v PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana < gotovini Abb. costale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 186 (9491) TRST, petek, 13. avgusta 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO 52 DNEH BOJEV ZA PRA VICE PALESTINCEV IN LIBANONSKIH NAPREDNIH SIL V vr JUNAŠKI PALESTINSKI BORCI V TABORIŠČU TAL ZAATAR KLONILI PRED NADMOČJO KRŠČANSKIH KONSERVATIVCEV Konec odpora v taborišču postavlja arabske države pred resno vprašanje : kako preprečiti usmeritev palestinskega osvobodilnega gibanja na skrajna levičarska stališča BEJRUT. 12. — Palestinsko begunsko taborišče Tal Zaatar je klonilo. Desničarske krščansko-maroni tske čete so zavzele zadnje postojanke taborišča. Morda se še v kleteh nekaterih poslopij upirajo zadnji ostanki palestinske organizacije ter napredne libanonske muslimanske usmeritve. Že od zgodnjih ur današnjega d ne so začeli prihajati v Bejrut na zahodni strani tisoči Libanoncev in Palestincev, ki so bežali iz taborišča, ki so ga danes zasedle desničar- je eksplodirala bomba v kovčku • kandidiral ske sile. Prihajali so s tovornjaki desničarjev, ki so jih prepeljali do meje na zahodni strani Bejruta, kjer so jih sprejemali oddelki odporniškega gibanja ter jih potem začasno nameščali v poslopjih arabske univerze, ter v nekem poslopju prosvetnega ministrstva. V glavnem je šlo za ženske in otroke. Iz palestinskih virov se je zvedelo, da so desničarske sile pridržale vse mladeniče in odrasle moške. Kaj se je v tistih trenutkih dogajalo v taborišču samem in v njegovi okolici, bo verjetno ostalo vedno zavito v meglo. Gotovo je, da so krščansko desničarske sile v nekaterih primerih streljale na bežeče ljudi, neupošte-vajoč, če je šlo za borce ali za civilno prebivalstvo. Zgodilo se je tudi, da so prebivalci nekega bližnjega naselja Tal Zaatara pobili desetino palestinskih mladeničev samo zato, ker so jih dolžili, da so bili krivi za njihovo izselitev. Konec bojev za taborišče Tal Zaatar je prav gotovo nepreklicen. Morda še tu ali pa tam v kakšnem poslopju obstaja kaka oblika odpora, toda usoda taborišča je zapečatena. Krščansko desničarske sile so se polastile taborišča kot takega. Padec taborišča Tal Zaatar predstavlja brez dvoma pomembno prelomnico v političnih in vojaških dogajanjih v Libanonu ter sploh na Bližnjem vzhodu. Predvsem je treba zabeležiti hud udarec Palestinskemu osvobodilnemu gibanju ter sploh vsem naprednim silam, ki so se v Libanonu borile proti prejšnji vladavini za drugačno družbeno in politično ureditev-v tcjj državi, ki je zrasla iz zgodovinskih razmerij, ki dejansko niso ustrezala pogojem celotnega razvoia na tistem področju. Na drugi strani pa zaključek tragedije v Tal Zaatarju predstavlja tudi konec in istočasno tudi pospešek že dolgega trenja med arabskimi državami, ki v teh zadnjih časih niso bile zmožne, da bi preprečile tragedi io v Tal Zaatar ju ter sploh v vsem Libanonu. V tem trenutku se prav v Libanonu soočita Sirija in Egint. Sirija noče popustiti glede vodstva arabskega gibanja ter se obiektivno postavlja na stran krščanskih maronitov v Libanonu, medtem ko je Egipt ostal ora k Jeno brezbrižen glede usode Palestincev. V arabskem svetu se bije boj med desničarskimi in levičarskimi silami, a pri tem je opaziti poteze velesil. Pri bojih v Libanonu so bili morda najbolj aktivni Amerikanci, ki so brez dvoma v največii meri podpirali krščanske konservativne sile. Sovjetska zveza pa je bila morila nekoliko prizadeta, ker je Sirija nenadoma podnrla krščanske maronite ter zasedla dobro tretjino libanonskega ožemi ia. Žrtev teh oolitičnih iger pa so Palestinci. Njihova tragedija se je začela že pred skoraj tridesetimi leti, tedaj ko je bila ustanovljena neodvisna država Izrael. Potem so jih preganjali iz kraja v kraj. Najhuje se jim je zgodilo leta 1967, k? je Izrael zasedel Jeruzalem, del k-'s.iordanije ter področje pri Gazi. Nadaljnji udarec je prišel Palestin-cem s strani jordanskega kralja Huseina, ki je na svojem ozemlju nkvidiral palestinsko osvobodilno gibanje. Potem so Palestinci, tudi na podlagi raznih sporazumov, pridobili možnost naselitve v Libanonu v okviru vsearabskega sporazuma. Palestinska gverila pa je v določeni nieri prerasla te sporazume ter spremenila južno mejo Libanona v središče spopadov z Izraelci. Vse to pa ni bilo po volji libanonski krščanski maronitski desnici, ki je bila prej Primorana, da sprejme že omenjene SDorazume. Vsa ta dogajanja je treba povezati seveda tudi s politiko velesil. la_koj po kipurski vojni je ameriški rmfVn* tain’k Kissinger načel pobu*0 majhnih korakov, oziroma politiko «korak za korakom», v pričakovanju dokončne rešitve do katere naj bi prišlo na ženevski konfe-re.nci. Verjetno so že takrat v ameriških. in sploh zahodnih krogih računali na to, da bo prišlo prej ali slej do likvidacije palestinskega gibanja ter s tem tudi do rešitve vprašanj na Bližnjem vzhodu. . Razplet dogodkov je potrdil, da Je bil ta račun v skladu z zgodovinskim dogajanjem. Arabski svet je bil preveč razprt, da bi soglasno Podprl in podpiral zahteve palestinskega naroda. Prišlo je do o-strega spopada med desničarskimi m levičarskimi silami in nazadnje se do odstopa Sirije, ki je vseskozi veljala za enega od najbolj vpliv-' nih činiteljev enotnosti v arabskem svetu, žrtev teh nasprotij so postali Palestinci. Kaj se bo jutri zgodilo? Kaj bo sklenil Arafat, ki je predstavljal v palestinskem osvobodilnem gibanju? V arabskem svetu se danes, po padcu Tal Zaatara PLO izgubila stavnik za predsedniške volitve na vsedržavni konvenciji' republikanske stranke, ki bo v Kansas Cityju prihodnji teden. Na tiskovni konferenci je senator Buckley izjavil, da njegova morebitna kandidatura za predsednika ZDA je le. oddaljena možnost, ker ne računa na izvolitev, temveč stremi samo za tem, da bi sprostil glasovanje na konvenciji. Buckley je še pristavil, da se še ! je zanikala, da bi bila'odgovorna za ni dokončno odločil za to potezo, pri. nekega terorista. Teroristi so od vrgli še eno bombo in nato streljali z avtomatičnim orožjem na potnike, ki so bili v hali. Turška policija je hitro odgovorila na njihov napad ter prisilila dva terorista, da sta se zatekla v neki stranski prostor. Prijeta terorista sta izjavila, da pripadata skupini ljudske fronte za Buckley nov kandidat v tekmi za predsednika KANSAS CITY, 12. — Senator James Buckley iz newyorske države ni danes izključil možnosti, da bi Zaatara, bojijo, da bo SK,jP®i ijuoskb ironie za svojo prejšnjo vpliv- osvoboditev Palestine, ki jo vodi nost in da se bo organizacija razce- j ^eor8 Habas. Ta oi ganizacija pa pila. Obstaja nevarnost, da bo pre- Ie zanikala, da bi bila odgovorna cejšen del te organizacije prešel j P°skus preusmeritve letala El Al. pod vpliv tistih, ki zavračajo vsa- j V izraelskih krogih hvalijo turške kršen kompromis, vsakršen spora-1 oblasti, medtem ko kritizirajo za-zum ter zastopajo izključno le zah-1 hodne države, češ da po dogodkih tevo po neizprosnem boju proti Iz- v Entebeju niso sprejele potrebnih raelu in vsem sovražnikom ali na- j ukrepov za boj proti teroristom, sprotnikom Palestincev. ! Na koncu še nekaj podatkov o tragediji v Tal Zaataru. Davi so tisoči Libanoncev in Palestincev bežali iz taborišča. Desničarji so jih prevažali potem s tovornjaki do zahodnega Bejruta. Koliko je bilo ljudi v taborišču? Cenitve so zelo različne. Nekateri pravijo deset tisoč, drugi trideset tisoč. Kaj se je dogajalo pri evakuaciji civilnega prebivalstva in vmes tudi oboroženih enot palestinskih in naprednih gverilcev, se še ne ve, gotovo je le, da so krščansko maronitske enote streljale na skupine ljudi, ki so bežale brezglavo po cesti, ki pelje iz taborišča samega. Vrhovno poveljstvo krščan-skih desničarskih enot je sicer uka- j zalo, naj ravnajo z vsemi ujetniki J po vseh predpisih mednarodnega pra- J va, toda prav gotovo je, da so se j odigravate strahotne maščevalne akcije, ki so zahtevale desetine, če ne stotine žrtev. Pripomniti je še treba, da so v trenutku, ko so prihajale kolone palestinskih in arabskih beguncev v zahodni del Bejruta, krščansko maronitske sile obstreljevale ! to področje z močnim topniškim ognjem. Konec bojev pri Tal gaatwti; .gp ‘•SfL — __'-1 — • 'S : kot republikanski pred-1 se utegnilo zgoditi, da ne bi bil že pomnil pa je, da so nekateri konservativni člani republikanske stranke prišli v stik z njim, ker niso zadovoljni s kandidaturo Richarda Schweikerja za mesto podpredsednika. V nekaterih krogih menijo, da predstavlja Buckleyeva kandidatura poskus. ki naj bi vsaj v prvem trenutku onemogočil Fordovo kandidaturo. Ford je sedaj pred Reaganom, čeprav ne razpolaga še s 1130 glasovi, ki so potrebni za izvolitev pri prvem glasovanju. Če bi Buckley postavil svojo kandidaturo, potem bi na prvem glasovanju izvoljen eden od dveh kandidatov. Po pravilih pa morajo delegati glasovati za uradne kandidate, toda pri drugem glasovanju niso več vezani na to omejitev. Buckley trdi, da bi njegova pobuda utegnila sprostiti ves potek glasovanja.. Trdi seveda tudi, da bo samo na ta način mogoče premagati demokratskega kandidata Jimmyja Carterja. Pogovori Praxi-Jenkins RIM, 12. — V okviru svojega o-biska v Italiji se je britanski notranji minister in bodoči predsednik izvršne komisije FCS Roy Jen-kins sestal s socialističnim tajnikom Bettinom Craxijern. Pri pogovoru je bil navzoč tudi direktor «Avanti» Paolo Vittorelli. Jenkins in C'raxi sta obravnavala notranji položaj v obeh državah ter prisrčne odnose med italijansko socialistično stranko in britanskimi laburisti. PRVA ŽRTEV STRUPENEGA DIOKSINA? Preplah v Brianzi ob rojstvu mrtvega novorojenčka v Desiu Zdravniki zanikajo, da bi bilo otrokovo smrt pripisati dioksinu r:! ■ ■ il»............ \i ZUNANJI MINISTRI RAZPRAVLJALI 0 SPREJEMU NOVIH ČLANOV IN OPAZOVALCEV Veliko zanimanje v svetovni javnosti za pogovore neuvrščenih v Sri Lanki Z aklamacijo sprejeti med neuvrščene Angola, Komorski otoki in Sejšelski otoki - Pripravljajo osnutka dokumenta o gospodarskih vprašanjih ter akcijskega programa neuvrščenih meni uvod za verjeten ’iiapad ma^S-nitskih krščanskih * sil v povezanosti s sirsko vojsko na celotno ozemlje pri Bejrutu. Boji se namreč odvijajo na vseh glavnih frontah glavnega mesta in tudi na severu in na jugu. ATENTAT V ISTANBULU Palestinska levica odklanja odgovornost ISTANBUL, 12. - Teroristični napad na istambulsko letališče je zahteval štiri človeške žrtve. O tem številu pa še niso znane točne navedbe. V nekaterih krogih trdijo, da jih je več, v drugih pa manj. Po poročilu turške policije so arabski teroristi začeli streljati, potem ko COLOkJBO. 12.Zunanji mini-rstjsl "'mwvrScenega sveta s« ; danes zaceli delovni del svoje konference. Beseda je stekla o sprejemu novih članov, opazovalcev in gostov, razpravo o tem pa bodo nadaljevali tudi jutri. Za zdaj so se oblikovale tri skupine vprašanj pri tej točki dnevnega reda. V prvi skupini so zahteve Romunije in Filipinov (za status opazovalca) in Portugalske (za status gosta). Prošnje teh držav so v glavnem sprejeli s simpatijami, toda postavilo se je vprašanje, ali te države izpolnjujejo merila, postavljena za status, ki bi ga rade dobile. Pri tem so v razpravi posebej poudarili, da so merila, sprejeta že na beograjski konferenci 1961, še vedno veljavna, zlasti ko gre za člane in opazovalce, medtem ko pri vprašanju gostov prevladuje blažje razpoloženje. Ker se tudi popoldne o tem niso mogli spo- razumeti, je predsedujoči pozval udeležence, naj se o prošnjah teh treh držav med seboj posvetujejo, tako da bi na jutrišnji seji lahko dosegli soglasje. Posebej so obravnavali prošnjo Grenade, ki je zdaj opazovalka, da bi jo sprejeli v neuvrščeno gibanje. Zapletlo se je pri proceduralnih vprašanjih, ker te prošnje poprej ni obravnaval koordinacijski biro, kakor je navada. Vendar so o Grenadi razpravljali že, ko je prosila za status opazovalca. Ob koncu razprave je predsedujoči Feliks Banda-ranaike predlagal, naj se sestanejo latinskoameriške države, ki sodelujejo na konferenci, in do jutri pripravijo svoje stališče in predlog glede prošnje Grenade. Največ polemike je bilo, kakor poroča Tanjug, v zvezi s prošnjo Maldivskih otokov, ki so tudi zaprosili za polnopravno članstvo. O ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiHifiuiiminiiiiiiiiiMiTmiiiiiitiiiniumiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimi«niiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiim RIMSKI ŽUPAN PRI LEONEJU Predsednik republike Leone je sprejčl Carla Giulia Argana, vodjo levičarske uprave rimske občine- (ANSA) Taborišče Tal Zaatar je klonilo pred nadmočjo krščanskih-maronitskih konservativcev, ki jih podpirajo Sirci ter verjetno druga sile na Zahodu. S tem se je zaključila ena od najhujših ža-loiger v zgodovini palestinskega ljudstva, ki je bilo pregnano s svoje zemlje že pred tridesetimi leti. Na medministrski konferenci neuvrščenih v Colombu je bila razprava o sprejemu novih članov ter opazovalcev in gostov. V teku so tudi končne prijave za srečanje šelov držav in vlad neuvrščenih, ki se bo začelo v po-• nedeljek. 1 V bolnišnici v Desiu je Anto-inietta Phčella, ena' 'od nosččnic ________j», z območja, ki ga je prizadel stru- hajbolj zmerno politično usmeritev- -peni oblak dioksina, rodila mrtve- ga otroka. Zdravniki sicer trdijo, da otrokova smrt ni bila odvisna od zastrupitve z dioksinom, med nosečnicami pa je zavladal dokajšen preplah. Danes bosta v milanski porodnišnici splavili prvi nosečnici, ki sta se odločili za ta korak. Po nekajdnevnem zatišju je u-por temnopoltega južnoafriškega prebivalstva znova izbruhnil, tokrat v Capetownu, od koder poročajo o silovitih spopadih med demonstranti in policijo. Krvava represija, Vorsterjevega rasistične- ga režima je doslej zahtevala 30 mrtvih in okrog 70 ranjenih. S tem je tragični obračun izgredov v zadnjih dveh mesecih narasel na nad 200 mrtvih in nad 1.000 ranjenih. Florentinski sodnik dr. Vigna, ki vodi preiskavo o umoru rimskega kolega dr. Occorsia je pred nekaj dnevi zaslišal šefa oddelka za notranjo varnost pri obveščevalni službi gen. Romea v zvezi s poročilom SID z dne .26. maja o možnosti desničarskih terorističnih izpadov, čeprav je molk preiskovalcev v zvezi z zasliševanjem neprediren, bi sodeč po pomanjkanju reakcij lahko sklepali, da je gen. Romeo odgovarjal bolj izčrpno na vprašanja dr. Vigne kot pa na vprašanja dr. Vitalo-ueja pred dvema tednoma. tem je konferenco obvestil predstavnik Libije, čeprav nihče ni zanikal pravice te majhne, komaj osvobojene otoške države, da bi se pridružila neuvrščenemu gibanju, je bilo precej pripomb, češ da ni zahteve Maldivskih otokov in zato tudi ni moglo biti ustreznih posvetovanj v koordinacijskem biroju. Kljub navzkrižnim stališčem je Libija ostala pri predlogu in stališču, da so vsi pogoji za sprejem in da bi bila škoda za gibanje, če se mu že zdaj ne bi mogli pridružiti Maldivski o-toki. V to skupino držav (ki niso uradno zahtevale sprejema) so u-vrstili tudi Pakistan, za katerega je predstavnik Saudske Arabije dejai, da gre za državo, ki je že poprej bila izrazila željo, da bi postala o-pazovalka med neuvrščenimi. Predsedujoči Feliks Bandaranaike je pojasnil, da je Pakistan ob priliki izrazil samo željo, da bi sodeloval na nekem sestanku neuvrščenih o gospodarski problematiki, sicer pa ni nobene pakistanske zahteve za sprejem. Zato konferenca ministrov o tem ne bi mogla razpravljati. Sicer pa so zunanji ministri na začetku današnjega zasedanja z aklamacijo potrdili sprejem Angole, Ko-niorskih otokov in Sejšelskih otokov v polnopravno članstvo neuvrščenega gibanja. To so novoosvobojene afriške države, ki so se izrekle za neuvrščeno politiko. Konferenca je ustanovila danes tudi dve svoji delovni telesi - politični in gospodarski odbor. V gospodarskem odboru obravnavajo osnutka ustrezne Deklaracije (o gospodarskih vprašanjih) in akcijskega programa. Ta dva dokumenta, ki so ju pripravili predstavniki Sri Lanke, ugotavljata stanje gospodarskih odnosov v svetu in določata strategijo boja za novo gospodarsko ureditev. Program akcije neuvrščenih na tem področju pa v veliki meri temelji na že znani deklaracije «skupine 77» (države v razvoju) iz Manile. ' Tito odpotoval v Colombo BEOGRAD, 12. — Jugoslovanski predsednik Tito je odpotoval danes zvečer v Colombo na če’u jugoslovanske delegacije, ki se bo udeležila srečanja neuvrščenih na vrhu. V jugoslovanski delegaciji so, poleg zunanjega ministra Minica, ki je v Colombu že nekaj časa in ki se aktivno udeležuje medministrske konference, sekretar izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Borislav Šefer in član predsedstva Cvijetin Mijatovič. Konferenca med šefi držav in vlad neuvrščenih se bo začela v ponedeljek. ■ Tudi Waldlieim na vrhu neuvrščenih NEW YORK, 12. — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim bo v soboto odpoto val v glavno mesto Sri Lanke Colombo, kjer se bo udeležil konfe- rence neuvrščenih. Glasnik OZN je izjavil, da'bo generalni tajnik svetovne organizacije imel daljši govor med otvoritveno slovesnostjo. Waldheim se bo vrnil v New York v sredo, 18, avgusta. Danes izvolitev sicilske deželne vlade PALERMO, 12. — Deželni svet Sicilije bo jutri izvolil dvanajst od bornikov, ki bodo sestavljali deželni odbor. Včeraj so za predsednika deželnega sveta izvolili demokristjana Bonfiglia. Zanj so glasovali demokristjani, socialisti, socialdemokrati in republikanci. Danes so ves dan potekala pogajanja med strankami leve sredine za določitev odbornikov. Še o policijskem terorju v Avstriji Izjave predsednika zveznega tajništva za zunanje zadeve SFRJ o nastopu avstrijske policije proti slovenskim demonstrantom BEOGRAD, 12. — «Ravnanje avstrijske žandarmerije s koroškimi Slovenci, ki so mirno demonstrirali proti šovinistični manifestaciji Heimatdiensta, jasno priča o položaju slovenske manjšine v Avstrije in o nadaljeva- nju grpžeuj jn pritiskov. Takšno ravnanje najodločneje obsojamo, in..spsede "to dejstvo sicer zanikajo SUI 21'#* /S rtadalime slsbšdnie iv» in rio in Antnnicitt'» nm• .< «k-* , _ J y ®!s»& K «tisP Prejšnji teden so v tržaški občini ugotovili šestnajst primerov nalezljivih bolezni. Iz poročila občinskega zdravstvenega urada je namreč razvidno, da so v obdobju od 2. do 8. avgusta zabeležili po en primer gastroenteritisa, mononukleo-ze, ošpic, noric, oslovskega kašlja ter salmoneloze, štiri primere nalezljivega vnetji^ priušesne slinavke ter po tri primere srbečice (vse tri izven občine) in nalezljivega vnetja jeter. Eden od teh je imel smrtne posledice. Obvestilo vinogradnikom Pokrajinsko kmetijsko nadzorniš-tvo obvešča vse vingradnike, proizvajalce in trgovce, da so dolžni prijaviti vino, ki ga imajo v zalogi dne 31. avgusta vsakega leta. Prijavo je treba oddati, kot običajno, pri pristojni občinski upravi v roku od L do 6. septembra Obrazci, na katerih je treba napisati prijavo, so že na razpolago pri pristojnih občinah. Ob tej priložnosti opozarja, da ne bo dovoljen za oddajo prijave nikakršen podaljšek roka. Kdor prijave ne bo predložil, bo, v smislu člena 83. OPR številka 182 iz leta 1975, kaznovan z globo od 100.000 do 1 milijona lir ter z objavo obsodbe v dveh dnevnikih. Priporočamo oddajo prijave v času med prvim in šestim septembrom letos. Ob nadaljevanju sestanka pokrajinskega zdravstvenega odbora so sestavili prednostno lestvico vprašanj, ki jih bodo morali v najkrajšem času rešiti. V Tržiču bodo u-stanovili konzorcij za zdravstvena in socialna vprašanja, v Štarancanu in Mušu bodo uresničili občinski higienski pravilnik, v Gradišču bodo izdali pravilnik za brivnice in frizerske salone. Porodniško ambulanto bodo posodobili v Foljanu - Sredi-polju, v Ronkah pa bodo uredili pravilnik za občinsko klavnico. Kar zadeva Gorico, bodo tu uredili več stvari. Izdali bodo pravilnik za glavno tržnico ter za prodajalne z ribami. V občinski klavnici bodo postavili večje hladunike. To delo bo opravila družba Mariter. Včeraj se je mudil v Tržiču, na povabilo upravnega sveta občinskega podpornega zavoda, deželni odbornik za delo Dal Mas. Z upravitelji tržiške občine ter vodstvom podpornega zavoda se je pogovarjal o možnosti za ureditev in razširitev doma za ostarele v Ulici Concordia, ob finančni podpori dežele. Upravitelji so deželnega odbornika tudi seznanili s finančnimi težavami zavoda. Urnik trgovin za veliki šmaren OSMIČ A Anton škerk — Kontovel 235 — toči belo in čmo vino. Mali oglasi PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin. Ob Vdlikošmarenskih praznikih, bodo trgovine v Gorici poslovale po naslednjem urniku. Jutri, 14. avgusta: trgovine bodo odprte po običajnem urniku. Nedelja, 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte; v jutranjih urah bo odprta le dežurna cvetličarna. Ponedeljek, 16. avgusta: vse trgovine bodo zaprte; v jutranjih urah bodo odprte pekarne in mlekarne. Brivnice in frizerski saloni bodo v soboto odprti ves dan; zaprti pa bodo v nedeljo, ponedeljek in torek. Zanimive prireditve v Gradišču Tudi letos bomo v Gradišču pri-sostvovab številnim turistično - kulturnim prireditvam, ki jih že več let prireja krajevna turistična ustanova. Namen teh prireditev ob koncu avgusta je predvsem ta, da bi v Gradišče prišlo čimveč turistov ter da bi si poleg prireditve ogledali še druge zanimivosti mesta ob Soči. V okviru teh manifestacij spada Hladno in deževno Vreme se nikakor noče spametovati. Nad njim začenjajo obupavati po značaju celo najbolj prepričani optimisti. Razočarali so se celo nad statistikami. Po številkah, ki so jih vremenoslovci leto za letom beležili in sestavili statistike, je 10. avgust najtoplejši dan v letu. In ste videli, svoje podatke morali popraviti. Ob takšnih vse prej kot razveseljivih novicah se pripravljamo na veli-košmarenske praznike. Letošnji bodo za dan krajši, ker «padejo» na nedeljo. Toda slabo vreme ustaljenih poletnih navad ni spremenilo. Kolektivne počitnice normalno trajajo, prav tako tudi dopusti po uradih in trgovinah, v nekaterih so spustili navojnice in nanje pritrdili napis: Zaprto od. . . do . . . Že pred šmarnom je zaprtih veliko trgovin, še več pa jih bodo zaprli po 15. avgustu. Tako je bilo vedno in zakaj naj bi bilo letos drugače, dežju navkljub. POLITIČNI TAJNIKI SO NA POČITNICAH Doslej še nobenih stikov za sestavo odbora na pokrajini Predsednik Gennaro Compagnone se zaveda težav, katerim gre nasproti Povratek otrok z Gorij Jutri popoldne se bo vrnila v Gorico skupina otrok, ki je letovala v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Avtobus bo prispel predvidoma ob 15. uri na Travnik, kjer bodo malčki lahko spet objeb svoje drage. Predsednik pokrajinske uprave Gennaro Compagnone, ki je bil v nedeljo zvečer izvoljen na vodstvo krajevne ustanove z glasovi vseh strank ustavnega loka, da bi preučil možnosti za sestavo odbora na podlagi široke podpore ustavnih strank, doslej ni imel uradnih stikov s strankami. Eno prvih dejanj, ki ga je novi pokrajinski predsednik i-mel za potrebnega storiti v sedanjem občutljivem političnem trenutku, je temeljit posvet s svojimi tovariši v stranki. Na sestanku, ki ni imel formalnega značaja, čeprav so mu prisostvovali vsi vodilni politiki v pokrajinski federaciji, so analizirali potek pokrajinske seje in stališča, ki so jih zagovarjale posamezne stranke. Kakor nam je povedal predsednik Compagnone, se od nedeljske seje pokrajinskega sveta pa vse do včeraj ni nič spremenilo v zadržanju strank, kar pomeni, da ni nastopil še noben nov element in da ima pred seboj še vse stike, ki jih namerava začeti na bilateralni podlagi. Prve stike išče novi predsednik s pokrajinskim tajnikom krščanske demokracije Brunom Longom. Srečanje ni bilo možno zaradi tajnikove odsotnosti. Kakor smo izvedeli, je zaradi počitnic odsoten tudi pokrajin- ski tajnik KP1 Tullio Paiza, že poprej pa je odšel na počitnice pokrajinski tajnik PSI Mario Del Ben. Potemtakem ni pričakovati, da bi pogovori o sestavi programa in večine kaj prida napredovab pred šma-renskimi prazniki. Vsekakor je Compagnone odločno pripravljen izpeljati svoj mandat in ugotoviti, kolikšna je stopnja pripravljenosti za sodelovanje. Zaveda se, da so si stališča strank zelo narazen in da bo potrebno precej truda, preden se bo pokazala kakšna možna rešitev. V goriških političnih krogih poudarjajo, da je sestava Andreottije-ve vlade lep primer sodelovanja in da so vzdržani glasov; ob pravem trenutku pogruntavščina, ki je lahko tudi za našo, goriško rabo bolj kot na mestu. GOBARSKA SEZONA DOSEGLA VIŠEK Na goriškem pokritem trgu prodajo dnevno od 4 do 5 stotov gob Prinašajo jih gobarji s Krasa, iz Vipavske doline in celo s Tolminskega Gobe, dragocena poslastica, na goriški tržnici. Goriški pokriti trg je že nekaj dni bogato založen z gobami. Dnevno jih prodajo v tem času od 4 do 5 stotov. Povečini jih na trg prinašajo gobarji iz Jugoslavije. Kot nam je povedal občinski funkcionar na zelenjadnem trgu Bregant, je gob izredno veliko po vsem Krasu. «Pravijo mi, da jih je vse polno od Zagraja, kjer.se Kras začenja, pa vse do Dobrovnika. Moram pa povedati, da jih je zelo veliko tudi v Vipavski dolini in da jih prinašajo celo s Tolminskega.» V začetku gobarske sezone jih je bilo na trgu samo kakšnih 70 do iiiitiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiMiimiiiinimimiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiimi TEŽAVE V S0LSTVU V videmski pokrajini kar 730 poškodovanih učilnic Kako zagotoviti reden začetek pouka za skoraj 6000 dijakov Obnova porušenih krajev v Furlaniji - Julijski krajini le ni stekla tako hitro, kakor so napovedovali. Do sedaj je bilo kup obljub, dosti manj pa je bilo dejanj, še pred zimo, ko se bodo začele težave zaradi vremenskih razmer, se bodo morale oblasti spoprijeti z zelo težkim vprašanjem. Naravna nesreča 6. maja je samo v videmski pokrajini onesposobila 750 učilnic, kar pomeni, da je skoraj šest tisoč dijakov ostalo brez ustreznih šolskih prostorov. Kaže, da do sedaj oblastem še ni uspelo zagotoviti primernih prostorov. Izjema je samo v Centi in Brdu, kjer posebna zidarska zadruga iz Carpija hiti postavljati dve montažni šoli. če ne bo nepredvidenih zastojev, bodo dijaki lahko vstopili v nove prostore že 1. oktobra. Sicer pa si tudi šolske oblasti še zdaj niso na jasnem, kako bodo rešile težko vprašanje. Trenutno proučujejo tri predloge. Prvi predvideva izselitev šoloobveznih otrok v zavode, kjer bi imeli tudi potrebno o-skrbo. Za ta predlog se ogreva tudi vlada v Rimu. Seveda pa z njim ne soglašajo predvsem starši, ki bi tako ostali skoraj za stalno ločeni od svojih otrok. Vlada je že nakazala deset milijard lir za kritje stroškov vzdrževanja in za nakup potrebne opreme. Drug; predlog, ki je bolj sprejemljiv za starše, predvideva prevoz otrok v kraje, kjer šolska poslop- ja niso utrpela takih poškodb, da bi bivanje lahko postalo nevarno,- Vendar pa je s tako rešitvijo povezanih kup težav. Sorazmerno lahko je oskrbeti prevoz dijakov iz Čente ali Fojde v Videm, ker je to kratka relacija. Težave nastanejo pri prevozu otrok iz bolj oddaljenih krajev, ki so pa tud; na žalost najbolj porušeni. Verjetno pa bi se pojavile težave pri iskanju primernih prevoznih sredstev, saj bi bilo treba zagotoviti najmanj 30 do 40 avtobusov! Najboljša rešitev bi seveda bila postavitev novih šol. Predsednik deželnega odbora Comelli je na nedavnem sestanku na videmski pokrajini povedal, da se dežela zanima za čimprejšnjo postavitev 250 montažnih šol, v katerih bi se dijaki počutili udobno in ki bi lahko služile svojemu namenu od 15 do 20 let. Vendar uresničitev tega načrta prav gotovo ne bo mogoča do začetka pouka V prihodnjem tednu je predviden nov sestanek na deželni upravi. Šolski skrbnik bo takrat razpolagal s točnimi podatki o številu šoloobveznih otrok. Verjetno bodo podatki precej drugačni od ocen, ki so jih napravili ob koncu junija. Ljudje ne verjamejo več obljubam in za- 80 kilogramov na dan, in to predvsem zaradi tega, ker so bile gobe manjše. Največ je jurčkov in jor-dank. Nekateri primerki so tako veliki, da celi ne bi šli v lonec. Naravno je, da po gobah sedaj na veliko sprašujejo gospodinje in tudi trgovci na debelo. Goriški trg je znan po gobah, kadar je sezona, zato se vsako jutro pripelje v Gorico tudi nekaj prekupčevalcev s kombiji, ki pa kupijo večje količine in jih odpeljejo v Videm, Pordenon in v razne kraje Veneta. Včeraj, denimo, se je v Gorico pripeljal celo prekupčevalec iz Catanie. Kakšne so cene? Kot so nam povedali na trgu, so dvojne: zgodaj zjutraj — gobarji so na trgu že okoli 5. ure — so jih na debelo prodajali prekupčevalcem tudi po 500 lir, največ pa po 1.000, kasneje v nadrobni prodaji pa tudi po 2.000 in celo 3.000 lir. Najdražje so pa še zaprte jordanke, ki jih sladko-kusci jedo v solati. Včeraj dopoldne je bilo v kotu, kjer so gobarji razstavili svoje blago, najbolj živahno, veliko bolj kot pri stojnicah s sadjem in zelenjavo. Delno zaradi tega, ker gre za novost, ob kateri se marsikomu poraja radovednost, delno pa tudi zaradi kupčije. Ko smo se zapletli v pogovor z gobarico in jo vprašali, odkod blago, je skopo odgovorila: iz Jugoslavije. Ko smo silili vanjo, da je Jugoslavija velika, je popustila in povedala, da so gobe z Vipavskega. Toda iz katerega kraja na Vipavskem, smo vztrajali, toda kraja ni povedala. Kako pa naj bi izdala kraj, kjer rastejo jurčki, veliki kot dežniki, ko vsak od njih tehta skoraj kilo. Pet takšnih pa je «žrnada» v žepu. «Včasih je bil tudi Panovec poln gob, pojasnjuje Bregant. Spominjam se še, ko so jih iz tega gozda prinesli v Gorico na trg tudi po 2 - 3 stote, danes pa je veliko, če jih prinesejo 20 kg. Takšno osiromaše-nje gozda je pripisati kriminalnemu ravnanju z gobami. Zato vas prosim, če opozorite gobarje in tiste, ki se občasno odpravljajo ponje, naj se obnašajo tako, da bo tudi za naslednja leta dovolj blaga. Predvsem jih opozarjam, naj ne pobirajo gob s korenikami. Ko se odpravljajo v gozd, naj imajo pri sebi nož in odrežejo korenino ter odstranijo trose, ki so pod dežnikom. Iz tega namreč nastaja seme in nova goba. Priporočam tudi, da stare gobe pohodijo puščajo domače kraje. Vsak dan izdajo na videmski kvesturi nekaj j in jih na ta način oplodijo. Nikakor deset potnih listov za prekomorske ' pa naj ne uničujejo neužitnih in dežele. Koliko ljudi pa se je že iz- j strupenih gob. ker imaio tudi te selilo v dežele skupnega evropskega , gobe svojo vlogo pri ob_anjevaniu tržišča je težko ugotoviti. I ravnovesja v naravi, m, končno mar ni doživetje, naleteti v gozdu na živopisano gobo, nič manjše, kot na cvetlico,» je zaključil Bregant svoje ekološko razmišljanje. Seveda skriva gozd za neizkušenega gobarja številne pasti. Razstava neužitnih in strupenih gob, ki so jo pripravili na pokritem trgu, dovolj zgovorno opozarja na to, da je potrebna pri nabiranju gob skrajna previdnost. Gobe na trgu pregledajo in izstavijo dovoljenje za prodajo. Tudi nedeljski gobarji, predvsem tisti, ki v svoje poznavanje gljiv nimajo trdnega zaupanja, jih prinesejo na pregled. In še prav i-majo, kajti «iti po gobe» ima v slovenščini dvojni pomen. Mirenski pevci drevi v Ronkah V Ronkah bo drevi gostoval, v okviru poletnih prireditev, moški zbor iz Mirna, ki ga vodi Anton Klančič. Za nastop, ki bo ob 20.30, vlada v Ronkah precejšnje zanimanje. Jutri zvečer, prav tako ob 2Ò.30, pa se bo občinstvu predstavil harmonikarski oktet iz Nove Gorice. Trčenje na križišču v Jamljah Do lažjega trčenja je prišlo včeraj v Jamljah, na odcepu ceste za mejni prehod. Trčila sta avto fiat 500, goriške registracije, ki ga je upravljal 30-letni finančni stražnik Guido Ferrigo in avto znamke bmw 2800, tržaške registracije, ki ga je vozil 49-letni Antonio Di Drusco iz Trsta. Pri nesreči se je poškodoval le voznik fiata 500, ki so ga sprejeli v tržiško bolnišnico s prognozo okrevanja v dveh tednih. Športno društvo Juventina iz štandreža vabi na TRADICIONALNO Š A G R O ki bo danes, jutri, v nedeljo in ponedeljek na domačem nogometnem igrišču. Spored: O DANES ZVEČER tek v vrečah; □ JUTRI tekmovanje v briškoli; □ v NEDELJO ples; □ v PONEDELJEK izvolitev lepotice Juventine ter mistra 1976. Vabljeni! Včeraj-danes iz guriškega matičnega urada ROJSTVA Massimiliano Spina, Luca Ruggieri, Diego Carbonella, Fiorenza Vescovi, Veronica Polmonari, Francesca Polmonari, Majda Klemše, Natasha Diotto. SMRTI: 82-letni upokojenec Elia Marchesini, 87-letni upokojenec E-doardo Antorielli, 88-letna gospodinja Santa Gradolato vd. Valmas-sori, 87-letna gospodinja Anna Maria Stabile vd. Pozzar. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Forzo Verdi 57, tel. 28-79, DEŽURNA LEKARNA V 1RŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike 26, tel. 72-341. iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuuiiiiMiiiitiii IZ POROČILA POVELJSTVA V treh mesecih karabinjerji aretirali 291 oseb v F. k. Poleg redne dejavnosti tudi pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Poveljstvo videmske legije karabi- da stsa opravili bombni atentat na njerjev je objavilo poročilo o delovanju v zadnjih mesecih. V tri mesečju maj julij (podatki se nanašajo na celotno področje Furlanije - Julijske krajine) so are tirali 291 oseb. ud teh so 159 are tirali, ko so jih zalotib pri kaznivem dejanju, 132 pa so jih prijeli na podlagi zapornih nalogov. Zaradi najrazličnejših prekrškov, so v tem obdobju prijavili sodišču kar 1.192 oseb. zaplenili pa so tudi precejšnjo količino naropanega blaga, ki je vredno približno 600 milijonov lir. Poleg preganjanja kriminalne de javnosti pa opravljajo karabinjerji tudi nadzorstvo prometa na cestah. Zaradi najrazličnejših prekrškov so v treh mesecih naložili kar 13 991 glob, 1.465-krat pa so posredovali ob prometnih nesrečah. Odvzeli so tudi 285 vozniških dovoljenj. V zadnjem trimesečju so se karabinjerji izkazali tudi v nudenju pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu v Furlaniji. Poskrbeli so tudi za zaščito zasebne lastnine na prizadetem področju, V omenjenem roku so v naši deželi uspešno izvedli, v sodelovanju z varnostnimi organi iz Padove, nekatere pomembne akcije Tako so polovili tolpo ki je oropala banko v Maniagu 14. julija pa so poslali za zapahe dve osebi, pod obtožbe. parkiranem vozilu. Gorica VERDI 17.00 «Matrimonio di gruppo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Vai sbirro». L. Ventura Barvni film. MODERNISSIMO 17.30—22.00 «Tobor: re dei robot». CENTRALE /.aiirto VITTORIA 17.00—22.00 «Amore mio scaldami». S. Julien. T. Murseau. Mladim pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCEI.S10R 17.30-22.00 «Amici miei». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Nude per l’assassino» Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Vse dokler ne ubijem tudi tebe», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA « Zlomljena krila », ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE « Charly gasilec », ameriški barvni film ob 20.00. 13. avgusta 197& AVSTRIJSKE OBLASTI IN DRŽAVNA POGODBA Niti na Gradiščanskem se člen 7 ne upošteva Ukinjanje šol na škodo gradiščanskih Hrvatov ■ Izvajanja predsednika gradiščanskega Hrvatskega kulturnega društva - Avstrijske oblasti se trudijo, da bi pomagale tistim šovinističnim krogom, ki težijo po asimilaciji Letošnji rekordi v žitni letini ; Tud’ letos so v Jugoslaviji imeli kar dobro žitno letino. Posebno se je izkazala Panonska nižina, to se pravi tisti del, ki mu pravijo tudi žitnica Jugoslavije. Samo v Slavoniji in Baranji so letos na 165 tisočih. ha pridelali 86 tisoč vagonov pšenice, kar je le malo manj kot 60 stotov zrnja na ha pri družbenih posestvih, vtem ko so zasebniki i-meli poprečje 45 stotov pšenice na ha. V glavnem so vsi, zasebniki in družbena posestva na tem področju. zabeležili velike rezultate, toda veliko družbeno posestvo in sicer industrijsko kmetijski kombinat «Osijek» je letos zabeležil izredne rezultate, saj je, kot je rekel njegov generalni direktor Ivan Špika, na površini 20.855 ha pridelal v poprečju 61,65 stato zrnja na ha, kar je glede na veliko površino ne le jugoslovanski, pač pa celo svetovni rekord. Ko že govorimo o rekordih, bomo navedli tud, letošnjega jugoslovanskega rekorderja in sicer zasebnega kmeta Časlava Nedeljkoviča iz kraja Novi Karlovci, ki je letos dosegel nič manj kot 96 stotov pšenice na ha. Žal se mu ta veliki uspeh ne bo štel kot rekord, ker bi bil moral doseč' tolikšno žetev vsaj na površini dveh hektarov, vtem ko je svoj uspeh dosegel na poldrugem hektarju. «Mlin na veter» ki bo «mlel» elektriko WASHINGTON, 12. - Čez dve leti bodo dokončali gradbena dela pri največjem «mlinu na veter», kar jih pozna zgodovina. Gre za zares velikansko napravo, saj bodo lopute dolge trideset metrov. Čeprav je govor o «mlinu na veter» v tem «mlinu» ne bodo mleli moke, pač pa bodo lopute poganjale generator, ki bo proizvajal e-lektrični tok. Ko je govor o obsegu, o velikosti «mlina», bi človek mislil, da bo njegova proizvodnja zadoščala potrebam majhnega mesta, vendar; bo njegova zmogljivost dovajala potrebni' tok le 500 : stanovanjem. Če pa upoštevamo dejstvo, da je poraba električne energije v ZDA razmeroma velika, bo «mlin na veter» proizvajal že kar precej električnega toka. «Mlin na veter» pa ne bo gradilo kako podjetje, ki se ukvarja š proizvodnjo električnega toka, pač pa sta pred dnevi ameriška u-stanova za vesolje NASA ter ameriška ustanova za razvoj energetike ERDA sklenili medsebojno ' pogodbo za gradnjo poskusne «centrale» in sr načrte za gradnjo «mlina» izročili družbi General Electric, ki bo «mlin» postavila. Gradbeni stroški bodo stali sedem milijonov dolarjev, oziroma šest milijard lir v naši valuti. Družbi se še nista dogovorili, kje bo svojevrstna električna centrala stala, toda iz načrtov se da razbrati, da se bodo lopute vrtele ha 45 metrov visokem stolpu, da bodo lopute, kot smo že rekli, trideset metrov dolge, da se bodo zavrtele okoli osi po 30 do 40 krat v. minuti in to pri vetru od 20 km na“ uro. Največjo zmogljivost, pa'bo «mlin» imel pri vetru ■40 km na uro. Naj večji dosedanji «mlin» na veter, k. je prav tako služil proizvodnji električne energije, je leta 1941 zgradilo podjetje Smith-Putnam. Loputi sta merili tedaj po 26,5 m oziroma skupno 53 metrov., skupna dolžina obeh loput nòve naprave pa znaša, kot smo že rekli, 60 metrov. Kaže, da so v ameriških krogih prepričani, da se bo poskus obnesel, kajti družba General Electric se že pogaja za gradnjo naslednjega «mlina», ki pa bo stal le tri milijarde lir, ker se bodo pač pri prvem «mlinu» naučili že marsikaj. Japonske ekonomske težave TOKIO, 12. — Ena tistih dežel, ki se je pred nekaj leti, praktično pred začetkom energetske krize po-. našala s svojim ekonomskim čudežem in sicer Japonska, pra” tako preživlja hude ekonomske težave. ki so se spremenile tudi v socialne težave. Letos konec junija so na Japonskem šteli skoraj poldrugi milijon brezposelnih, kar je za sto tisoč oziroma za obilnih 11 odst. več kot prej. Te podatke je objavi! statistični urad predsedstva vlade, ki je objavil še naslednje številke : Konec junija je bilo na Japonskem 53.470.000 oseb «v delovnem razmerju», to pa je za 80 tisoč več kot v juniju leta 1975. Toda v tem času se je krepko povečalo tudi število prebivalstva in s tem število razpoložljivih delovnih moči. Po statističnih podatkih že omenjenega urada se gospodarstvo Japonske sicer popravlja, toda zelo počasi, kajti posebno težka industrija nikakor ne mara vlagati svojih ..redstev v nove obrate oziroma v razširjenje obstoječih obratov. va izvesti letos jeseni. Dr. Ivan Miler je prikazal stališče gradiščanskih Hrvatov, stališče, ki ugotavlja, da ta popis «predstavlja izpolnjevanje šovinističnih naklepov in želja avstrijskih šovinistov. Pojasnjevanje avstrijske vlade o obstoju resničnih razlogov za ustvarjanje zakonskih osnov za objektivno pomoč, konkretno za orientacijo, kot se uradno tolmači popis, more služiti le tistim, ki problema ne poznajo ali tistim, ki si v zvezi s tem ustvarjajo iluzije. «To morebitno popisovanje je,» kot je poudaril dr. Ivan Miler, «samo eden .izmed instrumentov večine na škodo manjšine.» ...............................................................................................mu.....................""""M""""""""""""""""' IZ POLETNE POPOTNE BELEŽNICE Dr. Julij Kugy po pripovedovanju trentarskega domačina A. Tožbarja Lesena miza, na kateri je dr. Kugy napisal eno svojih najlepših knjig o naših gorah - O trentarskih vodičih, partizanih in španskih borcih Kadar je človek na potovanju — in če potuje z odprtimi očmi in odmašenimi ušesi — marsikaj zanimivega vidi in sliši. Tako se je zgodilo tudi piscu teh vrst e, katerega beležke so uglašene na poletne doživljaje, opazovanja ljudi, dogodkov in presenečenj. Sedela sva pri stari leseni mizi sredi botaničnega vrta v Trenti. Sogovornik je bil domačin Anton Tožbar. Razgovarjala sva se o raznovrstnih rastlinah in cvetlicah, ki rasejo v tem naravnem vrtu. Nepričakovano me je Tožbar presenetil z vprašanjem : «Ali veste, pri kakšni mizi sedite?» Postal sem pozoren in si začel o-glcdovati od dežja sprane debele deske in, lesene noge mize. Nič izrednega nisem zasledil. Ugotovil sem samo to, da je miza vsem vremenskim vplivom nakljub še zelo ŽELJEZNO, 12. — Podobno kot se morajo koroški Slovenci, posebno zadnje čase, tako rekoč vsak dan boriti, da bi ohranili še ono malo, kar so si doslej s težavo priborili, se morajo tudi gradiščanski Hrvati tako rekoč iz dneva v dan ubadati z nemškim šovinizmom, ki mkakor noče dojeti, da ga sprejete obveznosti z mirovno pogodbo obvezujejo tudi do nacionalnih manjšin, glede česar govori znani in tolikokrat ponavljani in navajani 7. člen državne pogodbe. V zvezi s tem je vredno ustaviti se pri izvajanjih predsednika gradiščanskega Hrvatskega kulturnega kluba dr. Ivana Milerja, ki je v zadnji številki glasila gradiščanskih Hrvatov «Hrvatske Novine» obravnaval zelo aktualen primer oženja pravic gladiščanskih Hrvatov predvsem na šolskem področju. Tudi na Gradiščanskem imajo tako imenovane dvojezične osnovne šole, na katerih j v krajih z mešanim prebivalstvom obvezen pouk tudi hrvaščine. Da bi se ta obveznost čim bolj krčila in zmanjševala, so zadnje čase šolske oblasti ukinile več teh mešanih šol in učence ukinjenih šol vključili v šole, kjer je pouk izključno nemški. V zvezi s tem ter v zvezi s celotnimi razmerami na Gradiščanskem je že omenjeni dr. Ivan Miler poudaril «trditve Avstrije, v njenem poslednjem odgovoru Jugoslaviji, da je stalno in intenzivno skušala razpravljati š predstavniki slovenske in hrvatske nacionalne skupnosti, da pa premnogokrat ni naletela na odziv, ne ustreza resnici». Nasprotno, dr. Ivan Miler odločno zatrjujeje, da Avstrija skoraj dvajset let ni uradno povabla predstavnikov gradiščanskih Hrvatov na razgovore. V svojih izvajanjih je dr. Ivan Miler še posebej podčrtal, da pokrajinska vlada za Gradiščansko ni še nikoli doslej načela pogovorov s predstavniki gradiščanskih Hrvatov, da bi sc našla pot za rešitev vprašanj, ki se njih tičejo in za uresničenje pravic, ki jim jih zagotavlja sedmi člen državne pogodbe. V uvodniku, ki ga je predsednik gradiščanskega Hrvatskega kulturnega društva objavil v zadnji številki glasila gradiščanskih Hrvatov v «Hrvatskih Novinah», se poudarja, da gradiščanski Hrvati bi -bili srečni, če bi bile točne trditve avstrijske vlade, da na področju šolstva obstoječi zakonski ukrepi vsebujejo zadovoljivo rešitev za vse šolske probleme. Dr. Miler pravi, «da avstrijska vlada se dobro zaveda, da ta njena trditev niti najmanj ne ustreza resnici». «Na področju šolstva je stanje na Gradiščanskem sedaj mnogo slabše kot je bilo pred novimi ukrepi,» je dodal dr. Miler, ki opozarja na dejstvo, da se je glede osnovnega šolstva na področju, koder žive gradiščanski Hrvati in glede učenja hrvaškega jezika ne spoštujejo zakonski predpisi, to pa gre na roko tistih avstrijskih šovinističnih krogov, ki težijo za tem, da bi se gradiščanski Hrvati ponemčili. «Na glavnih in višjih šolah nimamo nikakršne zakonske zaščite, da pa o tem, da Hrvati nimamo svoje hrvaške gimnazije, sploh ne govorimo,» je rekel dr. Miler. Dr. Miler, predsednik Hrvaškega kulturnega društva je obravnaval tudi vprašanje napovedanega «popisa posebne vrste». Kot je znano, je to preštevanje že uzakonjeno in ga avstrijska vlada namera- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii4iiiiiniiiiiiiiiHiiiiiin»iniiiiiiiiiiiiiiin»iiniliiniii4iiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiininiiiimii*nfiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiMMiiiiiiiiiniiiiil Mesto Colombo se je pripravilo za peto vrhunsko zasedanje neuvrščenih držav. Priprave na zasedanje so bile dolge, včeraj pa se je začelo konkretno delo. gorà so vzkipeli do neba, široko so se odprli ožarjeni dvori — in nad njimi je zasijala v mogočni in vzvišeni lepoti ogromna kupola Triglava. . .» Le človek, ki je ves, kar ga je dobro ohranjena. Potem sem uprl t bilo, občutil privlačnost trentar- vprašujoč pogled v sobesednika, ki je takoj razumel in odgovoril: «Pri tej mizi je dr. Julij Kugy pisal eno svojih najlepših knjig o naših gorah.» Ob tem odgovoru sem v spominu preletel nekaj najlepših m'sli, ki jih je dr. Kugy zapustil ljubiteljem planin in gora. Med drugimi tudi tole: «Beli, bajni vrhovi trentarskih Na filmskih platnih YOSHIRO MURARI: Prophecies of Nostradamus Japonski, film «Catastrofe» (Prophecies of Nostradamus), ki ga naslovi pripisujejo Yoshiru Mu-rakiju, lepaki pa Toshiu Masudi, je prava apoteoza katastrofalnega filma. V tem znanstvenofantastičnem filmu so namreč inteligentno prikazane vse oblike morebitnih katastrof, ki grozijo človeštvu. Bolj kot za «ideološko» dosledno delo, gre za zmes vsakovrstnih filmskih materialov, saj se film poslužuje tudi dokumentarnih posnetkov. Ko kaka oseba v filmu le spregovori o kaki nevarnosti, jo naslednji prizor takoj «uresniči». Paul Bartel: Death Race 2000 Ameriški film Paula Bartela «Death Race 2000» (Anno 2000 la corsa della morte; igrajo David Carradine, Simone Griffeth idr.), ki je bil komaj prikazan na tržaškem festivalu znanstvene fantastike, se je že tudi v Trstu pojavil v kinematografih. Producent filma je uveljavljeni režiser Roger Corman. mojster grozljivk, ki je tudi pomembna o-sebnbst Icot producent, saj so pod njegovim pokroviteljstvom nastopili režiserji kot Coppola, Bogda- novich, Hellman, Scorsese idr. Ako sodimo po filmih, ki jih ti režiserji pripravijo za Cormana, bi morali mislili, da gre za tiranskega producenta, saj so vsa ta dela (vključno Bartelov film) «cormanovska»: v vseh pa se i-stočasno odkriva tudi osebnost posameznih režiserjev, tako da so jim ti filmi verjetno zelo koristne vaje. Pri Bartelu npr. zasledimo «igro» z materiali drugih Cormanovih filmov v stiku s poskusom politične metafore; šele avtonomna režiserjeva dela nam bodo verjetno odkrila njegovo vrednost (pred tem filmom je Bartel režiral film «Private Parts» za Rogerjevega brata Gena Cormana). Dan Curtis: Burnt Offerings Dana Curtisa «Burnt Offerings» (Ballata macabra) je poskus «o-plemenitene» verzije grozljivke: že izbor znanih igralcev, kot so Oliver Reed, Karen Black. Bette Davis in Burgess Meredith, vsiljuj e to misel, predvsem pa jo poudarja zgradba filma ki je počasna kot v tolikih televizijskih filmih, stalno namiguje na psihološke interpretacije, odpoveda se vsaki atmosferi «bogatosti» ter prepušča koncu ves smisel filma. V tem dolgočasnem filmu smo težko prenašali predvsem uporabo Bette Davis, ki jo je zlasti Aldrich čudovito uporabil v grozljivih zgodbah, tu pa je izkoriščena kot anonimna «guest star» (igralec - gost). Vernon Setvell: Burke and Hare Angleški režiser Vernon Setvell, ki smo ga zelo cenili pri filmu «11 mostro di sangue», je avtor filma «Burke and Hare» (l mercanti di carne umana, 1971; igrajo Derren Nesbitt, Glynn Edwards, Harry Andrews, Yutte Stensgaard itd.). Gre za ironično rekonstrukcijo znanega zločinskega primera Burka in Hara, ki sta prodajala ukradena mrtva trupla zdravnikom, potem pa sta se odločila, da sama povzročita smrt žrtev tega trgovanja. Argument bi težko prenašal ironični ton, vendar se je Se-well odločil za dosledno komedijo, ki je, žal. malo monotona, a ponekod sprejemljiva. S. G. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO sluh velikanov in se jim ves posvetil, je lahko kaj tako lepega napisal. In to je bil dr. Julij Kugy. Moj sogovornik Anton Tožbar, vnuk tistega Antona Tožbarja. kateremu je medved pred 105 leti odtrgal spodnjo čeljust, je dr. Ku-gyja poznal nad štirideset let. Bila sta dobra znanca in prijatelja. Zato me je zanimalo, kaj mu je od dr. Kugyja ostalo najbolj v spominu. Tako se je razgovoril ob tem vprašanju: «Dr. Kugy je bil zelo resen človek. Večkrat sem ga videl, kako je dolgo nepremično stal in opazoval kakšno cvetlico. Če sem ga kaj vprašal, me je dolgo gledal naravnost v oči tako, da sem bil’včasih v zadregi, da sem umazan, ali da je kaj drugega narobe,’ na meni. Šele potem je počasi in preudarno odgovoril. Kadar je bil v družbi s kakšnim svojih znancev, je venomer tlačil s palcem tobak v svojo pipo. Pri tem je pozabil pipo prižgati. Pod mizo je ostalo polno tobaka, ki ga je stresel med razgovorom, ko je bila pipa že polna. Z dr. Kugyjem sva se vedno pogovarjala v italijanščini, včasih pa je spregovoril kakšno besedo tudi v slovenščini. Njegov najboljši znanec in prijatelj je bil botanik Albert Bois de Chesne. Oba sta stanovala v Trstu komaj deset minut oddaljena eden od drugega. Ker sem bil kot šofer Boisa de Chesne-ja večkrat v Trstu, sem dobro poznal obe stanovanji. Bois de Chesne me je večkrat poslal s kakšnim ' obvestilom k dr. Kugyju. Če je bil potreben odgovor, mi je naročil, naj počakam, da ga bo dr. Kugy napisal in ga prinesem.» Glej, glej, sem si mislil. Naš preprosti Trentar je bil toliko let cenjen sodelavec dveh učenjakov kot sta bila dr. Julij Kugy in Albert Bois de Chesne. Ko sva se tako razgovarjala, je prišla na oglede botaničnega vrta manjša skupina Nemcev. Morala sva končatj najin zanimiv razgovor. Tožbar je hitro odšel po stezi navzdol do vhoda in jaz za njim. Pri vratih sva se poslovila in si zaželela: Na svidenje. * * * Le okrog sto petdeset metrov od vhoda v botanični vrt je ob cesti, ki pelje naprej proti izviru Soče, pod veliko pečino vzidana spominska plošča šestim gorskim vodnikom — Trentarjem. Na plošči so vklesana njihova imena z vsemi življenjskimi podatki: Jože Komac — Pavr, Andrej Komac — Mota, Anton Kravanja — Kopiščar, I-van Berginc — štrukelj, Anton Tožbar — špik (oče) in Anton Tožbar — Špik (sin). Pod imeni je značilen napis: «Zrasli v trentarskih strminah, ki so bile pesem njihovega življenja in katerih mojstri so postali — so z nezmotljivim pogledom — z drzno odločnostjo in neupogljivo voljo vodili tiste, ki so odkrivali čudežne lepote slovenskih gora — utrli so pota po katerih hodimo za njimi.» Ploščo je leta 1957 postavila Planinska zveza Slovenije. Čas je tekel in treba se je bilo vrniti nazaj proti središču Trente. Spotoma sem si ogledal še rojstni dom Antona Tožbarja. To je nizka trentarska hiša, pokrita še s skodlami. Ko sem si v veži ogledoval stare fotografije nekdanjega lovca brez spodnje čeljusti, sem se spomnil na tisti prvi verz, ki ga je Simon Gregorčič zapisal v pesmi Kmečki hiši: Mogočna nisi, ne prostorna in stavil te umetnik ni, Nad središčem Trente je na prvem ovinku asfaltirane ceste lep spomenik v NOB padlim Trentarjem. Šestnajst imen je vklesanih na marmornati plošči, šestnajst trentarskih partizanov, ki so se borili za svobodo — in tudi za to, da bodo njihove visoke gore — samo naše in njihove! Razen teh šestnajstih imen sta na spomeniku vklesani tudi dve i-meni dveh Trentarjev, ki sta se borila in padla leta 1936 v Španiji. To sta bila: Andrej Kverh in Ivan Vertelj. Čeprav se zdi, da v letih, ko je fašistični diktator v Rimu grmel z balkona Beneške palače proti Slovencem in se navduševal za svoj imperij, v ta samotni kot Tolminske ni mogla seči najmanjša novica o dogajanjih po svetu, sta dva Trentarja iz tega odmaknjenega kota Primorske odšla v Španijo Komaj sto metrov pod spomeni- Anton Tožbar, vnuk A. Tožbarja, ki mu je pred 105 leti medved odtrgal spodnjo čeljust. kom stoji na zadnjem ovinku več kažipotov. Na prvem je številka 50 in zraven še številka 645 nadmorske višine. Zanimalo me je, kaj pomeni številka 50, zato sem v bližnji trgovini vprašal domačinko za pojasnilo. Povedala je, da je t> 50. ovinek na cesti, ki iz Kranjske gore pelje na Vršič in od tam v Trento. Na 24 km dolgi cesti je torej 60 ovinkov. Prvi se začenja nad hotelom Erika v Kranjski gori. Na vsaki izmed teh 50 plošč je zapisa-ria tudi nadmorska višina. Andrej Pagon Oearev Iz umetnostnih galeri, Bolèièeve pokrajine v Lipici PETEK, 13. AVGUSTA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poljudna znanost: Stari plesi 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.30 Program za mladino: «Pupazzo story» 19.00 Šefov rojstni dan — kratek film 19.25 ITALIJANSKE NARODNE PESMI Oddaja «Canti popolari» bo danes obsegala popevke iz Toscane, pa tudi nekaj rimskih popevk. Na vrsti sta pevca Sergio Centi in Caterina Bueno, ki bosta izvajala že omenjene popevke. Sergio Centi je znan popevkar po svojem stilu, ko pesmi niti ne poje, pač pa malone šepeta. Caterina Bueno pa je znana kot ena najboljših izvajalk folklorne pesmi, pa čeprav je v Rimu bolj popularna Gabriella Ferri. Ob koncu Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Dnevnik zgodovine: BITKA PRI LEGNANU Bitka pri Legnanu se je bila pred 800 leti, saj sta se v^ tem lombardijskem mestecu spopadli 29. maja 1176. leta vojščak: tako imenovane lombardijske lige ter vojska Friderika I. Rde-čebradca. Nemška vojska je bila na robu Legnana premagana in tudi njenemu vojskovodji je komaj uspelo se umakniti ujetništvu. Današnja oddaja bo kar se da živo prikazala spopad in skupini novinarjev, ki so se s tem ukvarjali, je uspelo improvizirati tudi nekaj intervjujev z zmagovalci in premaganci, seveda s tistimi umetniki, ki so pri prikazu bitke sodelovali. 21.50 DNEVNIK 22.00 KLASIČNA, LAHKA IN POP GLASBA Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 18.30 Rubrike dnevnika št. 2 — Ankete, Šport in Parlament 19.00 Turizem, špari in folk v oddaji «CONTROVACANZA» Pri oddaji sodelujeta Furio Angiolella in William Azzella, oddajo pa vodita Isabella Rossellini in Paolo Turco. 20.00 DNEVNIK - ODPRTI STUDIO 20.45 Henry Bacque: LA PARIGINA Delo je prevedel Roberto Rebora, za TV pa priredil Davide Montemurri. V glavnih vlogah nastopajo Anna Proclemer, Nan do Gazzolo. Giuseppe Pambieri, Luciano Tacconi, Delia D'Alberti itd. Ob koncu preteklega stoletja je v Parizu živel nadut in hrati prav nič brihten Adolfo Du Mesnil, ki je imel zelo lepo in simpatično ženo Clotildo. Ta se je močno navezala na njegovega prijatelja Lafonta in mož ni bil nič kaj presenečen nad vsem tem in je zato vse teklo v redu, tako da se je Lafont začel obnašati kot že prizadet zakonski tovariš, ki mu je bil resnični zakonski mož že nekoliko odveč. Res je, da je prišlo tudi o kakega spora, toda vse se je uredilo, ker je Clotilde znala ravnati tako, da je kazala dovolj navezanosti na enega in na drugega moža, na svojega zakonskega moža in na ljubimca. 22.15 DNEVNIK — DRUGA IZDAJA 22.25 Ameriško mesto: OHRANITEV IN RAZVOJ Ameriško mesto, ki se na prvi pogled zdi lepo urejeno z opti mističnim prebivalstvom, skriva manj znano življenje, veliko bolj temno resničnost. Dokumentarec, ki sta ga pripravila Franco Lazzaretti in Piero Ruspoli, skuša razčistiti vprašanje humanosti in družbenih spopadov v starih mestnih četrtih, tako da pridejo do izraza nasprotja, v katerih se tudi ameriške ljudstvo neprestano bojuje. Anketa analizira tudi probleme mlade generacije in njeno težnjo, pobegniti iz mesta, da bi se ponovno vživela v bolj zdravo prirodno življenje. Dokumentarec nam bo prikazal najbolj sodobne urbanistične rešitve, pa tudi najbolj mračne plati. Ob koncu DNEVNIK - NOČNE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubijanao- , 19.00 Obzornik 19.15 . ,£ATQH .TOki. fiJ.m.... 19.45 SLOVENSKI INSTRUMENTALNI KVINTET Po daljšem času je ponovno stopil pred kamero kvintet, ki ga vod' Janez Kalšek. Gre za profesiónakr glasbeni ansambel, k; že dolgo gostuje po zahodni Evropi in doživlja lepe rezultate, saj je zmagal tudi na popularni manifestaciji Hit Parade v Avstriji, v Nemčiji pa je pogost znanec gledalcev televizijskt mreže. Kljub dolgoletnemu delovanju na tujem, je ansambe ohranil slovenski izraz in slovensko motiviko, pa čeprav gostuje doma bolj poredko. Z ansamblom nastopata Danica Filipičeva in Inge Bruggemann. 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 KAKO PA KAJ OČE? Gre za novo nanizanko, ki govori o poprečni angleški družim Sestavljajo jo mož, žena, dva otroka in ded, konkretno može\ oče. Vsi živijo v enodružinski hiši. Njihovo življenje in med sebojni odnosi so prikazani šaljivo, pa čeprav smo tudi ti priča razkolu med generacijami. V glavni vlogi nastopa znan; Michel Robins, ki je hkrati mož, oče in sin. 21.35 SIBIRSKI ŽIVI ZID — dokumentarna oddaja Oddaja bo spregovorila o enem največjih gradbenih podvigo\ naše dobe in sicer o gradnji bajkalsko — amurske železniškt proge v Sibiriji in na Daljnem vzhodu ter o tem, kaj ta pod vig pomeni za osvajanje Sibirije in tudi za sovjetsko-kitajske odnose. 22.10 HÈLENA - SODOBNA ŽENSKA, serijski film 23.00 DNEVNIK Koper — barvna 20.55 Otroški kotiček — risanke 21.15 DNEVNIK 21.35 Člen 182 - ZAPELJEVANJE MLADOLETNIC, celovečerni film 23.05 Slovenski zbori AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ Zagreb 21.00 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Ryan — serijski barvni film V razstavni dvorani velike veže hotela «Maestoso» v Lipici razstavlja že nekaj dni slovenski amaterski slikar Franc Bol-čič, ki je pred nedavnim razstavljal v Ajdovščini, o čemer smo ob času pisali. V Lipico je Franc Bolčič prinesel na ogled večje število svojih novejših del, seveda olj. Naslovi njegovih razstavljenih del so «Vodnjak v Svetem», seveda na Krasu, nadalje «Škocjanske jame», «Most pri Koprivi»; eni svoji sliki je dal naslov «Brkini» in nam prikazuje neko brkinsko vas. Dve podobi nam prikazujeta Črni vrh. nadalje je tu «Piranski motiv», v katerem prikazuje znano piransko cerkev, toda z zadnje, morske strani. Nato sta razstavljeni dve sliki iz Dalmacije in sicer slika z naslovom «Otok Krk» in slika, ki prikazuje Omišalj. Sledita št slika Rimskega stolpa v Ajdovščini ter nekakašna panoramska slika Lokev. K tem slikam je Franc Bolčič dodal še sedem motivov, ki prikazujejo najrazličnejše cvetje. Ker smo pred nedavnim objavili oceno razstave, ki jo je Franc Bolčič priredil v Ajdovščini, se k ocenjevanju njegove ustvarjalnosti ne bomo vračali, pač pa le beležimo njegovo razstavo v bližnji Lipici, kamor ob nedeljah in tudi med tednom zahaja veliko Tržačanov. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Dela deželnih skladate Ijev; 18.55 Folklorna glasba; 19.10 Na počitnicah; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Glasbeni utrinki; 20.35 Vokalno instrumentalni koncert; 21.15 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, D.00, 18 30 21.3u Poročila; 8.50 Poskoč ne; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Camerata; 10.45 Felstivalbar; 11.15 Glasba za mladino; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura m družba: Ex tempore v Moto vunu; 14.35 Polke in valčki; i5.30 Juke box; 16.00 M in naši otroci: Otrok v bolnišnici; 16.15 Ansambel La vera Romagna; 16.45 Sledijo si popevke; 17.45 Ansambel Lojzeta Slaka; 18.00 Kulturna panorama: Preteklost na naših tleh; 18.10 Vokami ansambel Carpenters in ljubljanski RTV orkester; 19.00 Tops-pops; 19.35 Pevski zbori; 20.00 Prenos RL; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Glas in zvok; 22.35 Simfonični koncert; 23.45 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.30 Budilka; 8.30 Jutranje popevke 9X0 Vi in jaz; 1.00 Druga piai poletja; 13.20 Strnjena komedija; 14.00 Dylan, Tenco in ostali popevkarji; 15.00 Turistič- ne aktualnosti; 15.30 Radijska na daljevanka; 17.05 Komorna in o perna glasba; 17.35 Knjižne no vosti; 19.20 Stari in novi motivi: 20.20 Koncert v Turinu; 22.05 Or kester pod vodstvom Hengela GuakLja; 22.20 Ponovno na spo redu. RADIO 2 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.50 Nov spored; 9.35 Ra dijska nadaljevanka; 9.55 Nove ital. popevke; 10.35 Poletni spo red; 12.40 Alto gradimento: 13.00 Hit parade; 14.00 Plošče; 15.00 Oddaja za bolnike; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Moj prijatelj morje; 17.50 Alto gradimento; 20.50 Galerija melodrame; 21.30 Popoff; 22.40 Skupna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 7.50 Beseda na današnji dan' 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitni ško potovanje; 10.20 Orkestri 10.40 Slovenska zborovska pesem 11.35 Turistični napotki; 13.10 Or kestri in solisti; 13.40 Pihalne god be; 15.05 Mladina poje: Otroški zbor; 16.45 Vrtiljak; 17.45 Ansam bel Jožeta Kampiča; 18.00 V stu diu ob 18. uri; 19.00 Violinist Primož Novšak; 20.40 Ansambel Jožeta Burnika; 20.50 Lahko noč otroci; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih: 23.00 Slovenski ro jaki po svetu; 23.20 Zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nok turno; 00.15 Jazz. Mi ir ur iti Ss sasr .......... _........................." i Jj§§f K gP * *■ |f KOLESARSTVO ITALIJANSKO PRVENSTVO I. Bissoli jo osvojila še drugo zlato kolajno V najbolj pričakovanem finalu zmajal Borgognoni PORDENON, 12. — Tudi tretji dan italijanskega kolesarskega rr-venstva v dirkališčnih disciplinah je motil dež, ki je prisilil organizatorje, da so spremenili program tekmovanj. Vseeno se je ob dirkališču kar gnetlo občinstvo, ki se je v velikem številu odzvalo vabilu organizatorjev, ki so se do zadnjega trenutka bali, da odsotnost nekaterih najboljših kolesarjev ne bo pritegnilo velikega števila gledalcev. Zlato odličje je ponovno osvojila Luigina Bissoli, ki v ženski hitrostni vožnji praktično ni imela nasprotnic, tako da je zmagala brez posebnih težav pred drugouvrščeno Menegal-dovo. Bolj napeto in zanimivo pa je bilo tekmovanje v hitrostni vožnji za amaterje, kjer je po ogorčeni borbi zmagal favorit Rossi, ki je šele po dveh finalnih vožnjah premagal Marina, ki je bil do včeraj velika na-da italijanskega kolesarstva. Tretji je bil mladi Finnamore, ki je v finalu za tretje mesto premagal izkušenega Ferra. Najbolj pričakovani finale pa je zmagal Borgognoni, član ekipe Broo-klyn, ki je v zasledovalni vožnji za profesionalce premagal presenetljivega Fraccara, člana ekipe Jollyceramica, ki je v kvalifikacijah premagal Boifavo, ki je bil veliki favorit tega tekmovanja. V kvalifikacijah ekipne zasledovalne vožnje za amaterje je najboljši čas zabeležila ekipa Lacija, ki je tudi največji favorit za osvojitev končnega prvega mesta. V hitrostni vožnji za profesionalce pa so najboljše čase zabeležili Tur-rini, ki je lanski prvak, Cardi in pa Gualazzini, ki je predvsem znan kot dober sprinter na cestnih vožnjah. Zvečer so podelili še en državni naslov, in sicer v zasledovalni vožnji za motorji, kjer je bil najboljši Fausto Stiz, ki je v finalni vožnji premagal nekdanjega državnega prvaka Taddea Grifonija, tretji pa je bil mladi Mastrototaro. Državno prvenstvo se bo zaključilo jutri, ko bodo podelili zadnjih sedem državnih naslovov. VESLANJE MLADINSKO SP V BELJAKU V finalu kar trije jugoslovanski čolni BELJAK, 12. — V nadaljevanju mladinskega svetovnega prvenstva v' veslanju je Jugoslavija uvrstila v finale kar tri čolne. Vsi ostali pa se bodo potegovali za vstop v finale po repesažih. Tudi Italijani so bili dokaj uspešni, saj so uvrstili kar sedem čolnov v polfinale. PLAVANJE NEAPELJ, 12. — Reprezentance Italije, Belgije in Španije so danes že dopotovale v Neapelj, kjer bo v soboto in nedeljo plavalno tekmovanje za ženski evropski pokal skupine B. Jutri bodo v Neapelj dopotovale še reprezentance ČSSR, Poljske in Švice. NOGOMET MILAN, 12. — Torino je osvojil posebno nagrado kot najbolj disciplinirano nogometno moštvo v zadnjem prvenstvu A lige, drugo nagrado je prejel Lazio, tretjo pa Cagliari. 11 nn Luciano Sušanj se je na mednarodnem atletskem mitingu v Hilsinkih hudo poškodoval, tako da bo verjetno moral opustiti tekmovanja in treninge v tej sezoni. Sušanj letos res ni imel sreče. ' PO MONTREALU 1976 SOVJETI ZANIKAJO Tajnega srečanja sploh ni bilo CARACAS, 12. — Predstavniki sovjetske šahovske zveze so danes odločno zanikali vest, da sta se v tem mestu tajno srečala bivši svetovni prvak Fischer in Sovjet Karpov, kakor so pisali nekateri časopisi. Voditelji sovjetskih šahistov, ki so v Caracasu ob priliki svetovnega univerzitetnega šahovskega prvenstva, so še izjavili, da bi bili zelo zadovoljni, da bi se Američan ponovno vrnil za šahovnico in se srečal s Karpovom. NOGOMET Best zapušča Cosmos LONDON, 12. — Sloviti nogometni igralec George Best bo v prihodnji sezoni nastopil za angleški klub Ful-ham in bo tako zapustil ameriški klub Cosmos, pri katerem, kot kaže, ni imel dosti sreče. * • * MOSKVA, 12. — Sovjetska nogometna reprezentanca bo v okviru priprav za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1978 v Argentini, opravila daljšo turnejo v Južni Ameriki. ¥ KANADI LE BOLJŠI REZUL TA Tl Razdelitev kolajn v obeh konkurencah je bila skrajno nezanimiva Kornellia Ender, plavalka na daleč najboljša zadnjih 01. iiiiifiiiirfiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiTitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitviiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiu KOŠARKA MLADINSKO EP V ŠPANIJI Se en velik uspeh Jugoslovanov Italijani v borbi za peto mesto «Plavi» se bodo v finalu za 1. mesto spoprijeli s favoritom Sovjetsko zvezo SANTIAGO DE COMPOSTELA, 12. — Jugoslavija je na mladinskem evropskem košarkarskem prvenstvu v tem španskem kraju dosegla še en velik uspeh: v polfinalu je namreč premagala Španijo z desetimi točkami razlike in se bo v sklepnem srečanju za zlato spoprijela s Sovjetsko zvezo, ki je tudi favorit na tem EP. Sovjeti so že v izločilni tekmi A skupine premagali «plave», a le s točko razlike in potem ko so v zadnjem trenutku iz Montreala privedli ogromnega centra Tkačenka, ki je bil tudi stran in trepet v članski konkurenci na 01. Ne glede na izid odločilne tekme za zlato pa pomeni že srebro za Jugoslavijo izreden uspeh. To pa je še en dokaz, da Jugoslavija nadaljuje svojo bogato tradicijo v tej športni panogi,,,. Italijani, ki so bili izločeni . iz polfinala, so )p s Ježevo premagali Izrael (80:V8) in se bodo za peto mesto potegovali s Poljsko. Sovjeti so v polfinalni tekmi povsem nadigrali Bolgare, ki pa so bili veliko presenečenje tega tur- nirja, saj so izločili iz četverke najboljših Italijo. Tkačenko in tovariši so namreč zadali Bolgarom pravo katastrofo (107:61) in so tako tudi v tekmi z Jugoslavijo glavni kandidati za zlato kolajno. IZIDA POLFINALA Jugoslavija — Španija 78:68 SZ - Bolgarija 107:61 IZIDI TOLAŽILNE SKUPINE Italija — Izrael 80:78 Poljska — Grčija 88:65 Turčija — ZRN 73:63 Belgija — švedska 80:73 DANAŠNJI SPORED Za 11. mesto: švedska - ZRN Za 9. mesto: Belgija - Turčija Za 7. mesto: Izrael - Grčija Za 5. mesto: Italija - Poljska Za 3. mesto: Španija - Bolgarija Za 1. mesto: SZ - Jugoslavija BOKS « ZARADI KAZENSKE OBSODBE Monzon v težavah BUENOS AIRES, 12. - Ameriški konzul v glavnem argentinskem me- stu ne dovoljuje, da bi svetovni boksarski prvak srednje kategorije Carlos Monzon obiskal ZDA zaradi obsodbe na 18 mesecev ječe, ki jo je dobil Monzon zaradi pretepa z nekim fotoreporterjem. Monzon hi se moral namreč srečati prav v ZDA s Kolumbijcem Rodrigom Valdezom. ATLETIKA MITING V HELSINKIH Tudi v zadnjem dnevu le skromni rezultati Luciano Sušanj poškodovan - Savič zadovoljil Estabo išče policija CARACAS, 12. — Svetovni boksarski prvak minj mušje kategorije Luis «Lumumba» Estaba je nenadoma izginil s 15-letnim dekletom. Mati mlade Berte Edilie De Pinto je nemudoma obvestila policijo, ki išče Estabo po vsej državi, a trenutno še zaman. CIUDAD MEXICO, 12. — Svetovni boksarski prvak petelinje teže i Mehikanec Alfonso Zamora se bo ! v oktobru srečal v Seulu z doma-. činom Soo Hwan Hongom. Srečanje ! bo veljavno za svetovni naslov. Clementi, nov nakup Triestine, in Polirti, ki nosi velike zasluge, da se je letos tržaški nogometni klub u- vrstil v višjo, C ligo. Fabbri prvi ALTOPASCIO (Lucca), 12. — Fabrizio Fabbri je zmagal na kolesarski krožni dirki v tem kraju, potem ko je v končnem sprintu premagal Si-monettija. Tretji je bil Moser, ki je privozil na cilj s 3” zamude, nakar so privozili še: Bertoglio, Gimondi in G. B. Baronchelli. TENIS Visoke nagrade tudi za ženske NEW YORK. 12. - Tudi ženske bodo imele prihodnje leto svoj «Grand Prix de Tenis», ki bo veljal za svetovno prvenstvo posameznic in ki je bil doslej namenjen samo moškim. Tako so sporočile teniške predstav niče nežnega spola, ki so tudi izja vile. da so že našle industrijo, ki jim bo posredovala nagrade v višini 600.000 dolarjev. Od 17. do 24. oktobra pa bo v Kaliforniji ženski teniški turnir, katerega zmagovalka bo dobila nagrado 45.000 dolarjev, ki bo doslej najvišja vsota, ki jo bo prejela kaka teniška igralka. HELSINKI, 12. — Luciano Sušanj ni na včerajšnjem teku na 800 m odstopil zaradi slabe kondicije, ampak zaradi hude poškodbe, ki jo je utrpel približno na sredini proge. Zdravniki so izjavili, da gre za resnejšo poškodbo Ahilove tetive in zato je malo možnosti, da bi reški atlet v tej sezoni ponovno tekmoval. Letošnja sezona ni bila za evropskega prvaka na 800 m posebno uspešna, kar potrjuje slab nastop na o-limpijskih igrah v Montrealu, za katerega mnogi menijo, da je v veliki meri kriv vojaški rok, ki ni dopuščal, da bi Sušanj redno in intenzivno treniral. Zdaj pa, ko je hotel popraviti na poletnih atletskih j mitingih medel nastop iz Montreala, 1 mu sreča ni bila naklonjena in prisiljen je bil, da se takoj vrne v domovino na zdravljenje z upanjem, da se pozimi zopet vrne na tekmovalno stezd iti Začne ponovno intenzivno trenirati, Za Sušnjev odstop se je delno-oddolžil mladi «Savič, ki se je na istem teku uvrstil na odlično tretje mesto. Tudi današnji rezultati atletskega mitinga v finskem glavnem mestu niso prinesli posebnih znamk, čeprav so bila vsa tekmovanja na zadovoljivi tehnični ravni. Posebno zanimiv je bil tek na 1500 metrov, kjer je Irec Coghlan premagal o-limpijskega zmagovalca Walkerja. Zmagal je tudi Drut, medtem ko so ponovno razočarali skakalci s palico. Na tem mitingu je bilo čudno to, da so organizatorji poskrbeli, da se niso afriški in novozelandski atleti nikoli srečali: eni so namreč nastopili v prvem, drugi pa v drugem dnevu. Na čuden način so se tako izognili bojkota afriških atletov, ki privabljajo na stadione vedno veliko število gledalcev. IZIDI ZADNJEGA DNE MOŠKI 1500 m: Coghlan (Irska) 3’37”35; skok s palico: Kalliomaki (FIN.) 5,35 m; met diska: Wilkins (ZDA) 66,96 m; 110 m ovire: Drut (FRA.) 13”86; met krogle: Feurbach (ZDA) 20,37 m; 200 m: Gilkes (Gvatemala) 20”74. da ne bodo na mitingu nastopili novozelandski atleti. V Viareggiu bodo torej prisotni nekdanji svetovni rekorder v teku na 400 m ovire Akii Bua iz Ugande, Tanzanijec Filibert Bayi in pa zmagovalec teka na 800 m na zadnjem mitingu v Helsinkih Mike Boit, izmed evropskih in ameriških atletov pa so najbolj pričakovani nastopi tekačev Crawforda in Riddicka, skakalca v višino Wszole in pa poljske tekačice Irene Szewinske. Velika bo tudi udeležba italijanskih atletov s tekačem Menneo in skakalko v višino Simeonovo ne čelu, medtem ko Jugoslovani pričakujejo, da bo mladi srednjeprogaš Savič ponovil u-spešen nastop iz Helsinkov. Na sporedu je skupno 18 tekmovanj, in sicer 5 v ženski in 13 v moški konkurenci. BENETKE, 12. — V izločilni tekmi teniškega turnirja za tekmovalce izpod 18. leta za «Pokal Valerio» je danes Brazilija premagala Jugoslavijo s 3:2. «Plavi» bodo jutri igrali s ČSSR. JUTRI V VIAREGGIU Na startu tudi Afričani VIAREGGIO, 12. — V soboto bo v Viareggiu velik tradicionalni a-tletski miting, na katerem bodo nastopili nekateri slavni atleti in zmagovalci iz Montreala, posebno pa pričakujejo nastope afriških asov, ki so sprejeli vabilo italijanskih organizatorjev samo pod pogojem, KINGSTON (Jamajka), 12. — Ó-limpijski prvak v teku na 200 m in srebrna kolajna na 100 m Don Quar-rie, je danes izjavil, da se bo udeležil nekaterih večjih atletskih mitingov v Evropi, med temi tudi mi-tinr-’a v Viareggiu. NÒGOMET Visoka zmaga Švedske MALMo, 12. — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca švedske visoko premagala Finsko s 6:0. ŽENEVA, 12. - Britanski klub Cardiff je v povratnem srečanju izgubil z domačo ekipo Servette z 2:1, a je zaradi boljše razlike v golih napredoval v osmino finala za pokal pokalnih prvakov. To je bila prva nogometna tekma raznih evropskih pokalov, kajti druga kola bodo povečini odigrali sredi septembra. MASSA MARITTIMA, 12. - V prijateljski nogometni tekmi je Fiorentina premagala Massetano s 6:0. Strelci: Antognoni 2, Bagnato 2, Ca-sarsa 1 in Desolati 1. RIM, 12. — Danes zjutraj je v neki rimski bolnišnici umrl znani italijanski nogometni delavec in sodnik Generoso Dattilo, ki je bil star 73 let. Kitajci v Italiji RIM, 12. — Telovadna reprezentanca Kitajske se bo septembra u-deležila nekaterih telovadnih tekmovanj v Italiji, in sicer v Rimu in v Bologni. Kitajsko reprezentanco bo sestavljalo 23 članov, ki bodo prispeli v Italijo konec avgusta. (2. nadaljevanje) V primerjavi z OI iz leta 1972 so bile letošnje «igre» precej boljše glede doseganja rekordov. Ženske so v Munchnu dosegle 13 novih znamk (od tega 2 v predtekmovanjih) moški pa 17 (od tega 2 v predtekmovanjih). V Montrealu so ženske zbrale 15 rekordov (2 v predtekmovanju), moški pa 27 (5 v predtekmovanju). K rekordom so prištevam tudi tisti časi, ki so bili v eni sami tekmi boljši od starih znamk, čeprav niso več veljali prvega mesta. Zelo stroga razdelitev kolajn v dva tabora (ZDA in NDR) in metodično rušenje rekordov je prispevalo k razvrednotenju plavalnega programa OI. V vseh 8 tekmovalnih dneh je prišlo samo pri dekletih do dveh večjih presenečenj, pri moških pa niti teh ni bilo. Kvečjemu so stari rekorderji izgubili za nekaj stotink sekunde po plavalcih, ki so itak zelo malo zaostajali. Razdelitev odličij je postala v Montrealu skrajno nezanimive. V Munchnu je v moški konkurenci prišlo do prvih mest kar 5 držav, v Montrealu pa samo dve. Ženske so si glede tega iste, v Munchnu pa je bila Avstralija skoraj enakovredna ZDA. KOLAJNE 7pnclfp MONCHEN 1972 ZDA 8 Avstralija 5 Japonska 1 NDR 0 Italija 0 Sovjetska zveza 0 Madžarska 0 Kanada 0 ZRN 0 MONTREAL 1976 MONTREAL 1976 ZDA 12 10 6 Vel. Britanija 1 1 1 Sovjetska zveza 0 1 3 Kanada 0 1 0 ZRN 0 0 1 NDR 0 0 1 Avstralija 0 0 1 (konec) PLAVANJE OTTAW A, 12. — Mednarodna plavalna zveza je danes sporočila, da bo kaznovala kanadsko plavalno reprezentanco, če se bo ta udeležila prihodnji mesec že najavljene turneje po Ljudski republiki Kitajski. Kanadska reprezentanca, pa je kljub grožnjam odločila, da se bo turneje zanesljivo udeležila. NDR ZDA Sovjetska zveza Kanada Nizozemska MikIH MONCHEN 1972 ZDA NDR Švedska Avstralija Japonska Sovjetska zveza Kanada ZRN Vel. Britanija Madžarska «Azzurri» in «plavi» uspešni MALTA, 12. — V prvi tekmi evropskega prvenstva v vaterpolu za igralce pod 21. letom je Italija presenetljivo premagala Madžarsko a 5:4. Jugoslavija pa je z lahkoto premagala Nizozemsko s čistim 7:4. Ostali izidi: Poljska - Francija 7:4; Velika Britanija - Turčija 5:3; Španija - ZRN 3:2; SZ - švedska 10:7; Malta-Irska 5:4. Azijske igre BANGKOK, 12. - Tajsko glavno mesto bo od 9. do 22. decembra gostovalo devete azijske športne igre, kajti Pakistan, Japonska in Kitajska so v zadnjem trenutku sporočili, da ne bodo, iz še nepojasnjenih ra*-logov, priredili letošnjih iger. OBVESTILO Balinarski turnir ŠD Polet športno društvo Polet priredi za veliki šmaren odprt balinarski turnir za dvojice, namenjen samo igralcem, ki niso vpisani v UBI. Turnir bo jutri, 14., in v nedeljo. 15. avgnsta, na balinarskem igrišču Poleta, v Kon-kcnelski ulici 1. Med nagradami za prvih deset mest so pršut, kraški teran in druga praktična darila. Vpisovanje bo v krožku Poleta v Kcnkonelski ulici 1, danes, od 18. do 21. ure, ter jutri, od 18. do 19. ure. Začetek turnirja bo ob 20. uri. Na razpolago bodo dobro založeni kioski, kjer bodo točili odlična briška vina. Jim Montgomery, v vodi najhitrejši človek na svetu Trf|e Američani na prvih treh mestih: to ljalo še in še se je v Montrealu ponav- Po teh premikih je stražilo v Lokvi* preostala skladišča še 18 stražarjev. O izpraznitvi Lokve sta bila obveščena ib 4. bataljona in poveljstvo 3. čete, katere politični komi-r Jože Žnidaršič je bil Lokavec. Zato je ta poslal JU. rila v Lokev posebnega civilnega obveščevalca. la je otovil, da je ostalo v vasi še 13 nemških stražarjev in da i tam dve skladišči sladkorja ter obleke nezastrazem. i podlagi zbranih podatkov so v četnem poveljstvu v delovanju z bataljonsko intendanturo in komisarjem ba-Ijona 20. aprila sklenili, da bo 3 četa z 20 borci pod iveljstvom četnega komandirja podporočnika Ivana Fez-rca - Cankarja skupaj s člani narodne zaščite m terens 1-i sodelavci iz Lokve in bližnjih Preloz vdrla v o ev izpraznila skladišča. Zato so organizirali troje vprezemh zil. Četa je ob 22. uri po načrtu vdrla v Lokev in posta-a zasedo ob cesti proti 7 km oddaljeni Bazovici, kjer Je lo še okoli 300 sovražnikov — pretežno italijanskih voja-iv — in blokirala hiše, v katerih so bili nemški stražarji. Potem so terenci in intendanti vdrli v dve skladišči m Jožih na dva voza 30 vreč sladkorja, na tretjega pa 24 bojev slaščic, 30 zavitkov prepečenca, 98 parov nogavic, 8 majic, 127 spodnjih hlač in 100 tub mila za britje.. Zaplenjeni material so odpeljali po stranskih poteh čez progo v Dane pri Divači, medtem ko so voz sladkorja izročili v hrambo narodni zaščiti v Preložah pri Lokvi. Preostale zaloge pa so izpraznili Lokavci. Četno poveljstvo je s perilom najprej oskrbelo svoje borce, preostalo pa izročilo po dogovoru z bataljonskim političnim komisarjem bataljonski intendanturi. Vdor partizanov v sovražnikovo postojanko in sprazni-tev skladišč prav na pragu Trsta sta bila v tedanjih razmerah kritičnega pomanjkanja v oskrbi vojske in civilnega prebivalstva ter spričo vidnih znakov sovražnikovega zloma ne le velikega gospodarskega, pač pa tudi izrednega političnega pomena. Saj je prvič vdrla partizanska enota v Lokev, v kateri je bila dotlej sovražnikova postojanka. Vaščani so navdušeno sprejeli partizane in ocenili njihov podvig kot začetek dokončnega zloma sovražnikovega sistema okupacije ter približevanje naše osvobodilne vojske Trstu. Tedanji politični komisar 4. bataljona, ki se je udeležil akcije, je z navdušenjem poročal bataljonskemu štabu: «Prihod partizanov je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Vsi so govorili le o njih! Mladi in stari bi jih bili radi videli. Ko so zvečer zvedeli, da je prišla partizan-ska četa v bližnji gozd so se pripravljali, da jih s povorko in harmoniko poiščejo in jih privedejo v vas. (Misli na Lo-kev op. M. Z.), kjer so jih čakali vsi vaščani. Saj tudi stare ženice niso marale spat, češ da še niso videle partizanov... V taborišče sta jim nosili hrano po dve dekleti, druge pa so se jezile, češ ali so mar izdajalke, da ne smejo v taborišče, da bi videle partizane!» Po akciji v Lokvi so skoraj povsem prenehali organiziram vdori sovrazmskih enot v Brkine. Zato pa se je še bolj krepil bataljonov pritisk proti železnicam in cestam na sektorju Divače m Vremske doline. Tako je patrulja bataljonskih obveščevalcev 20. aprila ujela v Škocjanu pri Divači ustaša iz 13. divizije, ki je bila s približno 6.000 mož- mi v dneh od 20. do 22. aprila na pohodu od Reke proti Kozini, kjer je zavila proti Divači in Postojni. Ujetnika so izročili komandi mesta Materija. Druga obveščevalna patrulja pa je s sodelovanjem nekaj borcev 4. čete prav ta dan ujela na Pregarju 2 nedičevca in ju izročila komandi mesta Ilirska Bistrica. Naslednji dan, 21. aprila zvečer, pa je skupina 7 bata-Ijonovih minerjev s 14 kg razstreliva zadnjikrat med vojno minirala progi Divača - št. Peter (sedaj Pivka) pri Košani. Z akcijo so nameravali preprečiti sovražniku lokalne prevoze in premike treh 305 mm daljnostrelnih topov iz 632. nemškega artilerijskega polka, ki so bili montirani na posebnih železniških vagonih in od novembra 1944 skriti v predorih pri Košani in Ležečah. Na mine, ki se sprožijo na pritisk je ob 4. uri naslednji dan naletel tovorni vlak. Eksplozija je iztirila lokomotivo in 10 vagonov ter uničila 9 tračnic in električni daljnovod visoke napetosti. Promet je miroval 30 ur. V PRIČAKOVANJU NEMŠKEGA PORAZA Od sredine aprila so bili v sovražnikovih vrstah ob cesti Reka - Trst, na območju Pivke in Ilirske Bistrice, vse bolj očitni znaki popuščanja discipline, dezorganizacije in zmede. S premeščanjem svojih enot proti Reki so Nemci opustili utrjevalna dela na gorskih prehodih v Čičariji, nato pa postopoma prenehali organizirano napadati partizane na brkinskem območju, ker so morali večino svojih enot poslati v boj proti prodirajočim četam IV. jugoslovanske armade, na območje Reke in Klane. Najotipljiveje pa so dokazovale nevzdržne razmere Nemcev na fronti pri Reki priprave za rušenje z miniranjem cestnih in železniških objektov na cesti Reka - Trst in Ilirska Bistrica - Rupa ter na progi št. Peter - Reka. Z Reke so privažali v Ilirsko Bistrico čedalje več ranjencev, od tam je prihajalo tudi čedalje več nemških dezerterjev in vojnih beguncev. Iz postojank ob cestah in železnicah so čedalje množičneje bežali italijanski republikanski vojaki, pa fašisti ter preostali nedičevci in četniki. Iz teh razlogov in zaradi letalskih napadov je bila v vojaškem prometu po cestah vse večja zmeda, ki je esesovska policija ni mogla več obvladati. Navzlic vsemu je nemško vojaško poveljstvo še vedno nekako obvladovalo razmere z velikimi napori in ostrimi ukrepi. Tedaj so nekateri zagrizeni nemški oficirji, fanatični esesovci, italijanski fašisti in jugoslovanski kvislingi, ki so se vsi bali kazni za storjene zločine, čedalje ostreje strahovali podrejene vojake, naveličane vojne, še ostreje so ukrepali proti prebivalcem. Prav gotovo je tudi zavezniško vojaško poveljstvo za Sredozemlje pričakovalo v tistih dneh pomemben razplet dogodkov med Reko in Trstom, zato je poslalo tja iz Hrvaške Istre obveščevalno skupino z radijskim oddajnikom. Ta je prispela 22. aprila h komandi mesta Materija in costala tam do 24. aprila kot nekakšna zavezniška vojaška misija z nalogo, da opazuje premike nemške vojske. Tega dne pa so jo borci 4. čete, čeprav se njenim članom ni mudilo, spremili h komandi mesta Postojna. OBISK NAMESTNIKA KOMANDANTA IX. KORPUSA Neposredne priprave na končni zlom sovražnikove o-brambe so se začele v 4. bataljonu 18. brigade (Istrskem o-dredu) m v okrožnih političnih organizacijah v Brkinih in Y. S1°venski IsjrL ko je prišel 21. aprila v Brkine Jože Klanjšek - Vasja, namestnik komandanta IX. korpusa. *Lokev je eno izmed najstrarejših naselij ob stari cesti od Pivke proti Trstu. Začetek sedanjega naselja sega tja v leto 1118, ko ga je oglejski patriarh podelil vitezom templarjem. V okolici so odkrili več predzgodovinskih gradišč. Lokev je imela 1961. leta 797 prebivalcev Med vojno so vaščani podpirali NOB, zato so jih Nemci in italijanski fašisti 43 internirali, vojnih žrtev pa je bilo 32. (Kr. leksikon SRS I. str. 320 - 321. Seznam interniranih in vojnih žrtev občinskega odbora ZB NOV obč. Sežana). (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.-— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 13. avgusta 1976 ziro račun 50101-603 45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Trgovski 1 modulus (Strina 1 stolpec, višina 43 mm) ob delavnikih 13.000. ob praznikih 15 000 Firiznčno-upravni 500, legalni 500. osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 Mr beseda IVA 12% Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. i ; Član italijanske Izdaja^^ZTT zveze časopisnih I Odgovorni urednik Gorazd Vese! in tiskaj yrst založnikov FIEG1 FLORENTINSKI PREISKOVALCI ZASLIŠALI GEN. ROMEA TOKRAT IZČRPEN ODGOVOR SID GLEDE UMORA SODNIKA 0CC0RSIA? Preiskave, ki jih je vodil pokojnik, nit, ki vodi do njegovih morilcev FIRENCE. 12. — Po vesteh iz florentinskih sodnih krogov je namestnik državnega pravdnika dr. Pierluigi Vigna, ki vodi preiskavo o u-moru rimskega sodnika Vittoria Oc-corsia, v prejšnjih dneh zaslišal gen. Giovannija Romea, šefa oddelka D za notranjo varnost pri obveščevalni službi, ki je pred nekaj mesec; nasledil generalu Giandeliu Malettiju. V zvezi z zasliševanjem, za katerega se je zvedelo šele danes, je molk preiskovalcev neprodiren, nobenega dvoma pa ni vsekakor, da je bil glavni in morda edini predmet «razgovora» med častnikom in sodnikom sporočilo, s katerim je SID konec maja opozarjal na morebitne prevratniške izpade skrajne desnice. Kot smo poročali je bilo sporočilo povod za ostro polemiko med namestnikom rimskega državnega pravdnika dr. Vitalonejem, ki je vodil preiskavo prve dni, in državnim pravobranilcem Chilibertijem, ki začasno opravlja tudi funkcijo generalnega pravdnika pri prizivnem sodišču. Vitalone, ki je odkril do-kument, je zahteval od gen. Romea 1 vrsto pojasnil, predvsem pa vir zaupne informacije. Kaže pa. da se je visoki častnik, kot je že običaj v obveščevalni službi, izmikal, zaradi česar mu je javni tožilec, ki je pravkar zaključil preiskavo o Bor-ghesejevem poskusu državnega udara in zaradi česar dobro ve, da tako izmikanje običajno pomeni prikrivanje pomembnejših informacij, zagrozil s sodnim pregonom. Vest o sporu je prišla na uho dr. Chiliber-tiju, ki je sorožil preiskavo o ravnanju podrejenega, nato pa umaknil ukrep, ko je afera prišla v javnost. So bili tokrat generalovi odgovori izčrpni? Spričo neprodirnega molka dr. Vigne so v odgovor na tako vprašanje možne le domneve: ali je general tokrat izpraznil malho, ali pa se je javni tožilec, tudi zaradi izkušnje rimskega kolega, zadovoljil z nejasnimi in meglenimi pojasnili. Prav tako neprodiren je molk florentinskega sodnika tudi glede drugih izsledkov preiskave. Vse, kar so časnikarji doslej lahko zvedeli je, da je osredotočil svojo pozornost na preiskave, ki jih je dr. Occorsio vodil pred smrtjo. Rimski sodnik, ki Rop v draguljarni jim jc navrgel 50 milijonov SANREMO (Imperia), 12. — Štirje zakrinkani in dodobra oboroženi roparji so odnesli iz draguljarne v samem mestnem središču kar za 50 milijonov lir plena v zlatnini, urah in drugih dragocenostih. Lastništvo trgovine si delita Giuseppe Gatto, ki ga y tistem nesrečnem trenutku ni bilo ter Angelo Piazza. Ko je ta ugotovil namene četverice, je skušal sprožiti mehanizem za popolno izolacijo izložbenih polic, vendar mu to ni uspe- lo. Banditi so pospravili v vrečo, kar se je dalo in stekli proti avtomobilu genovske registracije, ki jih je čakal tik pred prodajalno. Ko je vozilo oddrvelo, je oropanec nekajkrat ustrelil za njim, vseeno pa se je za roparsko tolpo izgubila vsaka sled. NEAPELJ, 12. — Osebje podjetja za javno čistočo v občini Torre Annunziata že več mesecev ne prejema plače, zato je pred dvema tednoma prekrižalo roke. Nevzdržen položaj je narekoval neapeljskemu županu Valenziju, da naslovi na predsednika vlade Andreattija brzojavko s prošnjo, da posreduje za rešitev problema ter hkr/. preuči širše vprašanje financiranja krajevnih ustanov. iiimiiiiiiimiiHiiiiiimiiiiiiiniiMHiiiiiiiiimimiiiHHMiminiuiHiiiniimiiiiijniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiH ZARADI STOPNJEVANJA NAPETOSTI MED DRŽAVAMA Grška in turška vojska v stanju pripravljenosti V ozadju spora o teritorialni pripadnosti egejskih voda globoki interesi vojaške in gospodarske narave ATENE, 12. — Potem ko sta bili, 800, Turčija pa nekaj več kot 800 Grčija in Turčija pred dvema letoma na robu medsebojnega oboroženega spopada zaradi ciprskega vprašanja, ki sicer še vedno ni dokončno rešeno, so se odnosi med državama zopet tako napeli, da so bile vojaške sile na obeh straneh Egejskega morja postavljene v stanje pripravljenosti. Oficirjem in vojakom so bili odpovedan) dopusti' in redni izhodi, a med otočjem, ki je posejano v spornih vodah, kar mrgoli vsakovrstnih vojnih ladij. Nad njimi v enakomernih presledkih letijo vojna letala. Zlasti impozanten je. kot vedo povedati opazovalci, grški .vojaški a- ____t. _ i-_ i._:_ i_jl „ dii pred smrtjo. K.msKi soanm Ki t s katerim hoče atenska Vlaje lani razkrinkal prevratniško delo- (ja 0(jj^n0 opozoriti Turke, naj se nikar ne igrajo z ognjem. Skratka, vanje gibanja «ordine nuovo» je, kot kaže. nadaljeval po isti poti in odkril ključ, ki naj bi mu odprl MARLJIVOST PA TAKA! V Abrucih kot kaže imajo izredno marljivo birokracijo, ki si vestno prizadeva, da iztrži tudi najmanjši dolg, da spravi v državno blagajno vse, kar so davčni obvezanci dolžni. Zato naj ne preseneča, da so pred nekaj dnevi nekemu kmetovalcu iz Monteodorisa (Ch>eti) poslali poziv, naj plača S lir pristojbine. Poz vu so vestni uradniki dodali tudi šest poštnih nakazil, s katerimi bi kmet lahko poravnal dolg, kot po predpisih, v šestih zomrednih mesečnih obrokih. Marljivim uradnikom davčne izterjevalace v Chietiju gre brez dvoma priznanje za prizadevnost, s katero opravljajo službo, pa tudi darilo ne bi bilo napak: računalo. s katerim bi lahko ugotovili. da so za znamko, kuverto in formularje potrošili vsaj 50-krat več od tega, kar bodo iztržili. vpogled v ozadje strategije napetosti. ki že sedem let okrvavlja Italijo. Vodilo pri tem delu naj bi mu bila vez med «črno mrežo», framasonskim gibanjem in kriminalnim; tolpami, ki so se v Rimu specializirale predvsem v ugrabitvah. Naj omenimo s tem v zvezi še dejstvo, da so se v zadnjih časih vztrajno širile govorice, da pripadajo framasonskemu gibanju (točneje naj bi bili člani tako imenovane lože P-4) ljudje, ki so bili vpleteni v prevratniško rovarjenje. Medtem je dr. Vigna formaliziral preiskavo o atentatu na namestnika državnega pravdnika v Perugii dr. Ariotija, v okviru katere je bilo predvčerajšnjim aretiranih sedem fašističnih pretepačev. V razgovoru s časnikarji je florentinski javni tožilec znova poudaril, da zaenkrat ni nobene vezi med atentatom proti kolegu iz Perugie in umorom dr. Oc-corsia, če ne dejstvo, da si očetovstvo obeh podlih izpadov lasti «ordine nuovo». Namignil je tudi na dejstvo, da so aretirani, ali vsaj ne-kater; med njimi, delno že priznali odgovornost pri napadu na dr. A-riotija. Preiskovalci sumijo, da je bila v podli izpad vpletena tudi trojica, ki so jo zajeli včeraj pred kaznilnico v Perugii. Vsem trem pretepačem bodo v soboto sodili s hitrim postopkom zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja (v avtu so jim namreč našli samokres), verjetno pa jim bodo poslali tudi sodni poziv v zvezi z a-tentatom na dr. Ariotija. Nadaljnji razplet preiskave je v tem pogledu odvisen od balističnih izvidov na zaplenjenem samokresu: če bodo izvedenci ugotovili, da gre za orožje, s katerim so streljali proti vratom sodnikovega stanovanja, bo dr. Vigna brez dvoma podpisal zanje zaporni nalog. napet položaj je, kot bi imela vsak trenutek izbruhniti vojna, in to kar med dvema članicama Atlantske zveze (v Grčiji postajajo sicer čedalje odločnejše zahteve po izstopu te države iz omenjenega pakta). Ravno ta okoliščina pa b; po logiki morala preprečiti spopad, saj je jasno, da bodo zastopniki NATO, zlasti pa Američani zastavili vse svoje sile za ohranitev miru v tem delu sveta, oziroma za utrditev dokaj zrahljanega jugovzhodnega krila Atlantske zveze. Predsedniku grške vlade Karaman-lisu pa, kot kaže, ni kdove kako mar. kaj menijo o vsej zadevi v Washingtonu, saj je zahteval nu.ino sklicanje varnostnega sveta OZN ter se kratkomalo obrnil na mednarodno sodišče v Haagu, češ naj z zgledno razsodbo enkrat za vselej pomiri turške «revanšistične» duhove. Za vsak primer, ko bi namreč ne prišlo v doglednem času dò poravnave spora, pa je prišlo te dni na grškem ozemlju do velikih vojaških premikov z namenom, da se kar najbolj obvaruje meja s Turčijo. Grško vojno ladjevje, ki se je nahajalo v južnih predelih Egejskega morja, se premika proti severu, a načeinik glavnega štaba vojske gen. Davos se je odpravil v Trahijo, da pregleda kopenske sile zbrane v bližini evropskega dela Turčije. Vojna letala z druge strani občasno preletajo turško ladjo «Sizmik» (poprej «Hora»), ki se nahaja v egejskih vodah, da bi po nalogu ankarskih oblasti z geološkim; seizmičnimi poskusi odkrila pod morskim dnom naftna nahajališča. Spor med vladama se je vnel prav zaradi te ladje, ki ji Grki očitajo kršenje teritorialnih voda. Po mednarodni konvenciji, ki je bila sprejeta leta 1958 v Ženevi, pomenijo namreč podvodne police okrog grških otokov v Egejskem morju (slednjih je prek 3.000) sestavni del grškega nacionalnega ozemlja, in to kljub okoliščini. da so nekateri teh otokov (zlasti npr. Lesbos) le za streljaj oddaljeni od turške obale. Ankarska poteza z ladjo «Sizmik» ima torej dvojn; namen. Z ene strani naj bi dosegla, da se grška in turška vlada enkrat za vselej sporazumeta glede nacionalne pripadnosti egejskih voda oz. kontinentalnih polic — Turki bi očitno radi, da si državi salomonsko razdelita eno in drugo, na kar pa Grki seveda ne bodo nikdar pristali; s takšno rešitvijo bi si pač Turčija zagotovila tudi v bodoče plovbo lastnih vojnih ladij iz Marmarskega morja prek e-gejskih voda proti Sredozemlju, ne da bi ji bilo treba v ta namen kršiti grške teritorialne vode. Z druge strani pa se Turk; potegujejo — e-nako kot pač Grki — za podmorska naftna najdišča, ki so po mnenju strokovnjakov nekakšen podaljšek evropskih (romunskih) naftonosnih polj. Ne gre pozabiti, da tako ena kot druga država letno potrošita lepe denarje za uvoz surovega petroleja oz. derivatov: Grčija je npr. lani I porabila v ta namen nekaj manj kot milijonov dolarjev. V obeh primerih pomeni uvoz nafte hudo obremenitev plačilne bilance. Ne nazadnje se Turki bojijo «milita-rizacije» grških otokov na Egejskem morju. Na Dodekaneških otokih bi Grki po mirovni pogodbi ne smeli imeti vojaških oporišč in sploh vojaščine, v Ankari pa zatrjujejo, da na njih kar mrgoli vojakov. Zlasti naj bi to veljalo za Rodos, ki da je v taktičnem pogledu prevzel nekdanjo vlogo Cipra. Trenje med državama je obsodila tudi izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti, ki izraža zaskrbi jeh0st“3pričEf* izostritve spora. Komisija preučuje sedaj grški dokument, s katerim Atene obrazložujejo bruseljskim oblastem svoje stališče o vsej zadevi. OB ARETACIJI ŠTIRIH PREKUPČEVALCEV Z MAMILI j -------------------------------------- | Rimska policija zaplenila poldrugi kilogram kokaina Njegova vrednost znaša pol milijarde lir - Mamilo dospelo verjetno iz Latinske Amerike - Med aretiranci ženska RIM, 12. — Agenti policijske službe za boj proti razpečevanju mamil so zadali hud udarec mednarodni organizaciji, ki se ukvarja s tem nizkotnim poslom. V mestnem središču so namreč zajeli posredniško dvojico v trenutku, ko je izročala kupcema kar poldrugi kilogram čistega kokaina v vrednosti skoraj pol milijarde lir. Žal gre tudi tokrat za male ribe, kajt.i tistim, ki vodijo trgovino z mamilnimi sredstvi, je bržkone skoraj nemogoče stopiti na prste, saj se je to redkokdaj posrečilo celo slovitemu ameriškemu Narcotic Bureau, sedaj preimenovanemu v Drug Enforcment Admini-stration. Operacijo je izvedel podkvestor Franco Rotella s pomočjo podificir-jev Natelle, Zappitella, Pitz:antija in Marascoa, potem ko je prejel od ameriškega DEA informacijo, da je italijanska državljanka Daniela Romano, 27-letna prikupna Rimljanka, v tesnih stikih s prekupčevalci mamil, ki delujejo v mednarodnem merilu. Dr. Rotella je aprila naročil stalno nadzorstvo nad ženskino dejavnostjo in pred tremi dnevi se je neumorno delo njegovih sotrudnikov bogato obrestovalo. Ugotovljeno je bilo, da se je Daniela večkrat srečala z 32-letnim Federicom Bertinijem in da sta oba imela nalogo razpečati v Rimu približno 2 kg čistega kokaina. Preiskovalci so jima siedili korak za korakom, dokler ju niso našli v znanem baru nekdaj slovite Ulice Vittorio Veneto v družbi dveh moških; eden od teh, 40-letni Roberto Ma-sciarelli je star znanec dr. Rotelle, ki ga je v preteklosti večkrat prijavil sodnim oblastem zaradi razpečevanja mamil, pa tudi izkoriščanja prostitucije. Drugi moški, ki je imel včeraj popoldne zmenek z Danielo in Bertinijem v omenjenem baru, pa je M:mmo Volpicetti (40 let). Četverica se je pn polurnem zmenku oddaljila, in sicer Berlini in Romanova z avtomobilom citroen DS 19, Volpi- Ti so zajeli četverico v trenutku, ko sta Bertini in Romanova kazala drugima dvema vsebino plastične vrečke: v njej je bil poldrugi kilogram čistega kokaina (dospelega menda iz Latinske Amerike), katerega vrednost se suče, kot rečeno, okoli 500 milijonov lir (uživalci mamil blago plačajo vsekakor dražje, kajti razpečevalci mamilo poprej «tretirajo» s posebnimi snovmi, ki mu povečajo težo, hkrati pa zmanjšajo toksične učinke). Agenti so poleg mamila zaplenil: Masciarelliju in Volpicettiju več deset milijonov lir, ki naj bi služili kot predujem za odkup kokaina. Vse št:ri aretirane osebe so sedaj zaprte v jetnišnici Rebibbia. Med spopadi s temnopolto mladino, ki se je tako rekoč na vsem južnoafriškem ozemlju uprla rasistični politiki Vorsterjevcga fašističnega režima, se policijski agenti najčešče spravljajo nad demonstrante s težkimi palicami in pa gumijevkami. I!ajši seveda streljajo v množico. Oh najnovejših demonstracijah v krajih okoli Capetowna, med katerimi so črnci obmetavali policijo s kamenjem, pa so agenti uporabili tudi ustrezno izurjene pse, kot je razvidno iz slike. Na sliki prizor iz mesteca Langa: skupina agentov s težavo zadržuje pse, da se ne bi kar tako zagnali v množico, temveč šele na povelje. (Telefoto ANSA-UPI) .............. UPOR PLAMTI TUDI V GLAVNEM JUŽNOAFRIŠKEM PRISTANIŠČU Krvava represija rasističnega režima: 30 mrtvih in 77 ranjenih pri Capetownu Najhujši spopadi v črnskih četrtih Langa, Nyanga in Guguletu - Ogromna gmotna škoda aglomeratj barak, neke vrste javna prenočišča, v katerih črnska delovna sila, ki je gonilno kolo južnoafriške industrije, prenočuje, ker ji je ob mraku vstop v lepo razsvetljena, bogata in urbanistično odlično zasnovana mesta belopoltega prebivalstva prepovedan. Represivni stroj je stekel s polno paro, ko-cetti ih 'Màkbiafèltl pà ž' !ttkSužh"m | maj je prasnila iskra ««posa. Za bmvv 3000. Zapeljali so se do hotela enkrat je obračun človeških žrtev Jolly v bližini Porta Pinciana, kjer ! še nepopoln, govori pa sevsekakor so imeli nov sestanek, ki pa ga je j vsaj o 23 mrtvih in nekaj desetin I rani« CAPETOWN, 12. — Po nekaj dneh« Med dopoldanske tiskovno konfe-zatišja, je upor temnopoltega prebi- [ renco je vodja južnoafriške policije, valstva v Južni Afriki včeraj po- gen. Gert Prinslon izjavil, da je noči izbruhnil z uničujočo silo: ža- j obračun spopadov 33 mrtvih m 70 rišče odpora proti rasističnemu re- ranjenih, pozneje pa so uradne po-, žimu so tokrat mesta, ki obdajajo | dato ; p&pravili m kot rečeno, in-glavno južnoafriško pristanišče Ca-petown in ki so kot Soweto ogromni prekinila skupina agentov. I ranjenih. uiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiišiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREDVIDEN SKLEP GENERALŠTABA PORTUGALSKE VOJSKE BIVŠI PREDSEDNIK SPINOLA IZPUŠČEN VČERAJ NA PROSTOST Doslej naj ne bi bilo indicij, da se je marca lani udeležil poskusa državnega udara - Parlament odobril Soaresov vladni program - Preosnova sveta revolucije LIZBONA, 12. - Bivši general in bivši portugalski predsednik Antonio Spinola, ki sé je v torek vrnil v Lizbono po 17 mesecih izgnanstva, jè bil izpuščen na prostost. Generalštab portugalske vojske je v kratkem sporočilu utemeljil ukrep, ki bo najbrž izzval ostre polemike, z dejstvom, da preiskovalci niso doslej zbrali dovolj indicij, da je bil Spinola med pobudniki poskusa državnega udara in da je bil povezan s teroristi skrajnodesničarskega gibanja MDLP. «Zaradi tega — nadaljuje sporočilo — je generalštab sklenil, naj bo Spinola osvobojen, saj je nujno spoštovati določila u-stave, ki osvaja načela delitve o-blasti in spoštovanja demokratične zakonitosti. To seveda pa še ne pomeni popuščanja tistim, ki skušajo sprevreči demokratično ureditev z prevratniškim rovarjenjem.» Že včeraj je poveljstvo vojaške sodne policije odredilo osvoboditev-Spinole, pozneje pa so se vojaki premislili in zadržali bivšega predsednika v zaporu še en dan, da so ga lahko znova zaslišali. Generala so odvedli v kaznilnico v Caxias takoj po njegovem prihodu v Lizbono. Čeprav je ukrep preiskovalnega sodnika odobril tudi svet revolucije, katerega glasnik je med davišnjo tiskovno konferenco poudaril, da je sedaj položaj bivšega generala jasen, ni dvoma, da bo osvoboditev Spinole vzbudila val ostrih polemik in demonstracij. Za levico je bil že sam povratek generala dokaz, da se je os političnega življenja pomaknila odločno na desno in da se je desnica že tako okrepila, da lahko nekaznovano izziva delovno ljudstvo. Desr>čarske stranke se zaenkrat še niso izrekle o tem vprašanju, češ da je v izključni pristojnosti vojaških oblasti, socialisti pa so o-svojili stališče vladnega predsednika Soaresa, ki je zagotavljal, da bo Spinola kaznovan kot vsak drug Portugalec, če se je pregrešil zoper zakon. Po petdnevni razpravi je danes ponoči portugalski parlament odobril program Soaresove vlade, čeprav so ga opozicijske stranke precej ostro kritizirale, pa ni nobena predlagala zavrnitve. CDS in PPD sta že pred časom napovedali, da je v dolgem in zavzetem posegu poudaril tudi, da njegova stranka ne bo vodila politike sistematične opozicije vladi, pač pa bo skušala tvorno prispevati h gradnji demokracije v državi. Danes je bilo na osnovi zakona, da morajo častniki izbirati med članstvom v svetu revolucije in o-pravljanjem svojih vojaških funkcij, tudi korenito preosnovano telo, ki naj bi jamčilo za pravilno delovanje vseh državnih organov, za spoštovanje ustave in za zvestobo načelom revolucije 25. aprila. Poveljnika vojaških območij srednje in južne Portugalske gen. Franco Cha-rais in Pezarat Correira, ki peljata za levičarje, sta se odločila za status svetovalca, medtem ko je poveljnik severnega območja gen. Pinho Freire izstopil iz sveta. Poveljnik lizbonskega vojaškega območja gen. Vasco Lourenco je bil imenovan za vojaškega guvernerja prestolnice, s čimer pa je ohranil tudi članstvo v svetu revolucije, ker naj bi bila njegova nova dolžnost izrazito političnega značaja. Proli vojaškim oporiščem Atlantske zveze CAGLIARI, 12. — Po manifestacijah v Furlaniji (od 23. julija do ). avgusta) in nekdanjem francoskem bojnem prizorišču Verdunu (od 4. do 10. avgusta) pripravlja mednarodni protimilitaristični odbor nov J javni protest proti mitu vojaštva. Gre za protimilitaristični pohod • na Sardiniji od 13. do 19. avgusta, med katerim bodo prireditelji obsodili prisotnost vojaških oporišč Atlantske zveze na otoku. Pristaši protimilitarističnesa gibanja zahtevajo kot je znano med drugim odpravo vojaških blokov, enostransko razorožitev, takojšnjo prepoved trgovanja z orožjem, odpravo vojaškega sodstva ter izpustitev vojaških oporečnikov iz ječ. cidenti naj bi zahtevali «samo» 23 človeških žrtev. Med razgovorom s časnikarji je Priuslpo še poudari!, da čeprav nima dokončnih podatkov, na osnovi poročil policijskih častnikov lahko trdi, da so varnostne sile ubile le nekaj demonstrantov, medtem ko naj bi bili ostali žrtve medsebojnega obračunavanja. Upor v Langi, Nyangi in Guguletu je izbruhnil pod večer v še nepojasnjenih okoliščinah. ^ če naj verjamemo uradnim poročilom je policija posegla, ko so demonstranti začeli znašati svojo jezo nad trgovinami likerjev in nad sedeži javnih uradov, katerih pa je v črnskih četrtih bore malo. Do polnoči naj bi vsekakor demonstranti zažgali devet poslopij in nešteto vozil. Kljub posegu do zob oboroženih policijskih oddelkov, ki so se poslužili tudi avtoblind, kaže, da upor še plamti. Na stotine demonstrantov naj bi zjutraj napadlo policijsko postajo v Langi. Agenti so znova segli po orožju in po pričevanju očividcev naj bi ubili vsaj še tri demonstrante. Z včerajšnjimi in današnjimi žrtvami je število mrtvih, ki so jih v slabih dveh mesecih zahtevali spopadi med temnopoltim prebivalstvom in policijo preseglo 200, nad tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Prvi val upora je konec junija zajel v glavnem le Soweto in Alexandro, črnski četrti v Johannesburgu, kjer. živi nad milijon delavcev. Iskra, ki je zanetila upor je bil sklep južnoafriške vlade, da uvede tudi v črnskih šolah obvezen pouk v jeziku afrikaan, narečju prvih belih kolonizatorjev, ki je pri temnopoltemu prebivalstvu še posebej zasovraže no, saj je simbo) njihove podrejenosti belemu človeku. Kaj kmalu pa j je bilo vsekakor jasno da gre vzro- j ke upora iskati v ustroju južnoa-j friške družbe, skratka v politiki «a- j parthaida», s katero je rasistični re- j žim spremenil državo v pravo smod- j nišnico, ki lahko eksplodira vsak J trenutek. Pretoria skuša sicer na- ; prtiti odgovornost za izgrede zu nanjim prevratnikom, ki naj bi junija vzburili upor, da bi tako pogojevali srečanje med Kissingerjem in Vorstrom na Bavarskem, sedaj pa naj bi dolivali bencina na ogenj, da bi osredotočili pozornost mednarodnega javnega mnenja na Pretorio vse do konca meseca, ko bo varnostni svet OZN razpravljal o vprašanju Namibie Na dlani je, da je takšno izgovarjanje neosnovano in da je dejanski vzrok napetosti v državi rasizem, ki ga je švedski premier Olof Palme pred nedavnim ožigosal kot zločin proti človeštvu, obenem pa obtožil južnoafriške vodi telje, da ogrožajo mir na svetu, ker s svojo nerazsodno politiko u-stvarjajo tako nevarno žarišče na petesti. Prvi val upora, ki je zahteval 176 mrtvih, se je polegel konec junija in južnoafriški voditelji so menili. da bo kot leta 1930 po unoru ril z bliskovito naglico in zajel vsa južnoafriška mesta. BARI, 12. — Finačni stražnik Pietro Calò (55 let) je med srhljivo nesrečo izgubil levo roko. Ko je stal ob robu državne ceste Bari - Taranto in s kretnjami roke opozarjal sorodnika. kako naj zavozi s stranskega parkirišča na cesto, je pribrzel fiat 1100 in mu dobesedno odsekal roko. Pri padcu si je še zlomil nogo in sedaj je v bolnišnici s pridržano prognozo. ŽENEVA, 12. — Mednarodna orga- v Sharpevitlu siedilo dolgo zatišje, i nizacija za zaščito človeških svobo-sad brutalne policijske represije. Iz- j ‘čin je s peticijo, ki jo je podpisalo kazalo pa • se-ije, da - je^-šlo 4e-za j 33-000. ljudi, zahtevala od urugvajske kratko premirje in v sredo 4. avgu- i vlade, da sproži preiskavo o siste-sta je upor znova izbruhnil z vso | matičnem. mučenju političnih in dru-silo. Iskra je znova prasnila v So-jgih jetnikov v tej latinskoameriški wetu, od tod pa se jè požar razši-: državi. V zaporih je okoli 5.000 oseb. ................... Nevarnost zaradi okvare na naftovodu ENI minila ' • •' • ■ %••<' : - i MARSOV «JEZIK» JE ZA ZNANSTVENIKE ŠE NERAIUMLJIV Kemično zelo aktivna skorja ali pa obstoj življenja? Megla v nižinah in žrelih ■ V analiziranih vzorcih planetove skorje znatna količina kisika in ogljikovega dvokisa PASADENA, 12. — S slikami, ki sta jih doslej posneli ameriški avtomatski postaji viking (tudi druga sonda je pred nekaj dnevi začela krožiti okrog rdečega planeta, kamor se bo predvidoma spustila 4. septembra) so si ameriški znanstveniki ustvarili jasnejšo predstavo o žrelih, ki so tako meteoritskega kot vulkanskega izvora in s katerimi je površina planeta dobesedno posuta. Največje žrelo, ki so ga poimenovali za «Olympus mons», je vulkanskega izvora in je neprimerno večje od vseli ognjenikov na zemlji. «Olympus» je trikrat višji od Everesta, njegovo žrelo pa trikrat večje od ' Mauna Loa, največjega vulkana na se bosta vzdržali, včeraj pa se je i naši stari zemlji, za to stališče odločila tudi komuni-j Po mnenju geologov se je orjaški stična partija. Tajnik. KPP Cunhal I ognjenik «rodil» pred.okrog 200 mili- joni let. Premer, ki ob vznožju meri okrog 600 km, se položno oži in ob vrhu meri «samo» 80 km. Pobočje je razorano zaradi neprestane erozije vetra in morda tudi dežja. Njegova velikost naj bi bila posledica posebne geološke strukture Marsove površine. ki je z razliko od zemeljske skorje strnjena celota, zaradi česar so vulkani stalno nad «vročimi točkami» in zrasejo v višino vsakokrat, ko bruhajo lavo. V teh orjaških žrelih pa tudi v nižinah so znanstveniki včeraj prvič opazili meglico, kar dokazuje, da se vodna para premika od planetove skorje do atmosfere in obratno. «Sliki, ki jih je posnel viking — je poudaril dr. William Baum — nam kažeta meglo, ki nastaja v nižinah in v.žrelih obsvitu. Ni treba poudarjati pomena, ki ga pojav lahko ima za morebitne organizme, ki naj bi skušali živeti na rdečem planetu». Navzlic nekaterim pomembnim korakom naprej ha tej poti, pa so a-meriški znanstveniki, ki preučujejo izsledke avtomatske postaje, še dokaj skeptični glede možnosti, da bi na Marsu odkrili življenje, čeprav si obenem nihče ne upa več trditi, da življenja ni. Časnikarjem, ki zmedeni in presenečeni silijo vanje, strokovnjaki odgovarjajo zelo previdno in opozarjajo na možnost neorgan-skih kemijskih reakcij, ki bi bile lahko značilne za rdeči planet. «Možno je — trd; biolog Ilaroid Klein — da gre le za zelo aktivne kemijske reakcije, v katerih pa bi se vsekakor lahko skrivali tudi biološki procesi. Prepričan sem, da nam Mars govori, vprašanje pa je, če nam je njegov jezik umljiv.» Analiza vzorcev Marsove skorje v treh minilaboratorijib Vikinga leden meri ogljikov dvokis, ki je posledica procesa fotosinteze v živih organizmih, drugi dvokis, ki ga sproščajo živi organizm; med presnovo, tretji pa kisik, ki se sprošča med tem procesom) je pokazala, da je v tleh od šestkrat do petnajstkrat več dvokisa in kisika kot če bi bila tla mrtva. Biologi so sprva menili, da bi se take reakcije lahko sprožile v tleh, kjer je veliko peroksidov in su-peroksidov, vendar domneva jih ni prepričala, zaradi česar skušajb v laboratoriju obnoviti te reakcije. Vprašanje pa je, če jim bo po rezultatih teh poskusov Marsov jezik bolj umljiv.. RIM, 12. — Okvaro na cevovodu ENI, skozi katerega potiskajo bencin proti rafineriji pri Pantanu del Grano. ki oskrblja z gorivom letališče Fiumicino, oziroma proti hranilnikom družbe Agip v Avrelijevi ulici, ki z bencinom preskrblja obalne kraje severno od Rima, so tehniki družbe SIO (Società Italiana Oleodotti) s sodelovanjem gasilcev popravili. Poldrugi meter pod zemljo je zaradi napake pri varjenju cevi nastala v njej niti 2 mm široka luknjica, kar pa je bilo dovolj, da se je skoznjo izlilo zaradi močnega pritiska kakšnih 10.000 litrov bencina. Gorivo je preplavilo v včerajšnjih popoldanskih urah del zapuščene gmajne ob pokrajinski cesti S. Seve-r-a - Tolta in zaradi sončnih žarkov je nastal tudi manjši požar. Pravočasen poseg gasilcev je preprečil hujše, a za vsak primer so zaprli omenjeno cesto ter še avtocestni odsek Cervetera - S. Severa. Po neprekinjenem delu skozi vso noč so danes nadomestili poškodovani del cevovoda. Ustrezna dela vidimo na sliki (telefoto ANSA). TANANARIVE, 12. - Državni poglavar Madagaskarja Didier Ratsira-ka je izbral Justina Rakotoniainaja za novega predsednika vlade.