xa koristi dolov-||u4«tvo. Delov* 00 opravičen» do •a ker produciro|o. This po por lo dovotod to ths intereete of tKo working close. Work-#ri are entitled to oil who« thev produce. lour»" a »«oond-claM IHo. f, I90T, »t »«»• P«»* offt«-a »i Ctilcafo III. uud»i tb. Act of Cou|r«M ot M.reb Ird IKTft. Office: 2146 Bluo Island A**« 1 ■ "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! no številko v oklepaju-ki ae nahaja polog vašega noelovo. prilepile-nega a podaj oll no ovitku. Ako (¿24) jo Številko tedaj vam • prihodnjo številko našega lieto poteče naročnina. Proei-mo, ponovite |o toko|. Stev. (No.) 223. Chicago, 111., 19. decembra (Dec.) 1911. Leto (VoL) VL Proč s prazniki! socialistom pregled. Tb je najnovejšo geslo, ki je /a gbdalo M sveta v črnem rimskimi vatikaiiu . Ha,m nezmotljiv vatikanski "jetnik", ki praznuje vsako loto 365 gtiriindvajseturnih praznikov, je prišel »lo zaključka, da ima rimsko - katoliška cerkev vendar le preveč praznikov, obenem ae je pa tudi spomnil, da teh ni postavil Kristus, ki je bil prvi propaga ter tega svetovnega na-ziranja. ergo, proč ž njimi. Kaj neki imi je potisnilo pero v roko, ko se je pripravil, da napiše tozadevni motu proprio? Nekater-niki — in to so gospodje v črnili talarjih, ki jjm je delo sploh nepoznano — trdijo, da je dala papežu? današnja grozna beda povod k tej baje človekoljubni odredbi. Delavnim slojem naj bi se dalo več prilike zaslužka, ob enim pa naj bi se omejilo kar le inogo- j če brezdelno pohajanje, posečan-je gostiln in, kar je glavno, pri-sostvovanje pri takih priredbah?, ki okužujejo že itak k slabemu nagnjeno dušo. Drugi zopet trdijo, da je inkati povoda popolnoma drugje in ti imajo menda naj-bolj prav, ker trdijo, da je hotel 1 papež z svojo odredbo priskočiti na pomoč denarnemu žaklju, kateri hoče i ¿rabil i vsako uro delavčevega življenja v svojo zasebno korist. Srce boli gospode kapitaliste, če vidijo v zeleni naravi ftetajočega delavca, katerega bi pač s jiopolnoma drugačnimi občutki istočasno gledali v svojih zaduhlih in zaprašenih tovarnah. Srce pa boli tudi črno svoja t, ko čita na vogalih cest skromna vabila ki vabijo delavsko paro na shode in predavanja, kjer se j hrt nudi prilika izobrazi*», tiste izobrazbe. ki jo rimski in vsak drugi klerikalizem bolj črti kakor svoje najhujše sovražnike. Toda bodisi kakor koli. Za nas kot delavce nima omenjeni moto pro-prio prav nobenega pomena, kajti kapitalistične dnižbe in posamezni kapitalisti družbe .so si že v davnih časih izposlovali od raznih papežev dispens od (praznovanja ne samo praznikov temveč tudi vseh nedelj v letu. Delavcu je praznik in nedelja le v toliko poznata. da ea kapitalisti take dni dvojno izkoriščajo, ako dela. ne da bi jim prišlo na misel,'"da bi ga po vseh božjih in naravnih zakonih morali tudi dvojno oškodovati. Za nas torej papežev ukaz nima neposrednega pomena in vendar ga z navdušenjem po zdravljamo. Prepričani smo namreč, da bo odprl oči tisočim in tisočim delavcev. ki so doslej sle po verovali kar koli se jim je na-tvezilo. Odprle se jim bodo pči in na podlaffi papeževega motu propria se bo pričelo novo. veselo gibanje, katero tudi za nas ne bo ostalo brez posledic. Prav resno se bodo začeli delavci zanimati j za vprašanje: zakaj zanje ni nedelj in tudi ne primerne odškod-1 nine za nedeljsko delo. Odmorni dopusti bodo za dobil i tisto važnost. ki jim gre in zadostovalo ne bo, če so le na papirju zajamčeni, temveč to zajamčeno pravico se bo moralo tudi realizirati in izpopolniti. Delavci bodo prišli do spoznanja, da ga današnji mogot- j ei smatrajo nemi živini, katero se | lahko izkorišča do skrajnosti. ' brez ozira na delavčevo človeško dostojanstvo. Rimski nnnee nam je torej s svojim ukretpom morda napravil večjo uslugo, kakor bo njemu in njegovi gardi prijetna. Od delavstva je pa odvisno, da ponudeno priliko izrabi do *kra.j-nowti rn pneustroji iz slaibega na ' mena dobre posledice. Proč torej s cerkvenim prazni ki čimprej tem bolje, za nadomestilo pa bomo poskrbeli že sami kakor bo odgovarjalo našim potrebam. — Ruska socialistična organi- . zaeija v Ameriki ima svoje zborovanje o božičnih praznikih v Chieagu. — Velikanska socialistična tie-m o ns t racija se je vršila pred jed-nitn tednom v Mexico City, glavnem mestu Meksike. Socialisti so priredili obhod po ulicah, ktere-ga se je vdeležilo več tisoč delavcev. Demonstracija je vodil sodr. (iuitierrec de Lara. Kolika sprememba v enem letu. Za časa Dia-zove vlade je samo beseda "socialist" že spravila človeka v zapor. — Socialisti v Kusiji so apelirali na mednarodni socialistični biro za univerzalno gibanje v jirid BociaUlemokratičnim poslancem iz prve dume. ki so v ječah rakli nastopa proti vladi po izvolitvi, (ii-banje v Rusiji je že na nogah, da si ga car z vso močjo zatira. Naprednejši poslanci v sedanji ruski dumi soglasno zahtevajo, da vlada predloži dumi vse tozadevne sodne akte in da revidira obravnavo. — Na Dunaju je bila preti kratkim kokisalna protestna demonstracija proti vojni v Tripolisu. Govorili so med drugimi tudi so-dirugi PemeBtorfer, 1 >a*z>neik> t italijanski socialist Oliva in Mihael Varandian v imenu turškega proletariats. — Socialisti v Angliji so s svojimi zadnjimi številnimi zmagami ob času municipalnih volitvah tako prestrašili tamošnje kapitaliste, da zadnji sedaj organixujejo aoitisocialistično unijo med delavci. Kapitalistični listi prerokujejo. da bo Angiešfca v par letih v socialističnih rokah, ako bo šlo tako naprej. =3= SODRUO FRANK SOUKUP iz Prage, bivši socialistični poslanec v avstrijsko m državnem zboru, ki ne sedaj" ñiñdi melt čeSkimi so efoHati v Ameriki ___________________________ ovaor 4.- »ov več. Za kapitalističnega kan-674.500 bušljev pomladanske pše- Idi data so agitiraVi lastniki in lust- nice, 3,959.000 bušljev zimske pše- nice nesramnih hiš. trgovci s člo- nice, 7,197.090 btuljev ječmena, veškim tnesotn, ki lovijo proda- 486.130 bušljev i/i. 9,386.395 bu- jalke po velikih trgovinah. Kapi šljev krompirja in 3,246.2(H) ton talisti so najeli na volilni dan čez sena. Dasiravno je letošnje letina tisoč avtomobilo /h agitacijo. Najboljša Boličnica za sociali-so novi naročniki na " Proletary». Splošen pregled. Splošen pregled. — Kronanje angleškega kralja indijskim cesarjem v Delhi.'Indija, ki »e je vršilo 12. t. m., je najnovejši špektakel barbarske civilizacije. svetovne sramote. Kralj je imel sel roj v Indiji 42 avtomobilov z zlatimi okraski. KHearM ki razglasili 200 mil ionom izstradanim Indijcem kraljevo pro-klamacijo, je spremljalo 24 trobentačev s 'srebrnimi trombami, ki so stale $¡2400. Zgraditi so morali 60 milj železnice nalašč za kraljevo kronanje, kar stane lačni narod $500.000 Umetalni ogenj po vsi Intliji na večer kronanja je stal $250.000. Zlati lonec kralja in kraljice, okrašen z diamant?, kar civilizirani barbari imenujejo "krona", predstavlja več milijonov krvavega denarja, izpreša-nega iz napol živih azijatskih kost njakov. To je slika, ktero si po vsi pravici lahko obesi sam režeči satan nad svoj tron . . . Slika kralja Jurija V. odetega v škrla-tu. zlatu in diamantih, z zlatim pmkrom na glavi, sedečega na visokem kupu krvavih glav in gor-kih kosrtnjakov prevlečenih z medlo kožo . . . Indija raduj se! JTura! — Španska kronana "afna \ Alfonzo, je — kair je sedaj prišlo na dan — ob času portugalske u-staje v Lismboni v oktobru 1900. ko je "beštja" Manuel dobil "laufpos", hotel iti s španskim brodovjetn nad portugalski? republikance. Ko je kralj Alfonzo zvedel. da je v Lisaboni odpravljena! kraljeva vlada, je bil kakor divji in zahteval je tla mora odmah španska flota pred Lisabono na pomoč Manuelu. Kabinetni predsednik Canalejas se je temu ostro protivil, in ko je Alfonzo iradi tega dobil pod nos Se od angleškega in francoskega poslanika, se mu je takoj ohladila vroča opičja kri. — Poljedelski pridelek. Zedin-jenih držav znaša tekoče leto po poročilu dr. O. M. Chappela, direktorja vladnega biroa za letino, 281.366.600 bušljev koruze proti 354.506.500 v preteklem letu; da- tnanjša od lanske, vendar se v sled zviaanih cen ceni na $388,991.154 prot $362,470.791 v prešnjem letu. — Avstrijski parlament je pre.l nekaj dnevi z večino zavrgel predlogo za pro«: uvoz • mesa ilt klavne živine iz Srbije, Italije in Argentinije. Socialisti so se z največjim naporom borili /a to predlogo, kajti s tem bi se omejila neznosna tira gin ja v „Avstriji, toda propadli. Proti njim so se združile vse stranke v parlamentu, tudi slovenski klerikalci, ki "tako Iju-J>ijo" lačni narod slovenski. Cr-viva avstrijska vlada hoče, tla bi podložni narodi izdali zadnji vinar za kanone in za nove bojne pošasti na morju, a cenenega živeža jim pa ne privošči. — Vedno večji nemir in nezadovoljnost narašča ine 1 italijanskim delavstvom vsle.l vojne v Tripolisu. Italijanska vlada seveda strogo cenzurira vsako vest o prot i vojnem gibanju. Buržoazno Socialisti smo lahko z izidom volitev zadovoljni. Nad mestom, v katerem smo dobili preko 50 ti Boc glasov bo kmalu vihrala rdeti a zastava svobode, enakosti in bratstva. To vedo tudi kapitalisti, zategadelj se tudi ne vesele zma-fre. ki jih je stala 150 tisoč dolarjev. — V Pennsylvaniji i«* Morgan vstanovil družbo za pospošovanje verskega čuta. Ta družba je izdala vprašalne pole v Mc Rees Koeks, l*a, v katerih so naslednja vprašanja za vstople Člane: "Je li prosilce član unije?" "Lože?" "Se imenuje socialista?" Ni čudo, da so delavci versko družbo, katero je financiral ban kir Morgan, takoj ob vstanovitvi sumničili, da ni nič prida. Pod verskim plaščem hočejo kapitalisti vzgojiti vohune, ki bi vohunarili za korist izkoriščeval cev. ki bi radi vedeli, ako so njih delavci člani unije in socialisti. Nesramnost in predrznost kapita- KONGRES Nižja zvezna zbornica v Wa-ahingtonu je 11. t. m. s 300 glaso-vi proti jednemu sprejela Sulzer-jevo resolucijo za razVeljavljenje ruske pogodbe z 1. 1832 vsled kon-roverze z Rusijo glede židovskih > o to i h listov. 1'ogodba. če odoltti resolucijo tudi senat, ima odpasti »o preteku enega leta. Berger je glasoval za resolucijo. 12. t. m. je kongres sprejel Shervvoodov penzi jonski zakon za po veča nje mesečne penzi je v|>o-cojenim vojakom i/, civilne vojne. Sodrug Berger je predlagal, da zbornica sprejme njegovo znano predlogo za starostno zavarovanje kot dodatek k Shervvoodo-vemu zakonu. Zbornica je jakpa-da |»redlog odklonila. V svojem kratkem govoru za »milog je sodr. Berger dejal: "Jaz rr»pektiram veterane iz civilne vojne. Toda vlada je vseeno preliberalna s starimi vojaki. V 46 letih po preteku vojne so veterani prejeli čez 155 milionov dolarjev pokojnine, sedaj jim pa hočete dati še 50 milionov več. Jaz bom kljub temu glasoval za Sher-vvoodovo predlogo, ali opozarjam zbornico, še na en razred državljanov. kteri vsak dan »riskirajo svoje-ude in življenje _za_ blago bit družbe. Ti državljani so naši delavci. Mi vidimo, da je v Zedinjenih državah vsako teto ubitih več delavcev in ranjenih kakor je bilo vojakov v eivilni vojni. Uprav zadnjo soboto je čez sto premo garjev izgubilo svoja življenja vsled eksplozije v rovu. O takih katastrofah beremo v časopisju vsak dan. Tn koristni tlelavci dobe povprečno komaj letnih $476 v mezdah. Kako si morejo torej kaj prihraniti za stara leta? bi delavci le »'ii teden ustavili delo, vi gospodje vi morali iti domov, ali pa tukaj stradati. Jaz verujem \ penzijoniranje boriteljev v indu striji ravno tako, kakor v penzi joniranje boriteljev v vojni. Dajmo pokojnino "modrim" in "sivim" veteranom iz civilne vojne, toda dajmo jo tudi sivolasim veteranom iz vsakdanje industriel ne vojne, dajmo pokojnino starim in onemoglim delavcem! Pravica to zahteva." Socialisti na delu. časopisje v Italiji sedaj napada Avstrijo in Nemčijo radi simiwtij listov res ne poznate mej. s Turčijo. — Predsednik Taft je v svoji — Samuel Gompers. predsed- poslanici dejal, da se budo t rastni k ameriške delavske federacije, jani. ki so prelomili Shermanov je zadnji teden izdal okrožnico protitrustjanski zakon našli neke-glede afere Mc Ñamará na vse u-, '-,ra dne v ječi. ni j. V okrožnici brit ko toži, da Radovedni smo. kako bo Taft nasprotniki na vse mogoče načine uresničil svoje besede. Do danes izrabljajo samoizpoved Mc Nama- še niso poslala sodišča trustjanov, re na škodo linijskega delavstva, ki so kršili Shermanov protitrust-"Če sta dva linijska delnvea fa- janski zakon, v ječo. Zločinske natično kriminalna ali kriminalno trust jane so še vedno kaznovali z fanatična, zato niso člani niti od- denarno globo. Trust jani se pa to-borniki unij moralno ne zakonito liko zmenijo za denarno globo odgovorni", pravi Oompcrs. , kot za lanski sneg.. Pravzaprav . n— Obešanje v gledališču. Rev. ao jim denarne globe še všeč, ker W. Turner zamorski predikant v imajo priliko povečati profit s Jacksonu, 0a., je imel biti obešen podraženjem produktov in znižan-radi umora. Sodnik je tako odlo- jem delavskih plač. čil. Ker je pa bilo dvorišče v ječi — Modernistovska prisega. Ro-premajhno za mnogoštevilne gle- j tenburški škof Kepler .je ukorif dalce in ker je ravno tisti čas jH profesorje tiibinške bogoslovne padati dež in grozil pokvariti fakultete, ker niso hoteli priseči "zabavo", je šerif odredil, da se prot i modera istovske prisege. Iz obešanje izvrši v bližnjem gleda- Ki™« «o dobili modernistovski liscu. Na odra so postavili vešala profesorji ukaz, da ne smejo več in lepo "pod streho" vpričo mno- izvrševati opravil dušnega pastir stva. Neki list poziva vlado, naj zazame odločno stališče napram temu vprašanju. gib delavcev obesili zamorca. Da li je občinstvo po dovršeni "predstavi" tudi navdušeno ploskalo, o tem poročilo molči Živela ame«JB riška civilizacija 1 Dvomimo, da Sodrngil Nal list ja naša naj bi se kaj takega kedaj zgodilo v močnejše orožjel NJegnjmo gal Turčiji! Podpirajmo in širimo gal Agitl — Job Harriman. so<'ialistični rajmo, da bo "PROLETAREO" kandidat za župana v Los Angelos ! še večji in močnejši! Delavstvo je dobil 52 tisoč glasov. Njegov bre* svojega časopisja Je kakor nasprotnik je dobil 31 tisoč gla^ iivljenja bret solnca. — Kontroverza z Rusijo. Car jeva vlada v lVtrogradu je s{>o ročila ]»o svojem poslaniku v Washingtonu. tla je užaljena radi Sulaerjevc resolucije, kteri» je sprejel kongres. Resolueija namreč se glasi, da je Rusija kršila po godi m) z l. 1832, vsletlčeear morajo Zedinjene države to |>ogodbo pretrgati. Predsednik Taft je nato vzel stvar v svoje roke v sporazumu s tremi člani senatnte-ga od«;ieika za zunanje andeve in včeraj (18. dec.) je formalno obvestil Rusijo, da omenjena pogodba iz leta 1832 neha eksistirati 'z dnem 31. deecmbra 1012. S tem je Taft Tiarvzel jako kritično stališče. Ignoriral je sklep kongresa in počakal ni, kaj še sklene senat, pred terega pride Sni zerjeva resolucija v pretres in končno odločitev-. Težko je reči, kaj se bo še Skuhalo iz teca. Očividno je. da ameriški kapitalisti — zlasti Harvest er trust. kteri eksportira v Rusijo razne stroje — nasprotujejo pretrganju pogodlve na ljubo žitbmskim državljanom. Tn Taft je slišal glais svojih go«potlarjev. — Rusija in Perzija. Perzija je naprosila Turčijo za pomoč prmti Rusiji. Turčija je baje obljubila, da v slučaju krize pošlje 400,000 vojakov v Perzijo proti Runom, ker smaltra obrambo isla»-ma v Aziji bolj važno kot pa vojno z Ttalijo radi Tripolisa. Rusija je podkupila; dvajset člantvv perzijskega parlamenta, da odstopijo in onemogočijo vsakp delo v parlamentu. Rueijal upa, da vsled tega kalbrnet perzijske de prisiljen odsloviti Američana Shtadera. Bojkot proti angleškemu blagu se širi po južni Perziji. V Milwauke. Kapitalistični časopis "Denver Express'*" v Den vera. Colo., je poslal [»osebnega preiskovalea v Milwaukee, tla preišče delo tamošnje socialistične uprave in j>oro-ča gola. dejstva Preiskovalec Raymond Evans po imenu, kteri se je mudil v Milwaukee par mesecev, >oroča sedaj v " Kxprensu" sledeče: "Leta 1910 je bilo v Milwaukee investiranega $18.000.000 novega kapitala. Do 5. okt. I. 1911 je pa skupna investaeija kapitala narasla na $38,347.550. To dejstvo se nikakor ne strinja z govorico in trditvijo v gotovem časopisju, tla je padla trgovina in oslaltel capital, odkar so socialisti tamkaj na krmilu. Resnica je, da trgovina in industrija nista1 niti malo prizadeta vsled socialistične vlade,, pač pa je povsod napredek. Jaz sem pregledal zapiske in številke, na same besede ne dam dosti. Cestoželezniška drtLŽba je leta 1908 vozila 74.965.527 oseb in pri-nosa je imela $3,199.097; 1. 1909 80.722.138 oseb in prinosa. $3,441.-292, 1. 1910 pa 88,073,337 oseb in prinosa $3,755.769. Letos bo pa število potnikov znašalo okrog 91,500.000. V slatbih časti ljudje ne zapravljajo nikljev na karah. Y Milwaukee pa trosijo vedno več nikljev. Bančne vloge znašajo leta 1908 $1,810.827.690: i. 1909 $2,113.313.-509 in 1910 $2.340.028.743. Dohodki ]>ošte: 1. 1908 $1.400.271; leta 1909 $1,475.306 in 1910 $1.630.-348. Te številke so nosnete iz uradnih zapisnikov in imajo namen dokazati, tla se je splošni .trgovinski in indtHitrialni j>oložaj v Milwaukee ob ča~sn socialistične uprave «lokaj izboljšal. , Toliko, kar se tiče materialistične strani. Olede humanitarne strani je pa v Milwaukee v tem ln*at-ketn času nastala velika in .važna sprememba. Nedolgo tega je uprava ustanovila v 14 wardi "otročjo postajo" za prosto zdravniško po-strežlK) deci revnih mater. Tam so zdraivqrki in post reški nje, kte-re je treba le poklicati. Lansko leto je v devetih tednih v isti wardi umrlo deset otrok; letos, odkar je "otročja postaja" pa sta v istem času umrla le dva otroka. Ni čuda, da hočejo socialisti bodoče leto odpreti nadatljnih enajst "otročjih postaj" v mestu. Te "otročje postaje'' označujejo socialiste kot človekoljube. Mestni zdravstveni oddelek se odlikuje po svojih prostrh nasvetih, strogem pregledovanju tvomic in prostih predavanjih o sanitarnosti in zdravju. Mčstni irpravitelj finhne Carl Dietz je našel v pisalni mizi čop zaprašenih in pom eč k an »h papirjev, ko je nastopil svoje mesto. Ti papirji so bili stari mestni budget (proračun.) Sedanji budget "nepraktičnih" socialistov je pa lepo vezana knjiga na pisalnem stroju vpisanih listov, na kterih je natančno zabelježena, tudi najmanjša malenkost. Novi budget zopet označuje ne samo napredek temveč tudi po]>olno gospodarsko in financijelno sposobnost socialistične uprave. Oeslo uprave je "sistem".. Mesto tma danes točni inventar, česar še ni bilo nikdar poprej. Vsaka brizgal na požarne brambe, vsaka najmanjša priprava, da. še celo svinčnik, kteri je mestna lastnina. je zabelježen v inventarju." Vsak komentar .je nepotreben. Želeti je le, tla bi še več nepristranskih ogledovaleev prifilo v Milwaukee. za cleveland in okolico je zastopnik Proletarca A. Gradi sher, 1158 e. 61. Str. Pooblaičan je *pobirati naročnino, kolektati oglasa in urediti sploh vsa potla tičoče se Proletarca. iPROLETAREC UST ZA llfTKKKIB DELAVSKEGA LJUDSTVA. (UHAJA VSAKI TOREK. Laataik im iaSaJatelj J«foslovaa*ka delavska tiskovna dražba v Cbkac«. III. «•ročni«*: Za Amirico fI 50 u c*io leto, ISc s« »o* UU. Za Evropo $2 M c«lo loto. fl u pol UU. __ _ /V J bivali i * im m—Up i»**f mmmmmUi tudi STARI naslov. PROLETARIAN OvMd «od published Ivmt Tumbat by iMtfe Slavic Workacfl'f hiMtehlaf Conpaay Okay o. iilUiob. Glasilo Slovenske organisacije Jugosl. socialistična , Zvese v Ameriki._____ rr»uk l'wdllp«c. rr«sld«ut; Kruiik Podboj, Secretary; Krank JtoriM, Treuarar, Frank Petrič I Hir-irt/irii Jo«. Bratkovič j direk torij. »omcbiptiom rates: United States and Canada, UJO a year, 75c lor kali year. Foreign countriei U a year. $1 for half year. i#turuinc rates on afrctment. NASLOV «ADDRESS): "PROLET*REC" Miti*- Island ave. Chicago, 111. Militarizem in socialna demokracija. ►Svetovni mir je idealna želja o kateri se nikakor ne more reci da je ideal večno nedosežen cilj Človško družbo si prav lahko mislimo tako urejeno, da izginejo iz nje razlogi sovraštva, povodi voj ne in a temi tudi vojna saina. Taka drudbba je smoter" aocalne demokracije. Uresničenje socializma pomeni izenačenje interesov postaviti interese skupnosti, v kateri so zavarovani interesi vseh posameznih delov — to je naloga socialne demokracije. Socializem je svetovno vprašanje. Dandanes, ko vlada kapitalizem, ne more nobena dežela, nobena občina, noben posameznik živeti socialistično. Raznovrstne socialistične ali komunistične kolonije, ki so jih osnovali posamezni idealisti v raznih deželah, so morale propasti; bile so utopije, za katere m prostora na kapitalistično urejenem svetu. Rušiti se mora kapitalizem v vsaki deželi posebej, aii pasti mora povsod, da i*a»tajne temelj za novo družbo v smislu socidiztma. Ta cilj je tako velik, da se se dandanes zdi marsikomu utopičen, nedosežen. Če bi »bili socialisti nekoliko bolj ponižni, pa ne sanjali o vsem «vetu — no zadnjih tleh znane zemlje; kapitalizem osvaja zadnja tla za izkoriščanje in zadnje trge za množitev profita. Piostora za razširjanje ima kapitalizem od dne do dne manj. Novih krajev za izkoriščanje ne bo mogel več pridobivati, zakaj lune ne morejo anektirati. Izkoriščanje mora tam »postajati intenzivnejše. kjer »e že itak vrši. Neprenehoma išče nove obiike v ta namen in jih nahaja v kapitalističnem združevanju; karteli pri nas, trusti v Ameriki so neizogibni sadovi tega razvoja. Ta pot, ki vodi kapitalizem na vrhunec, pripravlja njemu padec, socializmu pa tla. Ali dočtm vidimo v kolonijalniii vojnah n v diplomatskih spletka-rijah, s katerimi se ima deliti plen kapitalizma, tem strašnejše grabljenje, čim manj ostaja »e za grabež; doeim vidimo v teh pojavih razločne stofpnje kapitalističnega razvoja, naraščajo druga znamenja rojstva družbe, ki je že spočeta. Kamorkoli prihaja ka-pital izem. mu sledi socializem za petami. Komaj se novi prišliec o-zre po svoji plantaži, opazi že svojega nasprotnika, In kjer padajo stare oblike, živeče še iz prekapi-talističnih časov, se javljajo med onimi, ki jih rušijo, že prvi pionirji dobe ki ima šele priti. Vse novejše revolucije, ki naskakujejo trdnjave preostalega fevd a listna, | ?e razlikujejo od nekdanjih pre* obratov, ki so polagali temelje kapitalistično buržoazni družbi. Te revolucije niso socialistične; bilo bi nesmiselno, le pomisliti, tla bi mogle biti socialistične. Ali vsa-ka ima nekoliko socialistične primesi. In vsaka nova jo ima več. Turška jo .je «nela in perzijska in portugalska; in največ jo ima ki tajska-. Vse te revolucije niso ¡k>-snemanje, ne gredo te za tem, da odpravijo zastarele o/blike. ki so oostale ne vzdrži ji ve, ampak si skušajo takoj priboriti, kar so si drugi narodi priborili šele dolgo po svojih revolucijah; celo prehiteti jih izkušnjo. Kitajska revolucija ima cilje, katerih še evropej-ski in ameriški narodi niso dosegli. Kapitalizem raznaša dejstva in ideje po svetu. Ootovo ne namenoma. Evropski izkoriščevalci niso «li razbijat vrata in rušit zidove. ki so Japonsko in Kitajsko 'oeili od ostalega sveta, da bi tam vzgajali kolektiviste in socialne revolucionarje. Ali njih prokletst-vo je, da ne morejo v-rst, ki so se otfprla njihovemu profitarstvu. zaloputniti pred nosom posledicam profitarstva. Pota se niso skrajšala le koristoljubni trgovini. temveč tudi izobrazbi, spoznanju in idejam. Nova tovarna v tuji deželi ustvarja nov dobiček, ali tudi nove sužnje. Kitajski štu^ denti, ki hodijo v Evropo in Ameriko študirat, ne morejo biti sle-n izven vscnčili.škega poslopja. Marksove nauke, ki jih je moral sam šele s težkim trudom izvajati in vlivati v besetl-c. dobiva najmlajša generacija v najbolj oddaljeni deželi že zbrane v roke. Pogoji socializma se iznačujejo >o vsem svetu. Najbolj zaostale ležele se približujejo najnaprednejšim. Svetovni kapitalizem /e skoraj gotovo dejstvo; svetovni socializem ni več utopija, temveč cilj, kateremu se približujemo z velikimi in naglimi koraki. Ali še vedno je to ideal. Sedanji svet je kapitalističen in v njegovih mejah je svetovni mir utopija. Nobena državna pogodba, nobena etična teorija in nobena agitacija za dezertirauje ne more preprečiti vojne, če je sila konkurenčnih razmer v kapitalistični družbi tako velika, da jo prov-zroči. Kakor je bila blazna misel, da bi se razbili vsi stroji, tako je nezrela misel, če bi se dalo orožje kratkomako spraviti iz sveta. (V je svetovni mir ideal socialne demokracije, vendar ne more biti njena taktična naloga, da hi se bojevala za neinogoec. Ranoro-ženjc v tem smislu, kakor ga propagirajo meščanski filantropi, nima ničesar opraviti w socialno tle-mokrattfnimi zahtevami. Če pravi socialna demokracija s "Militarizmu nobenega moža in nobenega groša", ima za to vse druge razloge. Da lih spoznamo, se moramo vrniti k vprašanju: 41 Kaj je militarizem in kafcšen je". To pa storimo pri prihodnji priliki. Gorkijev "škandal" -delo ruskih špijonov. Znano je, kako je pred petimi leti Maksim Oorkij, slavni pisatelj tuski, prišel v New York in kako so ga tam iz hotela postavili na cesto vsled "škandala", nad kteri m se je zgralžal ve* 44 boljši ameriški svet". Oorkij je bil na pragu Amerike, čim je prišel osramočen, diskreditiran in globoko u-žaljen je bil prisiljen zapustiti "deželo svobode", ktero je poprej toliko re&pektiral. Seveda, sramotilo ga je boržuazno američanst-vo. ne pa razredno zavedni proletariat, kteri se je krepko potegnil zanj in kteri ga &e danes spo-1 št nje. Oorkijev "škandal"; še danes ni pozabljen v Ameriki. Oživljajo ga zlasti razni popovski hinavci, kadar hočejo oblatiti socialiste, ua negujejo " prost olj ubimstvo." kazal gostom brzojavko iz New klop, ne pove stvarno pravzaprav Njeguš dejal, da bi rad pt> u« Yorka', v -kateri je bilo rečeno, da ^ničesar, kar ne bi bilo že znano iz tudi v parlament njegov pastork, ki je bi1! v službi in zaradi prestopka orožnega pa-1 vorom ie Pavli». ».».. ♦ «" "T gotovega Mr. Oaylorda VVilshire Lnta. -to^ v New Torku Kojen je NHm|a Njeguš dne 14. šel proti sredi, vabeč NiLu («orkij je bil ve« navdušen za decembra 188« v Sibeniku, pristo- naj gre ž njim. Ta pa je deiT£ to pot in selaskavo ura*.I vA»e- jMl v Drnil v knmskem okraju, itak ne cazume dosti *Vora ^ nki. Omenilje, da vzame seboj le hrez konfe«ije ,ne(*ženjen, mizar tla mu ugajajo govornike^' ll prijatelja Burenina, kteri bo ob Lki pomo^Ilik. Dogodek, na ka". ste. Ve. zamaknje^Ie enem tu-1, njegov tolmač. M.da- rem je osnovana obtožba, opiauje poslušal govornika * me Andnaeva je pa imela med kakor je /llHU Une 5< oktoUrH\ Kor je b„ N>^ev o5 tem časom Hi na Francosko. Ona raed govorom tir. Adlerja ob 1.40 pijači (Nikola i je strogo ^ govori krasno francoščino in pri-1 ■ 1 J airogo izo«. Sedaj je pa prišlo na dan — kakor pride vsaka lumparija enkrat na dan —, da je bil Gorkijev "škandal" v New Yorku — delo ruskih špijonov! Skrivni policaji v službi barbarskega ruskega carja so na prefrigan način fabrici-rali ctdo afero, samo da bi Oorki-ja osramotili pred ameriškim svetom. In to se jim je posrečilo. Carjevi tajni vohuni so namreč tako lisičji in prefrigani. da bi prevarili in o^ amotili tudi samega satana, ako bi jim to cnr ukazal. Sedanje razkritje je pokazalo, da so bili carjevi vohuni Uor-kiju kot glasoviternl? revolucionarju vedno za petami kamorkoli se je obrnil; bili «o ž njim na vsakem banketu in sestanku na njegovem potovaniu Rili so ž njim na vsakem .shodu, kterega so priredili socialisti njemu v počast v vsakem kraju ---------- In kdo je razkril t<> satansko delo ruskih špijonov? Nihče drugi kakor V. Nikolajev, bivši šef tajne ruske policije za inozemstvo. Drugače bi sploh ne bilo prišlo na dan. Nikolajev je spisal celo serijo člankov pod naslovom "Carjeva dolga rr.ka v Ameriki" in te članke je p iobčil 44Month-Magazine" v New Yorku. Članki \Tsebujejo senzančno odkritje o sistematični špionaiži carjevih vohunov v Ameriki. ' dede Oorkijeveg?! "škandala" piše Nikolajev sledeče: "Marsiktcri povprečni Američan se ho začudil, ko zve. zakaj so bila mnogim znamenitim ruskim revolucionarjem vrata zaprta V New Yorku. Washingtonu in v javnosti sploh. Zgodilo se je to vsled mahinacij ruskega vohunskega sistema. Takozvani škandal fJorkega je bil — na svojo sramoto priznajem — deloma moje delo. Trepov, kteri je nasledil Pleh-veja, umorjenega z bombo, mi je pisal iz Petrograda, tla je slišal, tla namerava (»orkij. ki je takrat bil v Hegingforsu, potovati po Evroem karto na (»orkijevo zvezo z A udri-jevo. ktera ni bila njegova zakonita žena. V Berlinu je (iorkij stanoyel v Charlottenburgu v privatni hiši. ki jo je zanj nabavil njegov književni zastopnik z naineuom. tla se izogne preobilnemu številu obiskovalcev. Neki Rus. kteri je že delj časa bival v Nemčiji, je obiskal Oorkija v spremstvu gotovega Zellera, kterega mu je predstavil kot dozdevnega nemškega žurnalista. Dotični Zeller je pa bil moj tajni agent; bil je v zvezi z mnogimi nemškimi pisatelji: dr. Nathanom, dr. llartom, ,haupt-manom rn z mnogimi drugimi. ZHler je z lahkoto aranžiral literarni sestanek in večejo v hotelu Raurer kamor je bil povabljen (Jorkij, madama A udri jeva in več nemških pisateljev Ta sestanek se je vršil jedno nedeljo v marcu iKa 1fK>f» in takrat se je pretresal načrt Oorkrjevega potovanja v Ameriko. Oorkij je no- U>7iv n J< ,i"rkt',,,\W « P«*»« - i" polegla prva da pa „i (x>.an Z TrtTn Z* bolj*,, namlil te vzam« tnd.An- lnjavl. T„laj MO nf.kMeri „I.Uko- o,U„v„r,n z„ ,leja„j,. J< dri je vn o «boj v Ameriko. Zape- v>lci KHl(.rije Z(frabiH atPnta1or 1 ' ljivo mu je «likal, kako Amer.kan- JH . revolve„ „lu j(. vzel ^,pzni;ki ct spoitiijejo tzohraietie ženake >n | valuibenec Knlii.scli, pa je iz. I D«7nn njegov (Gorkijev) uap.h da bo L^, hlUu „tojeiemu nadpoirfni.1 KoZIlO. tolikanj veiji, «ko mu bo n. »tra- ku Ma.ljal n ,„, I - Driava Penns^lvania n... 8l,rt,)<. azujejo pozno priTuQajt)ča po-naj ne gre v Ameriko brez An- L(.(lnikovo Hobo . Sv,vestni ročila o volilni bitki z dne 7. de- drejeve Dr Nathan je tudi oblju- rairuo 0^0V0ril> (la je gtrVllja, Ma cembra V Dauphin okraju je bi- ,,Hl 0oTrW» ,nfr"(hlk| mini »trs Hoehenbunrerja ker .štirinajst soeialiBt^ je smejal Adlerjt vemu govoru ,J .f"18^11 so M V8» okrajna Dejal je tudi. tla je socialni demo- "radniHik<4 In*'8t«< «vzemši dveh, krat. Iz parlamenta so ga eskor- »¡'^^»nembna. Tam biva- polieijo in potem izročili «o skozinskoz socia- „ godlšču M t,uh raznnn cerkvenim v u • i i ... občinam ne gre dobro. V zadnjem Tudi preiskovalnemu šo lniku |j5tu so zaprIi tH (.prkv<. rHJ.» je N j etru s oovedal. da ie hotel u- ,ih dohodkov streliti Hochenburgerja. češ. da se v „„„,.. . — V avstnjski zbornici so so- cijska pisma na Jakoba Schniffa in druge znamenite osebe v new yorskih družabnih krogih. Konec prih.) NJEOUŠEV PROCES. Dunaj, 29. nov. tirtili na deželnemu Nikola N jeguš je .stopil dane« | ne bo več smejal takim rečem pred „svoje sodnike. Dunajski porotnikom ima dajati odgo za svoje dejanje, ki je bilo nezmi selno, pa ga vendar kazenski kon in obtožba, označujeta • kot I pogovoru s poslancem Priinavesi zločin, za katerega se tlela dolga jem. V bližini dr. Hochenburger bta pokora v ječi Mladi Dalm*. ja je bil tedanji naivni minister tiftet' sr jr /motil, ko je mislil,, da|sfurgkl. ki bo tudi zaslišan za pri- ri pravijo interpelanti, °da imajo y Avstriji že dqsti z enim cesarjem in ne potrebujejo dveh. Za dvornega-lakaja zelo spo" «»• "" i umi r.nniitnil ju j- i i • - .. i i • • • popravljajo socialne krivice naše- čo. v pogovoru s poslancem Ding- 1 * je izjavil, da ga časa z revolverjem. Zmotil se | hofertjem. Drugih ministrov ni1 *e 8m<' vlaCItl Hane Cegarsk<^ je, ko je mislil, da bi smrt tega bilo v zbornici, pač pa so bili bli-ali miega ministra koristila njego- U, ministerskib sedežev drugi u-vim idealom. Ali kdo ve, če je radniki, za katere so bili streli iu-sploh mislil to ali ono? Kdo ve. varni. če je res hotel, kar je trdil pri pr- VT. - , , ... vem zaslišanju in v preiskan mL Nj<*"s Je ran|,,,fa (rost,!m-kar trdi zdaj pred sodiščem, da hiše v parlamentarne razpraVë. i Ta j«* tudi lepa ' Kdo pa n di člane cesarske hiše T Ali jih ne živijo avstrijski narodi? In o takih ljudeh naj bi se ne smelo govoriti v zbornici, ki niso zmožni sebe čarja Jovana Njeguša. ki je umrl niti en dan preživeti z ročnim ali leta 1899 v Šibeniku. .Mati Mari- pa duševnim delom! Kje naj se ca. ki je vodila potem sama go-1 pa potem govorit Mar zunaj je hotel? Ali je bila roka. ki je bliskoma posegla po samokresu in, ... . . , . , , , , pognala krogljo za krogljo bre* f'1"0'Je .pml ^«fkim prtKl»- zbornice da bi državni pravdni- presletika v dvorano, res v službi a ; ^l"0 .Je ^ro- ki sodisča, žandarji in policaji jasne glave, ki je tisti hip preso- J°Se,,U 10 16 ^.pr^Mobih delo? jala učinek in posledice? Porotniki bodo imeli s svojim pravore-kom povedati, kaj verjamejo in kaj ne. Psihiatri pravijo, da je Njeguš popolnoma odgovoren za svoje dejanje, ali mnenje psihiat- na Reko. Nikola je vložil — Dober začetek so zvršili šti-svoj delež, ki je znašal 3390 kron. rje dne 7. novembra v Columbus, v hranilnico, a preti kratkim je O. izvoljeni mestni svetovalci, dvignil 2000 kron in šel na poto- Njih prvi predlog bo, da se viso-vani*- ke plače znižajo na 2500 dolar- Obtožnica pripoveduje obširno. I j^v, plače slabo plačanih mestnih rov" še ni stslba' Sodna'^^psihiatri-1 knko ^ PrHiel ki se je iz-1 delavcev pa zvišajo, ja je že večkrat prišla navskriž z u?tl za mw»i«. k vojakom, kjer — V Mehiki imajo se vedno re-mišljenjem mučenega razuma in 86 ^ tako nr *> sodrugi si- Polno™ razdejal z bombami in * pre !. 801n,k1' nh lili, da bi .se odstranil, ker so v J dinamitom, da je sedaj tam, kjer Zll^lČl ri^^l^li. da mu bo škodovalo.) Razni U ^ -toče mesto, groblja do gotiki, ki jih našteva obtožnica, kamenja, opeke, navadna podrti-kažejo, tla je bil Njeguš zelo tem- nH- lz k»tere se dvigata dim in dem^.rn^.t^ndi^^iu;,:;«iin naue jpr, 0.!,,ožr,{T.i' , - . ... politifne Meje. «0,-iaH^i^n de- P " f"'"" 1>rHV,> ,u ^ s,,ov" 8edanjl revoluc'J' v Mrtuk! »in trtlovraten ter tla so imele fra- n(' ffre za načela, marveč se vrši ze veliko moč do njega. Mimo- revolucija v korist častilakomnih grede rečeno ne verjamemo, tla je °seb. Žal, da se za tako neumnost naloga državnega pravdiiištv* I vedno dobijo ljudje, ki vbija- klasifieirati "fraze", oziroma to, N0 druzega, požigajo in ro- a ofici- PaJi>. jelnega značaja zdi fraza. — Francoski socialistični po- Ko je po leti Njeguš dvignil slanec sodr. Jaures (izgpvori Zo-2000 kron, je i. njimi prepotoval re> Je razkril v listu 44Humani-iirvaško in Srbijo, in ko se je r* 0 8voie>» begu zahteval, da naj v svet. V Splitu je obiskal *Panska vlada takoj odpošlje svo- H N j egu šov o del o v anjV* n ?V p (Tsle -1 naI etinikH » kat^'»" ^ ^ in »ai dica socialno demokratičnih nau- shlžn pri — l>(>,k»- l>ri j J ^ »»ombardira. Francija in An-kov. ni v zvezi s socialno demo- vHel nov »merikanski revoher. ^'»J8 «te protestirale proti take-kratičnim programom in ni sred- ki mikal in mu ponudil naj tn,J stvo socialno demokratične . tak- ^ ^'»«ija z njegovim manjšim. Za spodeuega in nekdaj krona-tike. Njeguš ni izvršil atentata Nal,ravil» "ta v tem smislu kupči- »ega smrkovca Manuela se naj-ker je bil socialni demokrat tem- in nabavil za novi Mi trudi infantinja Maria de la vet'- ker je tičal nagon v njegovi r<,volver še nove patrone. ,>HZ- njegova teta, ki je poročena osebnosti' in ker so socialne raz- I« Dalmacije je Njeguš odpoto-r, 'u?"8 hVrdina,,(iom bavarskim, mere provocirale niego^ nagnen- val v Ti>st. Kam pojde, še sam ni \1}H bl. Prišel na prestol. Meje. Socialna demokratična stnui- vedel. Pri p ra ril je fotografije, ki ,,1ed nemSlk,ni cesarjem m ka je učila Njeguša tako, kakorje hotel |Wslati sorodnikom in ■ A,fonIom '«ra nJe» kl * uči vse svoje pristaše in če bi bili «naneem za spomin, a šele. ko je atentati pripomočki njene prakse, prišel na Dunaj, jih je odposlal. ne bi bilo Njeguševo dejanje o-1 Na Dunaju je stanoval v hotelu ta ml jen o mokrat. v vojaški uniformi itd. Državno pravdništvo pri drugih procesih nima na vatle brskati po oibtoženčevem političnem prepričanju. ali iz tega procesa hoče vseli"" , , . napraviti senzacijo. Vstopnice v 1 kaP 8e mU ^ ^ razjpravno dvorano so se izdajale na imeiia. časnikarski poročevalci so prišli 7. vseh koncev in krajev. kakt» bi mogla zastajati obtožba? Ali Njeguš o v proces ni I sor>tem proseč socialne demokracije, kaj-'** 0 nemšekmu cesarju kot plačilo obljubil portugalsko kolonijo Angolo v Afriki. Ako pa Manuel zopet postane kralj, tedaj bo smel pj,..»» i__. ... . - v t r« r,i,,n'" m oij, ir V« m . .. I w f h]\m lieer infantinje Marije de 'o »lian torej ne Ho. nn" s niee. Tiuli zabaval «e je. Kad bi |„ |>n7 mn^nni^Lt P^tolnieo. p, „e u Menih rHzkritij je uvi- mnenja poizkusile v tem onro, »e je «pomnil, da je v mestu tajnik (1eti da ie kralieviAa in lemihar- 3: z s kriio>kr-,wnih rr™ ^ ■ £ ^ Mil - . K- ! 1 , n, nm " J" bil tfo Hl>r«.tolih ie preeej razredno za- Njegna je b i »e,«lni demokrat ; bri t« pred dvema letoma zaradi Ledna. Želeti j. le. da bi ae tudi u lje. k. pr,l,a,H.m zaratl, biijiih uMan.,vljanja p-xtruinie v Dal- ljndttvo taUo oMirno „ve(Ulo 'V.;,?; T' inpr.',"i0 m"C,ji' S:' I'»vlin svojih pravic in apremenilo kro- Mig tej. znaj on. atranki ali no-he ni oae,bno apominjal nanj. ali nane lenuhe in trote v kori.tn» nena ni o.lgnvorna za njihova de- »prejel Ka jo prijazno. Hohil je pol | 61ane floveike družbe a tem. da ri".„« i . • ... ,,0'>,"rt«. * mogel rm-. bi jih razlaatilo in jim dalo prili- OMoiiniea. ki »e je prtfitala. ko kazovati Njeguiu dnnajake zna-1 ko. da bi z delom preživljali aabe je bila *e«t avl jena porotniilra I menitoati. Zveier — 4. oktobra je in »voje družine Dopisi. Detroit, Mich. uredništvo Proletares: — (> geni že |hjroí-al v enem dopifu, je priredil tu-ju^o^L socialistični klu'b dne 19. novembru javen »hod na katerem je. pre-pod temo 4«Pot v novo živ-" sodr. T. Cvetkov. Th shod sijajno obiskan in se je tu-fctotsko sijajno zs vršil. Dne 25. novembra pa je ta klub lil svojo prvo - ustanovno i dobrim programom, ffljboljša točka med vsemi je bila ir* delav.sksga življenja "Hčerka dela". Igro so igralci gfct dile tan t i prav dobro igrali. Sploh je bila cela zabava dobro animirana in vsak se je čutil zadovoljnega in srečnega. To je bil prvi dokaz v Detroitu, kaj zamo-re delavstvo storiti na prosvetnem polj«. ako se organizira. V kratkem času se je organiziral pevski zbor, kateri je na tej veselici pel že lepe komade, ka-| kor Rsdnički pozdrav itd. Sedaj ljodo pa organizirali še tamburaš-ki zbor. V soboto dne 9. decembra §mo odprli tudi svoje prostore is čitalnico, kjer se bomo v naprej tudi Klt-H.jali. Omenim naj da so imeli naši angleški sodrugi v nedeljo dne 10. decembra ihod, na katerem se je največ govorilo o naših stanovanjih, o naši produkciji in kako nas izkorišča sedanji gospodarski sistem. Nai tem shodu je govoril sodr. Milan "FrMnrtin. Poleg bičanja kapitali-v sploh in tega sistema pa ni »o/.abil udariti tudi po takih de-vcih, ki so leni in se ne zbude iv ojega tisočletnega spanja in ne iS jo onih žrtev, ki bi se jih lahko, je omenit pijančevanje, če*-merno kajenje in sploh druire re-¡éi. ki si jih človek poetaiuje v »reobilni meri. zn vsakdanjo naslado, pri čemer pozablja na irlav-no dolžnost — dolžnost razredne zavednosti. Vsi so drugi naj se v bodoče poslužujejo redno čitalnišikih prostorom*, kjer se bojno shajali, ne pa gostilnice. Kdor se želi naročiti na enega ali drugi časopis, to lahko stori tamkaj. Vsem sodrugom vesel božič! Oglarjev Franeelj. Frontenac, Kans. Cenj. uredništvo ProMarea : — Sedaj, ko postane list Proleta-rec glasilo A. S. B. P. D. prosim, da priobčite sledeče: Iz urada glavnega tajnika. Me gl. odborov i seji Avstrijsk. Slov. Bol. Društ. v Frontenac, Ksns., je bilo sklenjeno, da bo v naprej glasilo naše podporne organizacije delavski list. Proletarec. Vsled tega opozarjam vse krajevna društva, spojena v zgorej omenjeno centralo, da si takoj vmko posebej naroči društveno ghisilo. ker to je nujno potrebno, da tajniki vedo o dogodkih in zaključkih v delokrogu našega dela. Dobro in priporočljivo je, da bi bil sploh vsak član naročnik na glasilo — IVoletarca; kajti le na tat način, če bodo vsi člani in tajniki zasledovali delo, bo napredek zagotovljen. Glasilo bo prinašalo vsake tri f mesece računske izkaze med centralo in krajevnimi društvi, društvene spremembe, in sploh poročila tičočih se poslovanja glavnih [ uradnikov. Krajevnim društvom se ob tej I priliki tudi naznanja. da kakor hitro pnejmem iz tiskarne nova pravila, jih takoj odposljem na društva. Pošljem tudi za vsakega elsna in članico eno karto, na kte-ri so navede ifa vprašanja. Olede trt1 kart prosim Si radnike krajevnih društev, naj gledajo, da vsak *Un ali članica» na vse gori navedena uprašanja točno, pravično » natančno odgovori. Posebno pa--*i naj se na uprašanje: "Si Se kdaj odškodnino prejcM" — Za kateri i*1f — Koliko? Veikrat se pripeti. da pridejo aa tajnika zelo površno rzdelane "porok* Pri izpisovanju oporoke > treba navesti tudi zavarovan-sorodstvo. Nedostatki se go-^lajvočtornt na sledeči način: ZfpaKsm smrtni no Ani Bcnko-pri tem se pa ne navede, ali j® Ai» Bcnkovič soproga, mati, **rs ah teta. Pri tako pomanj-klKo izdelanih oporokaih hna gl. •ror y idnčaju smrti vedno več-* sitnosti, ker ne more pozneje najti prave dediče. Da mora v bodoče vsak Član ali članica izpisati oporoko sam, je radi tega, da se uredi nov, sistematičen imenik, na podlagi katerega bo moči voditi najtančneje in pravilneje delo v gl. uradu. Bratski pozdrav, John (rne, gl. tajnik. Chicago, 15. dec. 1911. In zopet so tukaij božični prazniki; prazniki, katerih naj se vesele iu spominjajo vsi ljudje na aemlji. ki so dobre volje. Kapitalisti in delavci, siromaki v raztrganih cunjah in bogataši v fraku in k brku naj se spominjajo rojstva onega, ki se je rodil pred 2000 leti v hlevu in ki je pozneje učil bratsko ljubezen in pravičnost s tragičnim koncem. 4'Mir ljudem na zemlji"; Tako pravi biblija — so peli sami an-gelci nad Betlehemoin ob rojstvu sina nove dobe — dobe odrešeni-ka. Ali so peti angetci resnico! Ali je naatal mir na aemlji med ljudmi, ki so dobre volje T — Ali so dcklamirali angelci resnico o dobri volji T-- Siedaj se pifo že 1911 od takrat, pa kako stojimo z oz i rom miru in dobre volje na zemlji. Ali imajo mogoče delavci mir, ali jim je mogoče sredi svoje l>ede biti dobre volje? Ali je to mir, ko se delavci pehajo od tvornice do tvornice, t nem p»jo iz mesta v mesto, da najdejo skromnega zaslužka za bori obstanek? Kaj pa kapitalisti? Ali imajo mogoče oni mir? Ne, uiti oni ga nimajo; kajti v skrbeh so, kako bodo spravili na kup še večjo bogastvo in še bolj. kot to, jih sedaj tudi strašno skrbi, ko vidijo kako ponosno vzdismje socializem svoja -glava. Socializem, ta velika hleja. ki pripravlja tla miru in spravi človeČHiistva. jim je pred očmi kut puAaat, ki jim preti liiii-čiti njih nakane: spraviti pod se vse in ustvariti mu zemlji sin rt ni mir. Socfalizeni v svojem jedru pa nudi življenski mir. in srečo vsem ljudem na 'zemlji, kateri verujejo vanj. Boj 2Q stoletja je boj med kapitalizmom in proletarija-tom, je boj smrtnega miru z bojem življenskega miru. Boj je seveda hud in dolgotrajen. ker se delavci še vedno neče-jo zanimati za svoje interese tako, kakor kapitalisti. Dostikrat se ču-je iz ust delavcev, ki govore: iz tega ne bo nič itd. Taik delavec (trži hote ali nehote s kapitalistom, kajti oba trdita enako. Razlika med obema je le ta, dai se prvi ne zaveda svojih interesov, drugi ee pa zaveda. Takim delavcem ne gre nikakor v glavo, kako bi mogel delavec delati, če bi mu ne bilo treba pripogniti tilnik, da bi prosil za delo. Vse to je prazno in znači saimo pomanjkljivost v znanju socializma. Zato pa proč s temi predsodki! Zdrnžujmo se v socialističnem klubu, kjer je moči o teh zadevah najlažje razpravljati. Vsem slovenskim delavcem v Ohicagu je znano, da imamo svoj socialistični klub. Vsledtega bi takim delavcem, ki mislijo, da ne bo nikdar nič s socializmom svetoval, naj pridejo na sejo. da se o zadevi pouče. Slovenski socialistični klulb v Chieagi existirá že okrog 10 let. pa vedno enako število članov. Jaz S4in prepričan, da če bi se delavci malo bolje zanimali za našo stvar, bi moralo biti v klubu naj-manje 200 članov. Upajmo, da bo v drugo leto v tem ožini bolje kakor je bilo letos: sploh kakor je bilo do sedaj. Prihodnja seja socialističnega kluba bo četrto soboto v haVi Sou-kupa. vogal 2f) te eeste in Awers Ave. Želeč Vsem sobojevnikom sreč no novo leto in da bi bih) v bodo čem letu vsaj še enkrat toliko bo jevnikov. kot jih je zdaj, pozdravljam vse. Vaš za socratlizem. M. Kulovic. Kenosha, Wis. Delavske razmere v Kenosili so pod vsako kritiko. Zunanja dela so posla, tako da je sedaj mnogo stavbinskih delavcev brez dela. Večji tvorničarji. kot : Simons, Allen itd. so odpusrtili mnogo delavcev. Nekaj bolje »e dela pri Jeffries in "Chicago brass mill" ampak kaj bnezposelnim to koristi. ker so vsi prostori prenapolnjeni. Da pa te neprostovoljne počitnice, katere dobimo od kaprta listov kolikor mogoče bolje izko- ristimo, smo sklenili, da botno se-ilaj v prostem času veliko obolj pazili na n*se glave. Sedaj je bil pri nas celi teden s svojo družiuo socialistični "Mark Twain" znani Osear Ameringer iz Oklahome. Vsak dan je obdržaval govore pred glavnimi vhodi v večje tvor- j nice in zvečer v "Socialist Ilall" v angleškem in nemškem jeziku. Predno je odšel v Milwaukee, kjer masti prebiti letošnjo zimo, nam je s svojo soprogo in tremi sinovi, kateri so vsi izvrstni muzikantje, priredil "koncert" in ko je hudomušni Ameringer bržkotne mislil, (bi smo poslušalci sami pristni "Deutsche von Staixen" nam je n*af koncu koncerta s svojim klarinetom na kratko zaigral tisto znano: 14 O n>ein lieber August in" In dasiravno mi tukajšni sodnigi vedno predhacivajo, da sem za ples še veliko bolj neroden kot indijski slon, (kateri me poznajo, bodo bržkotne prikimali, da je to res). 'Kljub temu sem jo pa ob zvokih večnolepega valčka že mislil suniti iz klOpi, da bi bil mojo staro" zavrtel kreipko na 'links'. & ele zadnji trenotek mi pride na misel, da s plesom ne bo nič Jaz sem namreč vdovec, "pnnee" me pa ne marajo in sicer zato, ker mesto krnlia žvečim tobak. Za letošnjo zimsko sezono dobimo v Kenosho od "Socialist lv-eeum course" še 5 izbranih govornikov. takoimenovanih "five lectures". Prišli l>odo sledeči ter ob ra vn a va li sledeči pred m et: 4 4 How we are gouired" W. F. Hies: Why things happen to happen"* E. TTnfcermann. "The war of the classes" R. A. Maynard. "The trust busters" Mila Tupper Maynard. 44Socialist at work" R. Korngold. Za teh pet govornikov pa je moral tukajšni 44County see. committee" ga rant i rat i za ¡^(K). V Kenoshi je 9 soc. klubov, izmed teh je tuku jini Jut'osl ;—BOO. klub štev. 11 prevzel najtežje breme; dal je poroštva za $50. — Teh p» ne dobijo govorniki, temveč se lahko za vseh $100 naročijo časopisi po izvirnih cenah, katere oglaša ' The soc. party monthly bulletin". Za ta denar se tudi lahko dobe knjige po izvirnih cenah, narboljštfi svetovnih ekonomov in socialističnih antorjev, katere prizna S. P. — Teh knjig je 102, naslove in cene dobi lahko vsakdo v 44National Soc. Lyceum bureati". Jugosl. soc. klub štev. 11, kateri je založil $50 pa, v slučaju da noče knjig dnrzih jezikov, pa lahko za vseh $50 naroči časopise, katere izdaja Jugosl. soc. zveza. Znano vam je, da Slovenci in Hrvatje v Kenoshi skupno tvorijo en klub. In to je prav. Slovencev itak ni mnogo tukaj; kdor je rado vieden, koliko nas je. naj pogleda koliko članov šteje dr. Ilirija, štev. 38 S. N P J., pa bode približno na jasnem. Vse odrašeue Slovence, kateri niso člani tega društva, se lahko zelo hitro sešte-je. In ker nas in Hrvate združuje skupaj tesna vez, ne samo kot in-dnstrielne sužnje, temveč tudi po krvi in jeziku, zato priredi Jugo-slov. soc. klub št. 11 na starega leta popoldne in zvečer (to je 31. dec. t. 1.) veliko importantno veselico v 44Columbia Hall". Program je vsestransko bogat in zanimiv, kot'se glawi: 1. del: Začetek veselice oh 2. uri pop., od 2—4 splošna zabava rn ples. I. "Slavnostni govor" v slov. jeziku govori sodr. S. II. Sodnigi tambura-ši zaigrajo marzaljeso. TIT. 44Zakaj si mi storil zlo hi gorje" v hrvatskem jeziku deklamira sodr. K. Jung. TV. "Delavska koračnica" poje Jugosl. soc. peaski »bor "Naprej". V., Lepa, navdušena "Delavska budnica" v slov. jeziku deklamira sodr. Vi, "Nsše cvetje" udarja tamburaški ?tf>or "Danica", 2. del: "Bratova osveta" igro-kaz v ervem dejanju. Igrajo slov. sodrugi. 3. del - "CJrobovi bodo iz pregovorili", dolgi, teižki igrokaiz v enm dejanju; igrajo hrvatski sodrugi. 4. del: Ples. tonVbola, šaljiva posta in druga vsestranska zabava. — Kakor se razvidi, bo dovolj zabave za vsakega, še tako razvajenega lahkoživea. In ker si je pripravljalni odbor smatral za svojo najvažnejšo nalogo prot jo v resnici ter jrh pridobiti za naše sobojevnike današnje 7.1oČin-*ke druž/be — ne jim pa kazati prazne, suhoparne meščanske fraze brez jedra, smo uvrstili v pro-pram kolikor mogoče lepe nsvdn ¿ene točtke, knkonšne delavci v resnici doživijo. Mi bi bili program radi m» bolj raztegnili, ali za enkrat jiatn je nemogoče. Saj bomo itak kmalu zopet praznovali proslavo "Pariške komune" in "prvi maj". Takrat pa zopet lahko pokažemo kaj novegaL Polovico čistega dobička tjobe v pod{>o-ro Jugosl. soc. listi. Sploh je pa vsepolno razpok, ktere bo treba nekoliko zamašiti. Povzdigniti je treba "Narodni Glas" v tednik 44 IVoletancc" in "Radnička Straža" moratai tudi naprej. Jugosl. soc. tiskarna |x/trebuje denar itd. Druga polovica ostane pa klubu. Novo leto je tukaj; Časopise, katere dobivamo v Soc. Ilall" je tre-ha takoj plačati, drugače se bodo upravniki listov .jezili, na čitamo liste na "puf". Treba je novih knjig itd. Well, ker se vidi, da mi z morebitnim dobičkom ne mislimo iti igrat na čikaško aH pa new-yorsko borzo, vse pojde za» izobrazbo našega delavskega razreda, v prave 'kulturne svrhe in napredek nas in naših potomcev. Zato najvljudneje vabimo vse Jugoslovanske delavce rz Waukoga-na>, Racme in Milwaukee, kteri žele prebiti lep večer med svojimi enakimi tovariši — naj nas dne 31. decembra poaetijo. zlasti, ker tudi mi njim obljubimo vsestransko podporof Za jugosl. soc. klub štev. 11. Fr. Žerovec, tajnik. NAZNANILO. Franklin, Borough, Pa., 5. dec. Na seji koii/i»torija "Slov. Izobr. Doma" * dne 3. tlec. t. 1., »e je ukleni lo, da »e vrši »kupna izvanredna Hej» /.adnjo nedeljo t. m. dne 31. dec. ob 2 uri pop. v prostorih 4 4 Slov. Izobr. Doma Tem potom »e uljudno vabi vse dlane »padajoče pod okrilje "Slov .Izobr. Do ma", tla tte iste blago vole polnočtevil no u'kkliLi. Vsiik lzimul ¿laaov,~koji spada v eno ali drugo društvo, koj.-< lastujejo dom, je dolžan prisoetovati omenjeni seji; vsak, kateri izostane—od lotirne seje^_bode kaznovan z globo K oje »o ujiTačajo v blagajno 4 4 Slov. Izobr. Doma". Izvzeti so le bolniki, vposleni in oddaljeni člani, ter isti podporni člani pivskega in izobr. drufttva "Bled", ki ne s|»adajo v nobeno izmed gori omenjenih društev. Omenjena seja bo4 so bili izvoljeni sledeči uradniki za bo doče leto: tajnikom John Mihelič; za pisnikarjem Jakob Snoj; organizato rjem Vine. Mikulič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Vine. I/esar in Alois Nose. S soeialističnim pozdravom, John Mihelič, ta j. Box 291. ZA CHICAGO. flanom Jugosl. soeialist. kluba At. 52 ae naznanja, da ae je klub reorganiziral in da se zopet redno posluje. Na zadnji seji se je volil tudi nov odbor za bo doče leto,' in sicer je bil tajnikom iz voljen aodr. Jos. Snoj, ztfpianikarjem pa sodr. Josip (loričan. Prihodnja seja kluba se vrti v so boto dne 0. januarja 1912 v prostorih sodr. Aloiaa Albina. 836 N. Wood St Naniov tajnika je Joa. Snoj, 460 N Halsted St!, zapisnikarja pa Joa. Oori čan, *36 N. Wood St. Vai dobrodošli. Jos. Nnej, taj. BOŽIČ. (Spisal Etb. Kristan.) V glavi ji je bilo jasno, toda v njenih udih je bila živa mladost, po žilah se ji je pretakala vroča tekočina in srce ji je znalo utripati tako hitro, kakor da streljajo v njem strojne puške in tako močno, kakor da je notri nameščena tovarna s stocentovskimi (mehaničnimi klad vi. In bujna mladost z viharnim hotenjem je bila končno močnejša od preudarka, celo močnejSa od voTje. Tako se je zgodilo, kakor se godi vedno, v opojni omotici, ki jemlje zavest le t na pol, a učinkuje vendar močne-(ti v prsih se jima jê~jëîô fičbati je od vsakega narkotičnega sredstva. On ji je šepetal sladke in pre-sladke besede o svoji ljubezni, tako banalne neprizadetim ušesom, da dražijo smeh in porogljivost, a tako mile, cvetoče in polne poezije srcu, ki jih je željno, da za-kopnii po morju take nežnosti, po katerem bi plavalo v brezkraj-nost in večnost. On ji je prisegal in obljuboval in ona je skrkale njegove besede, ki jih je poslušala bolj kot melodijo nego kot izraze in misli, in fantazija ji je plavala po neznanih krasnih krajih, katrih nikdar ni videlo njeno-ne drugo človeško oko. A še vedno je bdelo nekaj jasnega, spozna-vajočega v njeni glavi in venomer je polagoma odkimavala. Naenkrat se je ustrašila. Zazdelo se ji je. da je obhaja slabost, hoteča jo premagati. Nagloma je vstala. Le da se krepko zgane, pa bo prosta sanj in oči ji bodo bistre. Potegnila je z dlanjo preko čela, odstopila za korak in ko je Milan ves osupel obmolknil, je začela z mirnim glasom govoriti: — Končajva, končaj va ... in nikdar več naj se to ne ponovi. Kakor da je Čitala vprašanje v njegovih očeh, mu .je prečitala besedo pa je nadaljevala* — Ker ni mogoče in nikdar ne bo mogoče. V štirinajstih dneh boste doktor,, a jaz sem guvernanta. Besede so jo nekoliko okrepčale in začela je razlagati, kakor (ia gie za račun, ki se reSnje z navadnimi številkami. — Pri Vaših starših sem v službi. f'e hi Vi hotel tisočkrat, ne bodo Vaši starši hoteli nikoli. Saij to ni vse, da sem guvernanta. Zgodili so se v časi čudni slučaji. Plesalke so postale kneginje in jahal ke grofice. To je laže. Jaz f>a ne bom nikdar Vaša žena. Vaši starši so bogati in ugledni. Mnogo imate stricev in tet. pa bratrancev in sestričen — same ugledne sorodnike. Moj oče je mizair. Moja mati je hodila pomagat zidarjem. Sama sem hodila v tovarno, nekaj čas« tja. kjer delajo eikori-jo, potem v predilnico. Tam kjer sem prenočevala, so stanovali dijaki. Imeli so mnogo knjig, ki so me mikale, pa so mi jih pogojevali m česar nisem razumela, so mi razlagali. Bilo je včasi smešno. In enkrat me je tovariš za šalo naprosil, naj mu spišem nalogo, ki jo ima oddati v šoli. Smejali smo se do blaznosti, a potem sem spisala nalogo in tedaj se niso več me. Irbirali so mi knjige, ravnali so z menoj kakor profesorji in ko je najstarejši ¡7.med njih odftel na Dunaj, me je priporočil v družini, v kateri je dotlej poučeval malo deklico, za hittno učiteljico. In zgodil se je čudež. Zapustila sem tovarno. Ni mi bilo treftia delati po dnevi in učiti s po noči. Navadila sem se gibati v odlični hiti. Dobivala sem toliko denarja, ds. sem si lahko sama tupatam kupila knjigo. Mikali so me tuji jeziki in niso mi delali težav. Pomagala sem gospodarjem tudi drugače; včasi sem napisala pismo, včasi sem kaj prestavila. Bili so pač zadovoljni z menoj in ko je jiotekel čas. so me priporočili drugi rodbini. Končno sem prkUa sem. Zdaj pa . . . pojdem old tod . . . Milan se je ustrašil. Dobro so videle njene oči, da ni glumaška igra. Pošteno se4 je ustrašil in v svojem velikem strahu jo je rotil in prisegal in nazadnje so mu solze zalile oči. Saj njegovi starši niso taki; in če bi ga zavrgli vsi sorodniki in mu zaprli svoja vrata za večne čase, mu ne bi bilo tako hudo, kakor če bi mogel izgubiti njo. Kajti lahko si misli, da ga ne -pozna noben stric in nobena teta in nič ga ne peče in ne razburja taka misel; a da.bi m<5-ral živeti brez nje, ne sme pomisliti niti tirenotek, ker mu ta misel (prizadeva hujše bolečine, kakor vsaka telesna muka, ki more doleteti človeka. Plašno jo je prijel za roko in rahlo jo je pritegnil bliže in posadil na zofo poleg sebe. Pa neve-doč kaj počenja, je »Irknil na tla in pokleknil, pa se zagledal v njene oči s čudnim pogledom in je prosil in obljuboval in se zabadal tt njenT pTmčki , je moraTiT. mora I h gledati vanj. In naenkrat sta obmolknila oba — hipoma — kaj- nekaj neznanega, neizrecnega, kar je sililo navzgor skozi vrat v glavo, v možgane, tako da se je ne-nadoma. vse izprernenilo. Bolesten izraz je lezel Slavi v obraz, a polagoma so se ji lica izgladila, o-krog usten ni bilo ne trpkosti ne smehljaja, le oei so bile široko odprte in so gledale nekaj čudovitega, nepojmljivega, neopisnega. V glavi ji je nekaj zaspalo, okrog se je dvigala bela. razsvetljena megla in čutila je. kako se polagoma pogreza sol»a, hiša. vse o-krog nje in le ona ostaja kakor, na otoku — le ona in on. Zadnje misli so se zmedle, zadnji poskusi volje so obnemogli kakor da se je napila neznane pijače. Vse to je zamrlo--tedaj je planila mladost ^z vso svojo silo svoje moči. Tako se je zgodilo. Takrat je bila pomlad. Zdaj je zima. &ele zadnje dni se je priselila. Dolgo so južni vetrovi ovirali mraz, le dolgotrajno deževje je napolnilo vse struge in premočilo ceste. Reveži, ki so že dolgo brez dela. so tarnali, ker ni bilo snega iz oblakov, da bi jim dal. če ne zaslužka, vsaj upanja, da bo jutri, pojutrišnjem kaj dela. Drugi so bili zadovoljni, ker se je vendar nekako prebilo ob neza-kurjeni peči. Pred tremi dnevi pa se je veter obrnil, zapihal je oster severnjak, zemlja je zmrznila, da se je čnlo škripanje povsod, ai danes so začele pathiti snežinike goste in velike, da je zemlja mahoma dobila odejo kakor starinska kmečka postelja po zimi. Zdaj leži sneg po poljrh in travnikih : v gozdu se šibe veje pod njega težo in v mestu »e ob peš potih nakidani visoki hribi. Zvezde si jejo na to čisto belo haljo. Do polnoči je še daleč. Ulice so prazne. V parku na kraju mesta sedi Slava na klopi rn komaj ve. da se trese od mraza. Zakaj v yla-vi ji je vroče in žgoč ogenj ji sili v oči. Misli, ki so ji dolgo, dolgo divjale po možganih, boteče izmisliti nekaj — kdovekaj, opuščajo polagoma svoje neplodno delo. Čemu misliti, ko se ne da izmisliti nič . . . nič . . . nič druzega kakor edino, kar je še mogoče, edino, kar je storilo že toliko drugih. Odločeno je in zgodilo se bo, ker se mora. A malo se še lah-, ko počaka, zakaj tudi to je vseeno, kakor je vse skupaj vseeno . . . vseeno. Tako je prišlo. Taka vsakdanja povest M Tisočkrat ponovljeni smejali. Dijak jo je vzel v šolo in strah, obup, plaha nada, razoča-od istega časa^o se vsi brigali za ranje, krčevito iskanje, poizku- ¿Mulj*, pojemajoča moč . . . sem-tertja ie phimenČek ... pa zopet ni<; . , . nazatlnjr vaeokupoj nič . . . vseeno. , . „ Milan se ni vrnil z Dunaja. Iz-pita ni napravil — morda je bil preveč zaljubljen. Kdove zakaj! Pa m) mu starši poslali denasja in ukazali, naj gre iia Angleško k staremu stricu. Še vet' «n mu pisali — ona ne ve kaj. Ubogal je — seveda. In nič ae ni čudjla. Saj je slutila, saj je skoro vedela, da bo taJio, približno tako. A žele jm>-zneje jo zvedela, da je še hujše in sčasoma »o tudi v hiši spoznali, kako je z njo. Povedali »o ji, da ne Ivi bili nikdar pričakovali take nehvaležnosti in da *.laj seveda ne more ostati v hiši, kjer so otroci. To ji mora biti jasno. Bilo ji je jasno. |>a je odšla. Nobenega pisma ni bilo od nikoder. Varče-ala je s svojimi skromnimi prihranki tako skrbno! Zakaj vedela je, da, se nova služba brez priporočila ne dobi vsak dan. A potekali so tedni in meseci brez službe. O, bila bi šla k očetu in on bi jo bil sprejel in ničesar bi" ji ne očital. Ampak izza zadnje stavke je odšel v Ameriko . . . tako daleč, da ni mogla tja. In ko je začela grizti najhujša skrb. se je spomnila, da je nekoč hodila v tovarno. Težka misel! A zdaj bi mogla biti edina rešitev za njo in otroka . . .Da bi bil že na svetu . . . a t Ako . . . saj je niso prevet? izpraševali, annpak sko-mizgavali so, povsod, samo v eni fabriki so ji rekli, naj pride čez mesec dni. Čez mesec I A kaj dotlej? Ko ni več kruha za vsak dan in ne več strehe nad glavo in nobenega sveta več v izmučenih možganih! Kaj dotlej? . . . Kar je mogoče pretrpeti na duši in telesu, je pretrpela in »litjj tudi za trpljenje ni več časa. Vse je tako prazno in pusto, da ne more biti nič driraega več kakor konec . . . konec, ki se mu je upirala, dokler je bilo kaj moči v srcu. Konec, ki je neizogiben in tako navaden . . . tako navaden! bi ostala tir na klopi, ali če bi zdrknila v sneg . , . tudi tako bi prišlo — kar samo od sobe. Tudi to se je že zgodilo pogost oma, Toda ne! Temu se upira zadnji ostanek volje. Sama, sama konča vso bedo in vse bolečine, te ne- ta "earuk" pomeni so se zbrali predi občinsko hišo. Nato so predrli kordon in se formulirali v sprevod, ki je mirno in dostojno korakal miino c. kr. ljudske šole po okrajni cesti. Kar ga je v najožji ulici pred c. kr. čipkarsko šolo ustavil orožniiki kordon. Nervozni at raz mojster Balog je .bil čisto iz sebe, vpil je, kričal, skakal — nsj«aj, nazaj! Sodrug Anion Kristan, župan sodrug Štravs in občinski tajnik Novak so mu dopovedali, da je tu ^auseiiM»nder gehen" (raziti se) nemogoč«, ker ni odhodov, doli pri kovačiji pa bodo poskrbeli, da se razide sprevod. Nazadnje se jim je to tudi posrečilo, orožniki in policaji so se pomaknili do kovačije tam pa je Anton Kristan nagovoril množico na razhod, kar se je tudi zgodalo. Sredi oktobra je dobil sodrug Anton Kristan obtožbo c. kr. drž. pravdni št va iz Ljubljane, češ, da je 17. septembra v Idriji spodbujal innožicd, da se udeleži oblastveno prepovedanega obhod«, da je več ljudi jHizivljal na upor zoper povelje svojo službo oprav-ljajočih orožnikov, da je uprizoril kljub oblastveni prepovedi javen obhod skozi mesto Idrija in'da je vodil obhod. S tem da je zakrivil pregrešek rabuke v zmislu §279. k. z. in zopet prestopek po § 3, odst. 3. zakona z dne 15, februarja 18t)7, za kar naj ae kaznuje porav tak<>- Znamenito je — ah, to je morda znamenje. Da. hl,° ovajanje Baloha. zakaj da je da. Uro prej ali pozneje — zakaj JuliJ Novak občinski tajnik, šču-ne prej? Reka je tako visoka — val U^1 na 'l^monstranjo. Baloh nič se ni treba bati - le tja, hitro * ll°iaI: kor s0 ,,,,, brezdvom no sledeči: "Kadar ¡>o«taja naš tek slab." — To je najbolj pravilni odgovor, ker je zgnba teka povse ali pa deloma prvo znamenje bližajoče se bolezni. Ako posku šamo m smo vspešni si pridobiti nafcaj naravni trtk. je naša bitka v krtini dobljena. V tem oziru ne zamoremo priporočati boliega sredstva kot Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ki očisti drobovje doeel« in s tem izžene vso nesnago, ki kipi tain in prov-zroea bolestne pline. Ojafado bo prebavne organe z,a zdravo delovanje ter jih iizdrževalo delavne. V boleznih jeter, želodca, čreves in krvi dajte prednost Trinerjeve-mu ameriškemu zdravilnemu gren kemu vinu, Istotako pri nervoz-nooti, bledici, stalnem glavobolu, revmatičnih napadih in ženskih bolestih. V lekarnah Jos. Triner. 1333-1339 So. Ashland Ave. Ctii<-ago. Tllinois. Idrijske demonstracije pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Dne 17. septembra je bil v Idriji mnogobrojno obiskan ljudski shod proti draginji, o katerem je "Zarja" poročala. Po shodu je bil naznanjen obhod po mestu. Slavno c. in kr. okrajno glavarstvo je shod iz neumevnih vzrokov prepovedalo. Ta prepoved je neznansko razburilo idrijsko prebivalstvo, češ, takrat, ko hočemo povedati, da smo lačni, pridejo in prepovedo to I Na shodu je prebral prepoved župan sodrug I. Štravs, pred zaključkom shoda pa je še sodrug A. Kristan pozval zborovalce. naj gredo «lomov; prepoved je prepoved. Zborovalei bi bili najbrže tudi mirno odšli domov, ali pred občinsko hišo se je postavil kordon žandarmerije in policij pod načelstvom nekega stražmojstra Baloga, ki je vse ljudi zavračal; earnk^aruk. prepovedano je. Ljudje radovedni, kaj strantje soc. demokratje, tajnik Novak je nasprotnik soc. demokratov, pa si je mislil; orožniki bodo pobodli nekaj teh sovražnih soc. demokratov, d« jih bo manj! Splošen smeh je nastal v sodni dvorani. Priči župan sodr. štravs in dež. posl. Cangl sta objasnila logično, kako je bilo tisti usodni dan. Državni pravdnik je utemeljeval obtožbo ter zahteval obsodbo vseh treh obtožencev. Dr. Tekav-čič kot zagovornik sodruga Kristana in Eržena je v krasnem govoru izpodbil obtožbo ter zahteval osvoboditev svojih klientov. Dr. Fran Novak je zagovarjal tajnika Julija Novaka. Po dnlj-šem posvetovanju je senat opro- Božič in Novo leto sta najpri-memeja dneva za agitacijo. Pridobite "Proletarcu' novih naročnikov ! Iz narave domov. Krt.Niio izdelana slika, ki predstavlja zbiranje in dovažanje zelišč na enem i h trgatev grozd jta na drugem koncu sveta, združeno v pripravah zdravilišča in razva-žanje teb v domove v različnih dežela'h, se pošlje za lOc v kovanem denarju ali proti v poštnih znamkah po Jos. Trincrju, 1333— 1339 So. Ashland ave.. Chicago. 111., iz Pllul« aUjAaJo. (Mc all SO«.) NAROČITE SE NA DNEVNIK ' ZARJA"! Kdor želi Čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZARJA." "Zarja" izhaja v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6/II in stane za Ameriko $6 za celo leto. Stara navada je zdraviti rev-tubliiem, trganje po udih, neural-K'jo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohl caco. IL luta veéjo talo go ur, venáis, urmv* do* ia dragih drago t ia. Itvriuj« r»'" vmtkovrstas popravila f tej atroki r* »*>lo Mzki Aiâ ÀiAiAi Ai Ai A i Ai à Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORN J A K. 1837 So Centre ave., Chicago. 111. www Vf Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevze-ma v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220^4 Grove St.. MILWAUKEE, WIS. < ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnlh pijač, 1837 8o. Fiak St. Tel. Oanal 1405 CARL STROVER Attorney at Law / Zastopa ri »tih sodiščih. St. sobe 1009^. E. 133 WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 ROJAKI v Waukeganu! Ce kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnlch-ii, 714 Parket Street, Waukegan. Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj ae prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domaČe pri ZALARJU 6120 St. Cliirave toti vino. pivo in tkanje prve vrate. Smodka prve kvalitete ao na prodaj. Za mnogubrojen po*t ae priporoča rojakom v Clevelandu, pa potnikom Laatnik. Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovratne in na|flne|&e slike: otroke, družine, skuoine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOALU 14. PLACB. TELEFON CANAL 887. U8TA NOVLJEN O 18aa Zdravljenje v 5 dneh Varicocele; Hydrocele BRKZ NOftA ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ IN BOLEČIN] Ozdravim voacega, kdor trpi na Varicoceli, 8tructuri; dalje ozdravim I nalezljivo zafttrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in bolecni tiioiih se moAkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike svote fcdravni-| kom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da poaedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljSe nasvoto in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni I praksi kot specialist v boleznih pri moSkih. če je upanja v vaii zadevi, vam pejasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim poiitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspeino zdravljenje ni treba plakati). TAJNE mo&ke bolezni fftira nafot a. t» le/m v lediesh in j trih zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguha vode. PLJUČA naduho, Rronchitfs. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno vejii metodi - Zastrupi^) enfe in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priiče,J lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-d ju in druge organske I bolezni zdravim za stal- (Preiskovanje brezplačno) no> Zdravljenje za stalno, Je. kar želi vs^kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na tančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajiaite bolečine (Nasveti zastonj.) DR. ZINS, 183 »«dChicsgo Odprto: 8 «Jutraj do 8 ivečer. Ob n«d«ljah od 8 ajutr. do 4 pop. ------naasaiM 42to POL LETNO IZPLAČILO OBRESTI v naiam hranilnem oddelku. Obresti bodo določene 2. januarja liti ii bidi izpličivili ali »Mili poljubno ri željo vlifitiljiT v hranilno knjižico, lovi vli|i, ki bido ditple do 15. januarja, bodo ititi ia obresti 11. januarjam • INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, 111. flog ¿II pil miljom dilirjiv. Odprto v soboto id I do 8 in zviiir. Importiran slarokrajski« tobak vsake vrste za cigarete, pipe »vedenje I«, portirane cigare in cigarete yH priatno in po zmernih cenah VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. ChiNi«, re' JESEN IN,ZIMA 1911 —1912 Popolna zaloga novih,. uajmodernsAk krojev Obleke za odra. sle In mladeniče Nafte obleke so dobro krojene in . Site z vso vsebiijjo, ki »pada v Dobre Obleke od $25.00 po dol do Površnike za odrasle in ma^jj imamo v zalogi uajuovejega kroja. ° 10 &W.Corner26,J ¿Central Paj Rudolph Layer^ lastnik. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostili) v Kalilomiji, k>r toildobr« vin« in inportirmno pib,^ pivo. Prodaja vina na ralone in na dnbm^ Ant Scluiabl, eor. Trumbvll m. in 26. Str., Chicago, I* Dr. W. C. Ohlendorf, M. Zdravnik za notranje boleml in randcelnlk. 1 zdravniftka preiskava brezplačno-čati je le zdravila, 1924 Blue 14 Ave., Chicago. I'redu je od 1 do s pol.; od 7 do i» zvečer. Izven Chi| živeči bolniki naj piftejo slovensko. POZOR! SLOVENCI! POJ S A L O O N s modernim keglji&n 8ve*e pivo v •odčkih in t>» ia drug* raznovrstne pijane ter •DMHike. Potniki dobe ¿«dno tikir za niskn ceoo. Postrežba točna in lzborna. Vsem Sloveneem ia drugim Slovsi se top]© priporoma MARTIN POTOKAR, 1625 So Centr» Ave. Chia Valentin Potise GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle, To« v»e, gostilni podrejsM iskss priporoča rojako« sa obüsa M, A. Weisskopf, M, IL Ixkuien xdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldo in od 6—9 iveëor. 1842 So. Ashland Ava. Tel. Canal 476 Chicago, 1 LOUIS RA BS EL| moderno urejen «alun NA 460 6RAND AYE., KENOSHA, Telefon 1199. >mww*w* mwwwwwmwwwwmwwwi AVSTRO - AMERIKANSMl Crta. Najpripravnejla in najeeuejia pt*» brodna ¿rta za Slovence in Hrvata Regularna vo/nja med New-Vorkom. Trslom in ReU. Brsi poAtni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceaila Druge novs parnike, ki bodo volili ^ milj na uro, gradijo. —I'arniki odpl# jo iz New Yorka ob sredih ob 1 F poldan in it Trsta ob Robotik ob • popoldan proti New Yorku.-—Vsi niki imajo brezii^ni brsojav, elsklO ¿no rassvetjavo in so modevao nrsj* —Hrana je domala. — Mornariji • zdravnik govorijo slovensko i* hrvatsko. Za nadalne informacije, cene is fO listke obrnite se na nals zastopnik s ali pa na: 1 PHELPS BROS. & CU Ml Agt'i, 2 Washington St., Nivf*! Zaatopnik za Znpn