Ob resoluciji o perspektivnem razvoju kmetijstva
Zvezna ljudska skupščina je na svojem ?-asedanju z dne 25. t. m. razpravljala o stanju, problemih in perspek-tivi razvoja kmetijstva in zadružništva. Hkrati je skupščina sprejela resolucijo o perspektavnem razvoju kineiijstva in zadružništva.
Iz oc&ne staiija kmetijske proizvodnje, uporabljanja skladov v kmetijstvii, strukture posestev in deleža kmetij-stva v naši ekonomiki dzhaja, da je na razvoj kmetijstva vplivala vrsta objoktivnih in subjektivnih činiteljev in povzročila njegovo zaostajanje za razvojem drugih gospo-darskih vej, posebno pa industrije. Ugotovljeno je bilo, da je temeljni vzrok nizke produktivnosti v kmetijski pr-o-izvodaji neraavita tehnična baza v kmetijstvu, kar je po-sledica nezadostnih investicij v to gospodarsko področje v vsem našem gospodarskem  razvoju.
Drobnolastniška strukiura posestev v tdpično agrarno zaostali državi ni nudila možnost za razvoj kmetijstva. V povojnih razmerah je bila naša osnovna orientacija usmer-jena k industrializaciji Ln krepitvi obrambnih moči države. v teh razmerah pa ni bilo mogoče hkrati izvršiti industri-alizacijo in pospeševati kmetijstvo. Zato zaostajanje kme-tijstva ni naključni pojav, niti posledica kakšnega odpora subjektivnili sil, temveč je posledica določene usriieritve v ekonomskj politiki k inclustrializaciji države in krepitvi obrambnili mofii in je bilo kmetijstvo s tem samini obso-jeno na zaostajanje. Razen tega osnovnega vzroka je k za-ostajanju kmetijstva prdspevala še vrsta subjektivnih sla-bosti pri izvajanju doloeenih agrarno ©konomskih in agro-tehničnih ukropov, toda k> nii bilo v nobenem primeru odločilno.
V našcm dosedanjem razvoju je bil dvig kmetajstva lnnog/O i>olj počasen, kakor je naraščalo število prebival-stva in kakor se je spreminjala socialna struktura prebi-valstva. Z drugimi besedami, potrebe po hrani in potrebe industrije jx> surovinah so naraščale ditreje, kakor se je povečcvala kmetijska proižvorlnja, uvoz hrane pa je postal osnovna postavka naše plačilne bilance z inozemstvom. Tako je bila zoževana možnost uvoza surovin, delomih srcdstev in blaga šifoke potrošnje ter zaviran porast stanclarda,
7. industrializacijo so bili ustvarjeni pogoji za pospe-ševanje napredka kmetijske proizvodnje. Samo z indu-strializacijo je niogoče zagotoviti kmBtijstvu sodobna pro-izvodna sredstva in stabilno tržišče kmetij»kih proizvooov. Se važr.ejše je, da je industrializacija omogočila stalno spre-minjanje socialne strukture prebivalstva in razbreineuitev kmetijstva od presežka delovne sile, ki ga tiudo obreme-njuje in zadržuje na nizki ravni. Brez prelivanja v indu-striji ustvarjenih sredstev v razvoi kmetijstva je sposob-nosf. kmetijstva za akumulacijo tako nizka — posebno v uaših razmerah drobnokmečkih gospodarstev — da bi bilo ustvarjanje materialne osnove za razvoj kmetijstva preveč počasno. Sedaj so dozoreli pogoji, da kljub nadaljnji indu-strializaciji v naslednjctn razdobju obsežneje investiramo družbena sredstva v kmetijstvo zaradd spreminjanja načina njegove proizvodn je.
Nada]jnji družbeno ekojnomski razvoj zahteva spre-membe v načinu proizvodnie v kmetijstvu, ki terjajo hkrati uporabljanje sodobnih proizvodnih sredstev, to je nove tehnološke postopke v proizvodnji, trgovini in pre-delavi kmetijskih proizvodov. Ker kme^ka gospodarstva ne zmorejo zagotoviti takih sredstev na bazii osebnega dela, je nujno investiranje sodobuih družbemh proizvodnih sred-stev, s katerimi se vnašajo na vas tudi novi družbeni odnosi. Bolje povedano .nacin proizvodnje v kmttijstvu se v naših razmerah ne spreminja sarao s spremembo tehnologije. tem-več tudi s spreminjanjem drnžl>enili odnosov. to je s po-družbljenjem proizvodnih sredstev in vezan.jem individunl-nega dela na družbena sredstva. Zato je razen pospeševa-nja volikih gospodarsvtev. kmetijske službe in ustanov po-stavljena na centralno mesto kmetijska zadruga kot druž-beno ekonomski činitelj, ki bo na temelju družbene razšir-jene reprodukcije vplival na spremembo proizvodnega na-Cina na vasi in pove/oval individualno delo in interese indi-vidualnih kmetftv 7. rlružbenimi sred^tvj in s splo^nim druž-benim interesom za razvoj kmetijstva. Taka politika vodi k otlpravljanju neonfikomernosti. ki danes obstajajo med razvojem  industrije in   kniptijstva.
Reševanje vseh probicmov. ki so vezani na perspektivm razvoj  kmetijstva,  je dosodek  v našera drn/.beno ekonotn-skeni  razvoju. na kntorejra nn.j obrncjo svojo poznrnost vsi . aiktivni činitelji naše družbe in poiščejo svoje mcslo v teni procesn. To posebno velja za zadružne in kmc(ij=ke orga-
nizacijc.                                          '         Milun Ivanović