Po več desetletjih ponovno odprli dvorano Petrarca v Gorici Primorski SREDA, 16. MAJA 2012 Št. 114(20.437) leto LXVIII. Razstava v bivšem grobišču golobov Dušan Udovič Ko sem pred nekaj leti prvič stopil v nekdanjo dvorano Petrarca goriškega Trgovskega doma, je to bil prostor kaj žalostnega videza. Duh po zatohlem, vsepovsod pajčevine, okruški razpadajočega ometa. Nekdanje prizorišče kulturnega dogajanja je bilo zatočišče, stranišče in grobišče mestnih golobov. Nihče ni vedel, kdaj je bil ta prostor žlahtnega Fabianijevega poslopja zadnjič odprt za publiko, od tega je minilo trideset, morda štirideset let ali več. Z zadoščenjem je danes mogoče ugotavljati, da je v teku obnova, ki bo dvorano v relativno kratkem času vrnila mestu. Razstava, ki so jo v njej odprli včeraj, je v tem smislu simbolno, a tudi konkretno uvodno dejanje. Obenem je treba kot pomembno znamenje zaupanja v prihodnost tolmačiti dejstvo, da so bili v projekte obnove vključeni tudi mladi študenti arhitekture, ki imajo tako nevsakdanjo priložnost, da se ukvarjajo z odkrivanjem in implementacijo dela slovitega predhodnika. O dogajanju v goriškem Trgovskem domu pišemo letos že šestič. Pa ne zato, ker moramo, tako kot večkrat v preteklosti, opozarjati na zastoje in birokratske zaplete. Teh je bilo na pretek in jih tudi sicer nikoli ne bo povsem zmanjkalo. A dejstvo je, da so pritlični prostori doma z letošnjim letom postali gradbišče in bodo v kratkem roku na-red, da lahko sprejmejo delovanje nekaterih vidnih mestnih ustanov, slovenskih in italijanskih, tako kot je predvideno po črki in duhu zaščitnega zakona. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € atene - Propadel še zadnji krog pogajanj za oblikovanje tehnične vlade Grčija ponovno na volitve Tvega izhod iz evroobmočja Ob novici navzdol tečaji na osrednjih evropskih borzah francija-nemčija - Novi francoski predsednik v Berlinu Hollande in Merklova želita, da Grčija ostane v območju evra BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in novi francoski predsednik Francois Hollande sta po prvem srečanju v Berlinu sinoči poudarila, da želita, da Grčija ostane članica območja evra. Dejala sta še, da bosta Nemčija in Francija storili vse za vnovičen zagon rasti grškega gospodarstva. Merklova je v izjavi za novinarje po pogovorih izpostavila pomen nemško-francoskega prijateljstva, ki je po njenem pomembno tudi za razvoj dogajanja po vsej Evropi. Po besedah Hollandea je skupna želja Francije in Nemčije sodelovati za dobro Evrope. Ob tem se je francoski predsednik zavzel za pravične in spoštljive odnose med državama. Na 13. strani ATENE - V Atenah je včeraj propadel še zadnji krog pogajanj o oblikovanju nove vlade, zato bodo v državi nove predčasne volitve. Kdaj bodo, naj bi določili danes, za najverjetnejši datum pa velja 17. junij. Po propadu še zadnjega poskusa, da bi se izognili volitvam, vse več analitikov in politikov govori o možnosti izstopa Grčije iz območja evra. Včerajšnjih pogovorov pri predsedniku države so se udeležili predstavniki večine političnih strank, z izjemo komunistov (KKE), ki so udeležbo zavrnili, in skrajno desničarske Zlate zore, ki ni prejela vabila. Na 13. strani Ali Koroška spreminja 7. člen ADP? Na 2. strani Veleposlanik Mirošič v oddaji RAI o Sloveniji Na 3. strani Spetič (SIK): Spet Illy? Ne, že videno Na 3. strani 18. člen »razbil« Cosolinijevo koalicijo Na 6. strani Pogrešani Borštan izgubil življenje Na 7. strani V Gorici niz pobud proti disleksiji Na 14. strani kakšna usoda nas čaka fnsi - Akcija novinarskega sindikata »Primorski je tudi moj -Il Primorski e anche mio« TRST - »Il Primorski e anche mio - Primorski je tudi moj« je naslov kampanji, ki jo je sprožil enotni novinarski sindikat FNSI, da bi javnost opozoril na negotov položaj našega časopisa. Deželno vodstvo sindikata s predsednikom Carlom Muscatel-lom na čelu je kot znano povabilo javnost, da se v čim večjem številu včlani v Zadrugo Primorski dnevnik. Na njeno vabilo so se že odzvali državni tajnik Franco Sid-di, nekateri italijanski parlamentarci, tržaški župan Roberto Co-solini, podžupanja Fabiana Marti- ni ter člani deželnega vodstva sindikata. Za vpis v zadrugo lahko zaprosi vsakdo, izpolniti pa mora ustrezni obrazec in odkupiti eno ali več zadružnih delnic (vsaka stane 25,82€). Obrazce zbirajo na tržaškem sedežu sindikata (Korzo 13), v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška in v Proseški ulici na Op-činah ter v uredništvu Primorskega dnevnika (Ul. Montecchi 6). Vpis je možen tudi v naši goriški redakciji (Ul. Garibaldi 9), v Katoliški knjigarni na Travniku in v Kulturnem domu (Ul. Brass 20). slovenija-hrvaška - Srečanje Janša - Milanovič Državi bosta spoštovali že dogovorjene zaveze 2 Torek, 15. maja 2012 ALPE-JADRAN / maribor - Srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške Janša in Milanovic: Vladi spoštujeta že dogovorjene zaveze Odnosi dobri - Janša ne pričakuje zapletov z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe MARIBOR - Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so dobri, je po včerajšnjem srečanju s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovicem v Mariboru dejal slovenski premier Janez Janša. Glede vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke sta oba zagotovila, da vladi spoštujeta že dogovorjene zaveze, Janša pa ne pričakuje zapletov pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe. "Ko gre za vprašanje nekdanje podružnice Ljubljanske banke oz. morebitnih groženj, ki iz tega naslova grozijo bilanci Nove Ljubljanske banke, smo bili veseli zagotovila predsednika hrvaške vlade, da na tem področju vse ostaja tako, kot je bilo dogovorjeno v času, ko je Hrvaška zapirala poglavja za vstop v EU, tudi poglavje številka štiri, da se tukaj ni nič spremenilo," je po pogovorih v Mariboru dejal Janša. Hrvaška je v času pogajanj o četrtem poglavju o prostem pretoku kapitala oktobra 2010 potrdila pripravljenost na nadaljevanje pogajanj o vprašanju Ljubljanske banke pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Temu je sledilo pismo tedanjega hrvaškega finančnega ministra Ivana Šukerja, naslovljeno na BIS. Kot je še pojasnil Janša, je tudi slovenska stran včeraj povedala, da spoštuje vse zaveze, ki sta jih dala prejšnja vlada ali slovenski parlament v zvezi z reševanjem vprašanja meje ali drugih vprašanj. Milanovic je dejal, da resnih odprtih vprašanj med državama ni, medtem ko tehnična vprašanja obstajajo tudi med vsemi drugimi državami in se bodo reševala na ravni mešane komisije. "Vse najpomembnejše, kar nas je zadnja leta obremenjevalo, morda tudi preko vsake razumne mere, je zdaj bodisi v rokah sodišča ali pa je že dogovorjeno," je dejal. "Tako velja tudi za vprašanje Ljubljanske banke, kar sva zelo hitro rešila, če je sploh bilo kaj rešiti. Morda je prišlo do nesporazuma, saj nas obveze, ki jih je Hrvaška prevzela kot pogoj za zapiranje nekaterih poglavij v postopku pogajanj za pristop k EU, kar je storila prejšnja vlada, enostavno zavezujejo, ne glede na to, ali so za Hrvaško koristne," je dejal Milanovic. Sogovornika sta govorila tudi o pristopanju Hrvaške EU. Janša je v zvezi s tem povedal, da je slovenski strateški interes, da se EU širi tudi na Hrvaško in tudi na druge regije in države Zahodnega Balkana, in da je to tudi pod- Slovenski premier Janez Janša (desno) s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovicem daniel novakovič/ukom pora edini strategiji, ki jo ima EU za ta del Evrope. Zapletov pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU v DZ Janša ne pričakuje in računa, da bo postopek stekel v skladu s pričakovanim rokom do začetka druge polovice naslednjega leta. Tudi Milanovic pričakuje, da bo Slovenija v skladu s svojim parlamentarnim postopkom ratificirala pristopni sporazum za vstop Hrvaške v EU, tako da bo ta država članica EU postala v skladu z načrti julija prihodnje leto. S tem dejstvom pa je po njegovem pred obema državama popolnoma nov svet, saj državi skupaj štejeta okoli 6,5 milijona prebivalcev, kar je malo, zato je treba ugotoviti, katere so možne oblike sodelovanja in povezovanja, a ne proti nekakšnim skupnim sovražnikom, pač pa nasproti ostalim siceršnjim partnerjem. Slovenski premier ob tem ugotavlja, da se z vstopanjem Hrvaške v EU odpirajo dodatne možnosti, ki doslej niso obstajale, med drugim na področju sodelovanja pri izgradnji infrastrukture in tudi pri "produktivni uporabi" evropskih sredstev. Janšo sicer še posebej veseli, da se tudi v zdajšnjih kriznih časih krepi gospodarsko sodelovanje med sosedama. Hrvaška je za Slovenijo peta najpomembnejša gospodarska partnerica, blagovna menjava med državama pa je lani kljub krizi presegla dve milijardi evrov. (STA) Podjetje Elan-Brnca ne bo šlo v stečaj CELOVEC - Elanovo podjetje za proizvodnjo snežnih desk, družba Elan Sportartikel na Brnci pri Beljaku, se je za zdaj rešilo finančnih težav. Kot so sporočili iz matičnega podjetja, naj bi avstrijska banka BKS odobrila šest milijonov evrov kratkoročnega posojila, s čem se je podjetje rešilo pred stečajem. Proizvodnja snežnih desk na Brnci, v katero je vključenih okrog 100 delojemalcev, je s tem zaenkrat zagotovljena. Elan-Brnca je imel lani izgubo v višini približno 700.000 evrov. (I.L.) Sonja Lokar predsednica Evropskega ženskega lobija BUDIMPEŠTA - Evropski ženski lobi, krovna organizacija ženskih nevladnih organizacij v Evropski uniji, je v nedeljo na letni skupščini v Budimpešti dobil novo vodstvo. Za novo predsednico je bila izvoljena Sonja Lokar, ki jo je predlagal Zen-ski lobi Slovenije. Z izvolitvijo Lo-karjeve za prvo žensko Evropskega ženskega lobija je Slovenka prvič v več kot dvajsetletnem obstoju te organizacije prevzela njeno vodenje. Evropski ženski lobi, ki ga je v zadnjih dveh letih letih vodila Nemka Brigitte Triems, je nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1990 in združuje več kot 4000 ženskih organizacij po celi Evropi. koroška - Na dan 57. obletnice podpisa ADP Alarmantna odgovora koroške deželne vlade in občine Škocjan Odvetnik Rudi Vouk govori o vsebinski reviziji 7. člena ADP - Poziv slovenskim organizacijam, naj takoj ukrepajo CELOVEC - Ob včerajšnji 57. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) je slovensko manjšino na Koroškem presenetila neprijetna vest v zvezi z upoštevanjem manjšinskih pravic s strani dežele Koroške in občine Škocjan. Slovenski odvetnik Rudi Vouk je obelodanil skrajno negativni stališči deželne vlade v Celovcu kot tudi omenjene občine v zvezi s pritožbo več pripadnikov slovenske manjšine iz občine Škocjan, ki se borijo za uporabo slovenščine v omenjeni občini. »Odgovora sta alarmantna in šokantna,« je dejal Vouk in opozoril, da sta tako Občina kot Dežela v odgovorih na pritožbo odgovorili, da so bile z lansko leto sprejetim ustavnim zakonom o dvojezičnih tablah, dvojezični topografiji in uradnem jeziku avtomatično zavrnjene vse dosedanje razsodbe ustavnega sodišča. Prav tako po mnenju Dežele in Občine omenjeni zakon pomeni novo gledanje zakonodajalca oz. revizijo vsebine 7. člena Avstrijske drža- Odvetnik Rudi Vouk vne pogodbe. Za Vouka, ki je v 90-tih letih prejšnjega stoletja s prehitro vožnjo skozi dvojezične kraje opozoril na nezakonito stanje na južnem Koroškem in neizpolnjen 7. člen ADP ter izsilil več pozitivnih razsodb ustavnega sodišča, je takšna razlaga ustavnega zakona iz leta 2011 nevaren korak nazaj. Slovenske organizacije bi morale po njegovem mnenju na takšno razlago takoj in odločno reagirati, saj so tudi one pristale na ustavni zakon. Do pritožbe na vrhovno sodišče je prišlo, ker se je občina Škocjan sklicevala na novi zakon iz leta 2011, po katerem vsi pripadniki slovenske manjšine, čeprav živijo v eni in isti občini, naj ne bi imeli več pravice do uporabljanja slovenščine v občinskih uradih. Občina je izdala odločbo, v kateri je zavrnila uporabo slovenskega jezika za prebivalce tistih krajev v občini Škocjan, za katere novi zakon ne določa dvojezičnega krajevnega napisa. Sledil je ugovor prizadetih slovenskih prebivalcev proti odločbi na deželno vlado, ki pa je občinsko stališče potrdila. Sledila je pritožba na ustavno sodišče, ki pa je zadevo zopet odstopilo upravnemu sodišču. V Avstriji je to običajni pravni postopek. Ivan Lukan maribor - Dalajlama tretjič v Sloveniji Jutri bo še z nekaterimi nobelovci razpravljal o dialogu in solidarnosti MARIBOR - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je včeraj prispel na tretji obisk v Slovenijo. Na Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru ga je sprejel mariborski župan Franc Kangler z delegacijo. XIV. dalajlama Tenzin Gyatso je Maribor prvič obiskal aprila 2010, pred tem pa se je julija 2002 mudil v Ljubljani. Tokrat so ga povabili na pobudo Mestne občine Maribor in župana Kanglerja, ki danes in jutri prirejata srečanje z naslovom Maribor za mir. Dalajlama je pred zbranimi novinarji na letališču povedal, da bi med obiskom v Mariboru rad spregovoril o težavah, s katerimi se sooča človeštvo. "Večino teh težav smo ustvarili sami. Logično je, da jih lahko sami tudi odpravimo," je dejal. Obenem je poudaril, da človek kljub različnim težavam nikoli ne sme izgubiti upanja, temveč mora vedno ostati optimističen. Danes bo sodeloval na mednarodni konferenci Out of the Box, na kateri bodo govorili o inovativnih pristopih k izboljšanju kulture bivanja, ter v Dvorani Tabor predaval o ohranjanju duševnega miru. Jutri pa bo skupaj s še nekaterimi Nobelovimi nagrajenci za mir razpravljal o pomenu dialoga in solidarnosti v času splošne krize. Skoraj 77-letni dalajlama, ki si je za svojo politiko nenasilnega upora leta 1989 prislužil Nobelovo nagrado za mir, živi v izgnanstvu od leta 1959, ko je po neuspešni vstaji Tibetancev proti kitajski nadvladi pobegnil v Indijo. Ves čas potuje po svetu in širi svoje sporočilu o miru in nenasilju, Peking pa ga obtožuje, da si prizadeva za neodvisnost Tibeta. Tibetanski verski voditelj dalajlama sojenje - Zaradi suma pranja denarja Avstrija Hrvaški prepustila postopek proti Sanaderju ZAGREB - Avstrijsko pravosodje je hrvaškim kolegom prepustilo postopek proti nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju glede suma pranja denarja v tirolski banki, so včeraj potrdili na avstrijskem tožilstvu. Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je še med preiskavo proti Sanaderju obravnaval možnost, da bi bivšega premiera bremenili tudi pranja denarja. Na avstrijskem Tirolskem so namreč razkrili več bančnih računov na ime Sanaderjevega tasta Iva Šarica, a so bila sredstva na računih nesorazmerna s finančnimi zmožnostmi očeta Sana-derjeve soproge. Sanaderju in njegovi družini so tudi blokirali premoženje in več bančnih računov. Tiskovni predstavnik avstrijskega tožilstva Martin Ulrich je včeraj potrdil, da bodo postopek, ki so ga zaradi suma pranja denarja proti Sanaderju sprožili v Avstriji, nadaljevali na Hrvaškem. Neimenovana tirolska banka je decembra 2010 ovadila Sanaderja zaradi suma pranja denarja. Podvomili so v izvor 1,3 milijona evrov, ki so jih on in člani njegove družine imeli na računih. Bivši hrvaški premier je večkrat zanikal obtožbe o pranju denarja, njegovi odvetniki pa so poudarjali, da gre za denar, ki ga je zaslužil, še preden se je na Hrvaškem začel ukvarjati s politiko. Kot so pojasnili, je Sanader pred vojno živel v Innsbrucku na avstrijskem Tirolskem, kjer je se ukvarjal s podjetništvom. A avstrijsko tožilstvo je od hrvaških kolegov zahtevalo, naj prevzamejo omenjeni postopek, ker gre domnevno za kazniva dejanja, ki naj bi jih Sa-nader storil med svojim delovanjem na Hrvaškem. V Zagrebu se je včeraj nadaljevalo sojenje v enem največjih primerov korupcije na Hrvaškem, aferi Fimi-media, v katerem je obtožen tudi Sa-naderju. Poleg tega nekdanjega pre-meirja bremenijo prejemanja podkupnine od madžarske energetske družbe Mol in nezakonite provizije od koroške banke Hypo Alpe Adria. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 16. maja 2012 3 italijanska televizija - Veleposlanik Iztok Mirošič gost oddaje Unomattina caffe »Zgodovina italijansko-slovenskih odnosov se ni začela s fojbami, temveč mnogo prej« Voditelj oddaje Guido Barlozzetti in zgodovinar Bruno Giordano Guerri»pozabila« na drugo svetovno vojno in na fašizem RIM - »Zgodovino italijansko-slovenskih odnosov je treba obravnavati celovito in ne po poglavjih ali po kosih, kot delajo nekateri,« je v televizijski oddaji RAI Unomattina caffe dejal slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič. V priljubljeno jutranjo oddajo ga je povabil novinar Guido Barlozzetti, ki vsak dan ob pomoči zgodovinarja Giordana Bruna Guerrija predstavlja eno od držav Evropske unije. Tokrat je bila na vrsti Slovenija, od tod vabilo Mirošiču. V oddaji se je oglasila tudi televizijska voditeljica Tjaša Dornik, po mnenju katere bi se morali Italija in Slovenija bolj temeljito posvetiti skupni prihodnosti in manj zgodovini. Po kratki reportaži o lepotah in znamenitostih Ljubljane je voditelj Barlozzetti takoj začel s fojbami ter predal besedo Brunu Guerriju, ki je ocenil, da je bil pojav fojb v Italiji dolgo časa prikrit in pozabljen. Fojbe po njegovem niso stvar italijanskega in slovenskega naroda, ki živita v slogi in prijateljstvu, temveč političnih sistemov, ki jih danes ni več. Mirošiču ta uvertura o fojbah ni bila všeč, ne zato, ker bi zanikal obstoj fojb, temveč zato, ker jih je treba uokviriti v tragično zgodovino prejšnja stoletja. Veleposlanik je spomnil, da je nekdanja Jugoslavija večkrat zaman predlagala Italiji odprtje fojb, ter opozoril na ogromno škodo, ki jo je fašizem s svojo nasilno raznarodovalno politiko povzročil Slovencem. Mirošič je v zvezi z oddajo Porta a porta o fojbah pisal njenemu voditelju Brunu Vespi, od katerega še ni dobil odgovora. Tudi Mi-rošiča - kot mnoge gledalce - je takrat zelo zmotila fotografija o streljanju slovenskih talcev, ki jo je Vespa prikazal kot posnetek slovanskega nasilja nad Italijani. Veleposlanikove odločne besede so doživele pozornost voditelja oddaje Barlozzettija in Bruna Guerrija, ki nato nista več omenjala fojb. Mi-rošič je ocenil, da italijanski šolski učbeniki še vedno premalo obravnavajo fašistično nasilje nad Slovenci in Hrvati ter omenil italijansko-sloven-sko zgodovinsko komisijo, katere uradno sklepno poročilo (v slovenščini, italijanščini in angleščini) je doslej objavila le Slovenija. Zgodovine ne gre pozabiti, ne sme pa biti sredstvo za podžiganje napetosti in sovraštva, so soglašali sodelujoči v te- levizijski oddaji RAI 1. V nadaljevanju je sicer italijanski zgodovinar nekajkrat ponovil, da je med Italijani in Slovenci še nekaj nerazumevanj, ki jih bo skupna evropska prihodnost s časom premostila. S tem se je strinjal tudi Mirošič, ki je vstop Slovenije v Evropsko unijo označil kot zelo pomembno dejanje, skupna pripadnost evropski družini bo po njegovem spodbudila tudi dialog na zgodovinskem področju. Diplomatski predstavnik Slovenije je kot dejavnika prijateljstva in sodelovanja med državama omenil italijansko manjšino v Sloveniji in slovensko v Italiji, ki po njegovem šteje več kot 100 tisoč pripadnikov. Del oddaje namenjen Sloveniji se je začel s fojbami in z zgodovino, končal pa z aktivno vlogo obeh narodnih skupnosti. Goriška Slovenka Tjaša Dornik je na kratko predstavila svoj projekt »Bollicine di stile«, o katerem smo poročali v torkovi športni prilogi Primorskega dnevnika. Od leve: voditelj TV oddaje Unomattina caffe Guido Barlozzetti z veleposlanikom Iztokom Mirošičem in z zgodovinarjem Giordanom Brunom Guerrijem leva sredina - Težavne priprave na deželne volitve Spetič: Spet Illy? Ne, hvala Za SIK so bistvene primarne volitve v koaliciji in ne v Demokratski stranki TRST - V deželnih političnih krogih se govori o možni vrnitvi Riccarda Illyja na politično sceno in o njegovi morebitni kandidaturi za predsednika Dežele. Za to možnost se ogrevajo nekateri v Demokratski stranki (menda Burno Zvech in Lodovico Sonego), nikakor pa ne Stranka italijanskih komunistov (SIK), katere tajnik Stojan Spetič sploh ne jemlje v poštev morebitne Illyjeve kandidature. Spetič izpostavlja »Illyjevo omalovaževanje borb za pravice delavcev, zato v momentu, ko je delo eno temeljnih problemov naše družbe, morebitna njegova kandidatura sploh ne pride v poštev.« SIK ne zanimajo napovedane notranje volitve v Demokratski stranki, »ki so sicer odraz zelo slabih notranjih razmer v tej stranki,« pač pa primarne volitve v levosredinskem zavezništvu. Spetiča zanima trenutno predvsem programsko soočenje v koaliciji, pri čemer očita demokratom usmeritev »vse ali nič«. Po mnenju SIK bi se morala leva sredina v Furlaniji-Julijski krajini od- načrte ter stvarno razmišljajo o alternativnih rešitvah, ki slonijo na soudeležbi ljudi in postavljajo v ospredje družbene ter okoljske posledice hitre železnice. celovec - Slovesnost v spomin na organizatorko Osvobodilne fronte v celovški okolici »Koncert za Majdo« V spomin na Majdo Vrhovnik-Lojzko, ki so jo nacisti ubili le nekaj dni pred osvoboditvijo, je zapel tudi Tržaški partizanski pevski zbor CELOVEC - Ob 67. obletnici osvoboditve Avstrije in Evrope izpod jarma nacionalsocializma in fašizma je Interkulturni center v Celovcu organiziral »Koncert za Majdo«, na katerem je nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Koncert je bil namenjen spominu na organizatorko Osvobodilne fronte v celovški okolici in na Gurah, Majdo Vrhovnik-Lojzko. Mlado aktivistko so nacisti samo nekaj dni pred osvoboditvijo ob- Nastop Tržaškega partizanskega zbora (levo) so napovedovali z dvojezičnim slovensko-nemškim transparentom sodili in usmrtili ter jo zagrebli neznano kje v Celovcu. Motive za take poboje je v svojem govoru vzela med drugim v pretres predsednica Interkulturnega centra Sissi Rausch, ki je v zvezi s tem dejala, da so s takimi zločinskimi dejanji hoteli zatreti antifašistični upor na Koroškem in tudi drugod. Celovška občinska odbornica Sieglinde Trannac-her pa je na slovesnosti napovedala, da se bo v občin- skem svetu zavzela za dostojen uradni poklon Majdi Vrhovnik-Lojzki, katero je Interkulturni center s svojo prireditvijo zdaj iztrgal pozabi. Med udeleženci prireditve sta bila tudi dolgoletni predsednik Zveze Koroških partizanov na Koroškem Peter Kuchar in sedanja predsednica Katja Sturm-Schnabl. Soorganizatorji prireditve so bile tudi številne organizacije slovenske manjšine na Koroškem. (I.L.) literatura Boris Pahor gost videmskih študentov VIDEM - Jutri popoldne bo na Univerzi v Vidmu gostoval pisatelj Boris Pahor. Literarno srečanje bo v prostorih Fakultete za izobraževalne vede (Facolta di Scienze della formazione primaria, Via Margreth, 3) v učilnici 7. S pisateljem se bo pogovarjal prof. Roberto Dapit, predavanje pa bo potekalo v okviru seminarja slovenske literature. Sodelovali bodo tudi študenti, ki bodo prebirali odlomke pisateljevih del v obeh jezikih. Literarni dogodek je namenjen študentom slovenščine in pedagogike ter vsem, ki bi se srečanja s pisateljem želeli udeležiti. Na Univerzi v Vidmu, kjer študentje študirajo slovenščino kot diplomski študij ali pa si jo izberejo kot izbirni predmet, so v letošnjem letu pripravili še nekaj drugih dejavnosti, s katerimi so študenti spoznavali ne samo slovenski jezik, ampak tudi slovensko kulturo in literaturo. Glasbena šola upa na pomoč Diunaja CELOVEC - Potem ko je koroška deželna vlada pretekli teden - kljub vsem obljubam in izrecni omembi v memorandumu - sprejela novi deželni zakon o glasbenem šolstvu, ki pa niti z besedo ne omenja Slovenske glasbene šole (GŠ), odgovorni v slovenski glasbeni ustanovi upajo na odločno pomoč Dunaja. »S tem deželnim referentom za kulturo ne bomo našli rešitve za našo glasbeno šolo,« je dejal predsednik ustanove Božo Hartmann in ob tem ostro zavrnil izjavo deželnega svetnika Haralda Doberniga (FPK), ki je po sklepu v deželni vladi poudaril, da za Slovensko glasbeno šolo nikoli ne bo sistemske rešitve. Pri Slovenski glasbeni šoli so tudi zaradi te izjave ogorčeni in začudeni, saj so se v zadnjih tednih pogajali prav z Doberni-gom o taki dokončni rešitvi, ko naj bi jim bila obljubljena rešitev, ki naj bi v doglednem času zagotovila financiranje Glasbene šole. (I.L.) 4 Torek, 15. maja 2012 GOSPODARSTVO slovenija - Ocena ministra Radovana Žerjava, »Za zamude z novo železnico Divača-Koper kriva prejšnja vlada« Janševa vlada išče način novega financiranja te za koprsko pristanišče izredno pomembne prometnice LJUBLJANA - »Projekt drugega tira Divača-Koper bi lahko angažiral velik del evropskih sredstev, a ga prejšnja vlada ni uspela pripraviti do faze, da bi se ga dalo realizirati v finančni perspektivi 2007-2013, zato bodo ta sredstva verjetno prerazporejena,« napoveduje minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav. Minister je zadolžen za koordinacijo ministrstev, ki razpolagajo s sredstvi za sofinanciranje evropskih programov in projektov, je pojasnil, da se na področju črpanja evropskih sredstev dnevno soočajo z zadevami, ki bi morale biti rešene že zdavnaj. V tej luči je spomnil na projekt drugega tira med Divačo in Koprom, ki bi lahko angažiral velik del evropskih sredstev in spodbudil gospodarsko rast, a ga prejšnja vlada ni uspela pripraviti do faze, da bi se ga dalo realizirati v tekoči finančni perspektivi. Po Žerjavovih besedah je projekt še vedno v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja, neurejeni so tudi okoljska presoja in odkupi zemljišč. Glede na to, da se je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zavzelo za prerazporeditev evropskih sredstev z vsebin, kjer je črpanje slabše, na vsebine, kjer bi bilo mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke oz. na izvedljive projekte, bi lahko do prerazporeditve prišlo tudi v primeru drugega tira. Če tega projekta ne bo mogoče realizirati, bo del evropskih sredstev prerazporejen na področje trajnostne rabe energije, je napovedal minister. Pri tem je izpostavil velik pomen energetske sanacije javnih stavb, kot so bolnišnice. To bi po njegovih besedah posredno zagnalo gradbeno dejavnost, pomenilo pa bi tudi korak naprej v smeri učinkovite rabe energije. Žerjav je poudaril, da je treba odločitev o drugem tiru zaradi izteka finančne perspektive sprejeti čim prej, tako da bo Slovenija lahko zagotovo načrpala vsa sredstva - v tekoči finančni perspektivi ima na voljo 4,1 milijarde evrov. Osebno pričakuje, da bo usoda projekta znana junija ali julija. Minister se sicer zaveda, da je drugi tir glede na širjenje reškega pristanišča in razvoj zagrebškega letališča ter logističnega povezovanja Avstrije in Italije za Luko Koper izjemnega pomena. Menil je še, da je treba takoj realizirati prenovo obstoječega tira Divača-Koper, saj bi se na ta način povečalo logistične zmogljivosti vsaj za nekaj let. Kot je spomnil, je bilo pet gradbenih do- Z novo preložitvijo gradnje drugega tira med Divačo in Koprom bi najbolj nastradala Luka Koper voljenj za to pridobljenih že v času njegovega vodenja prometnega ministrstva. Ob tem je opozoril, da država projekta drugega tira ne bo mogla financirati tako, kot je v preteklosti financirala gradnjo avtocest in da zato iščejo nove modele financiranja in partnerje, ki bi bili pripravljeni pri tem sodelovati. Morebitne pomisleke tujcev, da jih Slovenija ne bo spustila v Luko Koper, saj ni sposobna iz domačih rok dati niti trgovca, je zavrnil z besedami, da ne gre vsega presojati v luči dogajanja okoli Mercatorja. Ta po njegovem mnenju na dolgi rok ne bo ostal slovenski, ni pa dopustno, da bi kupec skozenj reševal »takšne ali drugačne probleme.« Minister je spregovoril tudi o evropskih sredstvih za stadion v Stožicah, pri čemer je opozoril, da bo Slovenija verjetno prisiljena vrniti 6,4 milijona evrov, »ker je bil razpis diskriminato-ren«. Da ta primer posebej obravnavajo, je Žerjava osebno opozoril tudi evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Kot je pojasnil Žerjav, delajo na tem, da teh sredstev ne bi bilo treba vrniti. Če jim to ne bo uspelo, bo moral nekdo prevzeti odgovornost, je poudaril. »Če bo država morala vračati denar, potem pričakujem, da bo pri tem sodelovala tudi Mestna občina Ljubljana,« je dejal in pri tem spomnil na različne preiskave dodelitve sredstev Stožicam. (STA) evropska unija - Zaščiteni proizvodi Slovenija upa v kompromis z Avstrijo o kranjski klobasi BRUSELJ - Slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič verjame, da bo mogoče doseči kompromis z Avstrijo o kranjski klobasi, ki bo omogočil, da Slovenija ta izdelek registrira kot zaščiteni proizvod v EU. Dogovor bodo poskušali najti strokovnjaki obeh strani, ki se sesta-nejo prihodnji teden. Bogovič je z avstrijskim kolegom Nicolausom Berlakovic-hem o tem govoril ob robu konference o ri-bogojstvu minuli petek v Salzburgu. Strinjala sta se, da se strokovnjaki obeh držav prihodnji teden sestanejo v Sloveniji. Slovenski minister je včeraj pojasnil, da je bilo iz pogovora z avstrijskim kolegom razvidno, da je eden največjih problemov avstrijska klobasa Kasekreiner, ki vsebuje koščke sira. "Skupna ugotovitev je, da gre za dva zelo različna izdelka," je poudaril Bogovič. O tem se je po njegovih besedah lahko prepričal tudi avstrijski minister, saj mu je Bogovič podaril knjigo Janeza Bogataja o kranjski klobasi, kjer je podrobno predstavljena zgodovina tega izdelka. Slovenija želi, da bi bila kranjska klobasa zaščiten slovenski proizvod v EU, in sicer jo želi registrirati kot zaščiteno označbo porekla. Vendar pa naj bi na Dunaju nasprotovali temu, da bi bila ta oznaka dovoljena samo v Sloveniji, češ da se uporablja tudi v Avstriji. Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja. Evropska komisija je v uradnem listu EU februarja objavila vlogo za registracijo kranjske klobase. S tem je začel teči šestmesečni rok, v katerem lahko članice unije in tretje države podajo ugovore na vlogo. Avstrija je napovedala, da bo to možnost izkoristila. Slovenija je v EU doslej že registrirala enajst zaščitenih proizvodov - sir tol-minc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tunko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski luk, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico. portorož - Več kot 16 tisoč obiskovalcev, 150 razstavljavcev, 100 plovil Internautica izpolnila pričakovanja Organizatorji se že pripravljajo na jesenski sejem navtike, ki bo od 13. do 16. septembra prav tako v Portorožu PORTOROŽ - V nedeljo je zaprla svoja vrata medna- I rodna razstava navtike, Internautica 2012 v organizaciji podjetja Studio 37 iz Ljubljane in Marine Portorož. V šestih dneh se je letošnjega navtičnega dogodka udeležilo več kot 16.000 obiskovalcev. Na razstavnih površinah je bilo moč videti programe in predstavitve okoli 150 razstavljavcev s 100 razstavljenimi plovili. Obiskovalci Internautice so za »Naj plovilo Internautice 2012« v kategoriji »Športni motorni čolni« izbrali plovilo Cranchi Endurance 30. Med jadrnicami je prestižni naslov odnesla jadrnica Elan Impression 394, v kategoriji motornih jaht pa je naslov pripadel plovilu Greenline 40 proizvajalca Seaway. Priznanji za navtični projekt leta 2012 sta prejeli dve plovili slovenskih inovatorjev, wFoil in Quadrofoil. Na petkovi svečani prireditvi so organizatorji podelili tudi priznanje za najlepši razstavni prostor Internautice 2012, ki ga je prejelo podjetje Bobič Yacht Interior, izvršni direktor Internautice 2012 Marjan Matevljič pa je prejel posebno priznanje za zasluge pri razvoju Internautice. Med prireditvami velja omeniti že tradicionalno regato Internautica Cup. Za pokal so se potegovale štiri posadke, prvo mesto si je prijadrala posadka, ki jo je vodil Tit Plevnik. Uspešen zaključek pomladnega dogodka daje organizatorjem nov zagon za kvalitetno pripravo jesenskega navti-čnega dogodka, ki bo med 13. in 16. septembrom 2012, ravno tako v Marini Portorož. Okoü 150 razstavljavcev se je predstavilo s 100 razstavljenimi plovili EVRO 1.2863 $ -g/6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1 S. maja 2G12 evro (povprečni tečaj) valute 1S.S. 14.S. ameriški dolar 1,2843 1,2863 japonski jen 102,65 102,64 kitajski juan 8,1156 8,1325 ruski rubel 39,0452 39,0441 indijska rupija 69,0500 69,4150 danska krona 7,4335 7,4333 britanski funt 0,80010 0,80000 švedska krona 9,0437 9,0020 norveška krona 7,6185 7,5915 češka krona 25,515 25,395 švicarski frank 1,2010 1,2010 madžarski forint 292,25 291,77 poljski zlot 4,3225 4,3020 kanadski dolar 1,2855 1,2911 avstralski dolar 1,2836 1,2881 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4425 4,4406 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6971 0,6975 braziljski real 2,5539 2,5417 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3210 2,3250 hrvaška kuna 7,5350 7,5163 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1 S. maja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23875 0,46685 0,72990 0,07500 0,11167 0,18500 0,398 0,690 0,977 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.068,24 € -462/7S TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 S. maja 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,15 IMTTTDCI IDDDA H/IC: +0,78 KRKA 1 1 IKA KOPER 47,40 1014 +1,48 +0 25 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 128,00 186 00 -0,78 TELEKOM SLOVENIJE 72,00 +0,49 -0,69 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 8,50 AERODROM LJUBLJANA 12,50 DELO PRODAJA 24,00 CTni -3,99 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,80 - ICTÜADCM7 1 -)n NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,09 -0,32 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 20,00 8,20 -- PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 5,40 7,50 -- SALUS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 235,00 7,50 178 00 -- IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 13,00 -3,58 -2,26 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1S. maja 2G12 -2/SS delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,51 76,25 1083 -5,13 -0,85 -2 17 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,90 -6,77 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,22 0,32 -7,40 -4,86 EDISON ENEL ENI 0,88 2,36 1618 -0,28 -2,88 -1 70 FIAT FINMECCANICA 3,37 -2,03 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,66 9,26 -4,03 -2,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,97 145 -5,47 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,04 1 42 -3,01 -0,22 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,04 1 68 -4,35 -3,92 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,97 1114 +0,30 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 32,89 -0,62 -1,35 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,35 3,88 -1,70 -5,09 -1 89 TENARIS TERNA 0,77 13,45 -1,75 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,74 0,03 -1,37 -1,18 UNICREDIT 2,30 2,52 -5,35 -5,53 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 94,88 $ -1/3q IZBRANI BORZNI INDEKSI 1 S. maja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 581,80 -0,17 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.756,27 -0,41 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 822,46 1.785,97 A QT 1 n +0,02 +0,57 _1 "M lisica i j, utuyiau i i,z.-r SRX, Beograd - - BICY 1 /IQ7 71 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.927,36 -0,86 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.682,67 2.598,51 -0,10 +0,32 S&P 500, New York 1.336,54 -0,14 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.224,33 6.451,97 5.465,52 -1,45 -1,94 -1,97 CAC 40, Pariz 3.039,27 -0,61 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.939,70 876,0 2.178,67 -4,96 -1,93 -2,57 Nikkei, Tokio 8.973,84 +0,23 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.864,12 19.894,31 2.374,84 -0,67 +0,81 -0,25 Sensex, Mubaj 16.328,25 +0,69 / ITALIJA Sreda, 16. maja 2012 s kriza - BDP se je v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim skrčil za 0,8 odstotka Italija globlje v recesijo, »spread« poskočil na 440 točk Monti v Bruslju predstavil Barrosu predloge za oživitev gospodarske rasti finance - Ocene Banke ostro proti odločitvi hiše Moody's RIM - Italijanske banke so se ostro odzvale na ponedeljkovo odločitev bonitetne hiše Moody's, da zniža ocene za kar 26 italijanskih bank. V združenju italijanskih bank pravijo, da gre za »napad na Italijo«, odločitev ene od treh vodilnih bonitetnih hiš pa so označili za »neodgovorno, nerazumljivo in neupravičeno«. »Odločitev je napad na Italijo, njena podjetja, njene družine in nasploh njene državljane,« so bili jasni v združenju. Ob tem so poudarili, da je Moody's s tem dejanjem potrdil oceno, da so bonitetne hiše s svojimi nepopolnimi in nasprotujočimi si ocenami »element destabilizacije trgov«. V združenju italijanskih bank so regulatorje finančnega trga v EU pozvali, naj še zaostrijo regulacijo delovanja bonitetnih agencij, sami pa nameravajo sprejeti potrebne ukrepe za zaščito legitimnih interesov italijanskega gospodarstva, ki zaradi bonitetnih ocen »trpi veliko škodo«. Moody's je v ponedeljek zvečer znižal bonitetne ocene za kar 26 italijanskih bank, med drugim za največji banki Uni-credit in Intesa Sanpaolo. Ocene italijanskih bank so tako zdaj med najnižjimi v razvitih evropskih državah, obeti pa ostajajo negativni. V omenjeni bonitetni agenciji so se za znižanje ocen odločili, ker so banke izpostavljene težavam v območju evra in Italiji. Ta je znova v recesiji. Pri 10 bankah so oceno za dolgoročni dolg in depozite znižali za eno stopnjo, pri osmih za dve stopnji, pri šestih za tri stopnje in pri dveh za štiri stopnje. Omenjena bančna velikana imata sedaj oceno A3. Mario Monti ansa RIM - Italijansko gospodarstvo je v prvem letošnjem četrtletju po predhodnih podatkih padlo v še nekoliko globljo recesijo. Bruto domači proizvod (BDP) se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem skrčil za 0,8 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem leto prej pa za 1,3 odstotka, je včeraj objavil državni statistični urad Istat. Italija je tako že tretje trimesečje zapored v recesiji. V tretjem lanskoletnem trimesečju se je BDP v primerjavi s predhodnim skrčil za 0,2 odstotka, v zadnjem pa za 0,7 odstotka. Država je uradno v recesiji, ko padec BDP zabeleži dve zaporedni četrtletji. To je drugi najslabši začetek leta za italijansko gospodarstvo po letu 2009, ko se je BDP v prvem trimesečju skrčil za 3,5 odstotka, poudarjajo v Istatu. Italija bo po napovedih tudi celotno leto 2012 končala s padcem BDP. Po napovedih Evropske komisije se bo BDB letos skrčil za 1,4 odstotka, prihodnje leto pa bo zabeležil 0,4-odstotno rast. Negativni podatki o gospodarski rasti in ponedeljkova objava bonitetne hi- še Moody's, da zniža ocene za kar 26 italijanskih bank, so prispevale k temu, da se je milanska borza včeraj najslabše odzvala na poglobitev grške politične krize. Indeks FTSE Italia-All-Share na borzi v Milanu je padel za 2,39 odstotka, indeks FTSE Mib pa za 2,56 odstotka. Razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi pa je včeraj prekoračila mejo 440 osnovnih točk in se tako vrnila na januarske maksimalne vrednosti. Italijanska vlada si medtem prizadeva, da bi našla način za oživitev gospodarstva. Za to pa bi morala spremeniti svojo politiko tudi Evropska unija. Premier Mario Monti je včeraj predstavil svoje predloge predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu v Bruslju, kjer se je sicer mudil tudi na srečanju evropskih finančnih ministrov. Monti je prepričan, da bi EU morala ob vztrajanju na javnofinančni stabilizaciji dopustiti produktivne investicije. Zadevne sklepe naj bi sprejeli na evropskem vrhu 23. t. m. bologna - Varnost Zaradi anarhističnih groženj okrepili varnost tožilcev BOLOGNA - V BolognI so včeraj okrepili varnost več sodnih uslužbencev, potem ko so grški anarhisti, povezani z italijansko Neformalno anarhistično federacijo (Fai), zagrozili, da bodo podtaknil bombo v pisarni tožilca. Lokalni odbor za red in javno varnost sicer ni želel imenovati tistih, pri katerih so okrepili varnost, vsi pa naj bi bili zaposleni na bolonjskem tožilstvu. Do ukrepa je prišlo dan potem, ko so grški anarhisti, povezani s Fai, objavil besedilo, v katerem »mafijo tožnikov« svarijo, da bi jih lahko zadela »toča krogel ali močna bomba«. Besedilo je sicer podpisalo devet ljudi, med katerimi jih je sedem trenutno pridržanih. Obtoženi so, da so novembra 2010 takratnemu premieru Sil-viu Berlusconiju poslali pisemsko bombo. Bolonjski tožilci so nedavno končali preiskavo tega primera, pri katerem so sodelovale tudi grške oblasti. Fai je že v začetku maja izvedel poskus atentata na šefa jedrske družbe Ansaldo Roberta Adinolfija. Potem ko je Fai prevzel odgovornost za ta napad so v Italiji v nedeljo razglasili povečano grožnjo terorizma. Anarhisti so tudi osumljeni, da so minuli teden z molotovkami napadli poslopje urada za pobiranje davkov Equitalia v središču Livorna. milan - Napetost med sojenjem novim rdečim brigadistom Hujskanje k nasilni revoluciji Na prizivnem sodišču začasno prekinili obravnavo, Alfredo Davanzo »pozdravil« napad na menedžerja Adinolfija - Dva obtoženca nočeta odvetnika MILAN - Drugostopenjsko sojenje zoper člane novih Rdečih brigad je bilo včeraj zelo napeto. Na milanskem porotnem sodišču poteka že drugi proces, potem ko je ka-sacijsko sodišče preklicalo obsodbe z dne 24. junija 2010. Domnevni vodja in ideolog po-litično-vojaške komunistične stranke Alfredo Davanzo se je izza rešetk odzval na vprašanje novinarja o nedavnem napadu na pooblaščenega upravitelja družbe Ansaldo Nuc-leare Roberta Adinolfija z besedami: »Naj živi revolucija, naprej z revolucijo, zdaj je pravi trenutek!« Nekateri obtoženci so med obravnavo zaprosili za besedo in Vincenzo Sisi (domnevni vodja turinske celice, ki je bil sprva obsojen na 13 let in pet mesecev zapora) je dejal, da se oblast premaga samo z orožjem. V imenu soobtožencev je zavrnil pomoč odvetnikov. Vodja milanske celice Claudio Latino je dejal, da sami ne ljubijo nasilja, a da je ta pot neizogibna, »ker je edina rešitev revolucija«. Njihove besede so v dvorani spremljali sorodniki in aktivisti, ki so jim ploskali, s črkami na majicah pa so sestavili besedo »so- lidarnost«. Sodniki so zaradi hrupa in zmede v dvorani zahtevali pomoč organov pregona, ki so občinstvo pospremili iz dvorane. Pred sodno palačo pa je demonstriralo kakih trideset mladih, povečini so to redni obiskovalci socialnega centra Gramigna v Padovi. Sodni senat, ki mu predseduje Anna Conforti, je za sedem obtožencev podaljšal obdobje pripora, ki bi se izteklo po 13. juniju. Dva domnevna terorista pa sta zavrnila sodelovanje z odvetniki, kar se je že dogajalo v letih Rdečih brigad. Obravnavo so nato preložili na 22. maj, ko bodo govorili generalni tožilec, oškodovane stranke in obramba. Do razsodbe bi lahko prišlo že 28. maja. Obsodbe s prvega drugostopenjskega procesa proti skupini, ki je med drugim načrtovala napad na izvedenca za delovno pravo Pietra Ichina, je februarja preklicalo kasacijsko sodišče. V ponedeljek pa so v Genovi demonstrirali delavci družbe Ansaldo Energia in predstavniki sindikatov. S tem so se postavili po robu obujevalcem terorizma. Na shodu je bila tudi Sabina Rossa, hči sindikalista Guida Rosse, ki so ga Rdeče brigade umorile 24. januarja 1979 v Genovi. Alfredo Davanzo takoj po obsodbi na milanskem porotnem sodišču (13. junija 2009) ansa I I črna kronika - Romunska hudodelska združba v Rimu Tolpa zasužnjevala priseljenke in jih prisilila v prostitucijo RIM - Karabinjerji so v Rimu aretirali enajst romunskih državljanov pod obtožbo, da so zasužnjili in prisilili v prostitucijo svoje sodržavljanke, ki so jih zvabljali v Italijo z obljubami, da bodo veliko zaslužile. Gre za sedem moških in štiri ženske, ki so zdaj zaprti v zaporih Rebibbia oziroma Regina coeli. Podatki, ki so jih rimski karabinjerji razkrili na včerajšnji tiskovni konferenci, so naravnost srhljivi. Hudodelsko združbo sta vodila zakonca, ki sta v rimskem kriminalnem življenju pred dvema letoma za 10 tisoč evrov »odkupila« pravico, da izkoriščata odsek Ulice Aurelie za prostitucijo. Tu so »delale« mlade Romunke, ki jih je združba zvabila iz njihove domovine z velikimi obljubami. Ko so nesrečnice prišle v Italijo, so jim hudodelci vzeli osebne dokumente, jih posilili in naposled prisilili, da so se prodajale na ulici. Vsaka nesre-čnica je morala na dan izročiti organizaciji najmanj 50 evrov. Da bi nesrečnice ne zbežale, so jih člani tolpe stalno nadzirali. Zgodilo se je celo to, da je eden izmed zvodnikov ožigosal »svoje« prostitutke kot živino z lastnimi inicialkami. Nekatere nesrečnice so postale prostitutke tudi za »kazen«. Ena izmed njih je npr. varala moža, ta pa se je maščeval tako, da jo je prisilil v prostitucijo in od nje potem zahteval denar. Skratka, na dan je prišla še ena izmed tragičnih zgodb, ki se odvijajo v naši neposredni bližini, a jih mi ne opazimo največkrat zato, ker jih nočemo opaziti. Intesa Sanpaolo z 22-odstotno rastjo dobička MILAN - Banka Intesa Sanpaolo je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 804 milijonov evrov čistega dobička, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Višji četrtletni izkupiček je pripisati višjemu dobičku iz trgovalne dejavnosti in znižanju stroškov. Banka Intesa Sanpaolo, ki sodi v skupino 26 italijanskih bank, ki jim je bonitetna agencija Moody's v ponedeljek znižala boniteto, je tako v prvih treh mesecih ustvarila najvišji dobiček v zadnjih sedmih četrtletjih. Dobiček iz trgovalne dejavnosti se je v četrtletju več kot podvojil na 716 milijonov evrov; v enakem obdobju lani je namreč znašal 280 milijonov evrov. Količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) banke se je povzpel na 10,5 odstotka. Konec leta 2011 je omenjeni količnik znašal 10,1 odstotka. V vladni koaliciji trenja na področju pravosodja RIM - Pravosodje je spolzko področje za sedanjo vladno koalicijo, ki se je včeraj na njem v poslanski zbornici dvakrat razbila. V komisiji za ustavna vprašanja Ljudstvo svobode dejansko izvaja obstrukcijo proti vladnemu zakonskemu osnutku proti korupciji. V komisiji za pravosodje pa je včeraj prodrl popravek, ki je dejansko izvotlil zakonski predlog Italije vrednot za ponovno uvedbo kaznivega dejanja poneverjanja bilanc. Za popravek so poleg LS in UDC »pomotoma« glasovali predstavniki FLI, ki so potem napovedali, da bodo v zbornici »popravili« svoje stališče. Čez dva meseca bo znano, ali gre za kosti Orlandijeve RIM - Šele konec junija ali na začetku julija bo znano, ali katera od kosti, ki so jih v ponedeljek našli v rimski baziliki sv. Apolinara, pripada Emanueli Orlandi, se pravi 15-le-tnici, ki je pred tridesetimi leti izginila v Vatikanu. Že dolgo so krožile govorice, da je pokopana v baziliki sv. Apolinara skupno z mafijcem Enricom De Pedisom, pripadnikom zloglasne tolpe iz Magliane, ki je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja terorizirala Rim. Ob njegovi krsti so našli kakih 200 zabojnikov s človeškimi kostmi. Preiskovalci so se včeraj lotili skrbnega pregledovanja teh posmrtnih ostankov, pri čemer uporabljajo tudi DNK teste. Gre za zamudno delo, ki bo zahtevalo najmanj dva meseca. 6 Sreda, 16. maja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it tržaški občinski svet - Demokratska stranka glasovala z Ljudstvom svobode Občina: resolucija o 18. členu »razbila« Cosolinijevo koalicijo Razkol v levosredinski koaliciji, ki podpira tržaškega župana Roberta Coso-linija. Na ponedeljkovi nočni seji se je večina kar dvakrat »razbila«: prvič ob resoluciji o 18. člen, tistem, ki ščiti delavce, drugič ob resoluciji o proračunskem ravnovesju. Obakrat so svetniki Demokratske stranke (razen nekaterih izjem) glasovali v »sozvočju« z Ljudstvom svobode. Resolucijo o 18.členu delavskega statuta je predstavil svetnik Cosolinijeve liste Roberto Decarli, podpisali pa so jo še svetniki Marino Sossi (Levica, ekologija in svoboda), Paolo Bassi (Italija vrednot), Marino Andolina (Zveza levice) in Paolo Menis (Gibanje 5 zvezd). Dokument je pozival župana Cosolini-ja, naj poseže pri predsedniku vlade Mariu Montiju, da ne bi le-ta spremenil 18. člena in tako zagotovil zaščito delavskih pravic. K resoluciji je vodja Demokratske stranke Giovanni Maria Coloni predstavil amandma, v katerem je zaščito delavskih pravic »povezal« z zaposlitveno ravnjo in delovnimi mesti za mlade. V bistvu je hotel omiliti kri- Roberto Decarli kroma Giovanni Maria Coloni kroma tiko Montijevi vladi, ki bo hotela spremeniti oziroma ukiniti 18. člen. Decarli je bil pripravljen sprejeti popravek, ostali podpisniki resolucije ne. Amandma ni bil sprejet. Zato je Decarli umaknil podpis, ob glasovanju pa je vseeno podprl resolucijo. Ki pa ni prodrla. Ko je ura že odbila drugo uro zjutraj, je mestna skupščina zavrnila resolucijo s 16 glasovi proti 12, dva svetnika pa sta se vzdržala. Dokument so ob Decarliju podprli še Andolina in Iztok Furlanič (Zveza levice), Sossi, Daniela Gerin in Mario Reali (Levica,ekologija in svoboda), Bassi (Italija vrednot), občina trst - Že včeraj je gneča ljudi navalila na pristojen urad IMU: koliko plačati Katastrsko vrednost je treba pomnožiti s količnikom 0,4% - Odtegljaj 200 evrov za glavno bivališče Prava gneča ljudi se je včeraj dopoldne zbrala v občinskem uradu za odnose z javnostmi v Ul. Procureria in v drugih uradih, v katerih je na razpolago vodnik za plačilo davka na nepremičnine IMU. Vodnik in informacije o plačilu novega davka so namreč na voljo tudi na sedežu družbe Esatto na Trgu Sansovino št. 2 in v uradih občinske davčne službe v Ul. Genova št. 6. Dodaten pomemben vir informacij je splet. Na naslovu Občine Trst www.retecivica.trieste.it so pri okencu »tributi« objavljene vse informacije, ki so zapisane v vodniku. Tega je mogoče dobiti tudi v PDF formatu in ga shraniti na lastnem računalniku. Kot je naš dnevnik že poročal, bo občinska uprava konec maja oz. na začetku junija poslala na dom približno 56 tisoč posameznikom plačilni nalog z izpolnjenim obrazcem F24 (v treh izvodih) za plačilo davka IMU. Ta obrazec bodo prejeli lastniki prvega stanovanja z največ eno pritiklino (garaža, klet in podobno) katastrske kategorije C2, C6 in C7. Lastniki stanovanj z več pritiklinami oz. lastniki več stanovanj in nepremičnin bodo morali sami izračunati znesek, ki ga bodo dolžni plačevati. Razlog za to je enostaven. Kot je pojasnil pristojni občinski odbornik Maurizio Consoli, so lastniki več stanovanj tisti, ki morajo določiti, katero je »prvo« stanovanje in katero ne. Isto velja za lastnike stanovanj z več pritiklina-mi (npr. več garaž), ki bodo morali odločiti, katera bo pritiklina prvega stanovanja (za ostale bo veljal namreč pri izračunu zneska davka IMU drugačen količnik). Lastniki nepremičnin, ki niso »prvo stanovanje«, bodo morali plačati davek IMU (in pri tem upoštevati količnik 7,6 promila glede na katastrsko vrednost poslopij) v dveh obrokih, in sicer polovico do 18. junija, saldo pa do 17. decembra. Lastniki stanovanj, ki so tudi »glavno bivališče« in z največ eno pritiklino bodo lahko plačali davek v treh obrokih: predujem v višini 33,33 odstotka predvidenega davka do 18. junija (količnik 0,4 odstotka oz. 4 promili), drugi obrok predvidenega davka 33,33 odstotka do 17. septembra (količnik 0,4%), zadnji obrok 33,34 odstotka pa po količniku, ki ga predvideva posamezna občina do 17. decembra. Znesek zadnjega obroka bo izračunan tako, da bo letni znesek davka IMU plačan na osnovi količnika, ki ga je izbrala posamezna občinska uprava (v Trstu 3,9 promila). Odtegljaje bo treba razdeliti tudi na posamezne obroke. Tudi za glavno bivališče bo vsekakor mogoče plačati v dveh obrokih po zgoraj navedenem ključu, in sicer 50% do 18. junija in saldo do 17. decembra. Izračun davka IMU je relativno eno- Menis in Stefano Patuanelli (Gibanje 5 zvezd), Roberto de Gioia in Maurizio Ferrara (Severna liga) in Alessia Roso-len (Unaltra Trieste). Proti so ob županu Robertu Cosoliniju glasovali svetniki Demokratske stranke Coloni, Giovanni Barbo, Alessandro Carmi, Pie-troFaraguna, Loredana Lepore,n Anna Mozzi, Aureo Muzzi, Fabio Petrossi, Mario Ravalico, Marco Toncelli in Manuel Zeriul, Igor Švab (Slovenska skupnost), Everest Bertoli in Maurizio Buc-ci (Ljudstvo svobode) ter Michele Lo-bianco (Prihodnost in svoboda). Vzdržala sta se svetnik Italije vrednot Cesare Cetin in Patrick Karl-sen (Občani). Svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Cogliatti Dezza je izjavila, da »ne more glasovati proti resoluciji, kvečjemu bi glasovala "za',« ker pa ni hotela, da bi bil njen glas različen od glasov drugih svetnikov njene stranke, se ni udeležila glasovanja. Pol ure kasneje se je levosredin-ska večina spet »razbila«. Resolucijo, ki je pozivala župana, naj poseže pri Montiju in naj mu sporoči, da se občinski svet ne strinja z namero, da bi v ustavi predvideli proračunsko ravnovesje, sta predložila svetnika Zveze levice Marino Andolina in Iztok Fur-lanič. Tudi ob tem dokumentu se je razvila razprava s podobnim epilogom. Resolucija je bila zavrnjena, spet ob dokaj čudnem »sozvočju« med Demokratsko stranko in Ljudstvom svobode. Dokument je podprlo deset svetnikov (Andolina, Furlanič, Sossi, Reali, Gerin, de Gioia, Ferrara, Menis, Patuanelli in Rosolen), 18 jih je glasovalo proti (prisotni svetniki Demokratske stranke, edini prisotni svetnik Ljudstva svobode Everest Bertoli, Lo-bianco, Karlsen, Bassi in Cetin), medtem ko se je Decarli vzdržal. V noči na torek je bilo prvič, da se je dotlej zelo trdna levosredinska večina, razšla. Očitno sta vsedržavni temi (18. člen in proračunsko ravnovesje) razrahljali povezanost tržaških levosre-dinskih političnih sil. M.K. Lastniki nepremičnin bodo morali letos plačati davek IMU kroma staven. Za to je potrebno vsekakor poznati katastrski dohodek imovine dne 1. januarja leta 2011 in ga nato povečati za 5 odstotkov. Za katastrski dohodek je mogoče izvedeti v katastrskem uradu, pa tudi na spletu, kjer je vrsta strani, ki bodo proti plačilu (približno 10 evrov) posredovale ustrezne podatke. Katastrski dohodek (+5%) je treba nato pomnožiti s količnikom, ki je različen glede na različne katastrske skupine oz. kategorije (A, B, C/2 D itd.). Rezultat je katastrska vrednost nepremičnine, ki je davčna osnova IMU. Primer: za stavbo v kategoriji A/3 z dohodkom 550 evrov bo račun (550+5%)x160. Katastrska vrednost bo v tem primeru 92.400 evrov. Katastrsko vrednost bomo nato pomnožili s količnikom (0,4%) in to bo znesek davka IMU. Temu bo treba nato v primeru prvega stanovanja odšteti 200 evrov, dodatnih 50 evrov pa bo odtegljaj za vsakega sina oz. hčerko pod 26. letom starosti (do največ 8 sinov, se pravi 400 evrov). Pri izračunu so seveda mogoči dodatni različni parametri, ki bodo zahtevali dodatne račune. Tak je primer posameznika, ki biva le nekaj mesecev v letu v glavnem bivališču, ali zakoncev, ki imata v lasti vsak polovico stanovanja in pritikline. A.G. tržaška občina - Resolucija o posegu Trst za Glinščico? V proračun naj bi vključili sredstva za poseg v Glinščici Tržaška občinska uprava naj vključi v proračun postavko za sanacijski poseg v Dolini Glinščice, da bi omilili posledice razdejanja, ki jo je pred meseci povzročila »čistilna akcija« deželne civilne zaščite. Tako poziva resolucija, priložena k občinskemu proračunu, ki jo je v ponedeljek ponoči izglasovala tržaška mestna skupščina. Resolucijo so predložili svetniki Levice, ekologije in svobode in svetnik Zveze levice Marino Andolina. Njegov strankarski tovariš, predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič se je med razpravo izrekel proti dokumentu, saj bi bilo kar bizarno predvideti v občinskem proračunu postavko za poseg v drugi občini. Kvečjemu bi občina to storila, če bi dolinska občinska uprava zaprosila za pomoč, je poudaril. Zupan Cosolini je spomnil, da se je to že zgodilo, ko je občina predvidela prispevek v višini 250 tisoč evrov za popravilo cerkve v Aquili (a takrat je šlo za poseg po potresu ...). Resolucijo je podprlo enajst svetnikov: Andolina, Bassi in Cetin (Italija vrednot), de Gioia in Ferrara (Severna liga), Sossi, Gerin in Reali (LES), Rosolen in Bandelli (Un'altra Trieste) in Lobianco (Prihodnost in svoboda). Dva, Furlanič in Grilli (Dipiazzova lista) sta glasovala proti, svetniki Demokratske stranke so se vzdržali, Bertoli, Bucci, Camber, Giacomelli, Declich (vsi Ljudstvo svobode), Menis in Patuanelli (Gibanje 5 zvezd) pa se niso udeležili glasovanja, ker so menili, da ni mogoče vključiti v proračun sredstva za poseg v drugi občini. M.K. kvestura - Dvajset let od pokola v Capaciju Poklon žrtvam mafije, terorizma in kriminala V veži tržaške kvesture so včeraj ob navzočnosti kvestorja Giuseppeja Padu-lana in prefekta Alessandra Giacchettija položili venec v spomin na vse policiste, ki so bili žrtve mafije, terorizma in na splošno kriminala. Venec je blagoslovil kaplan policije Paolo Rakic. Pobuda v organizaciji sindikata SAP sodi v okvir spominskih svečanosti pred 23. majem, 20. obletnici mafijskega pokola v Capaciju. / TRST Torek, 15. maja 2012 7 boršt - Danjela Glavino so pogrešali približno teden dni Žalosten konec iskanja, domačina našli mrtvega Odkritje na družinskem zemljišču pod vasjo, kjer je rezervoar za vodo - Verjetno se je odločil za usodni korak Pogrešali so ga že dober teden dni, na koncu pa so ga v domačem Borštu našli mrtvega. Včeraj ob 13.30 je 35-letnega Danjela Glavino našel njegov približno enako star nečak Matteo, ki se je odpravil na stričevo zemljišče tik pod vasjo. V betonski hiški s pogledom na vinograd je v manjši odprtini v tleh - rezervoarju za vodo - odkril truplo. Svojci so na glavni cesti, ki vodi proti Zabrežcu, takoj ustavili avtomobil dolinskih občinskih policistov in medtem poklicali karabinjerje, ki so že več dni iskali pogrešanega domačina. Pokojnika so iz vode v tri do štiri metre globokem rezervoarju potegnili gasilci posebnega oddelka za gorsko, vodno in jamarsko reševanje. Truplo si je ogledal sodni zdravnik Fulvio Costantinides, ki bo v prihodnje bržkone opravil obdukcijo (odločitev mora sprejeti državna tožilka Maddalena Chergia). Sodni zdravnik med prvim pregledom ni opazil znakov nasilja. Dolinski karabinjerji so včeraj v bistvu izključili možnost umora - omenjali so nesrečen padec ali pa samomor. Po Costantinidesovi oceni pa je nesreča malo verjetna, ker ima rezervoar težek pokrov, ki ga je treba previdno odpreti. Zdravnik je na prvi pogled presodil, da je smrt morda nastopila pred manj kot tednom dni, to pa je zaenkrat zelo težko ugotoviti. V primeru hladne sladke vode so tovrstne ocene bistveno težje kot pri truplih, najdenih v morju. Karabinjerji so potrdili, da je bil na prizorišču tudi mobilni telefon, ki je prve dni po Danjelovem izginotju zvonil, vendar brez odziva. Glavinov nečak se je včeraj odpravil na zemljišče ob cesti, ker je bil to edini kraj, kamor še niso pogledali. Že pred dnevi je namreč opazil, da so tamkajšnja vrtna vrata zaklenjena, žabica pa je visela na zunanji strani. Včeraj je hotel odpreti vrata s kleščami, zadnji hip pa so v hiši našli ključ. Vprašanje je, zakaj je bil Glavina znotraj ograjenega zemljišča, če so bila vrata zaklenjena od zunaj - ograje pa vsekakor ni težko preskočiti. Glavino so uradno pogrešali od ponedeljka, 7. maja, ko naj bi se popoldne sam vrnil s centra za mentalno zdravje pri Domju, ki ga je obiskoval občasno. Soseda naj bi ga sicer zagledala še v torek zgodaj zjutraj in druga domačinka naj bi ga ob glavni cesti blizu zemljišča opazila celo v četrtek, za karabinjerje pa je pričevanje ene same osebe naenkrat premalo, da bi bila informacija potrjena. Danjel Glavina je živel sam v svoji hiši v Borštu, kjer je imel osmico. Na družinskih zemljiščih se je ukvarjal s trtami in oljkami, že nekaj let je tudi pel pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru P. Tomažič. Življenje pa z njim ni bilo prizanesljivo, saj mu je pred leti najprej umrl oče, ki je bil po poklicu podjetnik, lani pa se je moral posloviti še od matere. (af) Včeraj so bili v Borštu gasilci, karabinjerji, policisti, dolinski redarji, sodni zdravnik in osebje podjetja AcegasAps kroma črna kronika - Preiskava karabinjerjev Tržačan vpleten v štiri rope in tatvine Prejšnji teden smo poročali o prijetju 37-letnega Alexa Russignana in 35-let-nega Gianfranca Rizzija, ki sta 9. maja ukradla 1100 evrov v supermarkets In's v Ulici Orsera. Karabinjerji in policisti so po dogodku ustavili Tržačana, ki sta se z ukradenim motornim kolesom kmyco peljala po Ulici Giulia, plen pa so zasegli med hišno preiskavo. Včeraj pa so karabinjerji preiskovalnega oddelka na osnovi priporne-ga naloga odvedli Russignana v pripor, saj se je v nadaljevanju preiskave izkazalo, da naj bi v zadnjih mesecih izvedel več tatvin in ropov. Preiskovalci so zoper Tržačana zbrali dovolj dokaznega gradiva. Russignan naj bi 8. marca v sostorilstvu izvedel rop v baru Doria v Ulici sv. Frančiška, iz katerega je odnesel tisoč evrov. 31. marca mu je v Ulici Da Feltre spodletela tatvina v lokalu Wine Bar Chez Moi, 28. aprila pa naj bi oropal prodajalno CAD na Vrdelski cesti številka 1 - plen je tedaj znašal 1050 evrov. V vseh naštetih primerih sta bila dejavna dva storilca, istovetnost Russigna- novega pajdaša pa še ugotavljajo (ne gre izključiti, da je bil to sam Gianfranco Rizzi). Dvojica je vsakič pobegnila na motornem kolesu, ukradenem dan pred tatvino oziroma ropom. Smrt Aline Bonar, protest in morda novi osumljenci V tržaškem mestnem središču se je včeraj popoldne zbrala množica ljudi in demonstrirala zaradi nejasnih okoliščin smrti Ukrajinke Aline Bonar Diačuk, ki se je pred tedni obesila na openskem policijskem ko-misariatu. Protestniki zahtevajo od policije, naj pojasni zadevo, zgražajo pa se nad preiskovanim funkcionarjem urada za imigracijo, pri katerem so med hišno preiskavo zasegli fašistične simbole in knjige. Glavni tožilec Michele Dalla Costa medtem opozarja, da preiskovalci posvečajo pozornost tudi drugim osebam, ki bi lahko bile soodgovorne za nezakonito pridržanje 32-letne Aline. karabinjerji Hrabra dejanja V* in v J* Na deželnem poveljstvu karabinjerjev so včeraj izročili priznanja zaslužnim karabinjer-jem. Med nagrajenci sta Manuele Presotto s postaje v Naselju sv. Sergija, ki je sam aretiral oboroženega roparja ter Marco Tagliavini (na sliki z gen. Lucianom Zubinijem) s tržaškega pokrajinskega poveljstva. Le-ta je 31. aprila v Trstu zagledal avto, ki je padel v morje, skočil v vodo in pomagal potegniti na površje 72-letno Mario Zubicic. Kvestura je tedaj navajala, da je ženska možgansko mrtva, v resnici pa je še vedno v bolnici s pridržano prognozo. sinhrotron - Kost iz jame Divje Babe Najstarejša piščal pod rentgenske žarke V jami Divje babe so leta 1995 med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU odkrili verjetno najstarejše glasbilo na svetu. V ostankih neandertalčevega ognjišča je bila domnevna koščena piščal - stegnenica mladega jamskega medveda z luknjicami, ustreznimi razmiku prstov na roki. Stara je od 50.000 do 60.000 let. Nekateri pa sumijo, da so luknjice v resnici znaki ugriza druge mesojede živali. Skrivnost naj bi dokončno razkrili v bazovskem sinhrotronu, kjer je ekipa raziskovalcev pod vodstvom Claudia Tuniza (ICTP) podvrgla piščal rentgenskim žarkom. Prvi rezultati naj bi potrjevali, da gre dejansko za najstarejše glasbilo na svetu. križ - Odšel je fotograf »Slikar« Mario Sedmak je bil zelo priljubljen V Križu in na zahodnem Krasu je boleče odjeknila novica o smrti Maria Sedmaka, ki so ga v vasi poznali kot Maria slikarja. V resnici so imeli v Križu dva Maria fotografa oziroma slikarja, kot so jima pravili. Eden je bil naš Mario Magajna, drugi pa Mario Sed-mak. Prvi se je ukvarjal z novinarsko fotografijo, drugi pa s t.i. klasično ali družinsko fotografijo. Mario Sedmak, od Nenke, kot so ga poznali Križani, je svoj fotografski atelje imel v rojstni vasi. Bil je specialist v portretih za raznorazne dokumente, fotografiral je tudi poroke, krste, birme ter pogrebe, ob priložnostih pa tudi vaške prireditve in družabna srečanja. Bil je prijazen in potrpežljiv fotograf, zlasti do otrok, ki so ga imeli posebno radi. Svojo poklicno dejavnost je Mario nato nadaljeval na Proseku, kjer je imel kliente iz vseh kraških vasi. Tudi tukaj ga je, ob poklicnih veščinah, odlikovala velika prijaznost. Upokojil se je preden je digitalna fotografija do- končno potisnila v kot klasično fotografiranje. Mario Sedmak je bil več let svetnik stranke Slovenske skupnosti v za-hodnokraškem rajonskem svetu. Kolegom je ostal v spominu kot prijazen in odprt človek, ki ni imel rad sporov in polemik. Takšen bo ostal v lepem spominu tudi v Križu. Odbor Prešernovega sklada bo jutri zasedal v Trstu Upravni odbor Prešernovega sklada je izrazil željo, da bi zadnjo sejo svojega mandata opravil v Trstu in tako simbolično še enkrat potrdil vseslovenski značaj Prešernovih nagrad za umetniško ustvarjalnost v enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Zasedanje bo jutri, ko bo upravni odbor sklada gost Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Člani odbora bodo v Narodnem domu imeli redno sejo, po seji pa se bodo v spremstvu znanstvene direktorice konzorcija sprehodili po mestu do bivše ribarnice, kjer si bodo ogledali razstavo Razprta obzorja - umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo. Članom odbora se bodo pridružili še Miroslav Košuta, prejemnik Prešernove nagrade leta 2011, Stojan Kuret, prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2012, in Marko Sosič, režiser proslave ob podelitvi nagrad leta 2010. Danes v Narodnem domu predstavitev Tržaške obnove Danes bo ob 17. uri v Narodnem domu v priredbi Narodne in študijske knjižnice predstavitev knjige zgodovinarja Aleksandra Pa-njeka Tržaška obnova. O knjigi, ki predstavlja ekonomsko politiko in migracijske premike v Trstu v letih takoj po drugi svetovni vojni, bosta poleg avtorja spregovorila zgodovinarja Loredana Panariti in Aleksej Kalc. Zaprtje Urada za odnose z javnostmi v Nabrežini Občina Devin Nabrežina obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi v Grudnovi hiši v Nabrežini od danes, 17. maja, zaprt do nadaljnjega. Za morebitne informacije se občani lahko poslužujejo naslednjih kontaktov: tel. 0402017372, e-pošta: urp@comu-ne.duino-aurisina.ts.it, faks 040201307. Deželno tajništvo SSk Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost bo zasedalo nocoj ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo na sedežu stranke v Na-brežini. Srečanje o Tomizzi V kavarni San Marco (Ul. Battisti št. 18) bo danes ob 18. uri javna razprava na temo Realizem in psihoanaliza v delih Fulvia Tomizze. Srečanje prireja združenje Alta-marea in ga bo uvedla Rina Anna Rusconi, sodelovali pa bodo Irene Visentini (Trst), Isabella Flego (Koper) in Marianna Jelicich Bui (Umag). Tomizzove odlomke bosta brala Mario Mirasola in Luciano Volpi. Še pred tem bo voden obisk mestnega središča, zbirališče na Trgu Oberdan ob 16. uri. V Mieli kratkometražci Georgesa Meliesa V gledališču Miela bo drevi poseben filmski večer, posvečen Geor-gesu Meliesu. Prireditev z naslovom Melieserie bo ob 19. uri in jo prirejata združenji Bonawentura in La Cappella Underground. Na sporedu je predvajanje vrste krat-kometražcev. Ob 21.30 pa bodo predvajali film Martina Scorsese-ja Hugo Cabret (v angleščini s podnapisi v italijanščini). Predstavitev knjige v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. S. Nicolo št. 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo psihoterapevta in docenta klinične psihologije Gre-goria Loversa »Narciso e i due volti di Eros«. Srečanje bo uvedla psihologinja in psihoterapevtka Barbara Spreafichi. 8 Sreda, 16. maja 2012 TRST / predstavitev - Knjiga »Turchia - Porta d'Oriente« Strah pred Turki nosimo v podzavesti Le preko boljšega poznavanja bomo premagali predsodke Strah pred Turki je bil za časa njihovih vpadov v naš in širši evropski prostor tolikšen, da sta se bojazen in sovraštvo do teh azijskih plemen v kolektivni zavesti ohranila vse do dandanes, denimo, v raznih pregovorih in rekih. Zgovorno je dejstvo, da Slovenci radi dajemo psu, pred katerim bi želeli, da bi drugi trepetali, ime Sultan... Kakorkoli že, kdor bi rad spoznal sintezo raznolike turške zgodovine, ima po novem na voljo knjigo »Turchia - Porta d'Orien-te« (Turčija-Vrata Vzhoda; op. n.), ki je izšla pri založbi Beit Storia in je bila v italijanski jezik prevedena iz nemščine. Delo, ki sta ga uredila zgodovinarja Klaus Kreiser in Cristoph K. Neumann, je poljudnega značaja in obravnava čas od prihoda v Anatolijo srednje-azijskih plemen do dandanašnjih izzivov, pred katerimi je moderna turška država, ki si želi vstopa v Evropsko unijo. O publikaciji, ki so jo pred dnevi predstavili v knjigarni Lovat, so spregovorili založnik in prevajalec Piero Budinich, avtor turškega rodu Ruggero Kalich in prof. Marco Dogo, ki poučuje na tržaški univerzi in spada med najvažnejše italijanske preučevalce balkanske preteklosti. Slednji se je na predstavitvi zaustavil pri orisu vzrokov, ki so privedli do zatona Osmanskega cesarstva. Dejansko so Osmani vzpostavili neroden davčni sistem: davke niso pobirali direktno, pač pa so izterjavanje le-teh, zaradi nesposobnosti, poverili krajevnim oblastnikom, ki so v teku stoletij zaradi pridobitve velikih denarnih sredstev postali vplivni in so začeli postavljati svoje politične in druge zahteve centralni oblasti. Gospodarstvo je bilo pri njih v funkciji vojske: do leta 1839 nimajo finance svoje avtonomije in so pri ustroju države le sekcija oddelka za vojne zadeve. Zaradi napak, ki so bile storjene na področju davčne politike, država absolutističnega tipa v teku stoletij najprej postane fevdalna; konec 19. stoletja dejansko celo izgubi svojo fiskalno suverenost, saj zaradi nesposobnosti odplačevanja dolga tujim silam (Franciji in Veliki Britaniji) pride do nadziranega defaulta države: od leta 1881 dalje 30% vseh davkov gre direktno tujcem. Revolucija Mladih Turkov predstavlja dejanski odgovor tem problemom. Zanimivost predstavlja dejstvo, da se v teku stoletij na ozemlju, ki je bilo del osmanskega cesarstva, etnična in verska heterogenost ni le ohranila, pač pa okrepila: v 19. stoletju se ta raznolikost pod pritiskom evropskih sil, ki so zahtevale pravice za kristjane, dejansko institucionalizira. Kalich je poudaril, da je v sodobni turški družbi prisotnih še veliko tabujev in da je zgodovina Carigrada 20. stoletja, zaradi odprave dotlej tam prisotnih etničnih in drugih raznolikosti, v marsikaterem pogledu podobna tržaški. Evropa se ne meni za vprašanje Kur-dov. Turška družba, zaradi omejenosti, nerazvitosti, krize in šibke politične istovetnosti, izgublja svoj laični značaj in postaja v čedalje večji meri nacionalistična. Dejstvu navkljub, da vojska v veliki meri pogojuje razvoj družbe, se od lanskega leta tudi v Carigradu uradno praznuje 1. maj. Odločitev ima določen simbolni pomen, saj je bilo slavje od leta 1977, ko je na ta dan v incidentih v Carigradu med vojaki in udeleženci povorke bilo 36 mrtvih, prepovedano. Matej Caharija zdravstvena preventiva - Prijateljski turnir za amaterje Koš proti alkoholizmu Športna prireditev v okviru informativne kampanje Zdravstvenega podjetja in raznih združenj RT Krajevne zdravstvene službe in z njimi povezane prostovoljske organizacije, ki delujejo na področju preventive, že več let organizirajo v mesecu aprilu in majau vrsto dejavnosti za ozaveščanje prebivalstva o problemih, ki nastajajo zaradi prekomernega pitja alkoholnih pijač. Tako je bilo tudi letos, ko so združenje klubov alkoholikov ACAT, Zdravstvena enota tržaškega podjetja ASS 1, košarkarski klub Bor in Socialna zadruga 2001 na Stadionu 1. maja priredili košarkarski turnir namenje amaterskim igralcem, ki sicer niso včlanjeni v košarskarsko zvezo. Prvega dne je bila najprej na sporedu tekma med ekipama Dai e vai in Tarantolati, medtem ko sta se v drugi tekmi pomerili ekipi Fuori centro in Acli. Naslednjega dne sta bili na programu tekmi za 3. in 4. ter seveda za 1. in 2. mesto. Med odmorom pa je potekalo še tekmovanje v metu za tri točke. Vse ekipe so prejele pokal, vsak igralec pa kolajno. Na turnirju so zmagali košarkarji Fuori centro, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Acli, tretje mesto pa je zasedla ekipa Dai e vai, četrto pa ekipa Tarantolati. Občinstvo je navdušeno sledilo tekmam in športno navijalo za vse, brez razlike. Pobuda je popolnoma uspela in zato jo nameravajo organizatorji ponoviti tudi prihodnje leto. Včeraj danes Danes, SREDA, 16. maja 2012 JANEZ Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.58 - Luna vzide ob 3.31 in zatone ob 17.21 Jutri, ČETRTEK, 17. maja 2012 JOŠT, VNEBOHOD VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. U Kino [12 Lekarne Do sobote, 19. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.20 »100 metri dal paradiso«; 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.30, 20.30 »Il primo uomo«; 18.20, 22.10 »Hysteria«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30 »Bes Titanov«; 18.20 »Bojna ladja«; 19.00 »Ma-saker«; 20.30 »Parada«; 20.40 »V deželi krvi in medu«; 21.00 »Varna hiša«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »Ameriška pita: Obletnica«; 15.50, 20.50 »Talisman«; 19.20, 21.20 »Projekt X«; 18.10 »Bojna ladja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Ulični ples 2 3D«; 15.20, 17.20 »Delfin (sinhro.)«; 16.00, 18.15 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 15.30, 21.10 »Maščevalci 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Temne sence«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora in-sieme«; Dvorana 2: 18.45 »The Avengers 3D«; 16.15, 21.15 »The Avengers«; Dvorana 3: 16.15 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Chronicle«; 19.00 »Il richiamo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows (dig.)«; Dvorana 2: 20.30 »The Avengers 3D«; 17.30 »100 metri dal paradiso«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Chronic-le (dig.)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »American pie, ancora insieme (dig.)«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Il primo uomo (dig.)«. Leonardo Vodopivec je 14. maja osrečil starša Isanno in Roberta ter sestrico Ginevro. Vse najboljše mu voščimo vsi domači iz Doline in s Proseka 1 J Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OV Palči-ca v Ricmanjih vas prisrčno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih našega vrtca v nedeljo, 20. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. M Izleti Skupinski posnetek udeležencev turnirja kroma Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - Film festival: »Nododocfets 6« - za informacije: www.nododoc-fest.org CINECITY - 16.30, 19.30, 20.00 »American pie, ancora insieme«; 21.45 »Hunger Games«; 16.10, 19.05, 22.00 »The Avengers«; 18.35 »The Avengers 3D«; 16.40 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 16.15 »To Rome with love«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Chronicle«; 16.45, 19.40, 22.10 »The dark shadow«; 16.40, 19.45, 22.10 »Special forces - Liberate l'ostaggio«. FELLINI - 16.15, 20.15 »Il castello nel cielo«; 18.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. ZSKD organizira enodnevni izlet na avstrijsko Koroško namenjen članom kulturnih društev. Odhod bo v soboto, 26. maja, iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave zapade danes, 16. maja. Informacije na tel.: 040-635626 tržaški ali 0481-531495 goriški urad. ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET V MOVIELAND (prvi park v Italiji posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija (odhod s trga v Treb-čah ob 6.30, prihod v večernih urah). Prijave in kotizacije zbiramo v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: 339-6980193. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Senovo na Bohorju, kjer si bomo ogledali nekaj naravnih in tudi kulturnih znamenitosti. Vpisovanje na izlet obvezno do četrtka, 17. maja. Informacije na tel. št. 3384913458. OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec v nedeljo, 20. maja. Prijave in informacije na +39339-6980193 ali skdprimo-rec@yahoo.it. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Op-činah obvešča, da je zbirališče za društveni izlet v soboto, 26. maja, ob 6.15 pred picerijo, Dunajska cesta 11/A. Odhod avtobusa ob 6.30. Zamudnikov ne čakamo. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je še možno do 30. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA in JARŠK vabita na odprtje razstave v četrtek, 17. maja, ob 18.00 uri NAPOL ZAMOLČANI, NE PA POZABLJENI slike Milka Bambiča in Ivana Rudolfa DELA BOSTA PREDSTAVILA FRANKO VECCHIET in SAŠA RUDOLF Tržaška knjigarna, Ul.sv.Frančiška, 20 maja. Pohitite! Informacije na tel. št. 335-5476663 (Vanja). SKD BARKOVLJE prireja izlet 10. junija. Na sporedu grad Snežnik, muzej polhov, maketa Cerkniškega jezera, muzej Cerkniškega jezera, mul-tivizija o jezeru v vseh letnih časih, kompletno kosilo. Za informacije 040-415336 ali 333-2677384. Vpisovanja sprejemamo do 3. junija. SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9. uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 3334546847 (Eva Fičur). SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio: tel. št. 040-220155. Bil Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PRI PIŠČANCIH je Silvano Ferluga odprl osmico. Vabljeni. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V RICMANJIH št. 84 sta Zoran in Evina odprla osmico. V SAMATORCI so od 18. do 20. maja odprte sledeče osmice: pri Sonji in Ivanu, pri Cvetku in Zmagi, pri Ervinu, pri Davidu, pri Borisu, pri Sereni in Walterju ter pri Stanku in Almi. V ZABREŽCU je Mitja Zobec odprl osmico. Vabljeni. Loterija 15. maja 2012 Bari 18 3 80 1 20 Cagliari 41 28 56 35 24 Firence 71 79 12 49 67 Genova 79 45 41 26 12 Milan 27 24 81 19 5 Neapelj 60 41 11 68 5 Palermo 73 60 44 40 84 Rim 49 69 50 72 31 Turin 37 36 41 61 19 Benetke 81 72 85 29 74 Nazionale 30 5 58 73 33 Super Enalotto Št. 58 5 38 56 76 77 89 jolly 71 Nagradni sklad 2.407.548,16 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 92.803.125,22 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 32.830,21 € 917 dobitnikov s 4 točkami 396,96 € 35.397 dobitnikov s 3 točkami 20,48 € Superstar 64 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 39.696,00 € 180 dobitnikov s 3 točkami 2.048,00 € 3.383 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.801 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 52.735 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Torek, 15. maja 2012 9 □ Obvestila BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): danes, 16. maja, 16.00-20.00. Prijave na tel. št. 040226386. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje danes, 16. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. Sv. Frančiška 20. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS prireja danes, 16. maja, ob 18. uri v prostorih okrajnega urada na Doberdobski ulici št. 20/3 - Opčine, v sodelovanju s postajo openskih orožnikov srečanje/predavanje o preventivi nad današnjo goljufijo predvsem starejših oseb. Predaval bo poveljnik postaje Mar.Ca Nicola Valzano. Vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 16. maja, ob 18.30 v telovadnici na Kontovelu, št. 152. Na 3. točki bo srečanje z občani in ilustracija novega občinskega regulacijskega načrta - faza poslušanja. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (danes, 16., 23., 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo danes, 16. maja, ob 20. uri zasedalo deželno tajništvo stranke v svojem sedežu v Nabrežini. ZVEZA LEVICE IN TERITORIALNI ODBOR ARCI TRST vabita danes, 16. maja, ob 19. uri v Ljudski dom v Podlo-njerju (Ul. Masaccio 24) na javno srečanje s predsednikom tržaškega občinskega sveta Iztokom Furlaničem na temo »IMU - kaj je?, Kaj se spremeni?, Koliko nas stane?« OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi v Grudnovi hiši v Nabrežini od četrtka, 17. maja, zaprt do nadaljnjega. Informacije na tel. št. 040-2017372, urp@comune.duino-aurisina.ts.it, faks 040-201307. ODBOR PASTORALNEGA SVETA OPENSKE DEKANIJE vabi na srečanje g. Škofa G. Crepaldija s predstavniki vseh slovenskih župnij in slovenskih župnijskih skupnosti v okviru priprav na Sinodo tržaške Cerkve, v četrtek, 17. maja, ob 20. uri v Ma-rijanišču na Opčinah. POLETNE DELAVNICE »Poletje s piko nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in AŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Trebčah od 2. julija do 3. avgusta. Predstavitev delavnic bo potekala v četrtek, 17. maja, ob 16.30 v Ljudskem domu v Trebčah (ob zaključku gledališke predstave »Heidi«). Info na tel. št.: 339-6980193, pikanogavicka.treb-ce@gmail.com. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA - V okviru istoimenskega niza srečanj bo v petek, 18. maja, v prostorih Slovenske pro-svete v Ul. Donizetti 3 v Trstu srečanje, namenjeno mladim, z naslovom: Ali je uspešen politik lahko svetnik? Večer bo uvedel etnolog in sociolog Silvester Gaberšček. Začetek ob 18.00. RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV - Občina Zgonik sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek. V ta namen je treba predstaviti prošnjo, ki je na razpolago na www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio in v Uradu za socialno službo občine, Zgonik, 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. RAZPIS ZA IZPLAČILO PRISPEVKOV ZA ZNIŽANJE NAJEMNIN - Občina Zgonik sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko pred- ložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je na razpolago na www.comune.sgonico.ts.it - albo pretorio ter v Uradu za socialno službo, Zgonik 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F. Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v Večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni Občni zbor, ki bo v petek, 18. maja, ob 16.00 v prvem in ob 16.30 v drugem sklicu na sedežu SKGZ v Trst (Ul. S.Francesco 20). ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provin-cia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN organizira v petek, 18. maja, ob 20.30 v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah javno srečanje za prebivalce na Krasu: »Energetski prihranek ob načrtovanju in obnavljanju stavb na Krasu«. Predavali bodo izvedenci, udeleženci pa lahko prosto posegajo. Vabljeni vsi. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. maja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja ob 50. Prazniku češenj glasbeni festival »Prazničnih 50« v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. V soboto, 19. maja, ob 21.00 Vlado Kreslin z Malimi bogovi, predskupina Kraški ovčarji; v nedeljo, 20. maja, od 18.00 dalje koncert narodno-zabavne glasbe s skupinami Erazem, Veseli Begunjča-ni in Alpski kvintet. Hrana in pijača vsak dan od 17. ure dalje. Na razpolago bodo tudi dodatne nočne vožnje avtobusa na progi 40 tržaškega javnega prevoza. Pokrovitelji prireditve so Občina Dolina, Pokrajina Trst, Slovenska prosveta in Zkb. 150 LET CERKVE IN 120 LET ŽUPNIJE SV. M. MAGDALENE V BAZOVICI Slovesna sv. maša bo v nedeljo, 20. maja, ob 10. uri. Vodil jo bo nadškof G. Crepaldi. Pri maši pojejo MePZ I. Gruden iz Nabrežine, MePZ F. Gač-nik iz Stranj in domači MePZ Lipa. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Ga-brovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 3338442509. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavrilo-skim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cili-no 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabre-žina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. KD IVAN GRBEC obvešča, da bo letni občni zbor potekal v društveni dvorani v ponedeljek, 21. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, razprava, odobritev obračuna za leto 2011 in proračuna za leto 2012, volitve. Sledil bo članski večer z družabnostjo. Vljudno vabljeni! JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 23. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. PRIPRAVLJALNI ODBOR DNEVOV KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA iz Trsta in Združenje strokovnih pokuševalcev OLEA, s pokroviteljstvom Pokrajine in občin tržaške pokrajine, organizirata tečaj za pokuševalce oljčnega olja. Tečaj se bo odvijal v KC Anton Ukmar pri Dom-ju od 23. do 26. maja, trajal bo predvidoma 35 ur. Informacije na www.olea.info,segreteria@olea.info ali direktno pri g. Marisi Cepach na tel. 328-7682365, marisa.cepach@re-gione.fvg.it. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA - Trst vabi na srečanje na temo: »Skrb in pomoč bližnjemu ter delovanje in pobude istrske Karitas«, z g. Francetom Prelcem, predsednikom in duhovnim vodjo Istrske območne Karitas, v sredo, 23. maja, ob 19. uri v dvorani župnije Sv. Vincen-cija, Ul. Ananian 5/A. SKD LIPA BAZOVICA IN SKD GRAD BANI prirejata v nedeljo, 27. maja, pohod »Pastirske kamnite hišice v Bazovici - Naravna kulturna dediščina«. Pohod vodi Vojko Ražem. Zbirališče pri »kalu« v Bazovici ob 15.00. Pohod po bazovskih ledinah in dolinah bo trajal prib. 3 ure. Priporočamo primerno obutev in zaščito pred klopi. Toplo vabljeni. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. PRAZNIK V GABROVCU ODPADE zaradi napovedanega vala slabega vremena, odložen bo za dva tedna. Slavje ob 110-letnici društvene gostilne bo torej zadnji konec tedna v maju, kot napovedano pa bo program zaobjemal poleg enogastronomske ponudbe tudi kulturne točke ter udeležbo domačih kmetov, obrtnikov in umetnikov, ki se bodo predstavili na stojnicah. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Zivijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 040-2017370 (Urad za šolstvo). PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, info@mela-nieklein.org. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septem- bra za različne starostne skupine: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Vpisi: Pro-seška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in za-četniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsire-na.it, www.tpkcntsirena.it. H Prireditve OB 30-LETNICI POIMENOVANJA OŠ F. S. FINŽGARJA iz Barkovelj (Ul. Cerreto 19) bo danes, 16. maja, v šolskih prostorih ob 16. uri otvoritev muzejske sobe in predstavitev raziskovalnega dela učencev »Sprehodi po Barkovljah: kako je bilo nekoč in kako je danes«. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« danes, 16. maja ob 10. uri. Avtor Tone Frelih bo predstavil tretjo knjigo iz zbirke Umori »Zamolčana resnica«. GLEDALIŠKA PREDSTAVA »HEIDI« (avtorica Johanna Spyri, dramatizacija in režija Lučka Susič), v izvedbi dramske skupine Radijski oder bo v četrtek, 17. maja, ob 16.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Ob zaključku bodo vzgojitelji predstavili letošnje poletne delavnice »Poletje s Piko Nogavičko« v organizaciji SKD Primorec. OBČINA REPENTABOR vabi na predavanje dr. med. Dorjana Marušiča z naslovom »Srce in ožilje - kako jih varovati«, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Colu. SPDT vabi člane in prijatelje na predavanje Nataše in Gordana Gladovič: Velika Dinara - najvišji vrh Hrvaške, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. ODPRTE OSMICE V SAMATORCI V petek, 18. maja, ob 19.30 koncert Slavka Ivančiča in Klape Solinar; v soboto, 19. maja, od 9. do 19. ure na balinišču turnir v balinanju; ob 14. uri turnir v briškoli; v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri start pohoda Pliskovica - Sa-matorca (2 uri); ob 14. uri v osmici pri Borisu turnir v šahu; ob 18. uri v cerkvici sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, nastopi potujočih glasbenikov, vožnja s kočijami, stojnice, razstave. Prireditelj Občina Zgo-nik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. SKD I. GRBEC, SKD S. ŠKAMPERLE IN SKD BARKOVLJE v sodelovanju z ZSKD vabijo v petek, 18., ob 19.00 v prostore Skd I. Grbec v Škednju in v soboto, 19. maja, ob 19.00 v prostore Skd S. Škamperle (Stadion 1. maja) na ponovitev gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Boža Hrvatič, Patrizia Jurinčič in Elena Husu. SKLAD L. IN Z. POLOJAZ IN VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU organizirata okroglo mizo z naslovom »Večkulturnost: starši govorijo o svoji izkušnji v slovenski šoli«. Srečanje bo v petek, 18. maja, ob 17. uri v dvorani Bazlen, Palače Gopce-vich. Pogovor bo uvedla Vlasta Polo-jaz, povezoval pa bo Marijan Kravos. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE prireja v petek, 18. maja, v Trebčah kulturni večer. Ob 19. uri bo v Ljudskem domu nastopil Čez-mejni dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fabijan, zatem bo v Hiški od Ljenčkice odprtje razstave fotografij Mitje Cernicha. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa« v soboto, 19. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Prose-ku. Nastopali bodo Mladinski orkester Godbenega društva Nabrežina, Šolski pihalni orkester glasbene šole Sežana in Mladinski orkester Godbenega društva Prosek. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonfata 6 s pokroviteljstvom ZKSD in Slovenske prosvete »... in navdušenje (še) traja«. Jubilejna veselica ob 30-letnici po- imenovanja barkovljanske osnovne šole po F. S. Finžgarju in obnovitve domačega kulturnega društva. V nedeljo, 20. maja, začetek ob 16. uri z nastopom osnovnošolcev pred šolsko stavbo v Ul. Cerreto 19. Ob spremljavi Godbe na pihala s Proseka bo sledila povorka do sedeža društva, kjer se bo program nadaljeval. Vabljeni! SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA, Osnovnošolska skupina, vabi na premiero igre Kam so izginili kipci? (avtorica Kim Furlan, režija Tina Renar in Kim Furlan), ki bo v nedeljo, 20. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja ogled razstave Klimt: v znaku Hof-mana in Secesionizma - Benetke, v nedeljo, 20. maja. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na razgovor z zgodovinarko in čas-nikarko dr. Rosvito Pesek o obsežni monografiji »Osamosvojitvena vlada. Kako so gradili državo«, ki jo je ravno izdala pri Mohorjevi založbi iz Celovca. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). IŠČEM V NAJEM manjše stanovanje oziroma hišo na Krasu/v Bregu/v predmestju Trsta. Poklicati tel. št. 3455087930. ODDAM V NAJEM na Proseku prostor, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM dve simpatični, mesec stari mucki. Zainteresirani pokličite tel. št.: 338-1492876. PRODAJAM stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice, 47 kv.m., prenovljeno v celoti leta 2003. Tel. 3483667766. PRODAM stanovanje v 4-družinski hiši v Boljuncu, 100 kv.m., dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, taverna, vrt in prostor za avto. Cena: 185.000 evrov. Tel. 040-228186. PRODAM kompletni otroški voziček, sive in zelene barve. Tel. 338-6334861. PRODAM leseno pleskarjevo lestev, visoko 3,4m. Tel. št.: 040-412871. SCOOTER malaguti firefox F15 lc, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3481334399. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem stanovanje z veliko teraso (proti Glinščici). Tel. št.: 348-3667765. Prispevki V spomin na drago Nadjo Kosmač daruje Klavdija Boneta 20,00 evrov za SKD Slovenec. Namesto cvetja na grob Lučija Puntarja prispevata Marcello in Jolanda Soavi 30,00 evrov za AŠD Vesna. Ob 100-letnici rojstva Bernarde Ciuk darujeta hči Giuliana in vnukinja Morana 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Namesto cvetja na grob gospoda Viljema Žerjala darujejo Marica, Sabina in Frida 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 10 Sreda, 16. maja 2012 TRST / dsi - Irvin Lukežic in Marjana Mirkovic na ponedeljkovem večeru Slovenski utrip na Reki je še vedno dokaj živahen Izhodišče za razgovor knjiga Fluminensia Slovenica o zgodovini Slovencev na Kvarneru Na Hrvaškem je dvaindvajset narodnih manjšin, med katere spada tudi slovenska, ki šteje kar šestnajst društev. Najstarejše izmed teh je Slovenski dom v Zagrebu, ki izdaja svoje glasilo, ima dva cerkvena pevska zbora in maše v slovenskem jeziku dvakrat mesečno z duhovnikom iz Slovenije. Poleg tega imajo organiziran dopolnilni pouk v slovenščini, predavanja in predstavitve knjig. Zelo so angažirani in njihovo delovanje je plodno. V pripravi je trilogija knjig o slovenskih gledališčnikih, slikarjih in športnikih na Hrvaškem. Drugo najstarejše društvo, ustanovljeno leta 1947, je Bazovica na Reki, katerega pobudnica in zaslužna ustanoviteljica je bila primorska učiteljica Zora Avsec. Tri leta po ustanovitvi se je društvo preselilo na novi sedež in sicer v vilo s čudovitim vrtom in plesiščem v centru mesta, na kar so še posebno ponosni. Društvo slovenskih izobražencev je tokrat povabilo medse etnologa, raziskovalca, predavatelja hrvaške književnosti na Filozofski fakulteti na Reki na Oddelku za kroatistiko in avtorja knjige Fluminensia Slovenica, Irvina Lukežica ter Marjano Mirkovic, novinarko, eno izmed vodilnih osebnosti društva Bazovica na Reki in predsednico sveta slovenske manjšine, ki je knjigo prevedla v slovenščino. V Peterlinovi dvorani je uvodno spregovorila prevajalka in označila pričujočo knjigo, ki sta jo izdala Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka lani, kot enciklopedično zgodovino Slovencev na Irvin Lukežic in Marjana Mirkovic na ponedeljkovem srečanju v DSI kroma Reki, saj razkriva prav življenje Slovencev od 15. Stoletja dalje. Drugače ima Lukežic za sabo že devetnajst izdanih knjig. Gospa Mirkovic ga je označila kot zelo plodnega avtorja, ki je preveden v številne jezike. V pričujoči knjigi odkriva plat sobivanja na lokalni ravni. Fluminensia Slovenica je razdeljena na dva dela. V prvem so predstavljeni posamezniki v okviru družbenih, družinskih in poslovnih reško-slovenskih vezi, in sicer trgovci, bankirji, obrtniki in tovarnarji, duhovniki, vozarji, krčmarji in kavarnarji, medtem ko se je avtor v drugem delu osredotočil na književne in kulturne vezi Reke in Slovenije. Avtor knjige je najprej spregovoril o Reki kot gravitacijski točki, ki je privlačila ljudi, podobno kot Trst, z veliko jeziki in kulturami. »Veliko ljudi se je sem priselilo, med Hrvati in Slovenci pa so se oblikovale posebne vezi. To priseljevanje je bilo dvosmerno, iz severa na jug in obratno. Reka je s svojim liberalizmom in kozmopolitiz-mom pripadala Srednji Evropi.« Italijanski jezik je bil nekoč dominanten, saj je bil to jezik trgovine, šole itd. V 19. stoletju je drugi dominanten jezik postal madžarski in prav to je povezovalo Slovence in Hrvate: morali so se boriti za obstanek lastne identitete. Kako pa je danes? Če je na Reki leta 1991 živelo tri tisoč petsto Slovencev, jih je leta 2001 bilo samo še tisoč petsto. Tudi v Zagrebu se je število v desetih letih nižalo z osem tisoč na tri tisoč. Podatki lanskega popisa niso še znani, vseeno pa je število Slovencev na Hrvaškem nasploh močno upadlo. Prijeten večer v Peterlinovi dvorani je zaključila prevajalka Marjana Mirkovic, rekoč, da je »kljub nespodbudnim podatkom med mladimi veliko interesa za slovenščino. Medtem ko je starejša generacija čustveno precej navezana na svojo narodnost, imajo mladi več identitet, ne samo slovensko.« (met) galerija tk Razstava del M. Bambiča in I. Rudolfa Galerija Tržaške knjigarne pripravlja za konec sezone 2011/12 spominsko razstavo dveh ustvarjalcev, ki sta si na prvi pogled povsem različna, toda ko ju pobliže spoznamo, vidimo, da sta si v mnogih dejavnostih dokaj blizu. Milko Bambič ni bil le slikar in ilustrator, prvi, ki je na Slovenskem izdal strip in barvno litografijo, pač pa tudi priznan izumitelj, otroški pisatelj (njegove Fižolčke bi veljalo ponatisniti), umetnosti kritik, oblikovalec plakatov in reklam (leta 1931 je za Radensko izdelal slovita 3 srca), bavil se je bioenergetiko, hipnotiz-mom in še bi lahko naštevali. Bil je eklektik v polnem pomenu besede. Prav tako je delovanje Ivana Rudolfa seglo na najrazličnejša področja. Bil je Maistrov borec, tigrovec, narodni buditelj, vzgojitelj, urednik, publicist, politik in organizator primorskih prostovoljcev v Afriki, pa tudi vinje-tist in slikar v prostem času. Bambič in Rudolf sta maturirala na idrijski realki, se umaknila pred fašizmom v Ljubljano, se vrnila v Trst in se po vojni srečevala v ulici Milano, kjer je imelo podjetje Udovič, znano po svojih vrveh, urade in skladišče. Odprtje razstave z naslovom Napol zamolčani, a ne pozabljeni, za katero so dali pobudo prijatelji Tržaške knjigarne JARŠK, bo jutri, 17.maja, ob 18.00 v galeriji Tržaške knjigarne. O Bambiču in njegovi likovni ustvarjalnosti bo spregovoril Franko Vecchiet, o svojem očetu pa Saša Rudolf. V knjigarni bosta ob razstavi na prodaj tudi dve knjigi o Ivanu Rudolfu in njegovih lovskih zgodbah, kakor tudi spominka razglednica s poštno znamko, ki sta nastali v spomin na 50-letnici smrti Ivana Rudolfa. miela - Predvajali zanimiv film Poleti 1944je v Karniji vzklila svobodna republika Gianni Spangaro, ilegalno ime »Terribile« (Grozni), iz Ampezza je bil star štirinajst let, ko je pobegnil od doma in se pridružil partizanom. V ponedeljek je pred polnim gledališčem Miela dejal, da je v gozdu srečal »čudovite ljudi«, ogromno mladih, ki so se uprli nemškemu okupatorju in njegovim fašističnim sodelavcem. In so sredi poletja 1944 s civilnim prebivalstvom ustvarili eno svetlejših strani italijanskega odporništva: svobodno partizansko republiko v Karniji. Temu malo poznanemu poglavju deželne zgodovine je posvečen film Car-nia 1944Unestate di liberta (Poletje svobode), ki ga je posnel Marco Rossitti. Skoraj petdesetminutni film so v ponedeljek zavrteli v tržaškem gledališču na pobudo zadruge Bonawentura in Cappelle Underground. Film je del širšega projekta videmske univerze in deželne uprave, ki ga je sprožil ravno »Terribile« s pismom predsedniku republike Giorgiu Napoli-tanu; predsednik republike si bo film ogledal 29. maja v Vidmu. Rossitti se je pri snemanju filma odločil za tako imenovano »docu fic- 1944 tion«, to jo za igrani dokumentarec, ki torej sloni na zgodovinskih dejstvih. Skupina dijakov se v družbi svojega profesorja zgodovine (igra ga eden redkih poklicnih igralcev Riccardo Maranzana) odpravi na pot po res čudoviti Karniji, da bi spoznala nekatere protagoniste partizanskega gibanja in tiste svobodne republike, ki je nastala, ne pozabimo, v okviru nacističnega 3. rajha. Na ozemlju med Ampezzom in Tilmentom, ki je merilo krog 2.500 kvadratnih kilometrov, so izpeljali demokratične volitve, na katerih so izvolili pravi parlament. Udeležile so se jih tudi tiste ženske, ki so morale same skrbeti za družino, zato lahko upravičeno trdimo, da je karnijska republika »prehitevala čas« in uveljavljala nekatera načela, ki jih je kasneje sprejela tudi italijanska ustava. Pri pisanju scenarija je bil ekipi v pomoč zgodovinar Andrea Zannini, ki je po tržaški projekciji poudaril, da so bile partizanski karnijski republiki posvečene številne študije: to torej ni nepoznan dogodek, temveč dogodek, ki je bil ovit v meglico tudi zaradi lažnega prepričanja, da prebivalstvo ni podpiralo partizanskega gibanja. Ne pozabimo, da smo bili tudi v Karniji priča državljanski vojni, je spomni Zanninil, v kateri vsakdo pokaže svoje najboljše in najslabše lastnosti. S Kozaki, ki so nato zasedli Karnijo, so na primer nekateri imeli dobre odnose, iz zgodovinskih virov pa vemo, da so bila na dnevnem redu tudi posilstva. Zgodovina in spomin sta dve različni stvari, je posvaril zgodovinar: kdor govori o skupnem spominu, se igra z besedami, spomin je lahko le individualna zadeva in vsakdo ima pravico do svojega. Ampak zgodovina je nekaj drugega. In zgodovina nas uči, da se je velik del krajevnega prebivalstva postavil na stran odporniškega gibanja, ki se je borilo tudi za njegovo svobodo. Poljanka Dolhar opčine - Zadnja premiera v nizu Gledališče mladih Prepričljiva Soba št. 13 Devet mladih igralcev je pod vodstvom Helene Pertot poosebilo galerijo duševno motenih likov Prizor iz dogajanja v Sobi št. 13 kroma Originalna, moderna, privlačna. Tako bi lahko označili igro Soba št. 13 in kot tako so jo sprejeli gledalci, ki so si jo ogledali v njeni krstni postavitvi prve dni maja v Finžgarjevem domu na Opčinah. Šlo je za prvo celovečerno igro mlade režiserke in avtorice Helene Pertot, ki si jo je zamislila nalašč za skupino, ki jo vodi že tretje leto, to je za starejšo gledališko skupino Slovenskega kulturnega kluba oziroma Mospa. V odprti terapevtski skupnosti se zdravi skupina duševnih bolnikov vseh mogočih vrst. Takoj na začetku zaslutimo na podlagi telefonskega pogovora med voditeljico srečanja in direktorjem centra, da se je tisto noč zgodilo nekaj hudega. Interakcija med posamezniki z vsemi mogočimi problemi, zasvojenostmi, fiksnimi idejami, osebnostnimi problemi se potem stalno vrača na sume in domneve, kdo je storilec, kaj je pravzaprav storil, kdaj in kje. Ugibanja sprožijo po eni strani komične, po drugi pa tragično absurdne situacije. Njihovo počasno napredovanje in iskanje duševnega ravnovesja še bolj zaplete dognanje, da se je vse zgodilo v sobi št. 13 ob treh ponoči in da bi vsak izmed njih lahko to zagrešil. V stilu prave detektivke se udeleženci med seboj obtožujejo in iščejo dokaze o krivdi enega ali drugega, gledalca pa situacija še dodatno priklene na stol, ker do zadnjega še sam ne more razvozlati, kaj se je pravzaprav zgodilo, kdo je kriv in kako se bo situacija razpletla. V igri je nastopilo devet igralcev, starih od 17 do 19 let. Vloge so jim bile pisane na kožo, v smislu da so si igralci sami izbrali duševno bolezen, ki jo bodo morali ponazoriti na odru. Tako so Kim Furlan, Katerina Pertot, Silvia Počkaj, Tjaša Oblak, Tamara Pertot, Matjaž De Luisa, Igor De Luisa, Matej in Marko Petaros simptome in značaje uprizorjenih likov prepričljivo prikazali. Tehnično pomoč je igralcem in režiserki nudil Samuel Kralj. Helena Pertot je poskrbela tudi za nekaj dobrih režijskih prijemov: čeprav je namreč igra statična, je z lučjo, zvoki ter z majhnimi, a premišljenimi premiki ustvarila vtis, da se ves čas na odru nekaj dogaja, igra je torej tekoča in se v nobenem delu ne vleče. Všeč je bila tako mladini (tudi otrokom), kot starejši publiki. Soba št. 13 je sklenila niz šestih večerov Gledališče mladih, ki si ga je društvo Finžgarjev dom letos prvič zamislilo in izvedlo. Šlo je za predstave, ki so jih oblikovali sami mladi in ki so bile namenjene pretežno mladi publiki, pritegnile pa so pravzaprav občinstvo vseh generacij. Dvorana Finžgarjevega doma je bila tako ob omenjenih večerih vedno polna, kar je zelo spodbudno ne samo za organizatorje, ki so očitno napolnili neko vrzel, pač pa predvsem za mlade, ki so tako našli kraj in priložnost, da se pokažejo in izkažejo. PRIREDITVE Sreda, 16 . maja 2012 1 1 /- GLEDALIŠČE GLASBA mačkolje - Glasbeni uvod v jubilejni Praznik češenj Prazničnih 50 v glasbi V soboto Kreslin in Kraški ovčarji, v nedeljo Erazem, Veseli Begunjčani in Alpski kvintet Vlado Kreslin TRST - Letošnji maj je v Mačkoljah, prijazni vasici na robu tržaškega Brega, v znamenju 50. Praznika češenj, ki bo zaživel po že ustaljeni navadi zadnji konec tedna v mesecu maju. V počastitev jubilejne zlate izvedbe priljubljenega vaškega praznika so se pri Slovenskem prosvetnem društvu Mačkolje, ki skrbi za to prireditev že od daljnega leta 1963, odločili, da priredijo teden pred praznikom glasbeni festival Prazničnih 50. Na prireditveni prostor »na Metežici«, v prijetno senco hrastovega gozdiča, vabijo priznana imena slovenskih glasbenih ustvarjalcev in skupin. V soboto, 19. maja, zvečer bo v Mačkoljah nastopal kantavtor Vlado Kreslin s svojimi zvestimi spremljevalci Malimi bogovi. Kreslin je že skoraj tri desetletja v središču slovenske glasbene scene tako po priljubljenosti kot po ustvarjalnosti. Svojo glasbeno pot je začel kot pevec v rock zasedbah in je postopoma stopal v ospredje kot avtor številnih nepozabnih skladb. Hkrati pa se je začel tudi vračati k svojim koreninam in črpati kreativno energijo iz glasbene dediščine rodnega Prekmurja. Na odru se mu je tako pridružila Beltinška banda - skupina ljudskih pevcev in glasbenikov starejše generacije. Kreslin je tudi združil številne mlade glasbenike ter zvestega kitarista in so-avtorja Mira Tomassinija v skupino Mali bogovi ter z njimi odigral in posnel nekaj največjih slovenskih uspešnic, ki spajajo zvok mainstream rocka z melosom prekmurske ravnice. Mali bogovi na nastopih pogosto igrajo z Beltinško bando glasbo. S prepletanjem svojih skladb s t.i. world music Vlado Kreslin osvaja slovenske poslušalce vseh starosti. V pričakovanju nastopa Vlada Kreslina bodo poslušalce ogreli balkanski ritmi zamejske skupine Kraški ovčarji. Ovčarji so balkan-rock skupina, ki je že nastopala na mač-koljanskem odru. Skupina je nastala leta 1994, njeni člani so doma iz tržaške okolice. Ovčarji so sprva igrali trdi rock, nato so se posvetili igranju zabavne glasbe iz bivše Jugoslavije spričo "balkan" mrzlice, ki je v drugi polovici devetdesetih let zajela tudi Italijo. Dan kasneje, v nedeljo, 20. maja, se bodo na istem prizorišču oglasile nepozabne viže Alpskega kvinteta in še dveh priznanih narodnozabavnih skupin. Ansambel Erazem s sedežem v Postojni je zasedba narodno zabavne glasbe, ki uspešno nastopa in razveseljuje ljudi doma in po svetu. Nastanek skupine se je zapisal v avgustu leta 2003 na Kremenci v Postojni. Zabava jim je pisana na kožo, kar se kaže tudi na njihovih energije polnih nastopih. Poslušalci bodo lahko tudi prisluhnili glasbi skupine, ki prihaja naravnost iz Begunj, "zibelke" narodnozabavne glasbe - to so Veseli Begunjčani. Leto 2007 je rojstno leto narodno-zabavnega ansambla Veseli Begunjčani. Vsi člani ansambla so igrali pri različnih narodno-zabavnih ansamblih in imajo za seboj dolgoletne izkušnje na glasbenih odrih tako doma kot v tujini. Višek nedeljskega koncerta pa bo nastop Alpskega kvinteta, ki ima za seboj že več kot 45 let igranja. Svojo pot je Alpski kvintet pričel leta 1966 v Kranju. Ansambel je kmalu postal zelo priljubljen in prepoznaven tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici in drugod po Evropi. Seveda pa so pogosto nastopali tudi v domači Sloveniji. Trobentar Ivan Prešeren in harmonikar Jože Burnik sta veliko pripomogla k temu, da je v vseh njihovih letih delovanja nastalo veliko število dobrih skladb, s katerimi Alpski kvintet slovi še danes. Ansamblu je tako uspelo razviti poseben stil igranja, t.i. alpski stil oz. alpski sound, ki je postal zelo priljubljen tako pri poslušalcih kot pri glasbenih kolegih. Obiskovalcem pa ne bo na voljo samo dobra glasba. Tako v soboto kot v nedeljo se bodo lahko okrepčali z jed-mi na žaru, s pijačo in seveda s sladkimi češnjami. Vstop na prizorišče je prost od 17. ure dalje. Obiskovalci se bodo lahko poslužili tudi dodatnih nočnih voženj na progi 40 tržaškega javnega prevoza. Podrobnejši podatki in novice o tej in o drugih pobudah SPD Mačkolje so na razpolago tudi na spletnem naslovu www.mackolje.org. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 16. maja, ob 18.00 in ob 19.30 / Letni nastop oddelka GŠ Koper: »Obuti mucki«. Jutri, 17. maja, ob 20.00 / Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. V soboto, 19. maja, ob 10.00 / »Skok v pravljico - Mojca Pokrajculja«. V sredo, 23. maja, ob 20.00 / Lukas Bärfuss: »Test«. V četrtek, 24. maja, ob 18.00 / Brata Grimm - Samanta Kobal: »Pepelka«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 16. maja ob 19.30 / Georg Büchner: »Dantonova smrt«. / Režija: »Jernej Lorenci«. / Ponovitve: v četrtek, 17., v petek, 18., v soboto, 19. ob 19.30 ter v petek, 25. maja ob 18.00. Danes, 16. maja ob 20.00 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc. / Ponovitve: v petek, 18. ob 20.00 in v petek, 25. maja, ob 21.00. V soboto, 19. maja, ob 20.00 / Simona Semenič: »24ur.« V ponedeljek, 21. maja, ob 19.30 / Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega« / Režija: Marko Mlačnik. V torek, 22. maja, ob 19.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« / Režija: Vito Taufer V četrtek, 24. maja, ob 19.00 / Ivo Svetina: »Stolp« / Režija: Silvan Omerzu. V soboto, 26. maja, ob 19.00 / BernardMarie Koltès: »Nickel Stuff« / Režija: Ivica Buljan. V soboto, 26. maja, ob 21.00 / »Diva svetnica mati prasica« / Avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak. V nedeljo, 27. maja, ob 21.00 / Oliver Frljic: »Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!« / Režija: Oliver Frljic. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 16. maja, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic, Mitja Čander, Eva Mahkovic: »Bobby in Boris« Jutri, 17. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. V petek, 18. maja, ob 17.00 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. V soboto, 19. maja, ob 19.30 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. / Ponovitve: v soboto, 19., ob 19.30 in v ponedeljek, 21. maja ob 12.00. V torek, 22. maja, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. V sredo, 23. maja, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitve: v četrtek, 24. in v petek, 25. maja ob 18.00. Mala dvorana Danes, 16. maja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. / v sredo, 23. maja ob 20.00. Jutri, 17. maja, ob 20.00 / György Spiro: »Prah«. V petek, 18. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. / Ponovitev: v četrtek, 31. maja, ob 20.00. V ponedeljek, 21. maja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča«. / Ponovitev: v torek, 22., v soboto, 26. in v ponedeljek, 28. maja, ob 20.00. V četrtek, 24. maja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 25. maja, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. Slovensko Mladinsko Gledališče Spodnja dvorana Danes, 16. maja, ob 20.00 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Matjaž Pograjc. / Ponovitev: v petek, 18. maja, ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 16. maja, ob 20.30 / muzikal / lirika: Tim Rice; glasba: Andrew Lloyd Webber: »Joseph and the amazing technicolor dreamcoat« / dirigent: David Steadman. / Ponovitve: v četrtek, 17. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 18. ob 20.30, v soboto, 19., ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja, ob 16.00. Gledališče Verdi Jutri, 17. maja, ob 20.30 / lirika / P. Suardon [Nicola Daspuro], prevzeto od romana Émile Erckmanna in PierreAlexandre Chatrianija: »L'amico Fritz« / Dirigent: Fabrizio Maria Carminati / Režija: Daniele Salvo / Ponovitve: v nedeljo, 20. maja, ob 16.00, v torek, 22. in v sredo, 23. ob 20.30, v petek, 25. ob 20.30 ter v soboto, 26. maja, ob 17.00. Gledališče De Banfield - La Contrada Jutri, 17. maja, ob 20.00 / koncert / Nastopa: Marco Masini. Športna palača Trieste V torek, 22. maja ob 21.30 / Nastopa Biagio Antonacci. CODROIPO Vila Manin V sredo, 4. julija, ob 21.00 / Nastopa britanska alternativna rock zasedba Ra-diohead. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 17. maja, ob 19.30 / koncert / »Simfonični Orkester RTV Slovenija« / Dirigent: Uroš Lajovič / Solista: Benjamin Ziervogel - violinain Theresa Plut - sopran. V soboto, 19. maja, ob 20.00 / koncert / »Veliki koncert filmske glasbe«. V ponedeljek, 21. maja, ob 20.00 / koncert / »Simfonični Orkester Severno-nemškega Radija (NDR) iz Hamburga« / Dirigent: Thomas Hangelbrock / Solistka: Alice Sara Ott - klavir. Klub CD V soboto, 26. maja, ob 20.30 / koncert / »Erkan Ogur & Derya Türkan (Turčija) in Amira (BiH)« Slovenska filharmonja Jutri, 17. maja, ob 19.30 / koncert / »Koncert samospevov«. / Solista: Sabina Cvilak - sopran; Iain Burnside - klavir. Kino Šiška V ponedeljek, 28. maja, ob 21:00 / koncert / Nastopata Kyuss in Carnival. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiu-si - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 0403226862. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako ne- deljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Mala Galerija: do 27. maja je na ogled fotografska razstava Hermana Pivka: »Portreti«. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85). prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 12 Sreda, 16. maja 2012 KULTURA / gledališče - Nekonvencionalna predstavitev sezone 2012/13 V ljubljanski Drami bodo zavrteli čas nazaj Na velikem odru napovedujejo šest premier, v Mali Drami štiri krstne uprizoritve V SNG Drama Ljubljana se s sezono 2012/13 po besedah umetniškega vodje Eduarda Milerja "vračajo v čas začetka", ko so, "še verjeli, da se manifesti, revolucije, spremembe lahko pozitivno razvijejo". Gredo v futurizem, rusko avantgardo, preko Shakespeara spregovorijo o pogumu in strahopetnosti, skratka vrtijo čas nazaj. Včerajšnjo nekonvencionalno predstavitev repertoarja prihodnje sezone, na kateri so spregovorile le podobe iz predstav minulih sezon ter pesem Brat moj skupine Laibach, je Miler pospremil z besedami, da so se tokrat odločili tudi novinarjem spregovoriti v gledališkem jeziku. Sicer pa, kot je zapisal v programskem katalogu, program prihajajoče gledališke sezone Drame vabi k intenzivnemu dialogu s trenutnim časom in prostorom, občinstvom in posameznikom. Sam upa, da bo ta dialog prerasel v disput in v vse živahnejšo izmenjavo mnenj in stališč. Prav v tem vidi bistvo sodobnega gledališča. "Nastopil je čas, ko se bo moralo gledališče še ostreje spopadati z vprašanji sedanjosti, tokrat z uprizarjanjem dramatike preroških avtorjev, ki so v prelomnih obdobjih napovedali novo obdobje, rojstvo novega človeka in novega jutra...," je še zapisal umetniški vodja ljubljanske Drame. Na Velikem odru bodo v prihodnji sezoni kot prvo premierno uprizorili predstavo Zang tumb tuuum v režiji Vita Tau-ferja, ki bo na podlagi raznovrstnega futu-rističnega gradiva raziskovala možnost umetnosti kot družbene akcije v svetu tukaj in zdaj. Sledila bo prva slovenska uprizoritev igre Mati Bertolta Brechta v režiji Sebastijana Horvata. Slovenska dramatika bo zastopana z Velikim briljantnim valčkom Draga Jančarja v režiji Diega de Bree. Jančarjeva kultna drama je leta 1985 pomenila enega od vrhuncev politične dramatike in gledališča takrat že po šivih pokajoče Jugoslavije. Predstavo, ki nastaja v koprodukciji s SNG Maribor in EPK, so v programskem katalogu označili kot "razmislek o krizi etike v sodobnem svetu in veliko gledališko doživetje". Sledil bo Hamlet v Milerjevi režiji. Shakespearova tragedija načenja vprašanje poguma, odločnosti, aktivnosti in redefiniranja smisla posameznika kot aktivnega in odgovornega soustvarjalca sodobnega duha časa. Režijo Treh sester Antona Pavloviča Čehova bo prevzel Janusz Kica. Čehov je pisal svoj dramski opus v prelomnem času, ki je bil priča odhajanju starega in na katerega obzorju se je začelo zarisovati novo. In prav ta vmesni čas najbolj večplastno in hkrati najbolj subtilno obravnavajo Tri sestre. Kot zadnji pa bo na Velikem odru pre- V ljubljanski Drami se v prihodnji sezoni po besedah Eduarda Milerja (spodaj) vračajo v čas začetka, ko so še verjeli, da se manifesti, revolucije, spremembe lahko pozitivno razvijejo RAZPRTA OBZORJA - Jutri Trst-Ljubljana: dialog umetnosti in umetnost dialoga Jutri bo ob razstavi Razprta obzorja: umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo v Salonu čudes (Nabrežje Nazario Sauro 1 v Trstu) ob 18.30 srečanje z naslovom Dialog umetnosti in umetnost dialoga med Trstom in Ljubljano. O tem kaj pomenita tržaška in primorska umetnost za Ljubljano, kdaj je začelo mesto Trst odkrivati svoje umetnostno zaledje, kakšna je bil vloga slovenskih umetnikov v Trstu in o umetnosti in meji, umetnosti in narodnosti ter o umetnosti in jeziku bodo razmišljali umetnostni zgodovinar, kritik in profesor na Fakulteti za humanistične študije Peter Krečič, direktorica mestnih muzejev v Trstu Maria Masau Dan in umetnostni zgodovinar, likovni kritik in kustos Vid Lenard . Jutrišnje srečanje prireja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.). Srečanje je odprto za javnost, vstop pa je prost. Poskrbljeno bo tudi za prevajanje. miero doživel Misterij buffo Vladimirja Ma-jakovskega v režiji Aleksandra Popovskega. To je delo, ki zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega trenutka in prav zato je to delo za vse čase. V Mali drami napovedujejo bodo štiri krstne slovenske uprizoritve. To so Ponorela lokomotiva Stanislawa Ignacy-ja Witkiewicza v režiji Jerneja Lorencija, Pri nas je vse vredu Dorote Maslowske v režiji Ivane Djilas, Božič pri Ivanovih Aleksandra Vvedenskija v režiji Oliverja Frlji-ča in Še vedno vihar Petra Handkeja v režiji Ivice Buljana. film Danes začetek festivala v Cannesu V Cannesu bo od danes do 27. maja potekal 65. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo film "Moonrise Kingdom" (Kraljestvo mesečevega vzhoda) ameriškega režiserja Wesa Andersona, ki je vključen v glavni tekmovalni program festivala, v katerem se bo za zlato palmo za najboljši film potegovalo 22 filmskih stvaritev. Dogajanje otvoritvenega filma, ki pripoveduje o ljubezni dveh najstnikov, je postavljeno v leto 1965, v njem pa so zaigrali Edward Norton, Bruce Willis, Bill Murray, Frances McDormand in Tilda Swinton. Umetniški vodja festivala Thierry Fremaux je program opisal kot "potovanje skozi kinematografijo in potovanje okoli sveta". Žiriji predseduje italijanski režiser in igralec Nanni Moretti, ki je leta 2001 za film Sinova soba prejel zlato palmo za najboljši film. Blunderbuss Jack White Rock-blues, r' n' b, folk Third Man /XL Recordings, 2012 Tržaške ska ritme je prejšnji teden poživil prvenec ameriškega glasbenika in glasbenega producenta Jacka Whitea Blunderbuss. Prvi solo-album ameriškega rokerja smo strastno pričakovali že vrsto let, končno pa je le napočil čas. John Anthony Gillis, bolje znan s psevdonimom Jack White, je eden najboljših glasbenikov zadnjih petnajst let. Z bivšo ženo Meg White je proti koncu devetdesetih let ustanovil glasbeni duo White Stripes, ki je leta 2003, s komadom Seven Nation Army, v bistvu »koloniziral« ves svet ... Posrečen glasbeni »recept« kitara-bobni je danes že prava legenda, od takrat do danes pa je takih in podobnih bendov z dvema glasbenikoma na pretek. White je v svoji petnajstletni glasbeni karieri izdal okrog deset plošč, a ne le z bendom White Stripes, ustanovil je še drugi dve skupini, in sicer The Raconteurs in The Dead Weather, s katerima še sodeluje. Konec glasbene avanture z bivšo ženo je ameriški glasbenik lani pozitivno izkoristil in se tako končno posvetil svojemu solo-prvencu. Album Blunderbuss skriva v svojih komadih glasbeno zrelost, ki jo je White odločno iskal v svoji bogati glasbeni karieri. Ploščo sestavlja trinajst pesmi za malo več kot štirideset minut glasbe. Album je rezultat sodelovanja med Whiteovo glasbeno založbo Third Man Records in XL Recordings. Vsak komad je razred zase, prepletajo se električne kitare, kontrabasi, klarineti, posebne klaviature iz sedemdesetih, kot na primer v prvi Missing Pieces, kjer prevladuje Whiteov klavir. Naslednji garage komad Sixteen Saltines spominja na plošče bivših Whiteovih bendov, takoj za njim pa je na vrsti akustični single Love Interruption, pri katerem je sodelovala tudi afriška pevka Ruby Amanfu. Ravno tako akustična je tudi naslednja Blunderbuss, medtem ko je komad I'm Shakin' prijetna priredba uspešnice iz šestdesetih. Zaključni del plošče sestavlja še r' n' b pesem Trash Tongue Talker, pravljična Hip (Eponymous) Poor Boy, izvrstna I Guess I Should Go To Sleep in še zadnja Take Me With You When You Go, kjer se kontrabasi in violine neverjetno ujemajo s trdo Whiteovo kitaro ... genialno! Rajko Dolhar mladinske revije Spomladanski Galeb z bogato vsebino V marčevskem Galebu smo lahko prebrali samo lepe reči: pesem o Racmanu Radku in pesem o pomladi, številne zgodbe, poučne prispevke, zvesti uporabniki pa so lahko reševali tudi kup nalog za igrivo učenje. Vse to in še veliko več so oblikovalci mladinske in otroške revije Galeb zbrali v prvi pomladanski številki, ki jo krasi naslovnica Tine Žbogar, učenke 3. razreda zgoniške osnovne šole. S pomladjo je povezana prva pesmica, ki jo je napisala Zvezdana Majhen, njen naslov pa je Pomlad. Pesmico, ki ponuja veliko možnosti za pogovor, je likovno upodobila Mojca Cerjak. Še eno spomladansko pesmico je prispevala Bina Štampe Žmavc, za ilustracijo pesmice z naslovom Zvončki, pa je poskrbela Alenka Sotler. V nadaljevanju je moč prebrati tudi pesmico Martine Legiša Racman Rad-ko, ki ga je na hudomušen način upodobil Štefan Turk. Tatjana Kokalj nas je tudi v tej številki razveselila s prigodami čarovnice Časminke, ki je meščanom priskrbela dežnike. V letošnjih Galebih smo lahko prebrali že veliko zgodbic o Pingvinu Pingiju. Štefka Kac Marn tokrat pripoveduje o Pingijevem prijateljstvu s kužkom Didijem. Živalsko zgodbico o medvedu in miški je napisala Majda Koren, ki nam v obliki stripa pripoveduje, kaj pomeni gregorjevo. Živalsko vsebino pa ima tudi prispevek Klarise M. Jovanovič, ki nam vsak mesec posreduje prispodobe o živalih. V tokratnem Galebu lahko izvemo veliko reči o podganah. Ste vedeli, da ko rečemo, da podgane zapuščajo ladje, mislimo na ničvredneže, ki hitijo na varno in se ne zmenijo za druge, kaj šele, da bi jim pomagali? Zelo lepo pa otroke in odrasle nagovarja tudi zgodbica o škratu Dim-ku, ki jo je pripravila Marjeta Zorec. V bogati zgodbici, ki je dopolnjena z ilustracijami Katerine Kalc, izvemo, kako so ljudje spoznali premog in kako škratje pridobivajo steklo in sveče ter kako izdelujejo mize in druge uporabne predmete. Darinka Kobal v zgodbi Dedek, igraj se z nami, otroka spomni na stare besede, ki jih danes zelo redko uporabljamo. Tokrat avtorica prispevka govori o plugu. Dim Zupan pa je prispeval nadaljevanje zgodbice o Tinčku in treh zlatih ribicah. Zelo duhovita pa je tudi zgodbica o Osi-bosi, ki je nastala pod peresom Jožeta Sevljaka. Sladko vsebino pa ima zgodbica Slavka Pregla, ki piše o slaščičarni pri veseli Eli. Poučen je prispevek Berte Golob, ki nam tokrat predstavlja pisatelja Frana Levstika, človeka, ki se je odločil zasukati slovensko pripovedništvo v novo smer. In kdo ne pozna njegovega Martina Krpana? Velikokrat je bil že ponatisnjen in na novo ilustriran in zaigran. Nič manj zanimiv pa ni tudi prispevek Federice Papi, ki piše o speleologiji. Tokrat lahko mladi bralci izvedo, katere rastline rastejo v jamah in katere živali živijo v jamah. Enig-matike in poučnih iger ni nikoli dovolj. Zabavna je tudi likovna delavnica Jasne Merku, ki deli nasvete za postopek marmoriranja, na zadnjih straneh pa je mogoče občudovati risbe šolarjev različnih zamejskih šol. (sč) / SVET Sreda, 16. maja 2012 13 grčija - Včeraj propadel še zadnji krog pogajanj o oblikovanju nove vlade Grki junija vnovič na volitve, možnost • • ■ v« ■ «v izstopa iz območja evra vse realnejša Volitve bodo verjetno 17, junija - Obeta se zmaga sil, ki nasprotujejo mednarodnemu programu pomoči in varčevalnim ukrepom ATENE - V Atenah je včeraj propadel še zadnji krog pogajanj o oblikovanju nove vlade, zato bodo v državi nove predčasne volitve. Kdaj bodo, naj bi določili danes, za najverjetnejši datum pa velja 17. junij. Po propadu še zadnjega poskusa, da bi se izognili volitvam, vse več analitikov in politikov govori o možnosti izstopa Grčije iz območja evra. Včerajšnjih pogovorov pri predsedniku države so se udeležili predstavniki večine političnih strank, z izjemo komunistov (KKE), ki so udeležbo zavrnili, in skrajno desničarske Zlate zore, ki ni prejela vabila. Papuljas je že pred srečanjem posvaril pred tragedijo, ki grozi Grčiji. "Junij bi lahko bil mesec tragedije za državo," je dejal. Pri tem je omenil oceno dosedanje vlade, da Grčija nujno potrebuje opravilno sposobno vlado, če se želi izogniti bankrotu. Predsednik je sicer že na ponedeljkovem srečanju s predstavniki treh strank, ki so na volitvah 6. maja zbrale največ glasov, predlagal oblikovanje tehnične vlade. Predčasne volitve v Grčiji so v skladu z grško zakonodajo nujne, ker so po volitvah propadli vsi poskusi oblikovanja vlade. Grki so na volitvah kaznovali tradicionalne stranke, ki so se v minulih mesecih v zameno za mednarodno finančno pomoč zavezale k bolečim varčevalnim ukrepom, in nagradili doslej neopazne stranke, ki nasprotujejo mednarodnemu Častna straža pred spomenikom neznanemu vojaku v Atenah ansa programu pomoči in varčevalnim ukrepom. Nova demokracija je zbrala 19,6 odstotka glasov, na drugo mesto se je s 16,6 odstotka presenetljivo uvrstila levičarska stranka Siriza, Pasok je zasedel tretje mesto s 13,31 odstotka podpore. Nobena od strank ni dobila dovolj glasov za oblikovanje vlade, zaradi česar so sledili težki poskusi oblikovanja koalicije. Ti so bili še posebej zahtevni, ker je Siri-za odločno zavračala sodelovanje v kakršni koli vladi, ki bi spoštovala dane zaveze, Nova demokracija in Pasok pa sta vztrajala pri varčevalnih ukrepih. Če bodo Grki na novih volitvah potrdili svojo izbiro na zadnjih volitvah, kar je glede na zadnje javnomnenjske raziskave zelo verjetno, po ocenah številnih analitikov in tudi politikov ne bo druge možnosti, kot da Grčija zapusti območje evra. O tej možnosti poleg analitikov na glas razmišlja tudi vse več politikov. Možnost "mirnega izstopa" Grčije iz območja evra je tako po neuspešnih pogovorih francija-nemčija - Francoski predsednik takoj po prisegi poletel v Berlin Hollande in Merklova želita, da Grčija ostane v območju evra in ji obljubljata pomoč francija - Novi predsednik Hollande prisegel in imenoval premiera PARIZ - Francois Hollande je včeraj v Elizejski palači prisegel kot novi francoski predsednik, prvi socialist na tem položaju v zadnjih 17 letih. V nagovoru je dejal, da bo nalogo opravljal "na dostojanstven in preprost način", ter obljubil "novo pot" za izhod iz krize, v kateri se je znašla Evropa. Hollandea je ob prihodu v Elizejsko palačo pričakal dosedanji predsednik Nicolas Sarkozy, s katerim sta odšla v predsedniško pisarno, kjer sta opravila primopredajo poslov. Sarkozy je svojemu nasledniku med drugim predal kode za francoski jedrski arzenal. Novi predsednik je nato Sarkozyja in njegovo soprogo Carlo Bruni pospremil iz palače, po podpisu predsedniških pooblastil pa je bil krajši sprejem za okoli 30 povabljenih. "Francoskemu narodu želim dati sporočilo o zaupanju. Smo velika država, ki je bila vedno kos izzivom. Država potrebuje spravo, združevanje in naloga predsednika je, da prispeva k temu," je dejal v nagovoru po prevzemu položaja. Poudaril je, da je čas za spremembe tudi na gospodarskem področju in da je treba "proizvodnjo postaviti pred špekulacije", poročajo tuje tiskovne agencije. Novega predsednika države so v Parizu pozdravili z 21 topovskimi salvami, nato pa se je v odprtem citroenu popeljal po Elizejskih poljanah do Slavoloka zmage, kjer je grob neznanega junaka. Vzdolž najbolj znane pariške avenije so se kljub dežju zbrali številni ljudje, ki so pozdravljali novega predsednika pete republike. Inavguracijska slovesnost v Elizejski palači je bila sicer v skladu z željo novega predsednika skromna, na njej niso bili navzoči njegovi štirje otroci, udeležila pa se je je Hollandeova partnerka Valerie Trierweiler. Hollande je le nekaj ur po prisegi za novega premiera imenoval vodjo socialistov v parlamentu Jeana-Marca Ayraulta. Po pričakovanjih bo Ayrault, ki velja za tesnega sodelavca Hollandea, danes imenoval vlado, sledila pa bo njena prva seja, predvidoma v četrtek. Ay-raultova vlada bo Francijo vodila do volitev 10. oziroma 17. junija. Volitve bodo prvi pomemben preizkus za Hollandea, socialisti pa na njih računajo na zmago. (STA) Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel na srečanju v Berlinu ansa BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in novi francoski predsednik Francois Hollande sta po prvem srečanju v Berlinu sinoči poudarila, da želita, da Grčija ostane članica območja evra. Dejala sta še, da bosta Nemčija in Francija storili vse za vnovičen zagon rasti grškega gospodarstva. Merklova je v izjavi za novinarje po pogovorih izpostavila pomen nemško-francoskega prijateljstva, ki je po njenem pomembno tudi za razvoj dogajanja po vsej Evropi. Po besedah Hollandea je skupna želja Francije in Nemčije sodelovati za dobro Evrope. Ob tem se je francoski predsednik zavzel za pravične in spoštljive odnose med državama. Glede predčasnih volitev v Grčiji, ki so po propadu zadnjega poskusa oblikovanja nove grške vlade neizogibne, sta državnika poudarila, da je treba odločitev Grkov na volitvah spoštovati, kakršna koli že bo. Hollande je ob tem izrazil upanje, da bodo Grki na volitvah potrdili zavezanost območju evra. Poudaril je še, da mora Grčija spoštovati zaveze, ki jih je v zameno za pomoč v dolžniški krizi dala mednarodni skupnosti. Zavzel se je za nove evropske ukrepe, ki bi v Grčiji povečali gospodarsko rast. Pri tem ne bi smeli ostati le pri besedah, ampak bi morali ukrepe za zagon rasti čutiti tudi v praksi, je dejal Hollande. O ukrepih za zagon rasti v Grčiji naj bi po besedah novega francoskega predsednika govorili že na neformalnem vrhu EU 23. maja. Pri tem naj bi bili po njegovem na mizi vsi ukrepi, ki bi lahko prispevali k rasti in konkurenčnosti grškega gospodarstva, vključno z evrskimi obveznicami, ki jim sicer Merklova odločno nasprotuje. Hollande je tudi ponovil svojo zahtevo po spremembi fiskalnega pakta, in sicer želi kot dodatno dimenzijo vanj uvrstiti rast. V Berlinu so sicer pred njegovim obiskom poudarili, da nova pogajanja o podpisanem paktu, ki so ga nekatere članice unije že ratificirale, niso možna. Nemška kanclerka je še povedala, da so se v 60-minutnih pogovorih pokazale tako skupne točke kot različna stališča med njo in Hollandeom. Dejala je še, da se veseli njunega nadaljnjega sodelovanja in da bosta skupaj našla dobre rešitve. Hollande je poudaril, da je njuna skupna naloga, da skupaj rešujeta težave, Evropo popeljeta naprej in se soočita z izzivi v svetu. Ob tem je izpostavil, da je treba v središče pogovorov znova postaviti rast, brez katere ni moč zmanjšati dolgov in primanjkljaja. Na novinarsko vprašanje, ali se boji Hollandeovih "dragih" obljub glede pokojninske reforme in javnih uslužbencev, je Merklova odgovorila, da jo je redko česa strah. Poleg tega v vseh državah obstaja avtonomija odločanja, je dodala. Merklova je Hollandea, ki je v Berlin odpotoval nekaj ur po zaprisegi, v Berlinu sprejela z vojaškimi častmi in stiskom roke. V nemško prestolnico je novi francoski predsednik sicer prispel z enourno zamudo, ker je v njegovo letalo udarila strela. (STA) predstavnikov grških strank omenila tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier pa je Grčijo pozval, naj same sebe ne pahne v izolacijo. Ocenil je, da bi bilo za Grke bolje, če bi svoje težave reševali ob solidarnosti in disciplini drugih evropskih držav kot da se s krizo spopadejo popolnoma sami. Da Grčija tvega, da ne bo ostala v območju evra, če ne bo spoštovala zavez v okviru programa mednarodne pomoči, je v Bruslju ocenil tudi slovenski minister za finance Janez Šušteršič. Popuščanju Grčiji in Španiji pri izpolnjevanju fiskalnih ciljev minister ni naklonjen, saj bi bil to slab signal za tiste države, ki se trudijo te cilje izpolniti. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa je propad pogajanj o oblikovanju vlade v Atenah označil za hud udarec za nujno potrebno zaupanje v pripravljenost Grčije na reforme. Po njegovih besedah so reforme za Grke sicer težke in boleče, a so edina pot k rasti in konkurenčnosti. Westerwelle je poudaril, da pri prihajajočih predčasnih volitvah ne gre le za prihodnjo grško vlado, temveč tudi za zavezanost Grkov Evropi in evru. Novica, da Grčijo čakajo nove parlamentarne volitve, je potisnila navzdol tudi tečaje na osrednjih evropskih borzah. Evro se je pocenil, cene nafte pa se gibljejo neenotno. (STA) V Siriji tarča napada tudi opazovalci ZN DAMASK - Nasilje v Siriji se je nadaljevalo tudi včeraj. Po podatkih sirskega observatorija za človekove pravice je bilo po vsej državi ubitih 43 ljudi, med njimi so jih najmanj 20 ustrelile vladne sile med pogrebom nekega moškega, ubitega v ponedeljek. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so bili tarča napada med pogrebom tudi opazovalci ZN. Kot pojasnjuje observatorij za človekove pravice, je bilo med napadom sirskih sil na pogrebu v kraju Kan Šejkun na severozahodu države ubitih najmanj 20 ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih. Organizacija s sedežem v Veliki Britaniji je ob tem pozvala k mednarodni preiskavi napada, ki naj bi se zgodil v času, ko so bili v kraju opazovalci ZN. Iran in IAEA bosta nadaljevala pogovore DUNAJ - Iran in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) sta včeraj končala dvodnevne pogovore na Dunaju z dogovorom, da jih bodo nadaljevali 21. maja, poročajo tuje tiskovne agencije. Glavni inšpektor IAEA Hermann Nackaerts in iranski odposlanec pri agenciji Ali Ašgar Soltanieh sta v skupni izjavi pogovore označila kot "dobro izmenjavo mnenj". V Španiji že četrti dan množični protesti MADRID - Na ulicah več mest v Španiji so se zbrali številni protestniki, ki so včeraj zaključili štiridnevne proteste zaradi gospodarske krize. Protestniki so se že v soboto zvečer zbrali na ulicah, kjer so obeležili prvo obletnico ustanovitve gibanja M-15, ki opozarja na neenakosti in nevzdržne posledice krize. Na osrednjem madridskem trgu Puerta del Sol se je vse od sobote, ko so se v 80 španskih mestih začeli protesti, vsak večer zbralo več deset tisoč ljudi. Po ocenah policije naj bi se v soboto v Madridu zbralo okoli 30.000 ljudi. (STA) 1 4 Sreda, 16. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it gorica - Na predlog svetnika Maria Lavrenčiča Pokrajinski svet izrazil podporo dnevniku Po zahtevi UDCpodpora tudi za Novi glas in Voce Isontina - Liga vzdržana, ker v sklep ni bil vključen Telemare sovodnje Zahtevajo ■ v • v v krozisce pred pošto Krožišče je treba zgraditi tudi na pokrajinski cesti št. 8 pred sovodenj-skim poštnim uradom, kjer se odcepi cesta za Rubije oz. Malnišče. Na tem mestu je danes križišče, ki je bilo pred leti sicer preurejeno, vendar je še vedno nevarno, saj je na njem vidljivost majhna. K nevarnosti križišča seveda prispevajo tudi vozniki, ki preko njega drvijo kot po dirkališču. Da bi bilo vredno razmisliti o preureditvi nevarnega križišča v veliko varnejše krožišče, je prepričana pokrajinska svetnica Demokratske stranke Vesna Tomsič, ki je vprašanju prometne varnosti na tem predelu So-vodenj posvetila svetniško vprašanje med ponedeljkovim pokrajinskim svetom. Opozorila je, da je nedaleč od nevarnega križišča župnišče, kjer se pogosto družijo otroci, le še nekaj metrov naprej pa je tudi županstvo, pred katerim je prehod za pešce. Tomsi-čeva je opozorila, da je križišče opremljeno s slabo cestno signalizacijo. Predvsem šoferji tovornjakov pogosto zapeljejo proti Malnišču, potem pa se znajdejo pred nizkim železniškim mostom, pod katerega ne morejo zapeljati, če so njihova vozila višja od 3,5 metra. Vesni Tomsič je odgovoril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je izrazil pripravljenost na srečanje s sovodenjsko občinsko upravo, med katerim bi tudi iz tehničnega vidika preverili, kako bi lahko namesto spornega križišča zgradili krožišče. Tomsičeva se medtem v teh dneh ukvarja z organizacijo srečanja, ki bo namenjeno spoznavanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in se ga bodo udeležili pokrajinski svetniki italijanske narodnosti. Tako v levi kot desni sredini marsikateri pokrajinski svetnik površno pozna slovensko organiziranost v Italijo, o kateri bosta spregovorila pokrajinska predsednika SSO Walter Bandelj in SKGZ Li-vio Semolič. Srečanje bo predvidoma v sredo, 23. maja, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta; Tomsičeva ga prireja kot predsednica tretje pokrajinske svetniške komisije in v sodelovanju s pokrajinsko konzulto za slovensko narodno skupnost. (dr) Med ponedeljkovim pokrajinskim svetom je bila izglasovana resolucija s podporo in solidarnostjo Primorskemu dnevniku, ki jo je vložil pokrajinski svetnik Svobode, ekologije, levice Mario La-vrenčič. Po razpravi, ki je trajala nekaj ur in se zaključila opolnoči, so v prvotno besedilo dodali še podporo tednikoma Novi glas in Voce Isontina, ki se podobno kot Primorski dnevnik tudi sama soočata z nelahkim finančnim položajem. Uvodoma je resolucijo predstavil njen predlagatelj Mario Lavrenčič. V njej je opozoril na pomembno vlogo, ki jo za slovensko narodno skupnost in sploh za pluralnost medijev opravlja Primorski dnevnik. Lavrenčič je tudi pojasnil, da se je slovenski časopis znašel v težavah zaradi krčenja državne finančne podpore, kar resno ogroža njegov nadaljnji obstoj. Zaradi tega je Lavrenčič pozval predsednika pokrajine Enrica Gherghetto, naj po svojih močeh in pristojnostih pripomore k reševanju težav Primorskega dnevnika. Po Lavrenčičevi predstavitvi se je začela razprava, v katero je v imenu stranke UDC posegel Pierpaolo Silli. Po njegovih besedah se v podobnem položaju kot Primorski dnevnik nahajata tudi Novi glas in nadškofijsko glasilo Voce Ison- tina, zato pa je pozval pokrajinske svetnike, naj se v resolucijo vključi tudi podpora tema dvema tednikoma. Po Silliju se je s svojo zahtevo oglasil tudi pokrajinski svetnik Severne lige Franco Zotti, ki je poudaril, da je treba podporo in solidarnost izreči tudi televiziji Telemare. Zotti je glasno vztrajal pri svoji zahtevi, vendar ne predlagatelj resolucije Lavrenčič ne ostali pokrajinski svetniki večine niso nameravali pristati na vključitev televizije Te-lemare v sklep. Po drugi strani so se še nekateri svetniki zavzeli za podporo tednikoma Novi glas in Voce Isontina, med njimi je izstopal pokrajinski svetnik Demokratske stranke iz Gorice Mauro Mazzo-ni. Po sestanku načelnikov svetniških skupin, na katerem je Zotti še naprej vztrajal s svojo zahtevo, so se dogovorili, da izrazijo podporo in solidarnost tako Primorskemu dnevniku kot tednikoma Novi glas in Voce Isontina. Glede podpore televiziji Telemare je bilo Zottiju rečeno, naj pripravi resolucijo o televizijskih kanalih in naj jo predstavi na enem izmed prihodnjih pokrajinskih svetov. Resolucija s podporo Primorskemu dnevniku in tednikoma Novi glas in Voce Isontina je bila na koncu zasedanja odobrena z 19 glasovi. Za so volili pred- Resolucijo s podporo Primoskemu dnevniku je vložil pokrajinski svetnik Mario Lavrenčič (drugi z leve) bumbaca sednik pokrajine Enrico Gherghetta ter pokrajinski svetniki tako leve kot desne sredine, in sicer Luca Bigot, Enrico Bullian, Stefano Cosma, Savio Cumin, Fabio Del Bello, Patrizia Mauri, Gennaro Falanga, Andrea Ferletic, Elisabetta Medeot, Mario Lavrenčič, Mauro Mazzoni, Pierpaolo Silli, Aljoša Sosol, Sandro Soranzio, Fabio Russiani, Vesna Tomsič, Simonet-ta Vecchi in Alessandro Zanella. Pokrajinska svetnika Severne lige Franco Zotti in Diego Bernardis, sicer župan iz Do-lenj, sta se vzdržala. Odsotni so bili štirje svetniki, trije iz vrst Ljudstva svobode - Giorgio Clama, Giuseppe Nicoli in Dario Obizzi - ter predstavnica Severne lige Marialuisa Bevilacqua. V uvodnem delu ponedeljkovega pokrajinskega sveta so odobrili še dve resoluciji. Pokrajinska svetnika Alessandro Zanella in Luca Bigot sta opozorila na težave, ki jim je imela zadružna klet iz Krmina zaradi novih zakonskih določil o lastništvu in dostopu do evropskih sredstev. Sklep je bil sprejet soglasno, medtem ko se je edino pokrajinska svetnica Patrizia Mauri vzdržala med glasovanjem o resoluciji, s katero je Zanel-la zahteval sklic deželnega omizja za povečanje odstrela divjih prašičev. (dr) trzic - V mestu Pitbul napadel psa, očeta in hčerko Sprehajala sta se po ulici ob mestnem parku v središču Tržiča, ko se je v njunega psička, nekaj kilogramov težkega nemškega pinča, zagnal velik pitbul. Da bi zavarovala svojega hišnega ljubljenčka, ga je njegova tridesetletna lastnica iz Štaran-cana vzela v naročje, kljub temu pa ga je pitbul ugriznil v zadnjo taco. Nato je podivjani pes ugriznil še žensko v roko, tako da se bo morala zdraviti deset dni, nazadnje pa je napadel očeta, ki je pritekel na pomoč prestrašeni hčerki. Moški bo okreval v petnajstih dneh, saj mu je pes po-grizel prst do kosti. Očeta, hčerko in njenega psička Jacka, ki so neprijetno dogodivščino doživeli v soboto popoldne v središčni Ulici Garibaldi v Tržiču, sta rešila mimoidoča sprehajalca, ki sta s silo zvlekla stran podivjanega pitbula, pri tem pa sta imela srečo, da ni še njiju ugriznil. Na kraj so prihiteli reševalci službe 118, ki so takoj nudili zdravniško oskrbo poškodovani ženski in njenemu očetu, saj jima je kri močno tekla iz ran na rokah in prstih. Za reševalci so prišli tudi tržiški mestni redarji in ugotovili identiteto mladega moškega, ki je v tamkajšnji park pospremil psa. Šlo je za prijatelja hčerke pitbulovega lastnika; mladenič psu ni nadel nagobčnika in niti vrvice za vodenje, kar je seveda po zakonu obvezno. Tridesetletnica in njen oče sta vložila prijavo; pred sodnikom se bosta zagovarjala tako lastnik psa kot mladenič, ki ga je tako neodgovorno pospremil v park. »Imel sem zvrhano mero sreče. Če bi me pes ugriznil v vrat, te zgodbe vam ne bi uspel povedati. Če bi bila moja hčerka sama, bi se vse skupaj verjetno ne izšlo, kot se je,« poudarja napadeni moški, ki je prepričan, da je treba s tako velikimi psi ravnati bolj odgovorno. »Zakoni predpisujejo uporabo nagobčnika in vrvice; tega bi se med sprehajanjem po mestu še zlasti morali držati lastniki psov, ki so potencialno nevarni,« opozarja moški. Pitbul je medtem v »hišnem priporu«; v kratkem ga bo pregledal živinozdravnik, da bi ugotovil prisotnost morebitnih patologij. gorica - Novi pobudi za otroke s specifičnimi učnimi težavami Poletni kampus in pošolski pouk Učne težave ima okrog 3% populacije, odstotek diagnosticiranih primerov se je povišal - Ponudbo v slovenskem jeziku bi bilo treba dodatno okrepiti Poletni kampus in center za pošolske dejavnosti sta novi pobudi, s katerimi želi goriška pokrajina v sodelovanju z drugimi ustanovami goriškega teritorija pomagati otrokom in mladim z disleksijo in drugimi specifičnimi učnimi težavami. Projekta, ki ju bo s pokrajinsko podporo izpeljalo goriško združenje proti disleksiji AID, je včeraj predstavila pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra, ob njej pa so spregovorili tudi psiholog in odgovorni pri službi za odraščanje UOEEPH za spodnje Posočje Boris Černic, predstavnica goriškega šolskega urada Edda Calcergnan, predstavnica pokrajinskega združenja AID Daniela Padovan in Mirjam Vidi iz Fundacije Goriške hranilnice, ki zagotavlja denarno pomoč tudi za tovrstne projekte. Prisotni sta bili še pokrajinski funkcionarki Marjeta Kranner in Cristina Totaro, ki pobliže sledita delu pokrajine na področju sociale in učnih težav. »Zakon, ki obravnava problematiko specifičnih učnih težav, je bil sprejet leta 2010, leto kasneje pa so bile odobrene smernice za njegovo izvajanje. Pokrajina Gorica se je takoj zavzela za sodelovanje med subjekti, ki delujejo na tem področju, in za različne pobude, od posvetov do tečaja za izpopolnjevanje učiteljev,« je povedala od-bornica Bianca Della Pietra, Boris Čer-nic pa je poudaril, da je s pomočjo pokrajine in Fundacije Goriške hranilnice zdravstveno podjetje v zadnjih letih pridobilo nove instrumente za diagnostiko, s katerimi izvedenci lahko učinkoviteje odkrivajo specifične učne težave pri otrocih. »Diagnoza se je izvajala že prej, z letom 2010 pa je prišlo do pomembnih novosti, saj se je pozornost do teh vprašanj povečala, prišla je na dan potreba po uporabi instrumentov za natančnejše ugotavljanje učnih težav,« je povedal Černic in nadaljeval: »Raziskava, ki je potekala na deželni ravni, je pokazala, da so spe- cifične učne težave prisotne pri treh odstotkih populacije. Do leta 2010 so bile učne težave diagnosticirane le pri približno enem odstotku, danes pa smo na Goriškem za osnovnošolsko populacijo presegli 2,5 odstotka.« Černic je poudaril pomen sodelovanja s šolami, ki na goriško in tržiško službo za odraščanje usmerjajo družine otrok, pri katerih so učitelji opazili simptome specifičnih učnih težav. »Problem je seveda prisoten tudi pri otrocih, ki obiskujejo slovenske šole in zato potrebujejo pomoč v slovenščini. Zdravstveno podjetje že nekaj let razpolaga z logopedinjo, ki obvlada slovenski jezik in deluje tako v Gorici kot v Tržiču, lani so sklenili tudi pogodbo s psihologom, ki obvlada oba jezika in je bil v Gorici prisoten nekaj ur tedensko. Ponudbo v slovenščini bi bilo vsekakor dobro okrepiti,« je povedal Černic in pristavil, da je diagnoza izvedencev potrebna, da lahko otroci s specifičnimi učnimi te- žavami pri delu v šoli uporabljajo posebne pripomočke, Calcergnanova pa je izpostavila, da so trenutno za izdajanje potrdil pooblaščene le službe goriškega zdravstvenega podjetja in nekatere druge ustanove, zato so čakalne liste še zelo dolge. O državnem kampusu združenja AID, ki bo potekal julija v objektu goriške pokrajine v Lužnicah, je spregovorila Daniela Padovan. Povedala je, da se ga bo lahko udeležilo štirinajst otrok od 5. razreda osnovne šole do 3. razreda nižje šole, cilj pa so socializacija, povečanje samostojnosti in zabava otrok z učnimi težavami. Osem osnovnošolskih otrok s specifičnimi učnimi težavami pa se bo lahko udeležilo drugega projekta, oz. centra za pošolske dejavnosti, za katerega še zbirajo mentorje in šolo, kjer bo organiziran. Za dodatne informacije so na voljo tel. 345-8262339, naslov gori-zia@dislessia.it in spletna stran www.aiditalia.org. (Ale) Ker je tvojo zgodbo vredno pripovedovati... Pričakujemo te v soboto, 19. maja 2012 na DNEVU TROLLBEADS. Vsem, ki boste kupili nakitno zaponko Trollbeads bomo podarili originalno srebrno zapestnico. Odkrij na spletni strani www.lagioielleria.eu občutene in nepozabne dogodke, kijih lahko preživimo skupaj. Silvana in Luca ¥ LA GIOIELLERIA ULICA CIOTTI 38/40_34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO)_TEL. +39.0481.960200_WWW.LAGIOIELLERIA.EU 1 6 Sreda, 16. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Včeraj odprli razstavo v prostorih Trgovskega doma Po več desetletjih dvorana Petrarca spet kraj srečevanja Od petka na ogled 3D vizualizacije in instalacija - Menato računa, da bo dvorana obnovljena v teku dveh let S posebnimi očali bo na ogled 3D vizualizacija prostorov Trgovskega doma Posveti, seminarji, projekcije, razstave in druge kulturne dejavnosti, ki jih goriška državna knjižnica danes prireja v palači Werdenberg v Ulici Mameli, se bodo v prihodnosti preselile v dvorano Petrarca, ki bo po desetletjih propadanja lahko ponovno postala središče goriškega kulturnega življenja in kraj srečevanja. Tako pravi Marco Menato, direktor goriške državne knjižnice, ki je včeraj skupaj s fakulteto za arhitekturo Tržaške univerze in kulturnim združenjem Prologo iz Gorice odprla razstavo v malem gledališču v stavbi Trgovskega doma, ki ga je Max Fabiani načrtoval leta 1903. Dvorana Petrarca je bila neizkoriščena že več desetletij, ob priložnosti festivala eStoria (med petkom in nedeljo) pa bodo v njenih prostorih s pomočjo posebnih očal na ogled 3D vizualizacije notranjosti Trgovskega doma, ki jih je fakulteta za arhitekturo pripravila skupaj s podjetjem Arsenal. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi instalacijo »Arca«, ki sta jo v okviru širšega projekta »Profezie« ustvarila predstavnika združenja Prologo Sergio Figar in Franco Spano. »Razstavo smo priredili ob priložnosti zgodovinskega festivala, ki bo potekal v sosednjem Ljudskem vrtu, ker smo hoteli javnosti pokazati, da se v dvorani Petrarca nekaj dogaja,« je na včerajšnjem odprtju, ki sta se ga udeležila tudi župan Et-tore Romoli in prefektinja Maria Augusta Marrosu, povedal Menato. Spomnil je, da je državna knjižnica marca podpisala sporazum s fakulteto za arhitekturo iz Trsta, ki pripravlja načrt obnove dvorane Petrarca, ter da na šestih projektih obnove dvorane, ki bodo pripravljeni v prihodnjih mesecih, delajo študentje in nji- hovi profesorji. »Upam, da bomo pred koncem leta lahko izvedli javno dražbo in izbrali podjetje, ki bo izvedlo prvi sklop del. Z razpoložljivim denarjem, 300.000 evrov, bomo skušali narediti čim več. Ob ureditvi arhivov v spodnjih prostorih, ki jih nujno potrebujemo, bo morala biti za razne dejavnosti uporabna tudi dvorana. Računam, da bomo v teku poldrugega leta ali dveh let to dosegli,« je povedal Menato. Ravnatelj arhitekturne fakultete Giovanni Fraziano je povedal, da bodo obiskovalci med festivalom s 3D tehnologijo lahko »potovali« po prostorih Trgovskega doma, kakršen je danes, študentje pa že izdelujejo tridimenzionalno vizua-lizacijo izvirnega Fabianijevega načrta in šestih projektov obnove, kar je potrdil profesor Alberto Sdegno, ki temu delu sledi. »Tudi projekte obnove bomo postavili na ogled, da si bodo lahko občani ustvarili mnenje o njih,« je povedal Fraziano. Ro-moli je izrazil zadovoljstvo nad ponovno oživitvijo prostorov, ki so bili toliko časa zapuščeni, omenil pa je tudi gradbena dela v pritličnih prostorih Trgovskega doma na Verdijevem korzu, ki so bili namenjeni NŠK. Obnova, kot smo poročali pred nedavnim, se nadaljuje, ne bo pa zaključena do sredine junija, kot je bilo sprva predvideno. »Palača bo končno ponovno zaživela,« je povedal Romoli in izpostavil pomen sodelovanja fakultete za arhitekturo pri ovrednotenju pomembne goriške stavbe. »Ko sem pred štirimi leti prišla v Gorico, so mi takoj predstavili problem Trgovskega doma. Zato me zelo veseli, da so dela v pritličju stekla in da se je z mrtve točke premaknil tudi postopek za oživitev dvorane Petrarca,« je podčrtala Marro-suva. (Ale) Umetniška instalacija Arca bumbaca Datum pogreba še ni bil določen Datum pogreba 21-letnega Mat-tea Martina še ni bil določen. Na truplu mladeniča, ki je umrl za posledicami sobotne prometne nesreče v predmestju Ronk, morajo opraviti obdukcijo, zato pa ni znano, kdaj se bodo lahko svojci in prijatelji poslovili od njega. Obdukcija bo nedvomno koristna za ugotovitev vzroka smrti, dinamiko nesreče pa preiskujejo sile javnega reda. Pred trčenjem je bil mladenič s soigralci nogometne ekipe v baru v tamkajšnji obrtni coni, proti domu se je s kolesom odpravil ob 21.30. Ko je s stranske Ulice Tambarin zapeljal v Ulico Aquileia, ga je podprl avtomobil. Umrl je nekaj ur kasneje v ka-tinarski bolnišnici v Trstu. Walter Sepuca na čelu Severne lige Po petih letih komisarske uprave ima Severna liga novega pokrajinskega tajnika. Na to mesto je bil med nedeljskim kongresom izvoljen Walter Sepuca, 66-letni navtični inštruktor iz Tržiča, ki je prejel 22 glasov, medtem ko jih je Diego Bernardis, župan iz Dolenj, prejel 17. Sepuca napoveduje, da bodo ligaši dali svoj doprinos k splošnemu razvoju goriške pokrajine, zanemarjali ne bodo niti potreb slovenske narodne skupnosti. V pokrajinski direktiv Severne lige so bili izvoljeni Stefano Mattiussi, Paolo Bearzi, Marco Frandolic, Francesco Da-pas, Federico Razzini, Aleksejevna Lju-bov Mihajlova, Stefano De Martin, Walter De Gressi e Bruno Zonta. Subsonica v Marini Julii Bend Subsonica bo glavna atrakcija poletnih glasbenih dogodkov na plaži Marina Julia pri Tržiču. Koncert priznane turinske skupine bo 9. julija, nastopila pa bo na velikem odru, ki ga bodo namestili tik za plažo in na katerem se bodo julija zvrstili razni glasbeni dogodki. 7. julija bo v tržiški občini Bela noč; najprej bo za glasbo poskrbljeno v tržiškem mestnem središču, nato se bo dogajanje preselilo v Marino Julio. Prireditelji pričakujejo po deset tisoč ljudi na večer. Drevi zapora avtoceste Zaradi gradbenih del bo danes med 20. uro in polnočjo zaprta hitra cesta med Gradiščem in štandreškim krožiš-čem. Obvoz bo speljan po krajevnih cestah in označen s smerokazi. Uradi delajo s polno paro »Občinski uradi iz Tržiča delajo s polno paro, uslužbenci dajo vse od sebe.« Tako poudarja tržiški podžupan Omar Greco in opozarja, da so lani v občinskih uradih pripravili 12.000 zapisnikov in 638 sklepov, odposlali so 19.000 davčnih zapisnikov, s socialnimi službami pomagali 1.800 osebam in v menzah razdelili 61.000 obrokov. Večji del upravnih postopkov so izpeljali brez pomoči zunanjih sodelavcev in služb, to še posebej velja za urbanistični sektor in za pripravo pogodb in konvencij z drugimi osebki. Praznik v parku Basaglia V parku Basaglia v Gorici bo v soboto, 19. maja, popoldne praznik, ki ga prirejajo oskrbovanci dnevnega centra goriškega oddelka za duševno zdravje in člani društva FUSAM. Za glasbeno popestritev bo poskrbela skupina The Free Tones, ki jo sestavljajo tako italijanski kot slovenski glasbeniki. Trajnostni razvoj v industriji Trajnostnemu razvoju v industriji bo posvečen strokovni posvet, ki bo jutri od 9.15 dalje na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici. Prireja ga zavod Informest, spregovorili bodo predstavniki industrijskih con iz raznih krajev Italije, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Srbije. Podana bo tudi izkušnja »business« inkubatorja iz Sežane. Zgodovinski knjigi Kulturni krožek Istria prireja v sodelovanju s tržiško občino predstavitev knjig »Il tempo dei confini« Franca Ce-cottija in »Unepoca senza rispetto« Fulvia Pappucie, ki bo jutri ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču. Obe knjigi je izdalo institut za zgodovino od-porništva Furlanije-Julijske krajine. Avtorja bosta prisotna. gorica - Zgodovinski festival éStoria pred vrati Koncert za mir uvod v tridnevno dogajanje Jutri ob 20.30 v teatru Verdi »Mass for Peace« in Quirino Principe - Od danes prometne omejitve na Verdijevem korzu in v Ulici Petrarca - Med petkom in nedeljo 150 gostov in 70 srečanj Preko 150 gostov, 70 dogodkov, pet ekskurzij z eStoriabusom, trije »Zajtrki z zgodovino«, bela noč in še marsikaj. Cela časopisna stran ne bi bila dovolj za podroben opis programa letošnjega zgodovinskega festivala eStoria, ki bo od petka do nedelje potekal v goriškem mestnem središču v organizaciji istoimenskega združenja in s podporo številnih javnih in zasebnih ustanov. Uvod v festival, ki bo posvečen temi prerokov, bo jutrišnji glasbeni večer v občinskem gledališču Verdi, kjer bo ob 20.30 spregovoril muzikolog Quirino Principe, ob 21. uri pa bo koncert »The armed man - A mass for Peace« Karla Jenkinsa v izvedbi zbora Renato Portelli iz Mariana in orkestra Orchestra for Peace. Jutri bo ob 13. uri bo na vrsti tudi prva ekskurzija z eStoriabusom, ki bo odpotoval po sledeh neznanega vojaka. Festival bo stopil v živo v petek v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu, kjer se bodo v šotorih Apih in Erodo- to vrstila številna srečanja s priznanimi zgodovinarji, novinarji, filozofi in drugimi izvedenci iz številnih držav. Medijski partner bo tudi letos radijska postaja Radiouno Rai, ki bo iz prizorišča festivala v živo predvajala štiri oddaje, in sicer »Radio anch'io« (vodi Ruggero Po), »La terra: dal campo alla tavola« (Sandro Capitani), »Il viag-giatore« (Carlo Albertazzi) in »La notte di Radiouno« (Sandro Capitani); slednja bo potekala med petkovo belo nočjo, ki bo Goričanom in drugim obiskovalcem ponudila razna srečanja, degustacije, glasbo, podaljšano odprtje trgovin in druge pobude. Šestnajst srečanj, ki so na programu festivala, bo mogoče spremljati tudi po internetu, kar je ena izmed letošnjih novosti. V živo bodo na spletni strani www.estoria.it/ v petek predvajali mednarodni posvet o ženskah v prvi svetovni vojni (ob 9.30), srečanje »Profezia oggi« z mons. Vin-cenzom Paglio in Gabriello Caramo-re (ob 15. uri), srečanje »Marx, profe- Moni Ovadia bumbaca ta utopista?« z Lucianom Canforo, Paolom Mielijem in Marcellom Vene-zianijem (17.30) ter pogovor med Emiliom Gentilejem in Antoniom Gnolijem z naslovom »La politica tra sacro e profetico« (ob 19. uri). V soboto bodo v streamingu ponujali srečanje »La voce dell'Oracolo« z Lucia- nom Canforo in Monico Centanni (ob 10. uri), srečanje »La Chiesa verso il futuro a cinquant'anni dal Concilio Vaticano II« z Giovannijem Miccolijem, Sergiom Romanom in Aldom Mario Vallijem (ob 11.30), okroglo mizo »Attentato alle Olimpiadi: Monaco 1972« z Elyjem Karmonom, Aaronom Kleinom in Pietrom Menneo (ob 15. uri), srečanje »Su di Lui si posera lo spirito del Signore« z Gianantoniom Borgonovom, Adriano Destro in Maurom Pescem (ob 16.30) ter podelitev nagrade Friuladria Corradu Augiasu, ki bo spregovoril na temo »La spe-ranza e l'attesa della liberta« (ob 18. uri). Več srečanj bo na spletu na ogled tudi v nedeljo, in sicer »Mao-metto, il profeta che viene dal deser-to« z Shahrzad Houshmand in Farian Sabahi (ob 9. uri), »Fede e scienza« z Edoardom Bonicellijem in Vitom Mancusom (ob 11. uri), predavanje Vittoria Sgarbija »Arte profetica« (ob 12. uri), srečanje »Ipazia: il sacrificio della conoscenza« s Sylvie Coyaud, Margherito Hack in Silvio Ronchey (ob 17.30), srečanje o ladji Titanic z Richardom Davenportom-Hinesom in Folcom Quilicijem (ob 19. uri) ter spektakel Monija Ovadie »Il registro dei peccati«, ki bo sklenil tridnevni praznik zgodovine. Prve prometne omejitve na Verdijevem korzu, v Ulici Petrarca in v ostalih bližnjih ulicah bodo stopile v veljavo že danes in bodo veljale do ponedeljka, 21. maja, ko bodo ostranili šotore razstavljavcev knjig. Festival eStoria letos sodeluje tudi z nagrado Noe iz Gradišča in števerjanskim Li-kofom, o katerem poročamo na 18. strani. V Števerjan bo v soboto odpotoval eStoriabus, ki se bo ustavil tudi na Likofu, istega dne pa bo na predavanju o vinu v verstvih in kulturi, ki ga prirejajo v okviru števerjanskega praznika, sodeloval tudi gost zgodovinskega festivala Nicolo Capponi. Ob tem bo v petek in soboto poskrbljeno za brezplačni javni prevoz med Gorico in Števerjanom. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 15. maja 2012 17 branik - Novogoriški župan Arčon včeraj v Ljubljani zaradi gradu Rihemberk Grad ponujajo občini skupaj z bremenom do najemnika Na ministrstvu za kulturo še ocenjujejo višino vloženih sredstev v obnovo objekta »Na slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so pripravljeni brezplačno prenesti lastništvo gradu Rihemberk na lokalno skupnost, s tem, da se prenese nanjo tudi finančno breme, ki ga imajo do dosedanjega najemnika, arhitekta Aleša Vidiča,« je za Primorski dnevnik povzel vsebino včerajšnjih pogovorov na omenjenem ministrstvu novogoriški župan Matej Arčon. Grad Ri-hemberk, eden najlepših gradov na Primorskem, ki je bil leta 1999 bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, že trinajst let propada v državnem lastništvu. Država ga je leta 2010 celo uvrstila na seznam nepremičnin za odprodajo in ga ovrednotila na 2,1 milijona evrov. Arčon je po včerajšnjem sestanku na ministrstvu povedal še, da postopki za prenos lastništva gradu na lokalno skupnost že tečejo, pred tem pa se morata ministrstvo in dosedanji najemnik uskladiti glede višine dosedanjih vlaganj, ki jih je imel slednji v objekt. »Obe strani naj bi se sestali v roku enega tedna, nato pa naj bi nam iz ministrstva sporočili, če so našli skupni jezik. Drugače pa gredo spet v prodajo. Glede na to, da je bil na mestnem svetu sprejet sklep, da se lastništvo gradu na lokalno skupnost prenese brez dodatnih stroškov, bom mestnemu svetu dal ponovno v odločitev, ali se z novim zneskom strinja in mi torej da soglasje, da podpišem takšno pogodbo,« je še objasnil Arčon. Arhitekt Aleš Vidič je grad Rihem-berk vzel v najem leta 1993. V objektu je organiziral več kulturnih prireditev in v objekt vložil tudi precejšnja sredstva. Zaradi dotrajanih delov gradu mu je komisija tedanjega ministrstva za kulturo pred kakimi sedmimi leti priporočila zaprtje objekta. Pogodbe o najemu z njim doslej še nihče ni prekinil, pred prenosom lastništva pa se mora z ministrstvom še uskladiti o oceni vložka. »Zadeve naj se uredijo. Čim prej naj se začne z obnovo gradu, ki naj spet zaživi tako, kot je tistih nekaj let, ko sem ga imel v najemu in dajal tistemu okolju nek utrip,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Vidič. »Mi lahko prenesemo breme, če vemo, kolikšno je,« je povedanemu dodal župan, »če pa prevzamemo neko breme, brez Grad Rihemberk v Braniku foto k. m. da bi vedeli, kaj nas lahko čaka, z morebitno tožbo najemnika, pa je preveč rizična zadeva. Take pogodbe ne bi podpisal.« Če bo torej na novogoriškem mestnem svetu izglasovan sklep o prenosu gradu kljub omenjenemu strošku, za katerega se v tem trenutku še ne ve, kolikšen je, bodo na no-vogoriški občini po županovih besedah najprej naredili varnostni načrt in pregledali trenutno stanje nepremičnine. Mimogrede - po njej se zadnje čase ljudje kar prosto sprehajajo, kljub temu, da to na nekaterih mestih ni varno. Potem pa bo treba pripraviti vso ustrezno gradbeno doku- mentacijo, župan ocenjuje, da bo veljala okrog 300.000 evrov, računa pa, da bodo ta in tudi vsa nadaljnja sredstva, tudi za obnovo, našli preko razpisov. »Dolgoročno računamo na novo finančno perspektivo evropskih sredstev med letoma 2014 in 2020. Kolikšna sredstva bo treba nameniti za obnovo, je v tem trenutku težko oceniti, najprej moramo opraviti pregled stanja,« še pojasnjuje župan, ki je lani imenoval tudi skupino za pripravo programa za grad Rihmberk. Sestavljajo jo predstavniki strokovnih služb novogoriške občine, braniške krajevne skupnosti, Razvojnega zavoda Rihmberk, Goriškega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter Zavoda za varstvo narave. Program revitalizacije gradu je skupina predvidela v petih fazah. Po prvotnih načrtih naj bi bil do leta 2020 grad in njegova okolica popolnoma prenovljen in širše prepoznaven kulturno-zgodovin-ski, izobraževalno-raziskovalni in gostin-sko-turistični center, vpet pa naj bi bil tudi v povezovanje s sorodnimi projekti na italijanski strani meje. Predvideni termini izvajanja projekta pa se bodo bržkone za kakšno leto zamaknili. Katja Munih ajdovščina Odstopila nova uprava Primorja Včeraj je zaposlene v ajdovskem gradbenem podjetju Primor-je presenetil odstop predsednika in člana nove uprave Darka Valenčiča in Sebastijana Trajkovskega. Va-lenčič je na čelo nove uprave Pri-morja stopil prejšnji teden, s Traj-kovskim pa sta včeraj odstopila, ker strateški partner ni izpolnil svojih obveznosti in zato delavcem, ki od ponedeljka stavkajo, niso mogli izplačati plač. Tretji član uprave, Štefan Činč je bil včeraj v tujini, zato ni znano, ali je odstopil tudi on. Včeraj je v Primorju potekal drugi stavkovni dan. Stavkalo je okoli 370 delavcev. Sindikalisti so zaradi omenjenih odstopov pisno pozvali direktorja družbe Primorje Holding Štefana Činča, predsednika nadzornega sveta Primorja Holding Jožeta Vrabca in največjega posamičnega lastnika Primorja Holding Dušana Črnigoja na sestanek, ki so ga sklicali za sredo ob 10.30. Od njih zahtevajo odgovore o tem, kakšna bo prihodnost Pri-morja in predvsem zaposlenih. Bojijo se, da se bo uresničil najbolj črn scenarij - stečaj družbe. Delavci nameravajo danes stavko dodatno zaostriti, stavkali naj ne bi na gradbiščih, temveč v posameznih poslovnih enotah. Kot smo že poročali, naj bi ameriško podjetje Icon Capital Group z italijanskim gradbenim podjetjem Patera iz Vidma s 30 milijoni evrov dokapitaliziral družbo Primorje. Patera naj bi v petek neuradno Primorju že nakazala del sredstev, ki pa jih na računu Primorja še ni. Ker ni denarja, družba ne more poplačati preostanka marčnih plač, zato delavci Primorja od ponedeljka zjutraj stavkajo. »Upravni odbor družbe Primorje je investitorja še opozoril, da morajo biti sredstva za izplačilo plač in prispevkov iz naslova socialne varnosti na računu nakazana najkasneje do tega petka, sicer bo družba zašla v hude težave in bo postala insolventna,« je pojasnila Ivana Bratož, odgovorna za stike z javnostmi v Primorju. Včeraj popoldan pa naj bi izvršni direktor ameriškega sklada Icon Capital Group Julian Frost v Ljubljani razkril načrte sklada za Slovenijo in regijo Jugovzhodne Evrope. (km) sovodnje Za otroški zbor pester zaključek sezone Za otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje se obeta zanimiv in pester zaključek letošnje sezone. Otroški zbor je razdeljen v dve skupini: eno sestavljajo otroci iz vrtca in iz 1. razreda osnovne šole, drugo pa otroci ostalih razredov osnovne šole. Na vrsti bodo najprej najmlajši, ki bodo nastopili v soboto, 19. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah na prireditvi najmlajšim otrokom do sedmega leta starosti. Udeleženci večera bodo prisluhnili petju zborčkov, instrumentalnemu igranju nekaterih malih in opazovali plesne gibe malih plesalcev. Starejši pevci, ki so pred kratkim uspešno nastopili - v sodelovanju z Glasbeno matico iz Gorice - v glasbeni baladi Povodni mož, se medtem pripravljajo na nastop na reviji »Gocce di note« v organizaciji USCI, ki bo 26. maja v Gradišču. Obe zborovski zasedbi kulturnega društva Sovodnje pa se bosta predstavili na zaključnem nastopu v sovodenjskem kulturnem domu v petek, 1. junija, ob 19. uri. Vsako leto zbora pripravita skupen zaključni večer, na katerem otroci zapo-jejo pesmi, ki so zaznamovale njihovo letno delovanje. Navadno ne manjka presenečenj: od duhovitih dialogov, recitacij in prizorov mladinske dramske skupine Sovodnje, do posebnih presenečenj, kot je bilo lansko, ko so na predstavi zapele še mame. Letos pa ... no, če bo že presenečenje, bo odkrito na prireditvi. števerjan - Jutri se s strokovnim posvetom začenja tradicionalni praznik Prevala protagonistka Likofa V petek in soboto tematske pokušine vrhunskih briških vin - Primerjati bo mogoče olje iz Brd in s Krasa V Števerjanu se jutri začenja tradicionalni Likof, vaški praznik, ki bo gostom od vsepovsod ponudil pokušnjo sadov domače zemlje. Jutrišnji program praznika bo namenjen študijskemu srečanju, ki bo posvečeno naravi in kmetijstvu v Goriških Brdih. Prireditelji, ki so števerjanska Vinoteka ter kulturni društvi Briški grič ter F.B.Sedej, sta v sodelovanju s Konzorcijem za izboljševanje plodne zemlje na Goriškem, občino Števerjan in Univerzo v Trstu (oddelek za znanost in naravoslovje), niz predavanj posvečajo nižinskemu predelu občine Števerjan, ki mu pravimo Prevala. Srečanje strokovnjakov na naravoslovnem in gospodarskem področju bo potekalo v dvorani baronice Tacco na števerjanskem Dvoru s pričetkom ob 14.15 uri. Teme se bodo dotaknile izkušenj iz krajevnega kmetijskega sveta, biološke in kmetijske raznolikosti Prevale, vloge travnikov in prisotnost ptičjih vrst. Eno od predavanj bo tudi odgovarjalo na vprašanje: bo Prevala postala jezero? Razprava bo trajala do večera in se bo nadaljevala še v petek, 18. maja, od 9.30 ure do poldne. Predvidena je tudi udeležba gostov iz Slovenije. Svoj prihod so najavili Ciril Smrkolj, predsednik kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije, Franc Sušnik, predsednik odbora za kmetijstvo in gospodarstvo ter Danjel Krivec, član odbora za gospodarstvo, okolje in promet pri Likof so prejšnjo soboto promovirali tudi na Korzu Italia v Gorici, kjer so brhke Brike mimoidočim delile češnje bumbaca državnem zboru. Prireditelji bodo poskrbeli za simultano prevajanje. Družabni del Likofa bo na sporedu v petek in v soboto, 18. in 19. maja. Stojnice bodo postavili na razglednem travniku na Dvoru, odprli pa jih bodo opoldne. V petek ob 18. uri je predviden prihod briških rumenih Vesp, ob 19. uri pa bo na vrsti tematska poku-šnja Sivi Pinot: barve, vonji in okusi. Ob 20.30 uri bo degustacija olja iz Brd in s Krasa. V soboto bodo stojnice delovale od 10. ure dalje, ko bo uradno odprtje Likofa. Ob 10.30 uri bo okrogla miza na temo Vino v verstvih in v kulturi in jo bo vodil znani družbeno-kul- turni delavec Andrea Bellavite. Ob 15. uri je napovedan prihod folkloristi-čnega voza, ki mu bo sledil otroški kotiček. Likof se bo zaključil ob 16.30 uri s tematsko pokušnjo Sauvignon blanc, Vert... in ne samo. Skratka števerjanski praznik bo ponudil marsikaj zanimivega, lepega in okusnega. (vip) 18 Sreda, 16. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR doberdob - Konec tedna na osnovni šoli Gostili bodo srečanje malih Prežihovcev Osnovna šola Prežihov Vo-ranc iz Doberdoba je letošnja gostiteljica srečanja Prežihovcev, ki bo v petek in soboto, 18. in 19. maja. V Doberdob bo v petek popoldne prispelo trideset otrok iz Maribora, Ljubljane, Ravn na Koroškem, z Jesenic in iz Bistrice v Prekmurju, ki jih bodo nastanili po domovih doberdobskih družin, ki so se množično odzvale na pobudo. Učitelji otrok se bodo popoldne udeležili sprejema na županstvu, nato bodo v družbi Kar- la Černica obiskali Debelo Grižo in klet vinarskega podjetja Rubij-ski grad. Ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici skupni praznik Prežihovcev, na katerem bodo nastopili tudi otroci iz osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline. V soboto si bodo otroci in učitelji ogledali Rubijski grad, potem pa še Doberdobsko jezero in sprejemni center Gradina. Po skupnem kosilu se bodo mali gostje iz raznih krajev Slovenije odpravili proti domu. V spomin na Kerševana Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel sprejema prispevke v spomin na pred kratkim preminulega ravnatelja prof. Silvana Kerševana. Prispevek je mogoče nakazati na tekoči račun bančnega zavoda Banca di Cividale iz Ulice Kugy v Gorici (IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225, SWIFT CIVIIT2C). Pianist v samostanu Na drugem letošnjem koncertu cikla Glasba z vrtov svetega Frančiška bo danes ob 20. uri nastopil mladi pianist Alessandro Villalva, ki trenutno študira na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Koncert bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici. Vstopnine ni, zbirajo pa se prostovoljni prispevki za ohranitev kulturnozgodovinskega bisera. (km) «I • II IIVV Sicilijanci v gledališču Društvo Siciljancev prireja jutri ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici gledališki večer. S komedijo »Quanta fatica per fare un figlio« bodo nastopili Daniela Morelli, Dina Trevisan, Luisa Franco, Anna Pecori, Paola Bru-nettin, Anna Maria Macor, Livia Vecchiet, Antonio Abrescia in Francesco Piscopo. Avtor predstave je Camillo Vittici, režiser pa Salvatore Zona iz Gorice. Nov odbor za trgovce Med včerajšnjim zasedanjem zveze Confcommercio je bil izvoljen njen novi pokrajinski izvršni odbor. Za področje trgovine so bili izvoljeni Paolo Bratina, Massimo Chiussi, Guido Komauli, Maurizio Macuzzi, Gian-luca Madriz, Pierpaolo Marzini, Federico Ossola in Roberto Pon-zalli, za storitve Fabio Faragona in Giorgio Lorenzoni, za turizem pa Marco Cedolin, Luis Fumolo in Gianfranco Zotter. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo^ Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v torek, 22. maja, ob 20.30 »Venti di risate« (v furlanščini) Mare Bergamasco in Maura Fontaninija, produkcija I Tri-geminus, na odru Mara in Bruno Bergamasco in orkester Beach Band; v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, poklon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 »Presenečenje Komigo 2012« v režiji goriške gledališke skupine Roberta Cotiča; informacije in pred-prodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 19. maja, ob 20. uri (Simona Seme-nič) »24ur«. V soboto, 26. maja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Chronicle«. Dvorana 3: 17.30 »The Avengers« (digital 3D); 20.40 »Hunger« (filmski trak 35 mm). DANES V SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.00 »Izrek (Teorema)« (Mesec posvečen Pier Paolu Pasoliniju)«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.30 - 22.10 »The Aven-gers« (digital 3D); 20.15 »100 metri dal paradiso«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Chronicle«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »American pie: ancora insieme«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 »Il primo uomo«; 21.45 »Hunger Games«. il Razstave V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Tra-sparenze. Un merletto per imprigio-nare il vuoto«; do 31. maja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. V nedeljah 20. in 27. maja med 15. in 18. uro bodo organizirani brezplačni vodeni ogledi s čipkarico Antinisco Vicentini (prijave po tel. 0481386463). V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču je na ogled slikarska razstava Andreja Kralja; do 5. junija 9.00-19.35. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Tricolori; do 3. junija od torka do nedelje 10.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava slik in grafik Davida Ličena z naslovom »Prostor in barva«; do 19. maja 9.00-12.30, 15.30-19.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava z naslovom »Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin«, ki sta jo uredila Joe Valenčič iz Cleve-landa in Mirjam Milharčič Hladnik z inštituta ZRC SAZU; do 23. maja od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah v domu. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 25. maja na ogled grafični opus Božidarja Teda Kramolca ob 90-letnici rojstva, s 1. junijem pa bodo na ogled izbrani grafični listi iz zbirk Pilonove galerije. Ob tej priložnosti bodo šli v prodajo ponatisi grafik Vena Pilona iz originalnih grafičnih plošč, ki jih hrani Pilono-va galerija; od torka do petka 8.0016.00. DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ IN SLOVIK organizirata za dijake slo-venkih višjih srednjih šol iz Gorice v sredo, 30. maja, z odhodom ob 17. uri iz Gorice voden ogled razstave z naslovom »Razprta obzorja«, ki je na ogled v Trstu; informacije in prijave info@dijaskidom.it, tel. 0481-533495. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Coronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri bodo ponujali brezplačne vodene obiske, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. H Šolske vesti ZDRAVA ZELENA KUHINJA: od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin. 15-urni tečaj bo potekal 19., 26. maja ter 9. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad for-mandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). SLADICE, PRAVE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal 16., 23. in 30. junija v gostilni Primožič; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adforman-dum.org). VINO IN PIVO, DEGUSTACIJA IN ABINACIJA: 15-urni tečaj bo potekal 7., 14., in 21. junija na Ad forman-dumu v Gorici; informacije: Ad for-mandum, Korzo Verdi, Gorica (tel. 0481-81826; go@adformandum.org). 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS 2012 v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb bo potekal v Dijaškem domu v Kopru od nedelje, 15. julija, do nedelje, 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12. do 20. leta starosti, ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V okviru Intercampusa bo od torka, 17. julija, do nedelje, 22. julija, potekal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja; informacije v goriškem uradu ZSKD. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z osnovno šolo Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem bo letos potekala v centru Gradina v Doberdobu od nedelje, 19. avgusta, do sobote, 25. avgusta. Kolonija je namenjena mladim od 11. do 15. leta iz FJK; informacije ali prijave v uradih ZSKD v Trstu in Gorici. & Izleti KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO SICILIJANCEV s sedežem v Gorici prireja osemdnevni izlet na Sicilijo in Eolske otoke od 20. do 27. septembra. Odhod iz Benetk do Ca-tanie z letalom, potovanje do Paler-ma in drugih zanimivih krajev bo vodil vodič Salvo; informacije in prijave po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta na Dunaj, naj poravnajo zadnji obrok plačila danes, 16. maja, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. Obenem sporoča, da se vpisovanje za izlet nadaljuje. Prijave po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali 0481-532092 (Emil D.). Na račun 200 evrov. KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja, in je namenjen članom kulturnih društev; odhod iz Trsta in Gorice, prihod istega dne zvečer. Rok prijave je danes, 16. maj; informacije, rezervacije po tel. 0481-531495 (goriški urad) ali tel. 040-635626 (tržaški urad). SPDG prireja v sodelovanju z goriško sekcijo CAI kolesarski izlet na Trstelj v soboto, 19. maja. Predstavitev izleta bo v četrtek, 17. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v soboto, 19. maja, ob 8.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, obvezna čelada, tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev. SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Ob priložnosti bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri. Prijave v četrtek, 17. maja, od 19. do 20. ure na sedežu društva. Ob prijavi se vplača strošek prevoza. □ Obvestila IZPOSOJA KOLES »BIKE SHARING« je možna na trgu pred županstvom, ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku, pred sedežem Vi-demske univerze v Ulici Diaz in ob parkirišču na Drevoredu Oriani; za izposojo kolesa je potrebna kartica, ki jo je mogoče dobiti v pritličju občinske palače v Ulici Garibaldi (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro), nanjo bo treba naložiti kredit, kar bo treba opraviti v občinskem ekonomatu na županstvu (od ponedeljka do petka med 8.45 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 17. uro); izdaja kartice bo brezplačna, kavcija bo vredna deset evrov, najnižji naloženi kredit pa pet evrov. Namesto kartice bo uporabna tudi nova deželna elektronska zdravstvena izkaznica, ki pa jo je treba aktivirati. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. ZDRUŽENJE CUORE AMICO v sodelovanju z upokojenci CISL za Gorico, Števerjan in Moš bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) danes, 16. maja, od 9. do 11. ure na sedežu upokojencev CISL v ul. Manzoni 5/G v Gorici. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi v četrtek, 17. maja, ob 20.45 na ogled diapozitivov društvenega izleta po Švici in Liechtensteinu v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štandrežu. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 19. maja, ženski mednarodni balinarski turnir s pričetkom ob 8. uri na balinišču v Štandrežu. -/ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje redni letni občni zbor v sredo, 23. maja, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vse člane in kulturne sodelavce na občni zbor volilnega značaja, ki bo potekal v ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). Prireditve GORIŠKA SEKCIJA CAI prireja danes, 16. maja, ob 21. uri srečanje z alpi-nistko Silvio Metzeltin na svojem sedežu v Ul. Rossini 13 v Gorici; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 16. maja, ob 18. uri Paola Co-solo Marangon predstavila svojo knjigo »Nahila ha le ali«. KRAJEVNA SKUPNOST PRVAČINA IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige Andreja Vončine »Goriški nadškof Alojzij Matija Zorn« v petek, 18. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Prvačini. O delu bosta govorila avtor in zgodovinar Renato Podbersič. Sodeluje pevski zbor Prvačina. LIKOF 2012 V ŠTEVERJANU NA RAZGLEDNI TOČKI BARONICE TACCO: v petek, 18. maja, ob 12. uri odprtje stojnic, ob 18. uri prihod vesp »Collio«, ob 19. uri tematska pokušnja »Sivi pinot: barve, vonji in okusi«, ob 20.30 degustacija »Olje z Brd in s Krasa«. V soboto, 19. maja, ob 10. uri odprtje stojnic, ob 10.30 okrogla miza »Vino v verstvih in v kulturi«, ob 15. uri prihod fol-klorističnega voza, ob 10.30 otroški kotiček in ob 16.30 tematska poku-šnja »Sauvignon blanc, Vert... in ne samo«. Na voljo pokušnja tipičnih krajevnih vin in domače hrane; »Li-kof-bus« bo povezoval Gorico (avtobusna postaja na Korzu Verdi 12) s prireditvenim prostorom v Šte-verjanu od 12. do 22. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F.Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). V OKVIRU PRIREDITVE »GOAL A GRAPPOLI« bo v soboto, 19. maja, ob 18. uri v občinski dvorani na Trgu 24. maja v Krminu predstavitev knjige o življenju Bruna Pizzu-la z naslovom »Una voce Naziona-le« Francesca Pire in Mattea Femie. Prisotna bosta avtorja in Bruno Pizzul. V ŠMARJAH NA VIPAVSKEM (občina Ajdovščina) bo v soboto, 19. maja, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del 2. ekstempora in v nedeljo, 20. maja, ob 8. uri start pohoda »Čez Školj in Tibot« v Šmarjah pred gasilskim domom. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Daria Cau-ci por. Tomadin iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev; 11.30, Umberto Ber-nasconi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.25, Luigia Blazic por. Cucit iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. DANES V RONKAH: 9.55, Lorenzo Furlani iz hiše žalosti v Ul. Ippolito Nievo, 8 v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 16. maja 2012 19 O NAŠEM TRENUTKU Ko živemu telesu zmanjka razuma Ace Mermolja wm Vsedržavni mediji usmerijo reflektorje v nekaj velikih mest in oblikujejo volilne analize. Sam bom pričel pri Gorici z namenom, da povem, kako veliki gospodarski in finančni tokovi, multinacionalke, banke in lastniki skladov niso več kompatibilni z demokracijo. Jo brišejo in vnašajo v odločitve in politiko virus zmede ali hujše norosti. Zakaj pričenjam tako načelno razmišljanje z Gorico? Tu se v bistvu z vidika volitev ni zgodilo nič posebnega. Za župana je bil potrjen dosedanji župan Romoli, ki je prehodil ogromno političnih kilometrov in na poti nabral kar nekaj križev in osivel. Po svoje upodablja Gorico: je dovolj spreten, zmeren in prileten, da razume srce, ki bije počasi. Drugače je danes mesto manj številno, kot je bilo pred desetletji. Starejši ljudje in upokojenci predstavljajo večji del prebivalstva. Uradniško in nekoč trgovsko središče počiva. Veliko znanih trgovin so lastniki zaprli in shranili prihranke. Mnoge palače se praznijo in so tam, nepopravljene. Cena stanovanj je med najnižjimi v FJK. Ljudje hodijo po bencin, cigarete in še marsikaj v Slovenijo. Kake posebne industrije ni in je ni bilo. Spomin so časi, ko so kolone Jugoslovanov prihajale skozi tunel na Travnik in se razpršile po trgovinah. Gorica ni nikoli visoko letala in tako je nekoliko manj trdo padla. V Gorici je od konca vojne dalje vladala Krščanska demokracija. Po padcu prve republike jo je mirno nadomestila Forza Italia in nato Pol svoboščin. Večina je volila podobno ali isto. Svetovni cu-nami bankirjev, ki je kot vse bolezni najbolj prizadel najšibkejše, je s posebno surovostjo butnil v predele, ki so poznali svoje zlate čase, delo in bogastvo, a se niso pripravili na nove izzive. Cunami se je razširil tudi v Gorici, vendar manj silovito. Tu ni bilo posebnih vzponov desetletja. Kronično olesenele organizme bolezni napadejo manj virulentno. Stari dlje in lažje sobivajo z rakom kot mladi, ki so polni živih in hitrih celic. V tem smislu so tudi politični pretresi zamajali Gorico manj kot nekatere kraje, ki so bili aktivnejši in je ujma pokosila zelena drevesa. Ujma pa je bila v Italiji, Grčiji, Španiji, na Portugalskem in še kje bo. Francija je npr. prestala politično spremembo dostojanstveno in sorazmerno umirjeno. Vlada je vsekakor zagotovljena. Drugače je z Grčijo. Politika je tu zdavnaj odpovedala in bredla med škandali. Organizem ni imel protitelesc in ko je prišla kriza, so mednarodni in evropski finančniki ter njihovi politični prijatelji sklenili, da bodo državljanom zibelke zahodne civilizacije pokazali, kako je treba živeti, kaj pomeni dieta in dobro upravljanje. Državi so dali vrv za vrat. Reakcija ni bila pozitivna ali goriško uravnovešena, ker je bila pač zadrga pretesna. Brez kisika so državljani napisali na volilne lističe, da tako ne morejo več živeti. Vse ostalo bi bilo odveč. V Grčiji je živa socialna stiska, demokracija pa maska strahu. Nespremenjeno in boljše živi peščica bogatašev s svojimi jahtami, kot povsod. Nekaj podobnega se je zgodilo v Italiji. Več desetletij vlade niso naredile potrebnega zasuka v smer manjšanja javnega dolga, obnavljanja države in redčenja birokracije. Nihče ni resnično skrbel za javno moralo: tisto, ki zadeva politiko in tisto, ki zadeva državljane. Tudi tu so volkovi templjarjev kapitala našli veliko mesa za žretje. Ko je Berlusconi plesal svoj bunga bunga in Bossi kadil cigare v zlatem krogu, so zobje trgali to, kar je bilo še svežega mesa. Pred čredo volkov so stranke odpovedale. Prišel je Monti z rešilcem. Prišli so nujni ukrepi, posrečeni ali ne, ker je pač v svetu papirnata vojna, ki boli kot prava, država pa ni imela obzidij in varnostnih jarkov. Potrebno je bilo v naglici organizirati opore in straže. Ljudje so se preplašili, se zmedli, padli v stisko. Tudi v Italiji so na volilne liste, kjer so pač bile volitve, volivci napisali: »Ne dihamo več«. Najhuje je danes tam, kjer je bilo do včeraj najbolj živahno. Torej ne v Gorici. Kjer je zgodovina šla nekoliko mimo, kot v Gorici, kjer so blišč in ekscesi utihnili pred leti in se občina ukvarja s puntarskim trgom in z grajsko žičnico, so se stvari nekako ohranile tudi v politiki, v ka-maleonski obliki, a vendar. Kjer so stvari še vedno žuborele, se dogajale in gledale, kako padajo strele, so tradicionalne stranke in politika zašle v mentalno zmedo. Najizraziteje se je to zgodilo v severni Italiji, ki naj bi bila lokomotiva škornja, a ne vleče nikogar več. Tako smo tu. Gorica bo čakala na dogajanje, saj je tu marsikaj že mimo: tudi spomin na proslavljanje vstopa Slovenije v EU s svojim kupčkom napovedi in iluzij. V srcih Italije (žal nima le enega) pa bo vladala politična in drugačna zmeda. Marsikatera odločitev bo iracionalna, profesorju Montiju se bodo učenci upirali in vse bo odslej še težje, nevarno in noro. Če v središčih odločanja ne bo prišlo do streznitve in racionalnih odločitev, če se bodo v borbi ovčje črede razkropile po planjavi, bodo zmagala zlovešča tržišča in Italija bo ena izmed evropskih Grčij. Čeji se sami od sebe ponujajo, negotovost tudi in dvomi. Kje bo država našla krila za vzlet vsaj tako dolg, kot sta ga pripravila brata Rusjan. Eda ni peljala v nebesne modrine, a je odprla novo upanje. PREJELI SMO Javna zahvala Ob sprejemu in počastitvi devetdesetletnice mojega življenja me je ganila izjemna pozornost, ki sem je bila deležna od vrste posameznikov, organizacij in ustanov, ker je nikakor nisem pričakovala. Res je sicer, da je ta obletnica sovpadla z izdajo moje knjige Nojevo pero, ki je šele 1. del skromnih portretov primorskih žena in deklet, rojenih od leta 1836 do 1900, ki so prvič v zgodovini zbrale dovolj poguma, da so stopile iz kuhinje v javno življenje, se začele uveljavljati v poklicih, ki jim do takrat niso bili namenjeni, in to ob zgražanju marsikaterega moškega predstavnika tistega časa. Celo podpisovale so se samo z imenom, da niso izstopale in zato včasih ne vemo, katera Marica ali Mira je napisala to ali ono. Hitro se razvijajoči Trst je bil naklonjen osamosvajanju in ozaveščanju tedanjih predstavnic ženskega spola, ki so s svojo dejavnostjo vidno zaznamovale čas, v katerem so živele. Izjemno praznovanje mojega visokega jubileja me je spomnilo na slavnostni občni zbor ob 25-letnici ženske podružnice Ciril Metodove družbe, s katerim so članice počastile petindvajsetletno delo Milke Mankoč za to organizacijo. Govorila sta gospa Zinka Ribar in svetnik DCM iz Ljubljane Andrej Senekovič. »Prejela je dva krasna šopka in krasno diplomo«, je poročala Edinost 12. maja 1912, torej natanko sto let pred sobotnim poročilom v Primorskem dnevniku. Za njo je iz moje knjige stopila še ena delavna in podjetna žena - Maša Gromova, ki so ji društva, v katerih je delala, priredila 13. februarja 1929 v Ljubljani v častni večer, na katerem ji je dvorna dama Franja Tavčarjeva izročila visoko odlikovanje, fantje pa so ji prinesli domačo sežansko zemljo s takratnih italijanskih tal. Takih praznovanj ženske nismo bile nikdar vajene. Že v tistih starih časih jih je bilo zelo malo, deležne so jih bile ob jubilejih igralke, danes še tega ni več, zato taki izjemni večeri, kakršnega sem bila deležna, toliko bolj izstopajo iz sive vsakdanjosti. Tako kakor nekdaj za Mankočevo in Gromovo, so bile tudi letos pobudnice mojega čudovitega večera zastopnice ženskega spola. Zato se moram zahvaliti najprej urednicama ZTT, ki sta neposredno povezani z mojo knjigo in petkovim večerom, Alini Carli (škoda, da ne morem zapisati Kralj) in Martini Kafol, pa še skrbni raziskovalki tržaškega gledališča Bogomili Kra-vos, ki je vodila pogovor z mano in seveda avtorici uvoda Tatjani Rojc, ki je bila zadržana drugje. Toplo zahvalo zaslužijo tudi Društvo slovenskih izobražencev, Glasbena matica, Narodna in študijska knjižnica, Primorski dnevnik, Slovenski klub, Slovensko stalno gledališče in Založništvo tržaškega tiska, ki so priredili na moj rojstni dan, 11. maja 2012, srečanje v Narodnem domu in vabili nanj. Posebna zahvala za čestitke naj gre Slavističnemu društvu, predsedniku Sveta slovenskih organizacij Dragu Štoki in predsedniku Slovenske kulturne zveze Rudiju Pavšiču, ter še posebej Italijanski ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture za javne čestitke, pozdravni govor njenega predstavnika Luciana Ferluge na petkovem večeru in za opojno dišečih devetdeset vrtnic. Ne morem se poimensko zahvaliti vsem, ki so se udeležili petkovega slavnostnega večera s predstavitvijo knjige. Želela bi izpostaviti le nekaj imen, med prvimi zelo agilno in odlično prevajalko Jolko Milič, ki je prišla v Narodni dom, čeprav ne ljubi jubilejev, prof. Diomiro Fabjan Bajc, ki se je rodila isti dan kot jaz in je namesto, da bi sama praznovala, prišla na moj večer. Tudi ona si vsekakor zasluži voščila kot prevajalka in avtorica dvojezičnih italijansko-slovenskih slovarjev. Najlepša hvala Sergiju Pahorju in DSI za knjigo Moje korenine Bogdana Groma. Naj omenim še Loredano Gec in Natašo Sosič, s katerima sem delala za Radio, Nerino in Edvina Švaba, Sama Pahorja, in še dva pesnika Marka Kravosa in Miroslava Košuto, čigar Minimalčice so bile pred nekaj leti najljubša knjiga mojega vnuka Stojana, ki je bil ves srečen, ko ga je zagledal med udeleženci večera. Zapomnil si ga je z ljubljanske televizije in ves ponosen mi je prišel povedat, da je govoril z njim. Vse Minimalčice je znal na pamet in z njimi ob vzglavju je vsak večer zaspal. Že zaradi njega zasluži Košuta zahvalo za udeležbo na petkovem večeru. Tem imenom bi morala slediti še vrsta drugih, a bojim se, da bi z njimi na Primorskem dnevniku zavrnili predolgo zahvalo ali pa jo po svoji uvidevnosti skrajšali, saj pri pismih bralcev skrbno štejejo znake, čeprav sami večkrat objavilo kaj, kar se nam bralcem zdi predolgo in nezanimivo. Naj mi zato ne zamerijo tisti, ki sem jih izpustila ali pozabila. Zato še enkrat vsem najlepša in iskrena zahvala za res lep in globoko doživet večer in za vse, kar sem v teh dneh meni na čast slišala in brala. Trst, 12. maja 2012 Lelja Rehar Sancin pisma uredništvu Odprta vprašanja Da je politika tudi stvar reševanja odprtih vprašanj, vsi vemo. Je pa prav politika pogosto tista, ki noče reševati problemov, ko to ne paše njenim voditeljem, čeprav se zaklinjajo prav o nasprotnem. In prav politika večkrat ustvarja probleme, ki jih ni, da lepše usmerja vodo na svoj mlin in tako ribari v kalnem. Konkretno imam v mislih dve za-gonetki. Ena se tiče notranjih zdrah v slovenski manjšini v Italiji, druga pa se tiče širšega konteksta strahovite italijanske odgovornosti, ki si jo je naložila s fašizmom in povzročitvijo svetovne katastrofe, ki jo imenujemo II. svetovna vojna. Začnimo s prvo, ker je manjša, enostavnejša in sem prepričan, da je mnogo lažje rešljiva. Gre se za Primorski dnevnik. Predstavniki SSO izrabijo vsako priliko, da povejo, da bo za manjšino boljše tedaj, ko se bodo v našem manjšinskem dnevniku prepoznavali vsi zamejski Slovenci. Do tu vse prav, vsak ima svoje mnenje. Pa vendar bi lahko povedali, kaj manjka Primorskemu, kakšne napake in pomanjkljivosti ima, da se nekateri v njem ne prepoznavajo. Saj le tako bodo glavni urednik in njegovi časnikarji lahko vedeli, kaj jim je storiti, da bi popravili napake, ki jim jih očitajo. Pa nič! Vedno le splošna kritika, da se ne prepoznavajo in da jim torej nekaj manjka. Kaj, se ne ve. Korajžno torej! Izjasnite se! Sicer pa ne bo do tega nikoli res prišlo, saj v čemer se prepoznava Spetič, se bo težko prepoznaval Terpin! Drugo vprašanje je bilo postavljeno na predstavitvi knjige Iva Andriča Sul fascismo. Veliki nobelovec je videl daleč naprej in je z neverjetno genialno pro- nicljivostjo razložil grozljiv razvoj in kriminalnost fašizma že med letoma 1922 in 1926, ko je živel v Italiji kot mlad diplomat. Predstavitev knjige je bila izjemna. Urednik Božidar Stanišič in zgodovinarka Annamaria Vinci sta govorila o Andri-čevem pojmovanju fašizma na popolnoma nov način. V intervenciji po predstavitvi je profesorica zgodovine na tržaški univerzi Gabriella Valera postavila malce retorični vprašanji, kako to, da so Italijani potrebovali toliko časa (60 -70 let), da so vsaj zgodovinarji začeli kritično gledati na fašizem in na obnašanje Italijanov do Slovanov na vzhodni meji in še, zakaj v Italiji ni bilo procesov za vojne zločine (razen nekaj redkih izjem, ki so se vse končale z oprostitvijo: npr proti maršalu Grazianiju). Prvič sem potem slišal iz italijanskih ust, da so ogromno izgubili in sami sebe osiromašili, s tem da niso upoštevali naše kulture in so nas smatrali, kot je povedal Boris Pahor, za stenice, ki jih je treba zmastiti. Vendar na ti vprašanji ni odgovoril ne naš pisatelj, ne obe italijanski zgodovinarki. Pa bom poskusil jaz. Nisem zgodovinar, vendar si upam vsaj okvirno razložiti, zakaj v Italiji ni prišlo do katarze, kot se je to zgodilo v Nemčiji. Po vojni sta se dogovorila KPI in Krščanska demokracija (Togliatti - De Gasperi), da se pozabi na preteklost. Togliatti je pristal, da je v zameno dobil sodelovanje pri ustavodajni skupščini. Vsi zločini so tako ostali v sodnih arhivih in šele zdaj tu pa tam kaj pride na dan. To je bila zgodovinska napaka KPI, ki je s tem naredila medvedjo uslugo sebi in vsej Italiji. Vsi bivši fašisti so ostali na svojih položajih v javni upravi, sodstvu, vojski, policiji in seveda de- lali in rovarili po svoje in za svoje. To je prišlo do izraza posebno na severovzhodu, kjer smo mi doživeli malone nadaljevanje fašističnega zatiranja in tukaj živečim Italijanom se je zdelo tako prav. Svoje je dodala še politika do ezulov in pokroviteljstvo ZDA in Velike Britanije, ki sta se bali komunističnega bavbava. Sovjetska zveza je molčala zaradi spora Tito-Stalin. In tako smo bili v godlji šestdeset let in smo pravzaprav še zdaj! Samo Pahor docet. Šele pred nekaj leti so nas nekateri mlajši zgodovinarji vendarle opazili in začeli ogledovati, najprej kot posebnosti nekakšnega živalskega vrta, nato pa po zaslugi takih, kot je Boris Pahor, ki je moral zasloveti malone po vsej Evropi, da so ga končno priznali v Italiji in nazadnje še celo v Trstu, začeli resno študirati in ceniti. Mnogo so pripomogli k temu, da je zavel nov veter, Fulvio Tomizza, Claudio Magris, Alojz Rebula, slovenski senatorji in drugi. Tudi Skupina-Gruppo 85 je nastala s tem namenom in s težavo orje ledino na področju medsebojnega spoznavanja. Hvala bogu poti nazaj ni! Ko bo še politika razumela, kar končno vedo zgodovinarji, bomo navsezadnje postali enakovredni državljani, kot nam je zagotovljeno po ustavi, vendar mislim, da je do prave katarze še dolga pot. Pa vendar! Pot se je vsaj začela! Primož Možina mladinska literatura H • • • • Znani nominiranci za nagrado desetnica V Knjižnici Otona Župančiča (KOŽ) v Ljubljani so včeraj razglasili deset nominirancev za letošnjo nagrado desetnica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev (DSP) v maju podeljuje za najboljše mladinsko in otroško delo. Predsednik žirije Tone Partljič je ob tem povedal, da so se tudi v letošnjem naboru našle knjige, ki so ga razveselile. Za desetnico, ki jo na DSP avtorjem podelijo za delo, izdano v zadnjih treh letih, so nominirana dela: Desetka Cvetke Bevc, Žabja radijska postaja sleherni večer oddaja Nika Grafenauerja, Mihec Majde Koren, Pesmi o Mišku in Belamiški Ferija Lainščka, Luža, čevelj, smrkelj in rokav Vinka Moderndorferja, Skrivnost oblačne gore Milana Petka Levoko-va, Radovedne pravljice Slavka Pre-gla, Martičnek in dinozavri Lucije Stepančič, Hud planet Primoža Suhodolčana ter Hektor in zrela hruška Dima Zupana. Partljič, ki žiriji predseduje že tretje leto, letošnji izbor nominiran-cev ocenjuje kot poseben, saj odpira teme, ki veljajo za tabu - med njimi so alkoholizem, ločitev staršev ter smrt ljubljenega brata in živalskega ljubljenčka. Napisati knjigo umetniško in etično sprejemljivo brez solzavega manipuliranja in šokiranja, je velika sposobnost, ocenjuje Partljič. Kot dodaja, ga veseli, da se pisateljski kolegi, "dobri stari rokerji", niso utrudili in postali "rutinerji". Včerajšnjo razglasitev nomini-rancev je s svojimi pesmimi popestrila dijakinja Zavoda za slepo in slabovidno mladino Anja Pustak Lajo-vic, nekateri izmed avtorjev pa so nagovorili zbrano mlado občinstvo. Nabor 81 del s seznama Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki je del Mestne knjižnica Ljubljana, je pripravila profesorica Dragica Hara-mija. Deset nominiranih del je izbrala žirija, ki jo poleg Partljiča sestavljajo Marjana Moškrič, Dušan Šarotar, Bina Štampe Žmavc in Janja Vidmar. Podelitev nagrade za letošnje leto bo 22. maja v prostorih DSP. Vsa za desetnico nominirana dela so od včeraj razstavljena v drugem nadstropju KOŽ na oddelku za otroke in mladino. Doslej so desetnico dobili Mate Dolenc za Letečo ladjo (2004), Slavko Pregl za Usodni telefon (2005), Janja Vidmar za knjigo Zoo (2006), Bina Štampe Žmavc za Živo hišo (2007), Andrej Rozman Roza za knjigo Kako je Oskar postal detektiv (2008) in Marjana Moškrič za knjigo Stvar (2009) ter Dim Zupan za knjigo Hektor in male ljubezni: Zgodba nekega Hektorja (2010). Lani je nagrada pripadla Milanu Deklevi za knjigo Pesmarica prvih besed in Bi-ni Štampe Žmavc za zbirko pravljic Cesar in roža. (STA) 20 Sreda, 16. maja 2012 APrimorski r dnevnik w CHIELLINI NA EP: DA LAI NE? TURIN - Nogometaš Juvntusa in državne reprezentance Giorgio Chiellini, ki se je poškodoval mišico na nogi na tekmi zadnjega kroga A-lige proti Novari, bo moral počivati 20 dni. Poškodba torej ni tako huda, kot je kazalo sprva, vendar predstavlja za selektorja »azzurrov« Ce-sareja Prandellija veliko dilemo. Odločitev bo padla najbrž v ponedeljek, ko bodo igralca podvrgli novemu pregledu. O odstotkih možnosti ozdravitve ne govorijo. Položaj so po angleško opredelili takole: » border line.« ZNANI VSI FINALISTI HELSINKI - Hokejska reprezentanca Slovaške si je kot zadnja zagotovila četrtfinale na svetovnem prvenstvu elitne skupine na Finskem in Švedskem. V neposrednem obračunu za četrto mesto v skupini A je bila s 5:4 (2:2, 1:1, 2:1) boljša od Francije. Iz te skupine bodo odločilne boje za medalje nadaljevali še Kanada, ZDA in branilka naslova Finska. V skupini B so četrtfinalisti Rusija, Švedska, Češka in Norveška. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it NEODLOČENO V MOSKVI MOSKVA - Na dvoboju za naslov svetovnega šahovskega prvaka je stanje po štirih partijah izenačeno. Branilec naslova Indijec Viswanathan Anand in izraelski izzivalec Boris Gelfand sta se nazadnje z delitvijo točk razšla po treh urah in 34 potezah.Tokrat je z belimi figurami igral Gelfand, po dnevu. Šahista bosta za naslov prvaka igrala 12 partij, v primeru neodločenega izida pa bodo sledile partije po pospešenem, nato pa še po hitropoteznem tempu. naš pogovor - Lugi Delneri o A-ligi in reprezentanci »Juventus bolj lačen« Med številnimi uglednimi gosti, ki so v ponedeljek prisostvovali odprtju razstave v Trstu, posvečene Nereu Roccu, je bil tudi Luigi Delneri, trener iz Ogleja, ki se je uveljavil zlasti na klopi Chieva. Leta 2002 je ravno kot trener veronskega moštva prejel nagrado »zlata klop«, nagrado ki jo A-ligaški trenerji dodelijo kolegom, ki so se med sezono najbolj izkazal. Delneri je v zadnjih letih sicer imel več neuspehov kot uspehov. Zadnjega v lanski sezoni, ko je treniral Juventus, a prvenstvo zaključil na zelo skromnem sedmem mestu. Delneri ni želel govoriti o svojem enoletnem obdobju v Turinu, v katerem so težki trenutki krepko presegli lepe, brez pomislekov pa je odgovoril pritrdilno na vprašanje, ali je naslov, ki so ga letos osvojili črnobeli, zaslužen: »Juventus je prikazal dobro igro, nikoli niso izgubili, tako da je naslov povsem zaslužen. Tudi zato, ker so stalno poskušali uveljavljati svojo igro.« Vas je presenetilo, da se je po enem samem letu Juventus povzpel s sedmega mesta na vrh lestvice? Moram priznati, da ne. To je cilj, ki si ga je postavilo vodstvo kluba. Menta-liteta pri Juventusu je taka. Morda so slavili nekoliko »predčasno«, a želja po zmagi je vedno zaznamovala društvo, v katerem vedno stremijo po uveljavitvi. Imeli so nekaj težav kot vsa društva, ki so morala na novo sestaviti uspešno ekipo. Po nekaj letih, ki so jih zaznamovala številna nihanja v igri in v rezultatih, je ekipa končno znova dobila svojo identiteto. Nekateri trdijo, da je šlo bolj za poraz Milana kot pa za zmago Juven-tusa. Ne, ni tako. Enostavno je Juventus skozi celo sezono pokazal boljšo igro. S taktičnega in tehničnega vidika je turin-sko moštvo pokazalo nekaj več, v ključnih trenutkih se je morda črnobelim tudi nasmehnila sreča, imeli so manj poškodb od i/ E t tT* ^ V iBfl * 1 MS ...........ki.i < ¿ WA-*. .......... r^u ■■ ■id !:1U)Pm|p>i-..-|Iuhi Milana, a Contejevi varovanci so tudi uspeli stisniti zobe takrat, ko forma ni bila na višku. Tudi takrat jim je uspelo zapustiti igrišče brez poraza. Nenazadnje pa so bili igralci Juventusa bolj »lačni«, saj že dolgo let niso ničesar zmagali. Kakšno je zdravstveno stanje italijanskega nogometa? Pvenstvo je bilo v znamenju izenačenosti. Z izjemo prvih dveh ekip, ki sta odigrali neko samosvoje prvenstvo, so bile vse ostale ekipe skoraj na isti ravni in za uvrstitev v ligo prvakov si potreboval dosti manj točk kot v lanskem prvenstvu. Selektor italijanske reprezentance Cesare Prandelli je presenetil z odločitvijo, da vpokliče tudi B-ligaša Verrattija. Mislim, da je to pozitivno, saj pomeni, da selektor spremlja tudi drugoli- gaško prvenstvo. Po mojem je to izbira, ki jo bodo nekateri na klasičen italijanski način ocenili za populistično, a je zame zelo uvidevna. Veliko se govori o pomladitvi, on te besede udejanja. Skupini Juventusovih igralcev, ki so odigrali res kakovostno prvenstvo, je dodal mlade, ki bodo osrčje bodoče reprezentance, a so že danes zelo kakovostni. Tem je dodal iznajdljive igralce, kot so Cassano, Balo-telli, Giovinco. Govorili ste o prihodnosti reprezentance, katera pa je Delnerijeva bodočnost? Ne vem še. Junija bomo videli, kaj se bo izcimilo. Guardiola se je odločil za počitek, Luis Enrique je ravno tako zatrdil, da je izčrpan, Guidolin je izjavil, da ni še gotov, ali bo imel še dovolj moči za Gigi Delneri je bil v ponedeljek na odprtju razstave o Nereo Roccu v starem tržaškem pristanišču kroma Udinese. Dodamo še izpad Delia Ros-sija. Je treniranje res tako stresno? Če pomislite na vse pritiske, ki jih doživljaš, ko vodiš ekipo, na vse osebe, ki so takoj pripravljene oceniti tvoje delo, razumeš, da je v bistvu delo na igrišču še najmanj stresno. Morali bi biti vsi kot Nereo Rocco, ki je bil zmožen popolnoma odklopiti in mu je vedno uspelo z enim samim stavkom spraviti v smeh vse in nogomet vrniti v dimenzijo športa in zabave. Edino pravo zdravilo proti stresu je ravno to, da nogometa ne jemlješ preveč resno. Jasno pa je, da so se stvari spremenile, saj je nogomet v teh letih pridobil na pomembnosti in postaja vse bolj biznis. Zdaj je nogometno društvo podjetje in prevladujejo ekonomske politike na račun strogo športnih zadev. Je vedno manj časa in priložnosti za sprostitev. (I.F.) nogomet EP under 17: danes finale na Stožicah LJUBLJANA - Evropsko prvenstvo nogometašev do 17 let, ki ga od 4. maja gosti Slovenija, bo danes doseglo vrhunec. Ob 18. uri se bosta za naslov prvaka v Stožicah pomerili Nemčija in branilka naslova Nizozemska. Obe ekipi sta pred finalom optimistični. V Ljubljano bo prišel tudi predsednik krovne evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini. Kot so sporočili iz Nogometne zveze Slovenije, si bo Platini poleg finala med Nizozemsko in Nemčijo ogledal še prireditev Nogomet za vse.Slednja bo potekala za ljubljanskem Kongresnem trgu po 12. uri, namenjena pa bo različnim skupinam, ki jim je skupno igranje nogometa - od socialno ranljivih skupin, otrok s posebnimi potrebami, do osnovnošolcev in srednješolcev. EP 2020 - Gruzija bo kandidirala za evropsko nogometno prvenstvo leta 2020. Gruzijci so sprva načrtovali skupno kandidaturo s sosednjim Azerbajdžanom, a bo slednji kandidiral že za olimpijske igre istega leta. Evropska nogometna zveza bo prireditelja Eura 2020 izbrala konec leta 2013 ali v začetku 2014. Tam pa bodo Gruzijci imeli za tekmece Turke in, kot kaže, tudi Irsko, Škotsko in Wales, ki razmišljajo o skupni kandidaturi. NBA - Kyrie Irving je novinec leta. Branilec moštva Cleveland Cavaliers je od 120 novinarjev, ki podrobno spremljajo najmočnejšo košarkarsko ligo na svetu, prejel kar 592 točk. Drugo mesto je osvojil Španec Ricky Rubio (170), tretje pa Kenneth Faried (129 točk). Rubio igra za Minnesota, Faried pa za Denver.Irving je v tej sezoni v povprečju dosegal 18,5 točke in 5,4 podaje na tekmo. kolesarstvo - 10. etapa dirke po Italiji Rodriguez zdaj vodi Španec, eden od favoritov, v Assiju osvojil etapo in rožnato majico ASSISI - Španec Joaquim Rodriguez je zmagovalec desete etape kolesarske dirke po Italiji. Z uspehom na 187 kilometrov dolgi preizkušnji od Civitavecchie do Assisija je član moštva Katjuša tudi prevzel rožnato majico vodilnega Kanadčanu Ryderju Hesjedalu (Garmin), ki zdaj zaostaja 17 sekund. O včerašnji zmagi je odločal naporen zaključni vzpon z odseki, na katerih je bil klanec tudi 15-odstoten. Španski kolesar se je na njem najbolje znašel, napadel 300 metrov pred ciljem in imel na koncu dve sekundi naskoka pred najbližjima zasledovalcema Poljakom Barts-zem Huzarskim in domačinom Giovan-nijem Viscontijem. «Pritisk je bil velik, saj mi je ta ciljni del res ustrezal. A nikoli ne moreš biti povsem stoodstotno prepričan, da bo šlo vse po načrtih,» je bil po uspehu vesel Rodriguez. Rodriguez, lani je bil na Giru četrti v skupnem seštevku, je s prvim etapnim uspehom na italijanski dirki v svojo zbirko dodal še zadnji kamenček na velikih etapnih preizkušnjah, doslej je namreč že dobil eno etapo na dirki po Franciji in tri na domači Vuelti. Za vse pa se včerajpja naporna preizkušnja ni končala po željah; Luksemburžan Frank Schleck je zaostal 26 se- Pred ciljem v Assisiju kund, specialist za sprinte Filippo Poz-zatto pa je, tudi zaradi ponedeljkovega padca in poškodbe roke, moral odstopiti. Edini slovenski predstavnik Gregor Gazvoda (AG2R La Mondiale) je etapo z zaostankom 3:49 minute končal na 92. mestu, skupno pa je zdaj na 131. (+ 58:42). V skupnem seštevku dirke ima 33-letni Španec, ki je prvič oblekel rožnato majico, 17 sekund naskoka pred včeraj še-stouvrščenim Hesjedalom, tretji je domačin Paolo Tiralongo z 32 sekundami zaostanka. Kolesarji se bodo danes podali na 255 km dolgo pretežno ravninsko etapo od Assisija do Montecatinija Terma, ki pa jo bosta začinila dva vzpona pred ciljem. Skupno: 1. Rodriguez Oliver (Špa/Katjuša) 40.27:34; 2. Hesjedal (Kan/Garmin) + 0:17; 3. Paolo Tiralongo (Ita/Astana) 0:32; 4. Kreuziger (Češ/Astana) 0:52; 5. Intxausti Elorriaga (Špa/Movistar); 6. Basso (Ita/Liquigas-Can-nondale) 0:57; 7. Caruso (Ita/Liquigas) 1:02; 8. Cataldo (Ita/Omega Pharma-Quickstep) 1:03; 9. Capecchi (Ita/Liquigas) 1:09; 10. Uran Uran (Kol/Sky) 1:10 ... 131. Gazvoda (Slo/AG2R La Mondiale) 58:42 ansa kolesarstvo - Predstavitev Maraton Franja bo trajal kar tri dni LJUBLJANA - Maraton Franja, največja rekreativna prireditev v Sloveniji, iz leta v leto napreduje. Ne samo pri številu nastopajočih, ampak tudi organizacijsko. Prireditelji so tudi za letošnjo, 31. prireditev, pripravili novost, ki bo dogajanje podaljšalo za en dan, v petek bo namreč kronometer za državno prvenstvo v vseh kategorijah.Kronometer bo peljal po BTC Cityju (po dolgem času bo Ljubljana spet gostila dirko državnega prvenstva), kjer je zadnja leta tradicionalno start in cilj osrednjega dogodka, 156 kilometra dolgega maratona, ki bo tudi letos, na sporedu bo v nedeljo, 10. junija, potekal po tradicionalni trasi. Iz Ljubljane bo kolesarje pot vodile do Vrhnike, Logatca, Godoviča, Idrije, Cerknega, na Kla-dje, potem pa prek Sovodenj, Škofje Loke, Vodic in Tacna nazaj v Ljubljano. «Vse naj bi potekalo tako kot v prejšnjih letih, zato kaj bistvenega ni povedati. Edina novost je kronome- ter, ki bo prireditev podaljšal za en dan. Za vožnjo na čas, ki bo povsem ravninska, a vseeno spektakel, smo pridobili dodatnega sponzorja, vse pa se bo dogajalo pred očmi predstavnikov Mednarodne kolesarske zveze, ki se bodo prišli prepričati, da smo sposobni prirediti svetovno prvenstvo v kronometru za rekreativce, za katerega bomo kandidirali. Na samem maratonu pa so že bili in trdijo, da nimajo česa videti, saj je vse, kot mora biti,» je na predstavitvi prireditve dejal direktor maratona Gorazd Penko. V nedeljo bo na sporedu tudi mali maraton (97 km), že v soboto pa bodo na svoj račun lahko prišle družine in šolarji (25 km) ter tudi otroci (1500 metrov). Na startu glavnega maratona bodo spet nekatera znana imena kolesarstva na čelu z Belgijcem Johanom Museeuwom, najbrž pa letos ne bo Italija Domenica Pozzovi-va, ki trenutno odlično kolesari na Gi-ru, pred dvema letoma pa je nastopil na Franji. / ŠPORT Sreda, 16. maja 2012 21 naš pogovor - Predsednik NK Kras Goran Kocman po napredovanju Utrditev v D-ligi, dober mladinski sektor V Repnu pred novo tribuno in mogoče tudi na tržaškem stadionu Nereo Rocco Predsedniku Krasa Goranu Ko-cmanu se je po nedeljski točki proti Fon-tanafreddi odvalil kamen od srca. Po trikratnem sodnikovem žvižgu je med prvimi, v stilu najboljših šprinterjev, pritekel do sredine igrišča in objel igralce ter trenerja Sergeja Alejnikova. »Vsi smo se oddahnili. Letošnja sezona ni bila lahka. Še posebno za nas, ker smo po koncu lanske sezone skoraj v celoti zamenjali moštvo in tudi trenerja, ki se je v Repen vrnil po štirih sezonah. Sergej Alejnikov se je na koncu izkazal za odločilnega, saj je v kritičnih trenutkih ohranil mirno kri.« V prvi polovici sezone ste za Fon-tanafreddo zaostajali tudi za več točk. Do decembra je bil naš položaj precej kritičen. Mejnik je bil v zadnji tekmi prvega dela, ko smo v gosteh brez poškodovanega Pizzinija premagali vodilno Fontanafreddo. Takrat smo se prepričali, da lahko napredujemo. V drugem delu, razen poraza proti San Danieleju, smo igrali zelo dobro. Zakaj na domačih tekmah niste igrali najbolj prepričljivo? Igralci so bili očitno pod večjim psihološkim pritiskom. Žal mi je bilo za naše navijače, ki so nas tudi letos zvesto spremljali. Resnici na ljubo je naše igrišče nekoliko manjše, tako da nismo prišli v celoti do izraza. Res je tudi, da so se v Repnu vse ekipe krčevito branile in s težavo smo dosegali gole. Kdo so bili glavni protagonisti letošnje sezone? V prvi vrsti bi pohvalil prav vse igralce, ki so dali vse od sebe. Izstopali pa so Davide Pizzini, Alberto Favero in v drugem delu Rok Božič ter Radenko Kneže-vič, ki je dosegel enajst zadetkov. Omenil bi tudi požrtvovalnega Dimitrija Battija. Trener Alejnikov je valoriziral mlade. V prvi vrsti Trebenca Luco Carlija, ki je veliko napredoval. Obramba ni blestela. Prejeli ste kar 40 golov! Obrambna vrsta je bila naša šibka točka. Vratar tudi. Ko sta v zadnji liniji igrala skupaj Barbetti in Colavetta pa le ni bilo tako slabo. Vratar Lorenzoni je »kiksnil« tudi na nedeljski tekmi ... V Repnu je letos žal velikokrat zgrešil. V gosteh pa je bil večkrat odločilen. Ali boste potrdili trenerja Alejni-kova? Danes (včeraj op. int.) sva si stisnila roko in podaljšala sodelovanje tudi za prihodnjo sezoni. Kaj pa nogometaši? S Pizzinijem in Michelijem, ki sta že odpotovala domov, smo tudi že podaljšali pogodbo. Kneževič bo še igral, z drugimi pa se moramo še pogovoriti. Večino nosilcev igre bomo skušali potrditi. Trener Alejnikov mi je že dal seznam igralcev, ki bi jih rad imel tudi v prihodnji sezoni. Ali ste že razmišljali, na katerih igralnih mestih potrebujete okrepitve? Najtežja naloga bo najti dobre mlade igralce. Štiri morajo biti stalno na igrišču. Kje jih mislite črpati? Glavni koordinator mladinskega sektorja Udineseja mi je že čestital. Upam, da bomo z njimi zgledno sodelovali in da nam bodo dali nekaj dobrih igralcev. V teku so pogovori tudi z Donatellom, ki ima prav tako zelo dober mladinski sektor. Kaj pa na Tržaškem? Želimo si, da bi vključili v člansko ekipo tudi nekaj naših mladincev. Kaj pa ostale okrepitve? Iskali bomo še nekaj izkušenih nogometašev za obrambno in zvezno linijo. In tudi mladega vratarja. Kateri bo vaš cilj v prihodnji sezoni? Obstanek, za kar v D-ligi potrebuješ 40 in več točk. Ali boste porabili več denarja kot v lanski sezoni? Skušali bomo obdržati nespremenjen proračun. V času krize je treba gledati na vsak ficek. Predsednik Krasa Goran Kocman po nedeljskem napredovanju v D-ligo n. kovačič Ali boste skušali pritegniti k vam tudi nove sponzorje? Moja ideja je, da bi nogometno ekipo Krasa izrabili kot promocijsko sredstvo, saj bomo igrali v Venetu in mogoče tudi na Južnem Tirolskem, če se bo rešil St. Georgen. Rad bi skupaj zbral čim več naših domačih vinogradnikov in pridelovalcev tipičnih kraških proizvodov. S tem bi nas lahko spoznali tudi v bližnjih deželah. V D-ligi bomo kot ekipa slovenskega društva za medije zelo zanimivi. Mogoče bi lahko na domačih tekmah imeli stojnice s tipičnimi proizvodi. Tudi. O tem razmišljamo zelo resno. Pred dvema sezonama so navijači nekaterih ekip prišli v Repen že v soboto. Prenočili pa so v Sloveniji. Letos jih bomo skušali zadržati v naši občini. Ali bo Kras v prihodnji sezoni igral v Repnu pred novo tribuno? V Repnu bomo igrali stoodstotno. Novo tribuno naj bi začeli graditi čez mesec ali dva. Goran Kocman je tako predsednik kot športni vodja Krasa. Ali bi mogoče ekipa potrebovala novega športnega vodjo, glede na to, da je liga zelo zahtevna? Ne vem. O tem še nisem razmišljal. Kdo pa ustvarja ekipo? V prvi vrsti jaz in častni predsednik Niko Centrone. Nato se posvetujemo še z ostalimi. Pizzinija sem lani dejansko našel sam. Rad pa bi videl, da bi se nam pridružili novi mladi in dinamični odborniki, ki jih potrebujemo. Kdo vam je čestital ob napredovanju? Poleg koordinatorja Udineseja so me poklicali vsi predsedniki tržaških slovenskih društev, ki sodelujejo pri mladinskih združenih ekipah ter predsednik deželne nogometne zveze Burelli. Pa tudi pokrovitelji iz Belorusije, Veneta in Lombardije. Ali je D-liga največ kar zmoremo? Absolutno. Več za zdaj ne zmoremo. Kaj pa mladinski sektor? Letos želimo okrepiti mladinsko delovanje in jo postaviti na določeno kakovostno raven. Naš dolgoročni cilj je, da bi vsako leto vzgojili nekaj dobrih igralcev, ki bi lahko igrali v D-ligi in zakaj ne, tudi v višjih profesionalnih prvenstvih. To je smisel igranja v D-ligi, ki naj bi bila za naše mlade odskočna deska. To bo v prihodnjih letih naša glavna naloga. Že nekaj časa se pogovarjamo s strokovnjakom iz Slovenije, ki naj bi v prihodnji sezoni vodil mladinski sektor združenih ekip. V kratkem naj bi se z vsem drugimi predsedniki, ki sodelujejo pri našem projektu, natančno zmenili kaj in kako. Ali ste mogoče letos opazili osip gledalcev, predvsem Tržačanov? V lanski sezoni ste se namreč odpovedali večini tržaških igralcev. Mogoče je bilo Tržačanov manj. Gledalcev pa je bilo v primerjavi z elitno ligo pred dvema sezonama več. V prihodnji sezoni pričakujemo več gledalcev. Ali bi lahko znova videli Kras na tržaškem stadionu Nereo Rocco? Vse je možno. V prihodnji sezoni bi lahko igrali celo proti Triestini, če je ne bodo rešili in jo vključili v D namesto v elitno ligo. S tem bi postali prva ekipa v Trstu. Jan Grgič Košarka: Breg in Bor Radenska drevi čaka prva polfinalna tekma končnice za napredovanje Košarkarji Brega in Bora Radenske čaka danes prva polfinalna tekma končnice deželne C-lige. Na domačih tleh bo igral Breg, ki bo, s pričetkom ob 20.30 v Dolini gostil San Daniele, medtem ko se bo Bor v Gorici pomeril z Ardito. Igra se dve dobljeni tekmi. Soča/Govolley ostala brez D-lige! Odbojkarice Soče Govolleyja Kmečke banke, premočne zmagovalke rednega 1. ženske divizije na Goriškem, so izgubile tudi drugo tekmo finala končnice. V D-ligo je tako nepričakovano napredovala Mossa. Sinočnji izid: Mossa - Soča/Go-volley 3:2 (21:25, 25:18, 25:17, 14:25, 15:12) in memoriam Hvaležen spomin na Dušana Rodello Septembra 1947. so dokončno potegnili državno mejo na našem ozemlju, zato se je marsikatera slovenska družina preselila iz bližnje Istre v naše kraje. Razlogov za selitev je bilo več, večina pa je bila zaradi službe vezana na Trst. V Dolino je iz Dekanov prišla družina Rodella s tremi nedoraslimi otroki. Dušan, Adriano in Severino so se kmalu vživeli in prilagodili v novo okolje. Dušan, ki je rad brcal žogo, se je vključil v vrste takratne še delujoče ekipe Rosandre. Družina se je medtem preselila k Domju, brata sta se zaposlila v mestu, Dušan pa se je za več let vkrcal in plul po raznih morjih. Ob povratku se je zaposlil v livarni in delal tam do upokojitve. Uredil sije svoj dom pri Domju. Oženil se je z domačinko Bianco Brajnik, ki mu je povila hčerko. Ko smo leta 1965. ustanavljali ŠD Breg, se nam je takoj pridružil in pristopil v ustanovni odbor, ter odločilno pripomogel k uspehu pobude. Kot cenjen nogometaš je pritegnil k društvu vso takratno dom-jarsko mladino. Med temi so bili poleg njega še Livio Bertesina, Giordano Žerjal in Franco Zocchi (Čok), ki so postali stalni igralci prve ekipe. Številni mlajši pa so omogočili da smo lahko ustanovili kvalitetno mladinsko moštvo. Dušan je bil zadržan in redkobeseden, na igrišču pa se je spremenil v pravega leva, temu je botrovalo navdušenje in takratno vzdušje. Skupno z Bertesino in prerano umrlim Dinom Štur-manom pa so tvorili močno sredino, kije pripomogla k uspehu in napredovanju ekipe. Nepozabni spomini nas vežejo na tisto prijetno družbo. Ob njegovem pogrebu smo se srečali takratni prijatelji, na žalost pa se tudi te vrste redčijo. Zahvaliti se moramo vsem takratnim zanesenjakom, kot je bil Dušan, da se je delovanje ŠD Brega uspešno uresničilo. Brez tega bi bilo danes vzdušje v Bregu prav gotovo drugačno!? Dušana bomo ohranili v najlepšem spominu. Užaloščeni družini ob tem izrekamo občuteno so-žalje. Miran Kuret ritmična gimnastika - Tretja tekma prvenstva Slovenije programa A1 Izkazale so se tudi na Vrhniki Več kolajn in visokih uvrstitev - Junija finale v Mariboru - Konec prihodnjega tedna akademija na stadionu 1. maja Vrhnika je bila prizorišče tretje tekme ritmične gimnastike državnega prvenstva Slovenije programa A1. Že najmlajše tekmovalke iz kategorije mlajših deklic so gimnastičnemu odseku ŠZ Bor prinesle kolajno. Veronika Starc-Albi, Katerina Antler, Claudia Humar, Katja Coren, Sophie Alessandra Tobou Mouafo in Vera Seli so si z dobrim nastopom prislužile tretje mesto. Alessia Coss, Jamila Orel, Carolyne Rende in Veronika Mi-lič, so kljub mladi starosti prepričljivo nastopile in zasedle 5. mesto. Tudi v kategoriji deklic je razvidno hitro napredovanje ostalih ekip, kljub temu pa so si Katarina Polojaz, Karol Kovic, Maša Kocijančič, Emilie Chini, Martina Stergonšek in Ana Cossutta izborile solidno 4. mesto. Pri parih in trojicah iz kategorije kadetinj je bila borba (z izjemo kakovostno neprimerljivih prveuvrščenih) zelo izenačena, pri čemer sta dvojici Vida Petaros in Mateja Coren ter Sanja Žagar in Neža Zobec zasedli 6. in 7. mesto. Odličen rezultat pa so ista dekleta dosegla v skupinski sestavi. Vse štiri skupaj so namreč osvojile srebrno kolaj- Od leve Sanja Žagar, Vida Petaros, Mateja Coren in Neža Zobec no v ostri konkurenci skupinskih sestav kadetinj. Trojica Neža Petaros, Nika Črmelj in Veronica Savi se vsako tekmo spoprijema z bolj kakovostno konkurenco, kljub temu pa so zagrizeno nastopile in dosegle solidno točkovanje ter bile 9. Nikoli brez kolajne pa so najstarejše Borove tekmovalke. Zrele in nadarjene ritmičarke znajo izraziti eleganco in ženstvenost, ki sta temeljni prvini ritmične gimnastike. Petra Švara, Vera Šturman, Linda Cappellini, Ivana Cossutta, Alenka Cossutta in Irena Cossutta so tako tudi tokrat osvojile komisijo s spoščenim nasmehom in si prislužile bronasto kolajno s skupinsko sestavo brez rekvizita, z obročem, rekvizitom, ki ga naša dekleta dobro obvladajo, pa so bile druge. Za dekleta in za trenerke, ki jih vse leto neutrudno pripravljajo, to so dr. Branka Vajngerl , Petra Dilli in Valentina Oblak, pa sezone ni še konec. Čaka jih namreč še zadnja preizkušnja: državni finale, ki bo potekal 9. junija v Mariboru. Do takrat pa pripravljajo bogat progam za zaključno akademijo, ki bo na sporedu v soboto, 26. maja na Stadionu 1. maja. (v.o.) 22 Sreda, 16. maja 2012 ŠPORT / jadranje - Po končanih kvalifikacijskih regatah na SP razreda 470 v Barceloni Sivitz Košuta in Farneti v zlati skupini Z uvrstitvijo med najboljše že izboljšali lanski rezultat na SP v Perthu - Slovenija brez OI Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na svetovnem članskem prvenstvu v Barceloni že izpolnila prvi cilj, in sicer uvrstitev v zlato skupino. Kvalifikacije sta zaključila na 25. mestu in bosta od danes do petka med najboljšimi posadkami skušala še izboljšati končno uvrstitev. Ne glede na končni rezultat sta vsekakor že izboljšala svojo uvrstitev na članskih svetovnih prvenstvih: lani decembra sta bila v Perthu 37., letos pa bosta vsaj 32. Njun naslednji cilj, ki ga je Čupina posadka napovedala pred odhodom na špansko obalo, pa je končno 20. mesto, kar je po trenerjevem mnenju še dosegljivo: »Razlike med posadkami so namreč minimalne, tačas je 20. mesto oddaljeno le dve točki, regat pa je še pet. Vse je še možno. Dvajseto mesto je oprijemljivo, s kančkom sreče pa bi lahko osvojila celo 15. mesto,« je optimist trener Antonaz, ki bo v naslednjih dneh lahko računal tudi na pomoč reprezentančnega trenerja deklet Gigija Piccaua. Najboljša dekleta bodo namreč regatirala na istem regatnem polju kot najboljše moške posadke, zato bosta trenerja sodelovala pri izmenjavi informacij o vetru, kar bo za fanta bržkone pomembna dodana vrednost. Včerajšnji dan - pihalo je od 4 do maksimalno 8 vozlov - sta jadralca Čupe zaključila na 6. in 8. mestu, razplet pa bi bil s kančkom sreče in večje pazljivosti celo boljši. V prvi regati sta slovenska jadralca celo vodila, vendar so jih pred ciljem prehitele štiri posadke, ki so izbrale drugo stranico polja in ujele pravi veter. V drugem plovu pa sta bila še nekaj metrov pred ciljem 4., zaradi nenadnega brezvetrja pa se je flota spet združila: »K sreči sva naposled zaključila na 8. mestu, bilo pa bi lahko še slabše. Škoda, saj bi bila lahko na obeh regatah v najboljši peterici,« je včerajšnje nastope komentiral krmar Simon Sivitz Košuta, ki se - z vsekakor dobrim izkupičkom - ni zadovoljil. S flokistom Jašem Farnetijem sta še vedno najboljša italijanska posadka (tudi edina mladinca med 32 najboljšimi); predzadnje mesto v zlati skupini je ulovila dvojica Pitan-ti/Desiderato, Slovenca Mikulin in Prinčič pa sta izpadla iz zlate skupine (43.) in tudi iz boja za olimpijsko vozovnico. (V.S.) optimisti - Škedenjka Jana Germani Že drugič na SP Tekmovalka JKIzola bo po Novi Zelandiji preizkusila še regatno polje v Dominikanski republiki Čeprav še ni dopolnila 13 let starosti bo slovenska jadralka iz tržaškega Škednja Jana Germani letos poleti že drugič nastopila na svetovnem prvenstvu v jadralnem razredu optimist. Pravico do udeležbe na največjem tekmovanju tega otroškega razreda, ki bo tokrat julija v Dominikanski republiki, si je priborila na prvomajskih kvalifikacijah v Kopru. Čeprav je svojo jadralno pot v sedmem letu starosti začela pri sesljanski Čupi, tekmuje namreč Jana že nekaj let za Slovenijo in je članica JK Izola, še prej pa je tekmovala za JK Koper. »Moj prvi trener je bil Matija Spinazzola, nato pa Maurizio Benčič. Ko ga Čupa ni potrdila, sem mu sledila,« je razloge za selitev iz kluba v klub pojasnila Jana. Poleg Jane bodo Slovenijo na svetovnem prvenstvu zastopali tudi Liam Orel, Toni Vrščaj, Peter Lin Janežič in Lara Poljšak, ki ima po očetu prav tako tržaške korenine. Jana se je svetovnega prvenstva prvič udeležila lani na Novi Zelandiji. V težkih razmerah z močnim vetrom, kakršnih ni bila vajena, se je morala zadovoljiti s 119. mestom. Obogatena s koristnimi izkušnjami samozavestno računa, da bo letos boljše. »Na regatnem polju v Dominikanski republiki bi moralo biti precej valovito, veter pa naj bi pihal z jakostjo med 10 in 20 vozlov. Zame je to boljše kot lani,« napoveduje Jana, ki pa je pri navajanju pričakovanj vsekakor zelo previdna. »Vse kar bo boljše od 90. mesta, bo dobro,« pravi dijakinja drugega razreda dolinske nižje srednje šole Simona Gregoričiča, ki bo lahko v razredu optimist nastopila tudi v prihodnjih dveh sezonah. Teoretsko bi lahko na SP sodelovala skupno štirikrat. Ker pa je za tovrstno jadrnico že nekoliko pretežka in previsoka (visoka je 1,63 metra), sama meni, da se bo morala za nov razred odločiti že ob koncu prihodnje sezone. »Najbolj me privlačuje razred 29er, posebno, ker bo to od Ria de Janeira dalje olimpijska klasa, vendar gre za dvosed, zato bi potrebovala partnerico,« razmišlja Jana, ki bo drugače presedlala na laserja. Jano peljejo starši vsak konec tedna na trening v Izolo. Ob sobotah in nedeljah je tam skoraj do mraka, včasih trenira tudi med tednom, med šolskimi počitnicami pa skoraj vsak dan. Jana dvakrat na teden tudi plava pri Plavalnem klubu Bor, a le za dopolnilo jadralnemu tre- ningu in za sprostitev, zanimivo pa je, da je v svet športa, stara pet let, vstopila prav kot plavalka tega našega mestnega društva. Jana tudi hodi na lekcije angleščine v British school. »To mi zelo pomaga tudi pri sporazumevanju z drugimi na mednarodnih tekmah,« je povedala. Jana je dekle z jasnimi idejami. (ak) tenis - Gaja Druga zmaga deklet U16, dečki U12 prvič Dekleta Gaje so tudi v drugi tekmi mladinskega teniškega prvenstva under 16 zmagale z 1:2. V Codroipu sta bili v singlih uspešni Jessica Varljen in Martina Bellettini, kar je bilo tudi dovolj za zmago. V dvojicah je namesto Verljenove, ki je imela težave z očmi, igrala Francesca Carli: par je dobro odigral tekmo in tretjo točko izgubil po tesnem izidu. Naslednjo tekmo bo Gaja bržkone igrala čez 14 dni, ko jih čaka odločilna tekma za prvo mesto proti goriški postavi. Prvi uspeh pa so dosegli dečki under 12, ki so proti drugi postavi prvenstva Eurotennis. Še ne kategorizirani igralci Gaje so zmagali z 2:1: v singlu je bil uspešen Andrea Camporeale, drugo točko pa si je Camporeale priigral s Si-monejem Genzom v dvojicah. Proti najboljšemu nasprotniku pa je izgubil Mirko Jovanovič, ki je sicer s svojim nastopom zadovoljil. Dečki bodo v soboto igrali še zadnji krog prvega dela prvenstva. Prvi dve uvrščeni ekipi vsake od štirih skupin se bosta nato uvrstili v naslednji krog prvenstva. D3-liga: Neroden poraz Pod pričakovanji je nastope začela moška ekipa v D3-ligi. Proti Poli-sportivi San Marco B iz Ribiškega naselja je Gaja izgubila s 3:1. Točko je priigral samo Caludio Zecchini, Elvis Matejčič in Tiziano Tognetti pa sta v singlih izgubila, po treh nizih pa sta Zecchini in Mejčič nerodno izgubila tudi v dvojicah. Naslednji konec tedna bo začelo tudi žensko prvenstvo D2-lige, kjer bo Gaja nastopila z dvema ekipama. V A-ekipi, ki cilja na napredovanje, bo mladim Jessici Varljen, Nicol in Alice Pug-giotto pomagala še izkušena Cirila De-vetti, v ekipi B pa bodo igrale Lara Be-tocchi, Martina in Alice Bellettini. Prva tekma bo v nedeljo: Gaja A bo igrala na Padričah proti ASD Masi (bivše igralke DLF), Gaja B pa v Gradišču. prej do novice www.primorski.eu1 ŠK Kras je tudi letos organiziral tradicionalni športni dan namenjen učencem osnovnih šol. V športno-kulturnem centru v Zgoniku se je v jutranjih urah zbralo 142 učencev iz osnovnih šol A. Gradnika iz Repna, A. Černigoja s Proseka, L.Koko-ravca Gorazda-1. maja 1945 iz Zgonika in A. Sirka iz Križa. Ločeno deklice in dečki so se pomerili v šprintu, skoku v daljino z mesta, metu kroglice in poligonu. Vseh pet razredov je tekmovalo v vseh panogah, najboljše tri deklice in najboljši tri dečki na skupni lestvici iz vsakega razreda so prejeli zlato, srebrno in bronasto kolajno. Najboljše uvrstitve 1. razred Deklice: 1. Isabel Cossutta (Sirk), 2. Ivana Blason (Černigoj), 3. Gaja Ri-smondo (Gradnik), Dečki: 1. Marco D'Errico (Sirk), 2. Denis Emili (Černigoj), 3. Dean Tence (Sirk) 2. razred Deklice: 1. Gaia Del Latte (Sirk), 2. Veronika Suber (Gradnik), 3. Martina Gruden (Gorazd-1. Maj 1945). Dečki: 1. Maks Skerk (Gorazd-1. Maj 1945), 2. Natan Marucelli (Gradnik), 3. Kenay Zagar (Gradnik) 3. razred Deklice: 1. Johanna Kerschbaumer (Černigoj), 2. Sara Tenze (Sirk), 3. Tina Skabar (Černigoj) Dečki: 1. Sebastian Pieri (Černigoj), 2. Nicholas Taucer (Černigoj), 3. Nathan Trampuz (Gorazd-1. Maj 1945). 4. razred Deklice: 1. Martina Stergonšek (Sirk), 2. Anna Ciuch (Černigoj), 3. Ma- ra Zaccaria (Černigoj) in Naomi Skerk (Gradnik) Dečki: 1. Tarek Nelson (Sirk), 2. Matija Pipan (Gradnik), 3. Samo To-masetig (Černigoj) 5. razred Deklice: 1. Jasna Grilanc (Go-razd-1. Maj 1945), 2. Nicol Calabrese (Sirk), 3. Mija Ukmar (Černigoj) Dečki: 1. Aleksander Malalan (Gradnik), 2. Nikolaj Malalan (Gradnik), 3. Michele Brunetti (Černigoj). / RADIO IN TV SPORED Torek, 15. maja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha: 3 kosi: Tine, Mine in Cine« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e pas-sioni 16.40 Film: Scosse mortali (dram., ZDA, '00, r. R. Friedman, i. J. Gunn) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Commando (akc., ZDA, '85, r. M.L. Lester, i. A. Schwarzenegger, R.D. Chong) 6.00 Aktualno: Unomattina 7.00 7.35, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 8.00 Dnevnik in Focus 9.30 Dnevnik - kratke vesti 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik 14.10 Aktualno: Verdet-to finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Punto su di te 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a Porta 0.55 Nočni dnevnik 1.35 Aktualno: Cinematografo 6.30 Odd. za otroke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Dark Blue 23.25 Dnevnik 23.40 Show: Superclub (v. M. Giusti, L. Barbarossa) 1.20 Nan.: A proposito di Brian 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Šport: Si gira 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Tgr Piazza Affari O Italia 1 15.10 Kolesarstvo: 95. kolesarska dirka po Italiji17.00 Šport: Processo alla tap-pa 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Šport: Giro notte 1.35 Aktualno: Crash -Contatto Impatto convivenza u Rete 4 6.05 Rubrika: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 3 10.50 Aktualno: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15. maja 2011) Vodoravno: Kokorovec, operacija, bo-naca, Er, Karin, Nik, Malej, manta, starc, keto, tok, kolar, cop, era, oratar, Kerr, Milena Padovan, INA, akut, Mate, gon, rata, Alen; na sliki: Karin Malalan. 19.25 Nan.: CSI - Miami21.10 Resni-cnostni show: Questo pazzo pazzo matrimonio (r. G. Squarcia) 23.00 Film: American Pie - Il matrimonio (kom., ZDA '03, r. J. Dylan, i. J. Biggs, A. Hannigan) 1.00 Nan.: Nip/Tuck ^ Tele 4 vi) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: McLintock (western, ZDA, '63, r. A.V. McLaglen, i. J. Wayne, M. O'Hara, P. Wayne, S. Powers) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Né ono-re né gloria (zgod., ZDA, '66, r. M. Robson, i. A. Quinn, A. Delon) 16.00 Nan.: L'Ispet-tore Barnaby 18.50 2.40 Show: G'Day alle 7 su La7 19.25 3.10 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 23.15 Film: Highlander - L'ultimo immortale (pust., ZDA, '86, r. R. Mulca-hy, i. C. Lambert, S. Connery)1.35 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La te-lefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mat-tino Cinque 10.00 Dnevnik - Ore 1011.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.05 Talent show: Ami-ci 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. In-sinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Le tre rose di Eva (7. del) 23.20 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 7.00 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 14.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Film: Il favoloso Andersen (biog., ZDA, '52, r. C. Vidor, i. D. Kaye, F. Granger, Z. Jeanmaire) 12.45 13.55, 20.25 Tg Agenparl 12.50 Variete: Mukko Pallino 13.10 20.00 Kratkometraža: Maremetraggio - Appuntamenti corti 13.30 Dnevnik 15.55 Šport: Epoca... che storia 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 22.40 Rotocalco ADNKronos 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Gli onorevoli (kom., It., '63, r. S. Cor-bucci, i. Toto, P. DeFilippo, F. Valeri, G. Cer- 21.10 Aktualno: Quello che (non) ho (v. F. Fazio, R. Saviano)23.45 Dnevnik in športne vesti 23.55 Aktualno: (ah)iPiroso 0.55 Film: Gli occhi del testimone (det., ZDA, '59, r. C. Guggenheim, i. S. McQueen, D. Clarke) (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.35 15.45, 18.35 Risanke 10.40 Poučna odd.: Hiša eksperimentov (pon.) 11.05 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 11.25 Igr. nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Kupi me! (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 1.00 Turbulenca 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 2.00 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Odrasli (Fr.) 21.25 Kratki igr. film 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije in Emmanuel Villaume (Gustav Mahler: Simfonija št. 9 v D-duru) 1.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.45 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 0.10 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro (pon.) 13.30 Negovanje duševnega miru, prenos 14.30 Duhovni utrip (pon.) 14.50 O živalih in ljudeh (pon.) 15.15 Na vrtu (pon.) 15.40 Črno-beli časi (pon.) 16.00 Ugriznimo znanost (pon.) 16.20 Mostovi -Hidak (pon.) 16.50 Glasnik - odd. Tv Maribor (pon.) 17.15 Evropski magazin, odd. Tv Maribor 17.30 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 17.55 Nogomet: Evropsko prvenstvo do 17 let - finale, prenos iz Ljubljane 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Proslava 21.30 Londonski vrtiljak 22.00 Športni izziv 22.30 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje 23.30 Bleščica - odd. o modi (t Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.30 Poročila Tvs1 9.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 1.10 Kontaktna oddaja 22.00 Odkrito (pon.) 23.25 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 Back stage live 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben - glasb. oddaja 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Sinovi dveh narodov 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.25 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke: Jacky 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Serge Lopez Trio - glasb. oddaja 21.40 Avtomobilizem 22.15 Nogomet: EP U 17, finale 23.55 Artevisione 0.40 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resnič. serija) 10.3014.35 Nad.: Moji dve ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabavna serija) 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR in vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Nespodobno povabilo (ZDA) 22.15 24UR zvečer 22.45 Nan.: Na kraju zločina CSI 23.45 Nan.: Vohun v nemilosti Kanal A 7.05 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 8.5513.15 Frasier (hum. nan.) 9.2513.45 Pa me ustreli 9.55 16.05 Faktor strahu Južna Afrika (resnič. serija) 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Teža družine (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.00 Svet 18.55 1.00 Nan.: Teksaški mož postave 19.45 Svet 20.00 Film: Zadetek v polno - Smrtonosno orožje 3 (ZDA) 22.10 Film: Pregon na Aljaski (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz naših arhivov - življenjska zgodba Mare Samsa; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripr. Peter Rustia; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento, 24. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip: Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 16. maja 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O 7/15 TRBIŽ O -1/3 O GRADEC 8/11 CELOVEC O 6/8 O 2/3 KRANJSKA G. VIDEM O 9/17 , O PORDENON ; 10/16 ČEDAD O 10/16 12/17 8/10 o<: TRŽIČ 6/7 o KRANJ o 7/6 S. GRADEC CELJE 7/11 O MARIBOR o 6/10 PTUJ O M. SOBOTA O 6/13 O N. GORICA ) 8/10 O 3/8 PORTOROŽ O 9/13 O LJUBLJANA 7/9 N. MESTO 6/12 KOČEVJE N _ O " ČRNOMELJ ZAGREB 5/14 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Nad deželo bo večji del dneva jasno ali zmerno oblačno z lahnim vetrom. Zvečer bo predvsem v hribovitem svetu možno povečanje oblačnosti, kjer bo morda tudi deževalo. Pretežno oblačno bo, občasno bo deževalo. Meja sneženja se bo spustila na okoli 700 m nadmorske višine. Zapihal bo severni veter, na Primorskem zmerna burja. Popoldne bodo padavine ponehale in od severozahoda se bo začelo jasniti. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 13 do 17 stopinj C. Danes zjutraj bo našo deželo prešla hitra mrzla fronta od severozahoda, kateri bodo sledil mrzel severni in sever-novzhodni veter. Od jutri pa se bo za nekaj dni nad naše kraje razširil greben « visokega zračnega pritiska. Nad severnim Balkanom je šibko območje visokega zračnega tlaka. S severovzhodnikom k nam prehodno priteka nekoliko toplejši in manj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.31 Dolžina dneva 14.58 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.31 in zatone ob 17.21 BIOPROGNOZA Sprva bodo občutljivi ljudje na vzhodu države še imeli manjše težave, ki bodo dopoldne ponehale. Drugod bo vremenski vpliv sprva ugoden. Popoldne se bo spet začela krepiti vremenska obremenitev in z vremenom povezane težave bodo vse pogostejše. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.07 najnižje -45 cm, ob 9.06 najvišje 21 cm, ob 14.29 najnižje -25 cm, ob 20.49 najvišje 50 cm. Jutri: ob 3.35 najnižje -52 cm, ob 9.42 najvišje 23 cm, ob 14.58 najnižje -21 cm, ob 21.14 najvišje 51 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........15 2000 m . 1000 m ..........10 2500 m . 1500 m............5 2864 m . . .2 . -1 . -2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7 in v visokogorju do 8. O GRADEC 7/15 M. SOBOTA O 8/17 ^utri hala (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER bo po vsej deželi jasno vreme. Na Primorskem bo pi- Jutri bo sprva pretežno jasno, jutro bo zelo sveže. Popoldne rahla burja. bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastalo bo nekaj kratkotrajnih ploh. hrvaška - Klasična glasba Predsedniku Josipovicu nagrada porin za album vesolJe Na ISS poletela ruska raketa BAJKONUR - Iz ruskega vesoljskega oporišča Bajkonur v Ka-zahstanu je včeraj zjutraj proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) poletela ruska raketa sojuz z dvema ruskima kozmonavtoma in ameriškim astronavtom na krovu. Po navedbah predstavnikov kontrole poleta se je kapsula uspešno utirila, člani posadke pa se počutijo dobro. Na ISS naj bi prispeli po dveh dneh, to je v četrtek zjutraj. Potem ko so ZDA opustile program raketoplanov, je Rusija edina država na svetu, ki zagotavlja prevoz astronavtov na ISS, včerajšnji polet v vesolje pa je prvi s človeško posadko v zadnjih petih mesecih. Tokratni polet so preložili za poldrugi mesec, potem ko se je izkazalo, da kapsula, ki naj bi jo prvotno uporabili, ni hermeti-čno tesnila, zato je iz varnostnih razlogov niso uporabili. (STA) srbiJa - Zaradi okvare na falconu Premier Cvetkovic ni mogel v Bruselj M ZAGREB - Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je med letošnjimi dobitniki hrvaške diskografSke nagrade porin classic, ki so jo v ponedeljek zvečer podelili v zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Li-sinski. Josipovic je bil izbran za najboljšega skladatelja in sicer za avtorski album sodobne klasične glasbe Passo sempio. Kipec porina je namesto Josipovica, ki se prireditve ni mogel udeležiti, prevzela pianistka Katarina Krpan, ki igra Jo-sipoviceve skladbe na omenjenem albumu. Josipovicev album je bil nominiran tudi za najboljši album klasične glasbe in najboljšo produkcijo. Na prireditvi v Zagrebu so sicer podelili več porinov za dosežke v klasični in jazz glasbi. Po dva porina sta dobila čemba-list Pavao Mašic in jazz glasbenik Miro Kadoic, medtem ko je porina za življenjsko delo prejel slavni hrvaški hornist Radovan Vlatkovic. Porin je nagrada Hrvaške glasbene unije (HGU), ki je letos podelila prestižne kipce v 52 kategorijah, za katere je prejela 1546 nominacij. Porina za pop in rock glasbo so podelili 5. maja na Reki. (STA) zn - Generalni sekretar Ban KiN Moon si je pri nogometu zlomil roko NEW YORK - Generalni sekretar ZN, 67-letni Ban Ki Moon je konec tedna med igranjem nogometa z diplomati padel in si zlomil roko, je povedal tiskovni predstavnik ZN Martin Nesirky. Pojasnil je, da bo imel Ban prihodnjih šest tednov roko v mavcu, sicer pa zlom ni bil kompliciran in se počuti dobro. Generalni sekretar ZN se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opravičil za svoj videz, ko se je v ponedeljek sestal s panamskim zunanjim ministrom Robertom Henriquezom, ter se pošalil, da mu zlom ne bo preprečil rokovanja ali pisanja. (STA) BEOGRAD - Srbski premier in finančni minister Mirko Cvetkovic (na sliki) zaradi okvare na srbskem vladnem letalu falcon ni mogel odpotovati v Bruselj, kjer bi se moral včeraj udeležiti zasedanja finančnih in gospodarskih ministrov Evropske unije, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Srbija, ki je marca postala kandidatka za članstvo v uniji, je bila sicer tokrat prvič povabljena na tako pomemben sestanek povezave, so sporočili iz srbske vlade. A Cvetkovic je moral zaradi okvare na letalu ostati doma. Srbska vlada ima sicer po zadnjih podatkih na razpolago dve letali - lear-jet 31a, ki je bil proizveden leta 1991, in falcon 50, izdelan leta 1981. Kot navaja srbska tiskovna agencija Tanjug, je imel doslej več težav z okvarami falcon. Sicer pa je Srbija po poročanju Tanjuga, kar zadeva vladna letala, v primerjavi z državami na zahodnem Balkanu med skromnejšimi. Tako na primer vlada Republike srbske razpolaga z letalom cessna 525, katerega vrednost je ocenjena na najmanj pet milijonov dolarjev in ki spada v kategorijo najsodobnejših modelov za VIP polete. Hrvaški državni vrh lahko računa na luksuzni challenger CL 612, ki je stal 18 milijonov dolarjev. Makedonija, ki je leta 2004 v letalski nesreči v BiH izgubila takratnega predsednika Borisa Trajkovskega, pa je leta 2005 kupila learjet 60, za katerega je plačala 11 milijonov dolarjev. Tudi Slovenija je leta 2001 za 33 milijonov dolarjev kupila falcona 2000 EX, a ga državni vrh ni uporabljal, saj je javnost ujezilo dejstvo, da bi se politiki okrog vozili z luksuznim letalom. Letalo so imeli nekaj časa v najemu v ZDA, od leta 2009 pa je bilo parkirano na brniškem letališču, potekala pa so nadaljnja pogajanja za njegov najem. Vlada je nato aprila letos sklenila, da ga proda. (STA) www.primorski.eu1