so ZSSR, Urugvaj, Jugoslavija in Kolumbi; j ja. Ta skupina ima svoj sedež j v Arici. 2. skupina, ki ima svoj se- j dež v Vina del Mar sestavlja- j jo: Mehika, Brazilija, Španija j in Češkoslovaška. 3. skupina s sedežem v San- s tiagu je sestavljena iz Švice, j Čila, Zahodne Nemčije In Ra* I lije. 4. skupina: s sedežem v Ran. j Cagui je sestavljena iz Bolga- j rije, Argentine, Madžarske in ; Anglije. Prvi dve ekipi v vsaki sku* > pi-ni, ki bosta zmagali v osmi* I nah finala, bosta igrali v četrtinah finala, in sicer 10. ju* j nija. Prva ekipa skupine bo 1 igrala V mestu, kjer se naha- j ja, vse druge pa v drugih me-stih. Polfinalne tekme bodo 15-junija, finalna za 3. in 4. mesto 16. junija, zadnja finalna 17. junija. Tekme za osmine finala se bodo vršile po naslednjem raz- : porodu: Sreda, 20. maja: Artca: Urugvaj - Kolumbija: Santiago: Švica - Čile; Vina Del Mar: Mehika - Brazilija: \ Rancagua: Bolgarska - Argentina. Četrtek, 31. maja: Arica: ZSSR - Jugoslavija: Santiago: Zahodna Nemčija * Italija; Vina Del Mar: Spanija-Češkoslovaška; Rancagua: Madžarska - Anglija. Scbota, 2. junija: Arica: Urugvaj - Jugoslavija! ’ Santiago: Čile - Italija; Vina Del Mar: Brazilija - Češkoslovaška; Rancagua: Anglija * i Argentina. Nedelja, 3. junija: Arica: ZSSR - Kolumbija! Santiago: Švica - Zahodn* i Nemčija; Vina Del Mar; Mehi* ; ka - Španija; Rancagua: Bolgarska - Madžarska. Sreda, 6. junija; Arica: ZSSR - Urugvaj; Santiago; Čile Zahodna Nemčija: Vina Del Mar: Brazilija . Spa* nija; Rancagua: Argentina ' j Madžarska. Četrtek, 7. junija; Arica: Jugoslavija Kolumbija; Santiago: Švica - Italija! ‘ Vina Del Mar; Mehika - Češkoslovaška; Rancagua; Bolgarska - Anglija. iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiii|l|||li,,iiiiii„l„„l|l|,|l,lll|llllllllllllll|||||||IH|||||lll|i Evropsko košarkarsko prvenstvo Presenetljiv zaključek tekme Ignis-Real Madrid Spanci so podlegli z avtokošem z 80:82 VARESE, 18. — Sinoči je Ignis premagal špansko ekipo »Real Madrid* z 82 točkami proti 80. Redkokdaj se zgodi na mednarodnih tekmah da neki igralec pošlje žogo v lastni koš. Ce se to zgodi smemo sklepati, da gre za preračunano potezo. Na enak'način si moramo razlagati avtokoš španskega igralca, ki je 2 se- kundi pred koncem igre prisilil svojo ekipo k porazu. Zakaj? Real Madrid je vodil skozi vso tekmo, a je v zadnjih mi. nutah izgubil svojo prednost. V določenem trenutku se je pojavila nevarnost, da bi se elan Ignisa v podaljških še povečal. Zato ie zelo verjetno, da so Spanci segli po najboljši rešitvi; avtoporaz z najmanjšo razliko. Taka poteza ni vsekakor nobena novost v košarkarskih analih, saj so jo svoj čas uvedli že Jugoslovani. Spanci upajo, da bodo trenutni poraz z minimalno razliko z lahkoto prebrodili na povratnem domačem sreča, nju. Vsa včerajšnja tekma je po- kazala povsem dvojno lice. ^ prvih minutah so gostje * svojimi ameriškimi prvak' kratko in malo diktirali ten1' po igre. V drugem polčasu je priSI? do bolj izenačene igre. Rasi1' ka med nasprotnima ekiPa! ma je nihala med enajsti®11 in sedmimi točkami. Se eh' krat se je gostom posrečil0’ da so dvignili razliko, tod® potem je prišlo do popolneg® preobrata. Toth je iz skoraj nemogočega položaja posl®,1 žogo v koš in nekaj seku®0 Ignis izenačil. To 3* . da se sa®11 porazijo. Včeraj je Real Madrid Prl' kazal zelo hitro igro ter *e odlikoval s posamezniki ih bliskovitimi protinapadi. nato je prisililo Spance, Iz krvi 17. rdeče 'STANKO VUK 12.XI.1912 -10.111.1944 V kuhinji je že pripravljena čorba iz grozdnih jedrc in polenta. Jem za javorovo mizo in se menim s sestro o vaških zadevah, o vinski letini, o meglencu in koruzi. Skozi okno se vidi čemerna pokrajina: bledorumena koruzna strnišča tja do prvih borov; divja raca, ki leti proti Doberdobskemu jezeru; meglenec, vrbe, močvirja, kjer zapo-jo urhi o jeseni, še preden šumi o njej veter v jagnedih, in ki potihnejo zadnji dan trgatve; brinje; žerjav, ki se seli v tihe jesenske kvatre; samotna krčma z izveskom, na katerem je petelin ko na polenovem asu; travnato in deževno — tja do prvih borov. Obrnem se od okna in stopim v svojo sobo med knjige in papirje. Na mizi so tri kraške pesmice o trpljenju Gospodovem. Videnje. Mučenje. Križanje. Se enkrat jih preberem, potem me prime nemir, da se vzdignem in hodim po sobi. Berilo Je moje edino veselje v samoti. Ko mi kri gnije v tej zapuščenosti sredi megla in otožnih večerov, ko so ceste lužaste, da ne morem do bližnje krčme, ko se v kraški kuhinji ostro sliši, kako tegobno teče ura v češnjevi skrinjici, tedaj mi delajo družbo balade Petriče Kerempuha, ki hripavo poje z Villonom pod vislicami (zunaj je veter), se pogovarja z menoj Erazem iz Rotterdama (zunaj je megla) in mi govori Don Kihot o ljubezni (zunaj Je večer). Moj brat gre v meglencu preko dvorišča. Visok in sključen kot žerjav. Morda že tudi on čuti samoto. Se dopoldne greva s Tinacom na lov. Tinac ima dovoljenje za puško, jaz ga nimam, zato sem za priganjača. Ozka, lužasta cesta se vije po podkraških grapah, tu in tam rasto tenki, mladi jagnedi, po jarkih rumeni trava. November. Tinac strelja za divjo raco. »Pilati* pravi, bogve zakaj. »Zgrešil sem jo.» Pogleda me. Morda ga je malo sram. »Pesmice še pišeš?* vpraša. »Se,» odgovorim. Otožno pogleda po pokrajini. «0 čem?» «Tako. O dežju, o lovu, o ljubezni.* «Imaš kakšno s seboj?* »Nimam, pa znam na pamet,* pravim. Nasmehne se. »Jih znaš mnogo?* me vpraša. »Ne, samo dve, tri zadnje.* Divja gos naju znova preleti in utone nekje za borovimi morji. »Povej mi eno,* reče tiho in gleda vstran, ko da ga Je sram te želje. Pomislim malo, potem se odločim za drobno pesmico. V tihe jesenske kvatre se divja gos seli, samoten je krčme prag in petelin kriči. Tinac gleda vodo v grapi. Stojiva pod mladim jagnedom. »Ta pesmica mi je všeč,* pravi tiho, ko končam. »Kdo te je učil pesmice pisati?* »Nihče,* mu odgovorim. Orumenel jagnedov list pade ko zlatnik na miloščino na njegovo prazno lovsko malho. »E, jesen,* pripomni in ga postrga na tla. »Tako? Nihče te ni učil?* »Nihče,* ponovim. »Jaz sem si tudi vedno tako mislil,* pritrdi. »Kdor piše, mora pisati iz srca. Tega morajo učiti peti divje gosi in megle iz močvirja in bori.* »Jaz sem se učil od urhov v biljenskih mlakah.* »Morda tudi od petelina malo,* se mi nasmehne. »Ne, od rjavega petelina sem se naučil hoditi.* Zopet se mi nasmehne. »Jaz vem, da je v vsem, kar napišeš, nekaj rdeče petelinje krvi. Rodu ne moreš zatajiti.* S puško mi pokaže rjavo goro. «Tam so vsi bori enaki. Bodeči in njihov sok je grenek. Taki smo tudi mi.» Malo pomisli, če ni rekel kaj preveč, še doda; »Nekaj bi rad vedel. Je lepo pisati pesmice?* »Je in ni,» mu odgovorim. »Tako kot biti brezposeln: človek je svoboden, a premnogokrat lačen.* Tinac se ustavi. Potem me pozorno pogleda. Morda se mu zdim pretanek in prešibek, da bi bil sam v gneči življenja in lačen. V domači krčmi kvartarno. Novembrski popoldan. Veter Je spihal dež in megle z gor, a nebo je še vedno sivo. Ostro se vidijo hangarji na pristajališču. V močvirnem je tegobno, kot da se je kdo obesil. Zvečer stojim ob kalu za romarsko cerkvijo. Mornik piha mrzlo, zato pa leži na gladini premnogo jagnedovih listov in divje gosi čofotajo v ločju. Voda ima nešteto mrzlih večernih barv, v katere se zlivajo oblaki, rupe s svojimi ostrimi travami, bori in vlažen, rjav mah, ki raste na dnu kala. Govedarji so že napojili živino. Rjavi bregovi Krasa so se vzdignili pod prvo večerno zvezdo. Noč. Hipoma se je rezko vzdignil petelinji krik. Potem tišina kakor po umoru. Tam nad Krasom pa zvezda sveti. IVO GRAHOR 20.XI.1902 - 29.111.1944. »Doslej še živim od različnega dela in delovanja, ki je v zvezi s poklicem delavskega pisatelja«, je zapisal Ivo Grahor leta 1930 ob izidu zbirke «Sedem mladih slovenskih pisateljev«. Stavek Je v mnogočem tipičen ne le za Grahorja samega, marveč za razmere, v katerih so se uveljavljali in živeli slo-veskin pisatelji pred to vojno, zlasti njihov revolucionarni, naprednejši del. Grahor vsekakor sodi med te poslednje. O tem priča ne le njegovo sodelovanje pri revolucionarnem zaplenjenem almanahu socialne poezije «Knjiga tovarišev« leta 1929, istočasno policijski pretres pri njem doma, ko so našli več marksistične literature in ga priprli, o tem pričajo končno tudi posledice: zaradi takega svojega delovanja ni dobil kot še nekateri njegovi tovariši po končanem štud"g na ljubljanski univerzi (študiral je filozofijo in romanistiko) pr°,r sorske službe. Ne samo da b( moral čakati na mesto v katerik”1 šoli, prisiljen Je bil zaposliti se kot korektor v tiskarni Merk111 v Ljubljani. Tu je bil zaposlen ves čas, dokler ga niso med v° no odpeljali Nemci v Dachau, kjer se 29. marca 1944 konča vo življenje. K temu zadnjemu mejniku dodajmo še prvega: dii se je v Spodnji Bitinji pod Premom na Notranjskem 20 nov®1”' bra 1902 (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Peliico Ml, Tel, 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 Ur. — Vnaprej: č«‘fl' letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ut — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubija®^ Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.'' Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst