PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARpDNE PODPORNE JEDNOTE_ Ursdnilkl ta uprsvnlikl prostori M87 South Lswndak A v« - + OttUm gf Publication. »6SV South Lswndsls A v« -YEAH XXXV. Oni lista J« 16.00 ol March «, 1TO JSSE AGO. ILL. TOREK, 0. MARCA (MARCH •). 1M3 Subscription 00.00 Ysarly ŠTEV—NUMBER 47 tor mstttnf at spsdsl rate of porta« provided ter insertion 1101, Aotof Oct «, HIT, suthorlssd on Juns < 101«. = ommelova ofenziva v Afriki e izpremenila v umik Nomcev Rommel se pripravlja za obnovo napadov na pozicije britske osme armade. Ameriške čete zasedle Pichon, strategično točko v centralni Tuniziji.—Sovjetske armade obkrožile Vjazmo, zadnjo nemško vojaško trdnjavo na centralni fronti. Ruska ofenziva« ki je rezul-tirala v okupaciji čez sto mest in vasi, se nadaljuje.—Holandski letalci se pridružili ameriškim in avstralskim letalcem v napadih na japonske baze Berlin, 8. marca.—Vrhovno poveljstvo omenja sfdite ruske napade na nemško bojno črto pri Staraja Rusi, za eno pa priznava umik nemških čet is razbitega Gžatska, mesta, ki so ga Rusi včeraj zasedli. Poveljstvo dostavlja, "da je bil umik odrejen po načrtu." Berlin poroča tudi o ruskih napadih na Orel, nacijsko vojaško bazo, ki spaja centralno fronto s južno fronto, in prodiranju sovjetskih čet proti železnici, ki spaja Brijansk s Kije-vem, glavnim ukrajinskim mestom. Poročilo naglaša, da so Rusi utrpeli velike izgube v bitkah z Nemci na fronti na južni strani Harkova, ukrajinskega jeklarskega središča. Čez 28,000 ruskih vojakov je padlo v bitkah z Nemci na tej fronti v zadnjih treh dneh. Zavesniškl stan« Avstralija, 8. marca.—Holandski letalci so se midružili ameriškim in avstralskim letalcem v napadih na japonske knornarične in letalske base pri Toealti, otok Kal, se Zarssnliki stan v severni Afrl- 8. marca.—Rommelove nemš-• divizije, ki so v soboto izvršile silovitih napadov na angleš-osmo armado na maretski lili v Tuniziji, so danes na umi-Vsi nemški napadi so bili pko odbiti po angleških eno-generala Montgomeryja in ijnovejše poročilo z bojišča se si, da se Rommelova armada severnozapadno od Mede-Včeraj so ameriški bomb-_ B-25, katerim so sledile čez ure velike formacije letečih njkv, razbile sovražni konvoj, je plul od Sicilije proti Tuni-dva parnika sta bila potopna, štirje drugi poškodovani it sovražnih letal je bilo se-eljenih v morje. ZarssnlUd stan, Afrika, 8. ca.—Felmaršal Erwin Rom-se pripravlja za obnovo na-iov na pozicije britske osme ade, kateri poveljuje gene-Bernard Motngomery. Ta je dbila dva napada Rommelovih ; in oklopnih enot na svoje pola nke na južno vzhodnem marethske bojne črte v 1i V prva dva napadAna pozici- ^ } Bojna leula so priletel, britske armade je Rommel fca- . \m1ntmX* v a£u 0ru. Lglaai naznanilo Jz glavnega sta- WW sistfmu mgi 4 na generala Douglass MacAr-|politlki. Ako protesti nad japonske baze v dveh gru- 1 T lif r t pah in vrgla več sto bomb, ki so vo. Izgleda, da bo v nadalj- ^u * mUiUrističnih na- napade . vrgel vse svoje £ zanetile velike požare. Jopne divizije. Obe sili si sto- , ,. . . . . .r * nasproti ob bojni črti, ki se' AvstraUki vladni krogi pravi-»i od Maretha do Matmat- da ^drobitevjsponskegskon- gorovja. V ozadju te sta ^ojs po ameriških letalcih na Ive drugi črti . Bismarckovem morju ni odstra- Rommelova sila drži utrjene niU nevarnosti japonske Invazije v vznožju Matmatske- £ Avstralije. Premier John gorovja. Te ščitijo težki to- Curtin je apeliral na Ameriko, |i V prvem napadu na brit- naJ P0*1*« nadaljnja letala v ak-osmo armado je Rommel iz- cij°-Jbil 21 tankov, v drugem pa 45.1 Washington, D. C« 8. marca.— kaže, da bo Rommel vrgel Mornarični department poroča, razpoložljivo silo v napade da so ameriški letalci ponovno postojanke britske osme ar- bombardirali japonske baze pri de / ! Solomonih v soboto in nedelja Ameriške čete so okupirale Na Mundo, japonsko letalsko tehon, strategično točko, 85 bazo na otoku New Georgia, so južnozapadno od Tuniza,' vrgli več sto bomb. Bombe so ,vnef{a mesta Tunizije, po padale tudi na japonske baze na " bitki z osiščno silo, v ka- otokih Kahili, Buin in Short-" je bila slednja poražena. land. London. 8. mSrca.—Nemška - »jna letala, ki so se danes po- . ,x, »vila v ozračju nad predmestji Tajne ameriške H«*. so bila kmalu pognana1 aktivnoeti V Franciji K eno letajo je do-1 , . slo nad mesto, a vrglo ni no- razkrite * bombe- Rim, 8. marca. - Tukajšnja wurs nemšks bojna letala to1 radioposUja poroča, da pariški metala bombe na angleška ust Matin objavlja članke, v ka-stua na Jugovzhodnem obrež-' terih razkriva tajne ameriške ak» pa niso povzročile velike tivnoeti v Franciji od L 1940 do Pr»«i —____« _ «____ ___1 _ . .. . ■__.__i Proti napadalcem so se' 1942 List trdi, da so admiral -Ska letala in JihLe^.____________ Nemci so izgubili šest ^ ^Uništva in Murphy, ame-v spopadu z angle-Jrtiki generalni konzul, storili I vse, kar so mogli, za preprečen je v' | marca —Sovjetske gporazuma med Francijo in Nem podrti MRle4ka leUU. (n 'Leahy, ameriški poslanik, Tuck, ■ l ............... ' »»krožile Vjazmo, zad- fljo. Podkupovali so visoke fran ^ nemško vojaško trdnjavo'«^ ur.dnike, genersle in čas ' 1 ntraln, fronU, po okupaciji , Murphy je pridobil kj > in vasi v ofenzivi, vplivne Trancoze za sodelovanje v pričela zadnji teden in v pripravah za ameriško invazi- rnZkJ PAdJ° Vei tUoč *°"ljo *verne Afrike. • jj ' °krog pet tisoči - ^ je p.dlo v bitki z Rusi! n nsciiskl vojaški b*-*ParttWOM Ufll ito ** MU I marca. Kjf mrnns sovjetska udar-! Carigrad, Turčija. 8 Cr ' |J U j® okupacija' katere so dobili od Italijanov v w '^kvs-Vjszma-Smo- zameno za vojne ujetnike, 400 C" kl '"'J bi ,.reprečile umik fašistov in ujeli 1200 v napadu It ,1 *fmadi- Rusi so zasedli na italijansko črto med Potko In rl'ra proti jugosapedu'jugoslovanski partizani so ubili Veznice Ržev-Velika's kroglami iz avtomatičnih pušk, ov,h dneh cez 70 na- • ! tik tej honii. \ Kulen-Vakufom, se glasi poroči-jlo iz Bosne« Kaviukarstd delavci zastavkali Delavci zahtevajo zvišanje plaže Mlahawaka. IncL 8. marca.— Unija kavčukarskih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je oklicala stavko v tovarni Ball Band Co. za zvišanje plače za dvanajst in pol centa na uro. Stavka je za-eno protest proti vojno-delav-skemu odboru, ker odlaša z odlokom o predloženi 'peticiji za zvišanje plače. George S. Cummings, predsednik unije, je dejal, da je v stavki zavojevanih 7500 delavcev. Dalje je rekel, da je unija predložila peticijo odboru, da zvišanje plače mora veljati od 28. maja preteklega leta, ta pa ni še storil nobenega koraka v tem oziru. Povprečna plača delavcev v tovarni omenjene kompanije, ki je podružnica U. S. Rubber Co., je 82 in pol cčnta na uro. Kompanija izdeluje kavčukar* ske predmete za ameriško oboroženo silo. Pliabvffh, Pa« 8. marca.— Klavniiki delavci, člani unije Ameriške delavske federacije, so se izrekli za sklicanje izredne konvencije, na kateri naj se razpravlja o protestu proti vlad-In mer dni ne bi dosegli svojegs namena, naj unija okliče splošno stsvko v klavnicah. Dva braziUka parnika potopljena Rio de Janeiro, Brazilija, 8. marca. — Vlada je naznanila, da so osiščne podmornice potopile dvs brazilska parnika na Atlantiku in da so se člani posadk rešili Brazilija je izgubila U 23 GIRAUDi,RAZVE LJAVILi PROTI- Direktor dovšhe USTANO BERALNi VLADE Zaveenlik! aMs. Afrika, 8. marca. — General Henri Giraud, vrhovni komisar francoske severne Afrika, je formalno ras-veljavll vse zaktihe in dekrete, naperjene proti iidom, katere je Izdal režim marfala Petaina v Vichyju 1. 1940 in »o se nanašali na francoska kolanialne zadeve. "Zakon ali dekret, podpisan v Vichyju, ne veljl za francosko Afriko," se glasi Giraudova deklaracija. "Nemšlp okupacija je prekinila svobodno Izvajanje narodne suverenitete." 1 Giraudova akcija je sledila o-ni Noguesa, govsmerja francoskega Maroka, kl je odredil ponovno uposlltev vseh vladnih u-radnikov in usUtlbencev, kl so bili odstavljeni na ukaz iz Vichy ja. Nogues ja preklical tudi dekret, ki je jmpovedoval ljudem poslušanje radijskih programov britskih in drugih postaj. Dekret ja določal težke zaporne kazni za loJUtelje. Zaeno s preklicem protižidov-skih dekretov In zakonov, kl 06 •ličili nemškim, je Giraud odstavil Bounyja, direktorja urada, v Čigar področje je spadalo Izvajanje teh safcpnov. Giraud ja odpravU tudi ursd za tidov- London, 8. marca. - Dr ske zsdeve. Giraudova akcija pomeni nov način reševanja političnih, rasnih in verskih problemov v severni Afriki. Poučeni britski, ameriški in francoski krogi vidijo v tej akciji korak naprej v u-stanovitvi progresivne in lib*, ralne vlade v francoski severni Afriki. Odredba, kl določa ponovno u posli tev Židov, prostozidarjev in pristašev generala De Gaulla, voditelja borbenih Francozov, parnikov, odkar je napovedala I uključlije vse, katere je vlada v vojno oslšču. * Vichyju odslovila v dobi od sep- Domače vesti Mlhrauške veatt Milwaukee.—Pred nekaj dnevi je podlegel poškodbam rojak Peter Driaj, star 86 lat. Pred dobrim mesecem je padel na ledu in se hudo pobil na glavi in zdaj mu je kri zalila možgane, vsled česar je umrl v bolnišnici. Druge podrobnosti o njem niso •poročene.—Zadnje dni je enajft Jugoslovanov, večinoma Slovencev, prejelo državljanske pravice—Veronika Rozman je pred dnevi izvojevala prvo nagrado General Mihajlovič ni odstopil On je ie vojni minister in poveljnik četniike armade London, 8. marca.—Predstavnik jugoslovanske vlade je zanikal poročila, da je general Dra-fta Mihajlovič resignirsl kot voj-ni minister in nag lasi 1, da je še vedno Član vlade in vrhovni po- „ d^uvi t-vmi v K*i«u*uilvtlJnik armade, ki se l^wJSM-SSS2SiiH Proti osiMni okupacijski sili sta pred kratkim umrla 84-letna Helena Golob in Henry Galov-Asfc Is Clevelanda Cleveland.—Dne 5. t. m. je v bolnišnici umrl Jos. Hrovat, star 55 let in doms is Zalisca pri Žužemberku, po domače Frasetov France. V Ameriki je bil 32 let in tukaj zapušča ženo, dvs sinova in hčer. Nov grob v India nI Clinton, Ind,—Dne ft. marcs je v tukajšnji bolnišnici umrl Louis Jevnlkar, star 05 let in doma s Vrhov pri Sv. Lovrencu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let in v Clevelandu zapušča brata in sestro. Bil le član dmltv* 50 SNPJ. Is Jušne Amerike Buenos Aires, Argentina.— Dne 4. decembra 1042 je tukaj umrl Avgust Rebek, star 58 1st in rojen v Gojačevem pri Vipavi. Bil je dalj čass bolan ln tukaj zapušča ženo. bori na vzhodu be rt us J. Van Mook, holsn kolonialni minister, je v svojem govoru ob Obletnic) japonske 0» kupacije Jave dejal, da sa Ho-landci še vedno bore proti Japoncem na vzhodu. Holsndšks Vzhodna Indija ni odložila oroŠ-ja. Holandska bojna mornarica ja bila reorganizirana in je v akciji proti sovražniku. tembra 1. 1940. Tem so bile rs-stavrirane starostna pravice in dobili bodo polovico plače, sa katere so bili prikrajšani, kot odškodnino. STETTINIUS RAZKRIL OBSEG POMOČI RUSUl Amerika poslala 99,000 motornih vozil »ovjitom PODALJŠANJE POSOJILNO ■ NAJEMNINSKEGA PRO-GRAMA Waakington, D. C„ 8. marca.— K. R. Stettinius, načelnik poso-jilno-najemninske administracija, ja odgovoril kritikom, ki trdijo, da sovjetska Rusija ne dobi velike pomoči od Amerike. On je objavil številke o obsegu a-mariške pomoči Rusiji, is katerih je razvidno, da je Amerika poalala sovjetom 09,000 motornih vozil, med temi 72,500 tovornih avtov in 17,500 vojaških avtov ln oklopnih avtomobilov, 1300 militarističnih traktorjev ln 7700 motorciklov. Rusija je dalje dobila od A-merike 208,000 ton petrolejskih produktov, 140,000 telefonov, 3,-000,000 parov vojaških čevljev, 580,000 ton jekla, 46,000 ton alu-goslovanski vladi in obdollils minijs, 94,000 ton bakra in me- v Jugoslaviji, i "V javnosti so krožile govorice, da je Mihajlovič resigniral kot vojni miniater in poveljnik četnlške armade a namenom, da doseže enotnost med vsemi protiosiščnlmi silami v Jugoslaviji,M je dejal predstavnik jugoslovanske vlada. "Te govorice so brez podlage. Mihajlovič je še vojni minister in vrhovni poveljnik četniške armade." (Vest iz Berna, S vies, prsvi, da je Mihajlovič zelo popularen med Srbi, ki mu zaupajo v vseh osirih. Govorica, da je njegova slava satonila, izvirajo is trenjs med četniki in partizani.) Londonski list Daily Mail je 18. februarja dbiavll poročilo, da je Moskvs protestirsls pri ju Mlhajloviča sodelovanja s osličem. Radio Berlin je naznanil, da so bili Jugoslovani, rojeni v letih med 1917 in 1921, pozvani v delovno službo, ki bo trajala štiri mesece. V kraje, v katerih bodo delali, bodo odpotovali v torek. Nadaljnje grupe Jugoslovanov m bodo BAorale podvreči zdravniški pjtisksvl ts mesec, prsvi naznanile. * Reklasifikacija nabornikov Molki v starosti 3a do 48 let v novem , razredu Waakington, D. C„ 8. marca.-* Federalna naborna uprava ja naznanila reklasifikacijo moških v stsrosti 38 do 45 lat, ki pridejo v razred 4-H pod pogojem, da se prijavijo za delo na farmah, kjer je pomanjkanje de-lavcev. To valja sa one, ki ne opravljajo vainih del v vojnih industrijah. Krajevni naborni uradi bodo dobili zadevna navodila, po ka-treih se bodo ravnali. Senator Burton K. Wheeler, demokrst Is Montane, in neksteri drugi senatorji ter kongresniki so priporočali olsjšave sa očete v omenjeni starosti, a so nsleteli ns opozicijo s strani vojaških krogov. Glavni namen reklasifikacijo je pomoč farmarjem, da se poveča produkcija pridelkov. Ta določa med drugim, da slaharni moški, ki je sUr 38 in več let, pride v razred 4-H, če se do 1. maja odloči sa delo na farmah. Medtem je posebni odsek, ki študira problem raspolotliive delovne sile, podprl Rooseveltov progrsm, da mora Amerika imeti oboroženo silo 10,800,000 mož do konca tags leta. Ta odsek ims ugotoviti število molkih, kl lahko gredo v armado, In število moških in žensk, katere sa lahko u posli v vojnih Industrijah in ns farmah. Mehiška vaš m pogreza Mexico City, I. marca. ■ jB<*'>i dospela poročila pravijo, da se vas Yahulche v državi Oesacs pogreta In da ja vlada dobila a-pele te pomoč od družin, katerih h He so se pogreznlle. Detajli niso znani, toda prebivalci so prvič opazili pogrešanje vasi l 1936 dl, 21,500 ton cinka, 50,000 ton eksploziv TNT, 75,000 ton drugih kemikalij ss produkcijo bomb in munidje, 17,000 ton železniške opreme ln 18,000 ton usnja. Ruski taftki topovi rsbijo raunicijo, kl nrihsjs is Amerika. Stettinius ja rekel, da številke o obsegu ameriške pomoči sovjetski Rusiji krijejo pošiljs-tve do U februarja tap leta. Od takrat se je dotok'tsnkov, 1st si, vojsških motornih vosil, muni-olje in drugega bojnega materials povečal. "Veliko Število izmed 99,000 vojsških motornih vosil, ki jih je Rusija dobila is Amsrike, do-važa potrebščine sovjetskim §r-madam na frontah/' je rekel Stettinius. "Ameriški tanki igrs-jo važno vlogo v vojnih opsra-cijah proti Hitlerjevi vojni ms-šini ns ruskih frontah." Stcttiniusovo poročilo je bilo objavljeno pred pridelkom debate v kongresu o podaljšanju veljavnoeti posojilno-nsjemnln-skegs zakons, ha člggr temelju zalaga Amerifca Rusijo, Veliko Mritanljo in drugs isvesnilke držav« z orožjem, strelivom, fti-vežem in drugimi potrebščinami. Mnenje prevtsdujs, ds bo sakon podaljšan ss nsdsljnje leto. Poštni department udaril newyoriki tednik Washington, D. C., I. rnsrcs.— Generalni poštar F. Wslker je prepovedal pošiljsnjs tednika Th« MiliUnt po polti, ki je izhajal vsako soboto, ns obtožbo kršen js protišpionskegs sskons. Walker je citiral pismo fsdcrsl-negs justičnega tajnika Franciss Biddla, ki je bUo predloleno v teku saslilanja v januarju In v katerem je rečeno, ds je tednik odprto agitirei proti masni udeležbi v vojni od japonskega ns-psda na Pearl Harbor. The Militant je objavil členke, v kate* rih je naglalal. ds se te Vojne vodi v prilog vladajočemu res-redu in sa zasušnjenje delav- Nova obravnava proti Vierecka Washington, D. C., I. Federalni justični tajnik Francis Blddle je naznanil, da bo odredil novo obravnavo proti Geo. M. Vierocku, Hitlerjevemu pro-psgsndistu Slednji je bil obsojen v sapor ne obtožbo kršenja zakona, ki dolofc, da ee morejo agent je tuje vlade registrirati pri državnem departmental, lede fader s I no vrhovno indilla je zadnji pondeljek rszveljsvilo obsodbo. J- ' m : PROSVETA HmIot m vm, kav lauiitik s Iktomt ; < PR08VETA MS7-M fo. Lawnemški poskusi "osne mobilizacije na zasede-ozemljih, poskus uporablja-moštvo, ki Nemce in njihov ■ m mrzi, bo ostal brezuspe-. Nemci brutalno uničujejo Hva Francije, Jugoslavije, e in Poljske in vseh drugih jarmljenih dežel. Zdaj pa ' vajo od njih, da bi jim po-ali, da bi pozabili na pokolje plenitve, da bi se odrekli svo-osvoboditvi. tier sam bo dal tem naro-priliko, da se maščujejo, iil bo ljucU, katere je ubi-Na delo bo poklical žene, Prim je moril otroke. Kako J bi uspel? Angleži imajo pre-ir, ki pravi, da je sicer mo-' konja privesti k vodi, a ne-|oce je, prisiliti ga do tega, bi tudi pil. Ilošna mobilizacija podjarmili evropskih narodov bo Hit- ja upropastila in osvobodila "oslavijo. Boji v Bosni oikva, 28. febr. (Reuter).— "kovski radio je poročal da-, da so jugoslovanski gueril-napadli v bližini železniške e Mostar-Sarajevo; obkolili uničili so več italijanskih gar-1 ter v roku šest dni ubili Italijanov. Število ujetni-je naraslo na 960 mož. « priliki teh zmag so dobili v ^e bogat vojni £len in sicer: tankov, 15 topov, 16 metalcev X 216 težkih in lahkih stroj-pušk, 10,000 ročnih granat poldruj- milijon patron. V ... — Strašna draginja ▼ Srbiji (Iz malih oglasov v belgraj-listu "Novo Vreme" je *>deti, da je vrednost dinar-»koro popolnoma propadla. so tako poskočile, da se komaj neverjetne.) * malih oglasih od 29. novem-nahajajo naslednje po-* Nujno prodam par čev-u antilopnega usnja—di-fa M00. Ženski zimski po--dinarjev 4500. Otroški dinarjev 13,000. Sod !J«' mlinarjev 2500*. Črna ^ '-'»nj k a suknja—dinarjev novembra čitamo na-lv' |*>noiiena moška j ' dinarjev 6400 "•^ka suknja, angleško "•"jc-v 15,000, Ženski '"'•"j* v 2500. Molki— M.74I iz orehove-Dr, '^'7,000. C 'rubra: »koro nove dinarjev. Obleka, "•dnje mere, od-'Imarjev 9000. No-n ka Kuknja, angle- rK' "arjev 22.000. " r"l"a gorski čev- r ' ".irjev «500. Nove i, ^ "'te — dinarjev dlt , " *t. 38, usnje ^»roUjUte mice »a *«br. (lUdiopre- B TOREK g. ^ čaju. Kako ugodno bi b bi mogli pristati in dol<* so, da ne bi trošili bend takem hitrem diru po ^ zelo težko ugotoviti kJe 0>«*Jo prihodnjič.) PROSVETA nosil še 3050. oziroma 2100 kg tovora, je ta polet ▼ dosedanji zgodovini zračne plovbe edinstven. Prilike pod njimi se za pri-stanje niso izboljšale. Zdajci pokaže magnetna igla velik odboj. Brez dvoma, leteli so preveč proti za padu. Okre-nejo proti vzhodu. (Če imaš namreč solace v solnčnem kompasu, ne opaziš, kdaj te zanese proti za padu, ker plove! še vedno proti tečajA.) Polnoč je minula. Zdaj bi morali biti na te- ČRTICE . AMT. ADAMIČ BOND STAMP če že mora biti tako . ,. vendar, tudi njegove ročice ali notice je škoda, kar je tako srčkan otrok. Rad ima Francka . . , telo se mu smili. Ubožček mali... Sedaj naj * izgubi še on, ie njega na j ne bo domov; umrla bo mati same žalosti. Domov mora in takoj! Jožek se je vročičnih oči opotekal domov. Pomežikovalo je ob poti. Tema se je valila za begajočim grešnikom, lovila ga je za rokav, že je skočila v črnosvilenlh copatah predenj, že ga je objela. Po vsem širnem polju so se strnile trume murnov v oglušujoč zbor. Pesem in krik sta kot val v žitnem polju, ko drevi preko trudnega klasja, kloneč ga in gladeč, brezkrili veter. Tam nekje — kdo ve kje! udarja takt tajinstveni kosec kot žabji kralj. Kresnice, blesteče, modrozelene zvezdice se dvigajo v nebo kol dušice. Sveti Peter je nalil olja v kristalne čašice in jih prižgal. Plamteči srp je pritrdil na Veliki voz in pripregel še Mali voz. Čudodelni svetec je razsipaval briljante, rubine, safire od morja do gora. Da bi človeško oko ne oslepelo od sijaja, je razprostrl mlečnovijoličasto kopre-no preko lesketajočih se draguljev. Jožek je gledal v nebo, toda njegove oči niso uzrle zvezd in meseca; kajti le preživo mu je strašila pred očmi bmtčeva okrvavljena glavica. Uho ni čulo pesmi s polja; kajti presilno je vpila vest za njim in ga preganjala kot stoglava pošast. Mukoma je hropel proti domu. 2e od-daleč je opazil, da je okno, ono nesrečno okno svetlo, da gori v jobi luč. Noga mu je zastala. "Francek je na mrtvaškem odru . . Sede kraj pota in se bridko razjoka. Privleče se za hišo, obstane in sklene roke na prsih. Ozre se v nebo, prosi šepetaje: "Ljubi bog, odpusti mi." Stopi v vežo in prisluškuje — vse mirno, mrtvaška tišina . . . Srce mu razbija v vratu. Z moško odločnostjo stopi na stopnice in prikoraka v nadstropje, obstane in pozorno prisluškuje. Iz kuhinje se začuje brazdanje po vodi; tu in tam zarožlja krožnik. — Mati pomiva posodo! Naprej se ne upa, nazaj noče; v veži se nasloni na zid in umira strahu. Zopet vse tiho, celo večnost... Jožek spolzne ob zidu in teleb-ne na tla. Odpro m kuhinjske duri; mati pogleda z lučjo v roki po veži. "Za božjo voljo, Jožek, kaj pa ti je?!" Mati se skloni nadenj, solze ji lijo po licu. Prihiti tudi oče, že napol razpravljen. Hitro dvignejo Jožka in ga odneso v posteljo. In ko mu mati ihte omOči potno Čelo, odpre oči; pogled mu bodi po sobi. S tresočim se glasom vpraša bolnik: ^ "Kje je Pranoek?. Je umrl?" Starši se spogledajo. Oče namrši obrvi in očita materi: "Vročičen je, blede. Kje neki je hodil tako pozno v noč! — čemu ne paziš na otroke? Sko-ro gotovo as je nevarno prehladu. Same skrbi so z verni, saj pravim, in stroški. Nemara bo, treba celo zdravnika." Jožek je zaprl oči; nič več ni čul materinega ihtenja . . . "Ne bom, ne bom nikoli več! Ne — ne — ne!" Krčevit jok ae razlega po sobi. Mati plane z ležišča Zaspani otroški obrazi se dvigajo; vsi otroci te prično jpkati. Najsll-nejši plač je pa zagnal najmlajši, oni, tam v zibki, da se je kar zamolknil. G5e ga vzame k sebi in ga stresa. Ko zažene Francek izmučen, hripav jok, ga položi oče na vznožje Jožkove postelje. "Ali se-ne joka Francek? Kaj se nI ub 11, ko je padel s predalnika?" (Datyo prihodnjič.) (Se nadaljuje.) Kar začuje Jožek poleg okna za seboj — težak padec in krik/ Omahnil je z okna na tla, tako se je prestrašil. Zatisnil je oči, poskočil na noge; niti ozrl se ni na predalnik, ampak kar zdirjal je skozi vrata in na stopnice. Mati mu je zastavila pot. Smuknil je mimo nje na cesto. Potem je tekel kar po cesti. Zavil je proti vodi. Tarnal je na glas in si z rokama brisal oči Za vodo se je vrgel v travo. "Kaj sem napravil, o jej, Jej! Francek se je zvrnil na tU in na glavo; teko strašno je udarilo. Joj, joj! Zakaj nisem pazil nanj, kakor so ml naročili mati! - Francek se je ubil. Zaprli me bodo ... obesili... Cemu je moral pogreb mimo! Izgubljen sem, vjeli me bodo, zaprli, obesili kot rszbojnika!" je stokal in lezel v gube. "Kaj — razbojnika?!" je zarohnel nad njim brkat, hudogled mož. Jožek je odrevenel, potem pa šinil p6konci in tekel, kolikor so ga nesle noge. Zunaj -mesta ' se je za ril v deteljo in lovil sapo. Zdajci ga je ■peklo v prst — trebušnjata črna mravlja se , mu je zagrizla v prst In se zvila v oblico. Koj je poskočil na noge in se s trudom otressl sovrstnika. Plašno se Je oziral po njivah. Na deteljišče je zavil dolg mož s koto na rami. Misleč; da je orožnik, ki ga zasleduje, je Jožek pobegnil. Visoko nad njim je krakala jata vran. S sklonjeno glavo jo je pobiral Jožek preko njiv In travnikov, mimo kozolcev In senikov. Prtbežal je v sadovnjak, na neko dvorišče. — Zarožljalo je; pes se je zakadil v divjem skoku proti njemu. Jožek je odskočil In bežal nazaj. Toda kam je zašel? od kod je prišel? Živa, nepredirna meja na levi; ah, ondi je plot! Jedva se mu je pogreznila noga v mehko gredico, je še nekdo zarjul od hiše: "Primite ga, držite ga, tetu!" Jožek je zastokal;, poleno mu je priletelo pod t noge. Vzpel se Je In se pognal na ono stran. , Ze zopet je bil v sadovnjaku, toda na levo ae je ; širilo polje. Krenil je v to smer in bežal. S sosednje oranice so zakričale nanj visoko spodre-cane ženske, golorok mož je zavihtel motiko In ( se zapodil za njim. Jožek ss js umaknil v veli- ( Item loku. Utrujen do smrti se je gnal kot preganjan srnjaček do bližnjega gozdiča. Lilo je od njega, lasje so se mu lepili po čelu. Ob gr- • movju si je strgal srajco in Že ga je oplazila veja po rssbetyenem obrazu, da as Je zgrudil v hladen, roflsn mah. Ko ss Js zavedel, Je drgetal In se tressl kot Šlbs na vodi. V glavi mu Js bučslo, pred očmi \ ss msgliio. Mencal si je oči. - Kje je? - Kaj se Je zgodilo? Zahropsl Js in vzdihnU: - "U-bijalsc!" Sapice so zaplesale po vrhovih šumen ples. , V neposredni bližini je zsškrtalo dsblo kot bi 1 zagrčala pošast. Nssrsčni JoŽek si je pomagal na noge In se z rosnimi očmi zamaknil v daljino, kjer Je polzelo solnce v zaton kot ogromna, ! krvaveča obla. Jožek se Je prestopil In stresel. Nova misel t gs Js navdahnila. — Morda ss ps Francek ni j pobil do smrti? Morda si js samo roke, nogs ; polomil? ... Saj tako hitro ae človek tudi ne ubije ... Predalnik je res visok, toda kolikrat i Je tudi pn sam že padel In še s vlšega! Lani s 1 gugalnlet pri sosedovih, v najhujšem pogonu In vznak! 81abo mu je bilo po padcu, da je bru- 1 hal ln veliko buško Je dobil na glavi, a to je bilo vse. — te res, Žs res; — toda zakaj js tako strsšno, silno udarilo na tla ... O, angsl vsruh moj, ne dopusti, da bi ae Francek ubil zares .. .1 da bi si polomil vsaj samo eno roko ali nogo ... 1 BOOKS BY LOUIS ADAH Cradle of Life....... From Many Land«.... Grandsons.......... Laughing in the Jungle My America.....«... Native's Return...... Two'Way Passage.... What's Your Nanjte?. . Ameriški vojaki. Id so pognali Japonce Is Buns, Nova Gvineja, ogledujejo zaplenjeno orožje. Order from •' ' v, & \ t' Proletarec 2301 Šouth Lawnd&le Avenue Chicago, 111. TISKARNA S.N.P.J. , Tiska vabila za vssslice in shode, vizitnic«, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA »A ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHMI ♦ ■ . ' •»< d, * .... Vsa pojasnila dajs vodstvo tiskam Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY su7-u S. Uwadal* Atom • • Chia Mrik ss Jki fte psUtofo BJHseAeftsL TuceJ eede] al nrok*, sš da |e Hat peodra? se tteae SMPJ. Ust »i—«a fo vela Isf*-* fsSeve |e v vsaki dndttel nekdo. ki M sed Mal Met vsak daa. Psjaanflai Vselej kakor hitro kateri teh Osnov preneha biti Srn SNPJ, aH če as preseli proč od druHne in be ssfetsval aam »vojius tednik, bode moral tleti Član is dotlčne družine, Id Jo tako skup* naročena na dnevnik Proeveto, to takoj nameniti uprevniltvu IM in obenem doplačati dotično vsoto listu Ploevota. Ako taja« stori, tedaj mora upravništvp snižsti datum sa to vsoto narotos* >rl njegovi ek^ediciji je to, da e pustil doma ves provljantln Uvel, kakor žHre Eskimi. Trdil je, da Je edino na ta način mogoče obvladati pokrajine ledu. Poleg tega je razpršil severno meglo, slikal Je nejevernim u-lesom, kako oselene tudi v severnih pokrajinah, kjer Je še suha ssmljs, spomladi travniki, v kakih pestrih bfcrvah žare rofte Um gori. Celo metulje in čebele Je opssovnL Cas Je potekli in prinašal nove iznajdbe. Dobili smo izpopolnjene aeroplane, radiotelegrafl* jo, vodljive vratne ladje. Sedaj k> pričele topel različne države upirati oči prdtl severu. Prejšnjim željam, da bi na severne« tečaju plapolala zastavs to ali one države, so^e pridružile zahteve svetovnega političnega položaja Ce bi se posrečilo preleteli severni tečaj, bi se odprU človeštvu nova pot. Točke, ki lete na lemeljski okli daleč narazen, ae preko eevsfiega tečaja približujejo. Bonltanoe. ki ne sme tigubljatl časa, bi lahko v najkrajšem času dospel iz Bostona (Severna Amerika) v Peking (KitaJaka). Kakšne Je ta raade-ljs po morju!-»V celotnem življenju bi se poznal >eko velik Pojavilo pa se je še novo Vprašanje. Domnevali so, da se yajprostirs med severnim tečajem ln Alaako še ogromna, ne- Iz tajnosti prirode Zbirka poljudno* ananatvenih črtic O BOJU ZA SEVERNI TEČAJ N. Damjan P' . (Nadaljevanje.) Andree pe se je dvignil ln Jim kmalu izginil izpred oči — za vedno. Zadnje poročilo Je odposlal s poštnim golobom. Dne U. Julije so torej le živeli, a kaj se Je zgodilo potem, ne ve nihče. Domneva se, da je padel nekje med Franca Jo-*efe deželo in Spitibergi v mor-je. V zadnjih letih pa ss Je razširile govorica, da je pristal nekje v Kanadi, kjer eo ga Eskimi ubili Te govorice niso potrjene. Za Andreejem je poskusil na isti način doeeči severni tečaj Amerikanec Wellman. Ta eks-pedicija ae je smešno končala Bret uspeha je šel tudi grof Zeppelin na pot. Izmed poelednjlh raziskov..|-cev, ki niso uporabljali srečnih ladij. Je najrnameniteJŠI Stefa,. son. Ta Je eden Izmed seda Jih velikih raziskovalcev,, lahko re-črmo, Nanssnov dedič. Novo