s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO Leto I. REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 BUENOS AIRES, 2. DECEMBRA 1933 Štev. 11. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH 1918 - 1. DECEMBRA - 1933 Buenos Aires, i. decembra 1933 Tudi mi, Jugoslovani v izse-Ijenstvu, se danes spominjamo onega zgodovinskega dne, ko se je proglasilo ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno narodno državo in so se tako, po mučeniškem trpljenju in žrtvovanju stotisočev naših bratov, uresničile naše najbolj vroče želje. Ko gledamo danes nazaj na onih petnajst let, ki so pretekla od onega nepozabnega dogodka, ne moremo prikriti dejstva, da se notranje prilike v naši domovini niso vedno razvijale tako, kakor si je želel sleherni pošteni Jugoslovan. Strankarske strasti in mnogokrat, tudi osebni pohlep po oblasti in koristi, so imeli v pivih letih življenja naše mlade države le preveč razmaha in preveč vpliva na javno življenje. Prisostvovati smo morali dogodkom nekaterim prav žalostnim in celo krvavim, ki so bili izzvali škodoželjno radost neprijateljev naše narodne države, a napolnili srca vseh pošteno mislečih Jugoslovanov s tugo, pa tudi z jezo * Takšni dogodki so dali povod, da se je tudi v Jugoslaviji uvedel režim "močne roke", ki je dandanašnji v Evropi tako zelo v modi. Saj vidimo na levi in desni, kako se dvigajo vlade, ki skušajo svobodo in koristi posameznikov vedno bolj podrejati interesom skupnosti. V Franciji sami najbolj demokratični in svo bodoljubni državi na evropski ce" lini, se v zadnjem času oglašajo možje, kateri, vpričo ponavljajočih se vladnih kriz, zahtevajo tokšno "močno vlado", ki naj bi državo rešila iz notranjepolitičnih neprilik in fiančnih nevarnosti. S tem nikakor nočemo reči, da so takšne "močne roke", ki so zavladale v večini evropskih držav, sam blagoslov božji. Ugotoviti smo hoteli samo pojav kot tak; pojav, ki ga je treba, po vsej priliki, smatrati le kot prehodno posledico razdrapanih gospodarskih, socialnih in političnih razmer povojne dobe, a ki ga treba tudi primerno vpošteva-ti, ko se motrijo notranje prilike v Jugoslaviji. * Dasi nam, kot izseljencem, ki živimo v tako zelo oddaljeni tujini in nimamo neposrednih stikov z vsem, kar se doga ja v domovini, in ki tudi ne razpolagamo vedno z nepristranskimi poročili o njenem notranjem razvoju, ne priti če naloga, da sodimo o dobrotah in hibah današnjega režima —■ saj gledamo pač na Jugoslavijo kot na našo skupno domovino in nas šele v drugi vrsti zanimajo osebe, ki danes izvršujejo državno oblast — moramo pa le priznati, da je novi režim v ndši domovini obračunal s pretiranimi boji, ki so med narodom netili strasti in vžigali obžalovanja vredna sovraštva. Vsak, ki pošteno misli, se inora tega dejstva radovati. Nekaj misli o izseljencih in domovini povodom petnajste obletnice proglasitve našega osvobojenja in narodnega ujedinjenja Ne moremo se čuditi, ko slišimo, da ta "močna roka" ni baš vedno in povsod nastopala božajoče Čuditi bi se morali le, če bi jo bili vsi pozdravili z navdušenjem. Ranila je občutljivost tega in onega; ranila občutljivost tudi takšnih rodoljubov, katerim treba pošteno priznati, da so bili vse svoje življenje posvetili ideji ujedinjenja vseh južnih Slovanov v eno samo narodno državo, in da so pomagali, da se je ti ideja tudi uresničila. Mariskate-ri izmed teh je danes morda razočaran, nekaj jih je tudi takih, ki jim je državna oblast omejila osebno svobodo in jim določila prisilna bivališča. * Otročje početje bi bilo, ko bi hoteli prikrivati dejstvo, da je notranji položaj v naši domovini izpostavljen danes mnogim kritikam, včasih zlobno pretiranim. mnogokrat pa pošteno mišljenim in že radi tega razumljivim, ker smo. . . Slovani. Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti, učen in velik ter prepričan zagovornik svobode in demokracije, je pred nedavnim, v enem izmed svojih člankov, ki jih objavlja v svetovnem tisku, pisal o tem, kako i pa se narod razlikuje od naroda. Navajal je besede nekega zgodovinarja, ki je nekoč dejal: Devet in devetdeset od sto angleških izobražencev, katere boste vprašali, ali bi bili zmožni voditi državne posle bolje, nego jih vodijo oni, ki imajo vajeti državnega voza v svojih rokah, vam, bo odgovorilo: "Ne, jaz bi ne bil zmožen". Pa je Nitti dodal naslednjo svojo trditev: Če pa vprašamo sto slovanskih izobražencev, ali bi oni znali bolje vladati, nego vladajo njihovi ministri, prepričani smemo biti, da bo vsak izmed njih odgovoril: "Kajpada, da bi znal!" In to je naša nesreča, ali vsaj naša slabost. Prav nič redka, marveč zelo pogosta prikazen je med nami človek (in tudi v izseljenstvu jih najdemo mnogo takih), ki je komaj imel v rokah kakšno drugo knjigo razen ljudskošol-skih, a se sam smatra za usposobljenega, da izdaja izpričevala o nesposobnosti državnikom vsega sveta. Takšnega človeka ne boste nikoli zasačili, da bi bil v zadregi zaradi tega ali onega. Rešitev vprašanj, zaradi katerih izgublja jo osiveli državniki, svoje .poslednje lasi, se mu zdi nad vse preprosta; na levo in desno deli nauke, kaj bi bilo treba storiti, in kako. In tega ne dela i/. hudobije ali pa iz smešne domišljavosti, katere se sam zaveda. Ne. Sam je globoko uver-jen o svojih sposobnostih. In če je trgal hlače tudi po sred- nješolskih klopeh, ali pa pogledal celo na visoko šolo, se njegove državniške sposobnosti primerno stopnjujejo in segajo na vedno širša polja. Zato se ne smemo čuditi,, ko slišimo, kako nam Janez ali Miha, Peter ali Pavel razlagajo o naši domovini, da to ni prav, da ono ni prav, pa da bi bilo treba ukretniti tako in tako. V večini slučajev so takšni ljudje v dobri veri, pa jim njihovega nagnjenja do kritiziranja. že zavoljo tiste naše prirojene slabosti, ne smemo zameriti. Takšni bi jutri prvi skočili na noge, če bi edinstvu naše narodne države pretila kakšna nevarnost. So pa drugi, ki rohnijo proti Jugoslaviji, in ki niso v dobri veri. Vsakomur, tudi če ne misli zgolj jugoslovanske marveč je bolj ozkosrčen in vidi predvsem oho, kar je slovenskega oziroma hrvaškega, a zna dvigniti svoj pogled tudi preko tistega, kar se dogaja na pr. v Šiški, se mora zdeti misel o razkosanju Jugoslavije na tri samostojne državice nad vse nesrečna. Kakšna bi bila takšna samo- stojnost, in koliko časa bi trajala v bližini soseda, ki vedno govori, kako je njegovemu 43-milijonskemu prebivalstvu pretesno na polotoku? V bližini zemlje lačnega soseda, ki nam je že odtrgal del slovenskega ozemlja, a gleda tudi preko Nanosa, in ki o Dalmaciji razlaga, da je to njegova zemlja, za katero so ga druge države opeharile? In ta sosed je doslej tudi že bridko dokazal na koži naših bratov v Julijski krajini, kakšno je njegovo razpoloženje napram Slovencem in Hrvatom. Ali menite, da bi se to njegovo razpoloženje izpremenilo, če bi jutri, na mestu močne Jugoslavije, imel dva šibka sosediča? Če Italija podpira danes z denarjem one emigrante, ki skušajo rušiti državno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ona prav dobro ve, zakaj to dela. I11 ni mogoče misliti, da so ti emi -,grantje tako udarjeni s slepoto, da tega ne vidijo. Če se udinjajo onim, ki so do včeraj zmerjali Hrvate s "svinjskimi pastirji" in ki svojo politiko zatiranja slovanskega življa, ki — je Bogu bodi potoženo — že pod Italijo, niso prav nič spremenili, si moramo pač biti na jasnem, da ti gospodje ne postopajo v dobri veri, marveč da so plačanci, ki so jim lastne koristi prva in edina briga. Ali ni smešno, da se ti gospodje proglašajo za zaščitnike svobode in da besnijo proti "krvavi srbski diktaturi", a so za to svoje delo plačani od italijanskega fašizma? In ali ni naravnost v nebo vpijoč zločin, da se nekateri izmed teh gospodov iz-prehaja po slovanskih krajih v Julijski krajini v črni srajci? Mar ni to čisto brezobzirno zasmehovanje vsega onega gorja, ki so ga morali že do sedaj pretrpeti Slovenci in Hrvati na Primorskem vprav radi črnih srajc? To je resnica: da ti ljudje ne rovarijo proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji, marveč rovarijo proti Jugoslaviji; da ljudi ne hujskajo proti vladi, marveč jih hujskajo proti državi. * Danes, ko proslavljamo novo obletnico osvobojenja iz odvisnosti od tujih gospodarjev in obenem obletnico ustanovitve naše narodne države, v kateri je Slovencem in Hrvatom, v okviru narodne edinosti, prav tako kakor Srbom popolnoma zago- tovljen svoboden razvoj, moramo slovenski izseljenci v Južni Ameriki obžalovati, da se je plačanim prizadevanjem, nekaterih emigrantov posrečilo ustvariti med velikim delom jugoslovanskih izseljencev neugodno razpoloženje napram Jugoslaviji. Prepričani pa smo, da bo, pre j ali slej, Celokupno jugoslovansko-izseljensko spoznalo, da so koristi vseh Južnih Slovanov tesno združene s koristmi naše ujedi-njene države, ki je in bo ostala domovina vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne glede na dosedanje in na bodoče režime ali pa državne zastopnike. Vsakdo, ki dela proti državnemu edinstvu našega troedine-Sa naroda, dela tudi, vedé ali pa nevede, proti pravim nacionalnim koristim Slovencev in Hrvatov. Močna in složna Jugoslavija je pa tudi še edino upanje vseh onih naših bratov, ki proti svoji volji žive v tujem robstvu, preganjani in zatirani, in katerim naj velja v prvi vrsti naš spomin danes, ko, daleč proč od domovine, proslavljamo na tujem osvoboditev enega dela našega naroda. RAZNE VESTI V Avstriji pripravlja kancelar Doll-fuss koalicij« z zmernimi fašisti. Od-nošaji med avstrijsko in nemško republiko, ki so bili včasih tako zelo napeli, so se v zadnjih tednih precej ublažil". Pred nekaj dnevi so avstrijski obmejni stražarji ustrelili v bližini bavarsko meje nekega člana nemške državne hrambe, pa je avstrijska vladi. brž obžalovala dogodek ter uvedla preiskavo. Pet bivših kubanskih oficirjev, ki so bil.' obdolžoni, da so za časa Machados e diktature izvršili razne zločine, je oborožena nlhožica ugrabila, ko so jih stražniki vodili v neko drugo ječo, ter jih postreljala. * # * ú * OČE MIROVNEGA PAKTA Novo £rancosko vlado je sestavil Camille Chautemps V razmeroma prav kratkem času se je posrečilo g. Chautempsu rešiti vladno krizo ter sestaviti kabinet, ki je izrazito radikalski. Chautemps si je obdržal, poleg vladnega pred-sedništva, tudi notranje ministrstvo. Zunanje zadeve bo še nadalje vodil Papl-Boncourt, finančne posle pa Marchandeau. Kakor zagotavljajo v- francoskih političnih ktogih, bo imel na vlado velik vpliv g. Herriot, posebno v kolikor se tiče zunanje politike. Frank B. Kellog. po katerem se imenuje znana pogodba, ki proglaša napadalno vojno za zločin, je prišel na Francosko v obiske Francoski poljedelci grozijo sedaj s stavko. Njihovi zastopniki iz vseh krajev dežele so imeli preteklo nedeljo kongres, na katerem so protestirali radi nizkih cen ter sklenili, da bodo začeli stavkati, če jim vlada no bo priskočila na kakšen način na pomoč. Proti Rooseveltovi finančni politiki se v zadnjem času oglašajo nasprotnik; tudi v demokratski stranki, kateri on sam pripada. Svétnik finančnega ministrstva dr Spragne, strokovnjak v iinančnih vprašanjih, je odstopil, ker se ne strinia s politiko nakupovanja zlata. Demokratski voditelj Smith, ki ;e leta 1928 kandidiral za predsednika Združen h držav, se je tudi oglasil proti Rooseveltovim eksperimentom in nravi, da je stabilizacija dolarja nujno potrebna. Zato pa podpirajo predsednika s tem večjo vnemo njegovi zvesti pristaši. Dve potniški ladji je naročila poljska vlada pri italijanskih ladjedelnicah. Plačala jih bo z 1.600 tisoč tonami premoga. Novo vlado imajo v Peruju. Načelu-! je . i g. de la Riva Agüero. Zunanje posla ))o vodil Solon Polo. kí*ciu 2» NOVI LIST Glas našili čitateljev Gospod urednik! Prosim Vas,' če Vam je drago in mogoče, da mi odstopite nekoliko prostora v Vašem listu. Najprej se moram Vam in požtvo-valnemu konsorciju zahvaliti, da ste ustanovili tako potrebno in koristno glasilo, kakršno je priljubljeni "Novi list'V le škoda je, da se to ni zgodilo že prej. Nadalje Vas prosim, d#a mi oprostite mojo malomarnost in zanikrnost, da doslej še ni- ! vozlal zamotano zagonetko: rojak dr. Kjuder urednik, arh. Sulčič i:i dr. Veljanovic pa izdajatelja. Ker enega od imenovanih osebno dobro poznam, sem videl, da nudi že njegovo ime zadostno jamstvo, da ta list ne bo tako hitro zadela kakšna nesreča, kot jih je že mnogo od nje govih prednikov v Buenos Airesu. Tu je morda dobro, da rešimo vprašanje, zakaj je toliko listov šlo že rakom žvižgat. Mislim, da odgovor ni težak: 1. ker so gospodje ure dniki, ki so jih pisali, uporabljali stolpce za to, da so napadali kak drugi list, kadili eni ličnosti, pa udrihali po drugi; 2. ker so se po- sem bil storil svoje dolžnosti na-jtegova]¡ 2a enQ društvo> stranko ali pram listu, katerega mi redno poši- j pom¡ko in udarjali p0 drugi. ljate, za kar se Vam najtopleje zahvaljujem. Vas, dvagi čitatelji, pa prosim že Takšne boje smo imeli včasih v naših domovinskih listih, ki so si drug drugemu naštevali grehe. Tam v naprej, da mi nihče ne zameri in ^ nekako ^ ker g0 mnogi eitali te reči za kratek čas in ker niso poznali mizerije, ki jo mi preživljamo v inozemstvu. Jaz sem bil vedno proti takšnemu javnemu hujskanju. Doma, pa še bolj tu, v tujini. Pa naj pride od koderkoli. Mi, tukajšnji Jugoslovani, smo imeli že celo vrsto pravt žalostnih slučajev. Uredniki listoV* ki jih je bilo (jugoslovanskih) že toliko, da bomo menda imeli pravico do prvenstva „med vsemi tukajšnjimi kolonijami, preradi pozabijo, da si onih pesov, s katerimi plača naročnino in podpre list, delavec ne odtrga od ust za to, da bo potem v listu našel samo kreganje in hujskanje. šteje za zlo, če bom zapisal par be sed, in morda še te napačno, ker pač nisem dosti študiral, da bi mogel za današnje čase pisati dopise ali članke. Le na kratko hočem opisati vtise, ki jih je name naredil "Novi list" ob svojem rojstvu in tudi pozneje, ko sem se prepričal, da je ubral pravo pot, po kateri je treba, da hodi. Ker so me v zadnjem času, kakor tudi mnogo, mnogo drugih tova rišev, potisnili iz aktivnega društvenega življenja slabi časi skrb za bodočnost, še najbolj pa razočaranje radi sporov, ki so se bili pojavili v naši koloniji, nisem nič vedel, da se snuje novo glasilo, pa mi je bil "Novi list" v veliko začudenje, pa tudi v veselje, kot da mi je pal z neba. In vlil mi je tudi novega poguma. Bilo je po več dni trajajočem deževju, v septembru, ko so me v lepem spomladanskem jutru že rano privabili k oknu žarki mladega soln--ca. Nedelja je bila. Prelistaval sem neki tukajšnji dnevnik, ko mi pi smonoša vrže skozi okno v sobo takrat še nepoznani "Novi list". Caramba! Kaj pa to? — sem sa začudil. Zopet nekaj novega! Mislil sem si prvi hip, da je morda kakšno hrvaško glasilo, pa sem obstal, ko sem list vzel v roke. Glej ga, zlomka; saj je vendar naše slovensko štivo! In sem hitel gledati po stolpcih, (seveda prav v naglici, da sem skoro pol lista z očmi požrl), da bi prej našel, kar me je najbolj zanimalo: kdo ga izdaja. Mislil sem na tega in onega: na nekdanjega g. urednika "Tednika", na naša društva, pa tudi na našega gpspoda župnika. A sem se o prvem domislil, da je drugje zaposlen, o društvih, da itak imajo list, oziroma kar dva ____ in da bi bili gospod župnik tako hitro napredovali v tej mizeriji, to bi bilo več ko čudno. Pa ne, tudi to ni mogoče, saj sem vprav prej- Poglejmo tukajšnje liste, argen tinske! Koliko jih je, velikih! Pa je vprav bela vrana med njimi takšen, ki drugega napada. Vsi se lepo razvijajo in prav nobene potrebe ne čutijo, da bi se med sabo prerekali. Mar moramo vprav mi, Jugoslovani, delati izjemo? In še eno besedo rojakom priseljencem iz Jugoslavije! Že skrajni čas je, da pokažemo pred svetom tudi mi, da smo zmožni kaj storiti za skupnost cele kolonije; ne samo zgraditi, pa spet podreti, marveč trdno in vztrajno zidati. Sedaj imamo spet priliko. "Novi list" nam jo nudi. Oprimimo se dela, da izginejo nerazumevanja, ki so se v zadnjih časih pojavila, in da odstranimo v duhu tisti mejnik, ki ga je med nas postavil največji sovražnik našega trpečega slovenskega naroda! Ob koncu, dragi rojaki, posebno Vi, iz odrešene domovine, Vas pozivam, da žrtvujete onih par pesov za itak skromno naročnino, da ne bomo vedno zaostajali za brati od onstran meje, kakoi- se je do sedaj, na žalost opažalo v naših društvih! Listu pa želim mnogo uspeha in mnogo naročnikov! (":e bo šel vedno po začrtani poti, mu bomo zmerom stali ob strani in mu pridobivali Spori med nemškimi protestanti Fašizem je dal povod, da se je na -Nemškem zanesel and protestante hud spor. ki jih je razdelil v dva tabora : v zmerne nemške kristjane in v skrajneži. Skrajneži hočejo uvesti v vero razne novotarije ter jo sploh •"prilagoditi nemškemu duhu" tako, da bo v skladu s pretiranimi nacionalističnimi težnjami fašizma. Fašistično revolucijo proglašajo za "božje razodetje". siari testament zavračajo, ker iim je preveč židovski. Kristusa imenujejo "junaškega" in o vojni pravijo, da je m obsodil. Fa tudi "zmerni" nemški protestante so že toliko napredovali, da kristjanom, ki niso čistokrvni Arijci, marveč so židovskega pokolenja, odrekajo pravico, da bi izvrševali pa-storsko službo, ker pravijo, da je "božja-beseda, razlagana iz židovskih, j ust. za čistokrvne Nemce narazumlji- j va . Jugoslavija in Turčija Turški zunanji iiinister Tevfik Ruškdi beg je bil preteklo nedeljo na posetu v Beogradu, pa se je ob tej prilik' na slovesen način izvršila ceremonija podpisa prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in turško republiko. Podpisale so se obenem tudi trgovinska pogodba ter nekatere konvencije, ki se nanašajo na turška imetja v Južni Srbiji. Zastopnik turške vlade, je odpotoval iz Beograda proti Sofiji, kjer je imel sestanek z bolgarskim zunanjim ministrom Mučanovim. ruski dar turkom Beležke Litvinov povratek Ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov. k' je bil na pogajanjih v Washingtonu, se bo pripeljal danes, v soboto, v Italijo. Mussolini ga je povabil na razgovor, da se bosta pomenila o 'raznih evropskih vprašanjih. neveril ciljem, ki si jih je postavil, saj nam za to jamčijo imena onih, ki list pišejo in ga izdajajo. Alojz Dolšcak Ruski letalci ob svojem prihodu v Carigrad, na Turškem, kamor so privedli tri vojna letala, ki jih je sovjetsko vlada darpvala turški aercaiavti-ki povodom desete obletnice proglasitve turške republike * # * # * Vojna proti kobilicam Odbor obrambo pred kobilicami. ki so za Argentini j o velika nesreča, saj so sam'0 v lanskem letu, naredile na žitnih poljih za okroglih 200 milijonov pesov škode, je začel nabirati denarne prispevke, ki jih hoče uporabiti za dve svrhi obenem: za pobijanja kobile in za ublažitev brezposelnosti notranjosti dežele. Z denarjem bo namreč organiziral lov na kobilice, ki se sedaj nahajajo v svojem začet-ne n razvojnem stadiju, v štadiju "insquite". kakor ji tu pravijo, pa bodo pri tem lovu našli nekoliko zaslužka mnogi ljudje, ki bi morali sicer držati roke križem. VII. vseameriška konferenca v Montevideo lutri, v nedeljo, se bo pričela v glavnem mestu Urugvaja sedma vseameriška konferenca, na katero so poslale svoje zastopnike vse republika tega kontinenta. Delegacijam načelu jejc zunanji ministri posameznih vlad, pa bo radi tega imelo to zborovanje še prav posebno važnost. šnji dan prejel od njega priljubljeni novih naročnikov. Prepričani pa listič. No, slednjič sem pa le raz smemo biti že sedaj, da se ne bo iz- # * # * # * sV ★ fr ★ ti * z nemirme kube Utrdba Cabanas, na Kubi, kjer imajo zaprte one oficirje, ki so bili pristaši Machadove diktature ter so se borili proti revolucionarcem. Proti prvi skupini teh obtožencev so v tem tednu že začele sodne obravnave. SOKO KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Sokolsko Društvo Buenos Aires I., uz bratsko sudelovanje Sokolskog Društva "La Paternal", čehoslovačkog i Ruskog Sokola PRIREDJU JE: Svečanu Sokolsku Akademiju U proslavu dana UJEDINJENJA I OSLOBODJENJA, u Dvorani "BUENOS AIRES" ulica RIOJA 452. U SUBOTU, 2. DECEMBRA OV. GOD., U 21 SAT U VEČER PROGRAM Humna Argentinska, Humna Jugoslavenska, 1. Pozdravni govor brata staroste V. Buriča; Značaj 1. decembra, brat Načelnik^ M. Buronič. 2. Proste vježbe, izvode članovi Sokola Buenos Aires I. 3. Deklamacija "S VLAKOM", članovi Sokola ' La Paternal".' 4. Hej Sloveni!, na Klaviru gdj. Bucomč de Storelji. 5. Sokolske vježbe, izvode članovi Sokola "La Paternal". 6. Balalajke, izvode članovi Ruskog Sokola. 7. Na spravama, izvode članovi Čehoslovačkog Sokola. N a- r 8. Završna Skupina, članovi Sokola Buenos Aires t. PLES DO ZORE Ulazna cjena: , Nečlanovi.....$ Članovi......$ Dame besplatno. DOBROVOLJNI PRILOŽI PRIMA JU SE SA ZAHVALNOSCU SVE ZA NAROD I ZA DOM, SOKOLSTVU JE DUŽNOST SLUŽIT RODU SVOM! ZDRAVO! Uprava Sokolskog Društva Buenos Aires I. Reka Pilcomayo, ki tvori mejo med Argentinijo in Bolivijo, povzroča radi svoje hudomušnosti neprijetne zaplctljajc obmejnim stražam in meša glave ljudem, ki žive ob njenih bregovih. Pilcomayo ima namreč to slabo lastnost, da več krat, radi kakšnega naliva,, zemeljskega usada ali pa radi drugih muh, kar črez noč spremeni sv o j tok. Ko se je določala meja med obema državama, so se diplo-mat je sporazumeli, da je zemlja. ki se razteza južno od Pil-comaya, torej na desnem bregu. argentinska, na drugi strani, na severni, pa bolivijska. Takrat pač diplomat je niso računali z zgoraj omenjeno hudomušnostjo te reke, na katero so sedaj spet opozorili nekateri tukajšnji listi radi nekaterih komplikacij, ki jih je povzročila v zadnjem času. Xgodilo se je že nekaj krat, da so argentinski obmejni stražarji, ki so zvečer šli na stražo k reki, ugotovili naslednjega dne, da nimajo več vode pred nosom, marveč da teče Pilcomayo za njihovimi hrbti, pa so torej, prav za prav, strašili in strašili nd b olivijskih tleh. Isto velja tudi za bolivijskc stražnike in njihove "fortinc", ki so danes v Boliviji, jutri pa lahko že v Argen tiniji. Pa je res prava sreča za južnoameriška ljudsva, da imajo na razpolago toliko zemlje, da se jim ni treba kregati za vsak kvadratni meter. Kakšne viharje bi takšna muhasta reka izzvala v Evropi! * Slučaj, ki je kričeča pri^a žalostnih prilik, katere preživljamo se je dogodil pred nedavnim v Córdobi. Nekega človeka, brezposelnega delavca, ki ga je bil lačni želodec zapeljal, da je prekršil postavo, je sodnik pogojno obsodil na določeno kazen. Torej: če boš toliko in toliko časa priden in ne boš zagrešil nobenega prestopka, prav. Svoboden boš. Če pa boš spet prekršil postavo, boš sedel radi starega in radi novega prestopka. Pa se je oglasil obsojeni in je ponižno prosil sodnika, naj pogojnost razveljavi in naj ga spravi v kaznilnicn. Kako naj sicer naredi, da ne bo umrl od lakote, če dela ne more dobiti, tuje lastnine pa se dotakniti ne sme? Sodnik je upošteval ta priče-valni razlog in je kaznjencu ugodil. * Naj bo človek še tako oprezen, pa se mu le vštuli tiskarski škrat vprav v tisti stolpček, kjer ga je najmanj treba. Zadnji krat se je utaboril med "Beležkami" in je požrl nekatere vrste tako, da je urednik bil hud in si je kdo izmed čitateljev morda belil glavo. Tu ni druge pomoči, nego da porednemu škratu spet spravimo iz želodca tisti svinec, katerega je pogoltnil. Torej: Tretji odstavek bi bil moral končati tako-le: ... "k jer so se na srkali pisanja listov domobranskega kova." In od 24. vrste, od spodaj, bi bilo treba dopolniti : ... . "sprehaja v družbi miličnikov po slovanskih krajih na Primorskem. In ta gospod ima tudi na Madžarskem mnogo opravkov, saj hodi na obiske v Budimpešto". Pika. Na kar bi morala slediti zvezdica, ker tu se konča prva beležka. Pa niti tej zvczdici to presneto spače ni prizaneslo! NOVI LIST Stran 3. _ vV/V//VV> ^ ARGENTINSKE VESTI SX > < g fA Občinske volitve v buenos-aireški provinci Preteklo nedeljo so se vršile v 103 občina;', prov. Buenos Aires volitve za obnovitev občinskih svetov, v katerih ostane samo polovica dosedanjih članov. Razen krvavega dogodka v Campani, o katerem posebej poročamo. in pa umora v Ensenadi, so volitve v splošnem potekle mirno, lahko rečemo, da preveč mirno, saj se na voliščih ni zglasila niti polovica vseh volilnih upravičencev. Od 717.714 vpisanih volilcev jih je glasovalo ko-mój 304,074. V glavnem mestu province, v L?. Plati, jih je glasovalo samo 37.4c od sto. Vzroke tako pičlega zanimanja za te volitve treba iskati v zadržanju radikalske stranke, ki je med svojimi pristaši agitirala za abstinenco, pa tudi v samo delni vrieiežbi socialistov. Zato je razumljivo, da so zmagali nacionalni demokrati. Zopetni krvavi incidenti povodom volitev v Campani V Campani, v buenosaireški provinci, so se preteklo nedeljo, povodom občinskih volitev, izvršili novi krvavi dogodki, ki so jih povzročile razvnele stranskarske strasti. (> teh dogodkih, ki so vsega obžalovanja vredni, se poročila ne strinjajo in se oba tabora, nacionalno demokratski in socialistični, medsebojno obdolžujeta. Glasom enih poročil, se je bil pripeljal občinski nadzornik Ireneo Chaves v svojem vozilu pred šolo štev. 8, kjer je bilo volišče. S seboj je bil vzel tudi nekega Pedia Caballera. V času, ko je Chaves čakal na svojega prijatelja, da se bo vrnil iz poslopja, so se pripeljal'" v nekem drugem avtu nekateri soiialisti, ki so zahtevali, naj se Chaves odstrani s svojim vozilom: Caballero se je bil prav tedaj vrnil. Sedel je v avto, a so prav v tistem hipu začeli pokati streli. Caballero se je mrtev zgrudil v vozilu, ker ga je bila krogla smrtno zadela, Chaves pa je bil težko ranjen. Nacionalni demokrati trdijo, da so prvi streli prišli s socialistične strani, dočim socialisti te obdolžitev odločno zavračajo in pravijo, da so z napalom začeli njihovi politični nasp/otniki. Prihitela je policija, ki je socialiste aretirala, radi česar jo tamošnji voditelji socialistične organizacije obdol žujejo pristranskega postopanja. Preiskavo vodi sedaj sodnik. Konferenca za socialno 1 skrbstvo Prva nacionalna konferenca za socialno skrbstvo, katero je bila sklicala vlada z namenom, da pripravi predloge, na podlagi katerih se bodo izdelali zakonski osnutki, ki naj rešijo pe-* reča socialna vprašanja, je zasedala v Buenos Airesu ves pretekli teden in je v soboto imela svojo zadnjo sejo. Tej seji je prisostvoval tudi predsednik republike, ki je imel tudi govor o važnosti vprašanj, katere je pretresala konferenca. IZ BUENOSAIRESKE KRONIKE Dramatičen spopad Policija je bila izvedela, da so se zakkli :z Rosario v Buenos Aires nekateri nevarni zločinci, ki so tvorili zloglasnno tolpo "Facia bruta", in da se skrivajo v neki hiši v ul. Culpina 1368. Varnostna oblast je poslala tja oddelek agentov, katere so pa tolovaji sprejeli s streljanjem. Nastala je radi tega pravcata bitka, tekom katere so bili ranjeni tr^je policaji in dva tolovaja. Poglavar tolpe, neki Vital San Roman, je v spodnjih hlačah (dogodek se je izvršii v ranih jutranjih urab, v sredo) pobegnil iz hiše, držeč v roka!: dva samokresa ter streljajoč na levo in desno. Na avdi. del Trabajo je skočil na neki ómnibus ter prisilil potnike, bilo jih ie 23, in pa šoferja» ter sprevodnika, da so brž izpraznili vozilo, s katerim je hotel zbežati. Policija pa je bila med tem že prihitela za njim in stražnik César Andina mu je sprožil v glavo tri strele, da je kmalu umrl. Tekom streljanja je bilo ranjenih vsega skupaj enajst oseb. Stanje enega izmed ranjenih policajev je obupno. V hiši, kjer so se skrivali razbojniki, je policija aretirala tri ženske, mater in njeni dve hčerki, izmed katerih je bila ena tudi streljala na policijo. Umrla je radi opeklin Po dveh dneh strahovitih muk je umrla v bolnišnici Durand 20-letna María. Tabeada, ki se je bila močno opekla, ko je hotela zanetiti ogenj. Pretep med kaznjenci V kaznilnici v Villa Devoto je pred dnevi izbruhnila, v tretjem oddelku pravcata bitka, tekom katere so za-lesketali tudi noži. Nekaj jih je bilo ranjenih, pa si sedaj celijo kožo v tamošnji zdravilnici. Nevarni zločinci Tukajšnja policija ie bila izvedela, da sg na nekem zapuščenem igrišču pri San Justu skrivajo v neki bajtici nevarni zločinci, ki imajo nekaj neporavnanih računov pri sodnijski oblasti. Četa policajev se je odpravila, da bo te ljudi polovila, a ko se je približala omenjeni kolibi, so ji začeli pokati nasproti streli. Ta nepričakovani sprejem je nekoliko zbegal može postave, pa so to priliko izrabili tolovaji, da so brž odnesli pete. Samo enega je. zgrabila roka pravice. Piše se, F. Luis Díaz in ima na vesti razna kazniva dejanja, med temi tudi umor nekega J. F. Maura. Izgredi brezposelnih V petek zvečer je oborožena gruča brezposelnih delavcev, utaborjenih v Novem pristanišču in v Caningu, napadla v ul. Santa Fe tri trgovine. V prodajalni Otona Maura so celo streljali na uslužbence, zadeli pa niso nikogar. Razbili so stekla izložbenih riken in napravili tudi drugo škodo. mesnico in Nafta za pobijanje kobilic Direkcija argentinskih Državnih petroPjskih vrelcev ho prodala uru- gvajski vladi dva milijona litrov do-' Krenili so nato v neko mačej nafte, ki jo bodo v sosedni lju- j obiskali tudi bližnjo trgovino s ko-dovladi uporabili v boju proti kobili- | žnhovinami. Doše! je močan oddelek carn. Ker se gre v tem slučaju za boj proti skupnemu sovražniku poljedel- cev ob-ili držav, je vlada v Buenos Airesu odredila, naj se ta dobava izvrši po najnižji ceni. ' policije, ki je aretirala peterico brezposelnih izgrednikov, dočim so se drugi razbežali. Policija pravi, da so to ekstrernisti. Hed njimi je en Italijan, ostali pa so po narodnosti Poljaki. V silobranu ga je ustrelil Spet en slučaj, ki kaže, kako iz malenskostnih vzrokov lahko nastanejo hude reči, posebno če je kri vroča in sc živci razburljivi. V ulici Matheu, na višini 280, sta se spoprijela José Crucita in Manuel Ruibal. Ko sta se namreč hotela uma-kniti nekemu vozilu, sta zadela eden v drugega, pa je radi tega banalnega incidenta nastal prepir. Cruciti sta priskočila na pomoč še dva tovariša in so vsi trije z združenimi močmi začeli obdelavati Ruibala. Ko je bil ta že v stiskah, ie vzel iz žepa revolver ter sprožil strel, ki je Crucito zadel v želodec. Ranjenca so takoj prepeljali v bolnišnico Ramos Mejia, kjer so si pa zaman prizadevali, da bi ga rešili. Podlegel je zadobljeni rani. Nesreče na ulicah V takšnem mestu, kakršno je Buenos Aires, kjer je mnogo avtomobilov in tudi mnogo neprevidnih ljudi, se skoro vsak dan dogajajo prometne nesreče, ki včasih zahtevajo tudi človeške žrtve. Med ulicama Rivadavia in Mira-Ua je v ponedeljek prišel pod avto neki Franco Curcio. Vozilo ga je tako poškodovalo, da je kmalu izdihnil v bolnišnici Salaberry, kamor so ga bili prepeljali. Istega dne je postal žrtev podobne prometne nesreče 10-letni deček Abraham Chiesta. V ul. Rio de Janeiro ga je povozil ómnibus družbe "La República". Spravili so ga takoj v bolnišnico Durand, a mu niso več mogli rešiti njegovega mladega življenja. Težka nesreča na delu Delovodja J. Rodríguez Fernandez, star, 50 let, je v ponedeljek bil zaposlen na 20 metrov viškom silosu pri nekem mlinu v pristanišču, kjer je nekaj popravljal. Pri delu pa ga je čakala nesreča. Padel je v globoki silos in se pri tem močno udaril na neko cev. Šele eno uro pozneje so za-1 pazili, da ga nikjer ni. Začeli so ga iskati in tedaj ugotovili, da je postal žrtev nesreče. Priti so morali ognje-gasci, da so njegovo truplo, ki je bilo strašne poškodovano, potegnili iz globokega rova. V nevarnosti zaradi sladoleda Radi pokvarjenega sladoleda, s katerim so ji postregli v neki mlekarni v ul. Argerich, je bila 20-letna Italijanska Josipina Saccari v precejšnji nevarnosti. Komaj je bila zavžila sladoled, so jo začeli zvijati hudi krči in notranje bolečine. Spravili so jo CAL-CHAQU LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES CASA MATRIZ: L A V A L L E 385—91 U. T. 31 - Retiro 2005|6 BUENOS AIRES SECCION ROSARIO: 27 DE FEBRERO 108S U. T. 5771 ROSARIO PISMO IZ CHACA Resistencia, novembra 1933 Oglašam se, da Vam nekoliko opišem položaj v Resistenciji. Tukaj nas je osem ali deset Slovencev, večinoma z Goriškega in iz okolice Trsta. Na žalost moram reči, da so se večinoma že doma izneverili svojemu materinskemu jeziku, pa je med njimi tudi kateri, ki ga je sram govoriti svoj jezik. Prav malo jih boli glava zaradi svojih rojstnih krajev. Če se dobijo denarci za pol litra, pa še za pol, poten; itak človek vse ve in zna. Le nekaj je častnih izjem. Drugače pa tukaj, kot drugod, vlada brezposelnost, posebno sedaj, ko so ustavile obrat tovarne za olje. Zidarskega dela je tudi prav malo, in le tisti, ki je znan s podjetniki, pride do zaslužka, ki je pa prav skromen: zidarje plačajo po $ 2.50 do 5.00 na dan, zidarske pomočnike pa po $ 1.50 ¿0 2.50. Prihodnjič Vam bom kaj več pisal. Pošiljam rojaške pozdrave "Novemu listu" in vsem njegovim čitatelji-cam in čitateljem, posebno pa onim iz kobariškega okraja in iz občine Bregini. Ivan Rosic. Delegacija za konferenco v Montevi deu S posebnim dekretom, katerega je preteklo soboto podpisal predsednik republike, so bili imenovani člani delegacije, ki bodo zastopali Argentinijo na sedmi vseameriški konferenci v Montevideu. Predsednik delegacije je minister za zunanje zadeve dr. C. Saavedra Lamas, pa bo za časa njegove odsotnosti vodil posle zunanjega ministrstva notranji minister dr. L. Meló * # * * ^ NAROČITE SE NA "Novi list" brž k zdravniku, ki ji je izpral želodec in ki je ugotovil, da bi se bila mladenka kmalu nevarno zastrupila, ker je bil sladoled pokvarjen. Policija je uvedla preiskavo. CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 3. december — prva adventna, iz-seljeniška nedelja — slovenske božje službe dopoldne od desetih in popoldne ob štirih. 4. december — pondeljek — spomin svete inučenice Barbare, posebne zaščitnice rudarjev. 5. december — torek — spomin svetega opata Saba. •'S. december — sreda — spomin svetega škofa Nikolaja ali Miklavža. 7. december — četrtek — spomin svetega Ambrozija, škofa in učenika Cerkve. 8. december — petek — zapovedan praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Slovenske božje službe dopoldne in popoldne kakor navadno ob nedeljah. 9. december — sobota — spomin svetega škofa Petra Fourier. 10. december — druga adventna nedelja --- zaradi romanja v Lujan ob desetih samo tiha sveta maša, dočim morajo večernice odpasti, pač pa bo cerkev tudi popoldne odprta pobožnim molilcem. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega krsta je prejela Ida Frida Blazica, kateri želimo vse najboljše. V Lujan se bomo odpeljali prihodnjo nedeljo dne 10. decembra ob šestih zjutraj izpred paternalske cerkve, kamor se bomo tudi vrnili ob pol sedmih zvečer. Vozni stroški: $ 2.30 za odrasle in $ 1.30 za otroke pod štirinajstimi leti. Vozne listke je treba naročiti čim prej. V Lujanu bo prilika za spoved v slovenskem jeziku. Kdor želi, da mu preskrbimo v Lujanu kosilo, naj se čim prej javi. Bratovščina Živega rožnega venca, za katero se je priglasilo doslej 119 članov in č'anic, bo sprejela pravila in si bo izvolila svoje starejšinstvo v nedeljo dne 17. decembra na dveh zborovanjih, po deseti maši in po slovenskih večernicah. v župnijskem pati-ju. Hud vihar Y noči od ponedeljka na torek je besnel v Bavaucaju (v pokrajini Buenos Aires) izredno močan vihar,, ki je povzročil mnogo škode. Pihal je silovit veter, ki je podrl nekaj hiš, drugim pa odnesel strehe. Padala je tudi debela toča in so bile na mnogih mestih pretrgane telefonske in brzojavne zveze. Človeških žrtev pa ni bolo. 4 BANCO DE LAS AMERICAS BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 plačuje letnih 4% od sto obresti na HRANILNE VLOGE ter prodaja po najnižjih cenah VOZNE LISTKE za katerokoli pomorskop'ovno progo in družbo Obiščite SLOVENSKI ODDELEK / Stran 4. NOVI LIST SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s ^iilllilllllllllllllllllUIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIÍÜ'i II VESTI IZ DOMOVINE Kraljica Marija v Zagrebu V soboto 4. pr. m. je posttila kraljica Marija Zagreb, kjer se je udeleži';. svečane otvoritve tamošnjega srednješolskega zavetišča, za čigar ustanovitev je bila sama dala pobudo. Zagrebčani so ji priredili veličasten sprejem. Posetila je tudi stalno Meštroviče-vo izložbo v novi galeriji, na llici, zagrebško katedralo, kjer jo je sprejel nadškof dr. Bauer, zvečer pa se je udeležila predstave v narodnem gle- ! dališču. Nove železnice \ Jugoslaviji gradijo sedaj 283 km novih železniških prog, kar bo stalo 782 milijonov dinarjev. Gradijo naslednje proge:- Normalno progo Požarevac-Kičevo, !ol oseb. Zborovalci .-o razpravljali o splošnim gospexlaškem položaju v Jugoslaviji, s posebnim ozirom na naloge in porrebe zadružništva, pa so prišli v glavnem do sledečih zaključkov : Kriza je do iedaj že močno pritisnila in se je splošni gospodarski položaj v Jugoslaviji tekom preteklega leta občutno poslabšal. Uboštvo se vedno bolj širi in sega med vedno širše plasti naroda. Samo zadružništvo •nore služili kot osnova za postopno 1 avl jen je tega položaja. Zato je potrebno, da se zadružništvo podpira in se nui z vsemi sredstvi olajša razvoj. Poljedelce je treba rešiti iz težkega položaja, v katerem ss nahajajo radi svojih dolgov Urediti treba to vprašanje ier določiti maksimalno obrestno mero. Potrebno pa je tudi, da se poljedelcem nudijo krediti, ki naj mu po-nwgaja, da se bo preril skozi sedanje gospodarske- težave. Določi naj se najnižja cena za poljedelske proizvode, ki naj odgovarja proizvodnim stroškom. Kongres ie odobril še razne druge sklepe, ki se nanašajo na znižanje davkov, na novi trgovinski zakonik itd. KRATKE VESTI UČITELJSKI PEVSKI ZBOR iz Ljubljane, kateri šteje 120 pevcev in pevk. je nastopil 7. pr. m. v Hrvatskem glasbenem zavodu v Zagrebu, kamor je pr'isel gostovat. Nastopil je z velikim vokalnim koncertom po.! vodstvom prof. Srečka Kumarja. V ZADRU so imeli, kakor poroča : :N«vo Doba", povodom proslave u. obletnice fašistične revolucije velike demonstracije proti Jugoslaviji, Franciji in Mali antanti. Nekega jugoslovanskega državljana so na ulici napadli in pretepli, povrh ga je pa še italijanska policija zaprla. V ZAGREBŠKI ELEKTRIČNI CENTRALI je eksplodirala cev, po kateri gre para iz koti? v veliko turbino. Mesto je bilo radi tega nekaj ur brez električnega toka, nesreča pa je zahtevala tudi človeško žrtev. Strojevodjo Florijana Kotačiča je ubilo. STRUPENE KAČE V ŠOLI V Kraloveni, nekem razredu tamo-šnje ljudske šok, so povzročile veliko paniko med otroci strupene kače, ki so se bile pritihotapile v učilnico iz neke razpoke v zidu. Za nekaj dni so morali ustaviti pouk. V SLAV. BRODU so dali imena nekaterim novim ulicam. Eno izmed teh so imenovali po Vladimiru Gortanu, istrskemu narodnemu mučeniku. 200.000 DINARJEV je daroval kralj Aleksander za restavracijska dela v senjski katedrali. VESTI S PRIMORSKEGA Kako vabijo fašisti naše I ljudi Končno so fašisti ustanovili tudi v Lokvah "dopolavoro", da bi privlekli v svoje organizacije naše ljudi, ki nimajo več nobenih svojih društev, pa se radi tega zbirajo v gostilnih, da se tam ob nedeljah in praznikih porazgovorijo o tem in onem, ter pri kozarčku pozabijo za hip na današnje krize in težave. Zato So fašisti pri "dopolavoru" menili, da morajo v svoji novoustanovljeni organizaciji posvetiti posebno skrb bufetu in igrišču za keglanje, ker upajo, da bodo z vinom in kroglami privabili ljudi. Zračni napad na Beograd V prvih dneh oktobra so izvršila bembardna ietala, ki so priletela iz Novega Sada, velik zračni napad na Beograd; seveda, samo fingirán. Hoteli so na tanačin preizkusiti, kako bi se prestolnica branila v slučaju resničnega napada v voinem času. Proti "napadalet m" so začeli pokati topovi in oglasile so se tudi strojne puške. Na mesto so sustili umetno meglo, na poslopju banke Herceg-Bosna pa so markirali požaV, tako da so morali priti gasilci, da so ga pogasili ter ' rešili" stanovalce. Končno pa so se dvignila -lovska letala in so morali napadalci pred njimi bežati. Nova pomoč za poplavljence Beograjska vlada je odredila nada-ljm kredit od 250.000 dinarjev za obnovo his in gospodarskih poslopij v Strugah, ki jih je poškodovala zadnja velika poplava. Vsi stroški za popravila bodo znašali, glasom proračuna, okrog 510.000 dinarjev. Zato bo tudi banska uprava v Ljubljani nakazala 65.000 dinarjev iz bednostnega fonda, ostanek pa se bo zbral iz drugih skladov in z javnim nabiranjem prostovoljnih prispevkov. Mizerija v Puli , Po pisanju fašističnega lista "Corriere Istriano", pa tudi po vesteh, ki prihajajo v svet na drugačen način, je v Puli velika beda in so občinske oblasti v velikih skrbeh, ker je zima pred vrati, revežev pa toliko, da vsem ne bo mogoe nuditi primerne pomoči. Med takšnimi reveži so tudi mnogi, ki so jih hišni gospodarji vrgli na cesto, ker jim niso mogli plačevati najemnine. Smrt uglednega rojaka V Rihemberku je umrl. Andrej Vidmar, 73 let star, mož, ki so ga vsi spoštovali radi njegovega značaja in narodne zavednosti. Ta velika priljubljenost, katero je vžival, je prišla do jasnega izraza tudi tedaj, ko ga je velika množica njegovih rojakov spremljala na zadnji poti. Pokojni Andrej zapušča vdovo Terezo, štiri sinove, izmed katerih je eden učitelj v Jugoslaviji, ter dve hčerki. Naj mu bo lahka domača žemljica. Neki tGletni materi je predsednik irancoskc republiko dovolil, da se poroči s svojim 17-letnim zaročeucem. Poroka se je vršila v mestecu Catillonu. Nekaj obsodb Radi umora, katerega je bil izvrši! v popolni pijanosti, in čigar žrtev je postal gostilničar Jovan Bosič iz Komiča, je bil v Gospiču obsojen na \(t mesecev strogega zapora in na izgubo državljanske službe orožniški kapiar Milutin Dobric. V Novem Mestu je bila izrečena obsodbi prod bratoma Andreju in Antonu Malvju ter njuni prijateljici Mariji Golmajerjevi 'radi umora Antonove žen.' Amalije. \ndrej Maly je bil radi premišljenega umora obsojen 11a smrt na ve-šalih, njegov brat Anton na 20 let ječe, Golmajerjeva pa, ki je tudi bila udeležena pri zločinu, je bila obsojena na osem let ječe. Plačati bodo morali skupno tudi 20.600 dinarjev odškodnine očetu umorjene Amalije, posestniku :n trgovcu Anžlovar v Št. I Vid u. LETNIH $ 5- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata MABOČITE SE! Fašistovski dom v Oprtalju Na dan obletnice fašistične-: ga pohoda na Rim so otvorili v Oprtalju, v Istri, fašistični dom, za katerega so že dolgo časa zbirali prispevke. Ker pa njihova nabiralna akcija med ljudstvom ni imela preveč sreče, so prisilili delavce, zaposlene pri gradnji ,-odovoda, da so jim odstopili za 'fašjo" nekaj od svoje plače. Naši otroci in balillska organizacija Iz Tolmina poročajo: Že mnogo je bilo slučajev da so se naši otroci uprli vsiljevanju balilskih srajc in znakov. V zadnjem času pa se je dogodil značilen slučaj tudi v naši okolici. Učitelj je z .grožnjami prisilil otroke, da so prinesli denar za balilo. Ko jim je potem razde-ljaval izkaznice, je eden izmed učencev ni hotel sprejti. Učitelj je le silil vanj češ, da je njegova, ker jo je plačal. Končno je učenec izkaznico sprejel, a jo je kar pred učiteljem — raztrgal. Predstavljajte si kakšen obra", je napravil učitelj spričo take odločnosti. Hudi davki Marsikdo še morda dvomi o neznosnosti davkov v fašistične Italiji, ki še stalno naraščajo. Toda če pomislimo, da so nekemu trgovcu v Ilirski Bistrici naložili "za letošnje leto 5.000 lir neposrednega davka, bo vsak lahko uvidel, težak položaj vseh, v fašistični Italiji. To je v našem denarju 20.000 dinarjev in se v to niso šteti občinski davki, razne doklade in mnogo druge obveznosti. Na ta način res 111 čudno, da propadajo eden za drugim. Vera, šola in politika V Tolminu živi lepo število italijanskih učiteljev in učiteljic, ki pa nimajo nobenih stikov z našim ljudstvom. Mi ne zaupamo njim in oni ne zaupajo nam. Le našo deco nam skušajo rdtujiti. Silijo jo v balile, štulijo njihove himne, ki jih naši otroci papagajsko ponavljajo, ne da bi razumeli smisel tujih besed. Tudi v borbi proti slovenščini v cerkvi se učitelji močno udejstvujejo. V neki bevški vasi je učiteljica nape vedala molitev rožnega venca za učence v cerkvi, župnik, obveščen o tem, je stvar vzel pač na znanje. Kot je otroška navada sploh so se otroci pričeli zbirati mnogo pred napovedanim časom. Ker pa so bili okoli cerkve preveč glasnil in razposajeni jih je cerkovnik, ne vedoč za učiteljičine namene zapodil domov. Saj je bila tistega dne pobožnest sv. rožnega ven-ca-že opravljena. S tem dejanjem se Orjaški most preko sarranske doline v francoski Anvergneji, katerega so pred kratkim izročili prometu j. 5555555555555555555555555555555555555555555555551555555555555555 020100020091010100020201000000024800010023235323530001000002010201000202020200010102010100010101010100010101000001000102000001000001010102000002 NOVI LIST Stran 5. DRUŠTVENI VESTNIH PREGANJAN NOVINAR PRIREDITEV SOKOLA BUENOS AIRES I. Sokolsko društvo Buenos Aires I. priredi, kakor je razvidno iz oglasa, ki ga objavljamo na drugem mestr, svečano sokolsko akademijo v proslavo našega narodnega ujedinjenja in osvobojenja. Prireditev se bo vršila v dvorani "Buenos Aires", v ulici Rioja 452, in sicer nocoj, v soboto 2. decembra, ob 9. uri zvečer. ¡Sodelovali bodo tudi Sokolsko društvo "La Paternal" ter Češkoslovaški in Ruski Sokol. Po zanimivem vzporedu se bo vršil ples, ki bo trajal do zore. Vstopnina za ndčlane $ 2.— za člane $ 1, ženske brezplačno. DRUŠTVENE VESTI IZ IZ CORDOBE Po večmesečnih počitnicah, ki smo jih imeli v našem Slovenskem prosvetnem društvu III., moramo naznaniti naši javnosti, da se člani in čla-nicedramskega odseka marljivo pripravljajo za društveno prireditev, ki se bo vršila enkrat okrog novega leta. Kraj, dan in uro bomo pravočasno naznanili potom naših listov. Opozoriti moramo rojake, da bodo ie cerkovnik hudo kompromitiral. Uvedene so bile preiskave, grozilo se je na desno in levo in le malo je manjkalo da ni cerkovnik končal v kon-fir.aci ji. Pa ne mislite, da je tem našim gospodarjem kaj do vere. Le dušo bi radi iztrgali našemu človeku iz prs in ga prepričali, da je vse, prav vse kar ja vzvišenega m nevsakdanjega ita-Ijnnsko. Saj so že,proglasil rimskokatoliško vero za italjansko vero. In tudi Boga menda reklamirajo vsega za se, kar dokazuje stavek, ki ga je neki jcenček napisal na školski zid: " l'wiva Dio italiano" je napisal; pa ne vem ali iz navdušenega prepričanja, ali h ironije. Da niso kalabreške učiteljice med našim ljudstvom na najbolšem glasu, je znano. Pa ne samo, da se pajdašijo z raznimi pokvarjenimi tipi, se sliši o nekaterih, da imajo celo predolge prste. Ubogi naši otroci s takimi vzgojitelji ! Angleški poročevalec Noel Panter, katerega so nemški fašisti spravili v ječo, kjer mu več dni niso dajali nič drugega jesjj nego črn kruh in nekolike slabe kave. Tako je sam povedal, ko so ga pted nedavnim izpustili na svobodo, a mu obenem sporočili, da mora tekom 48 ur zapustiti Nemčijo. & * # ★ & * naši diletantje nastopili ta krat s težko dramo, ki je pa ena izmed najlepših slovenskih. Vzeta je iz življenja polmeščanske družine, živeče na deželi. Meškova "Mati", drama v treh de'janjih, je kakor nalašč ustvarjena za nas, ki smo v tujini izročeni nevarnosti potujčevanja. Res je, da so morda nekateri prizori nekoliko dolgočasni za gledalca; je pa tudi mnogo takšnih prizorov v tej igri, posebno ob zaključku dejanj, ki morajo človeka, čeprav je trdne narave, pretresti do kosti. Marsikateremu obiskovalcu naših prireditev je ostala v spominu drama "Sin", katero so pred par leti spravili na oder naši društveniki, ki so se ob tej priliki izkazali kot eni, najboljših igralcev, kar jih premo- j rejo tukajšnja slovanska društva, in so se celo tujci, dasi na razumejo na-' šega jezika, čudili njihovi sposobnosti ter jim iskreno čestitali. Razen par oseb, bodo nastopili v igri "Mati" isti igralci in igralke. Zato smo prepričani, da bodo radi prihiteli na to prireditev vsi naši rojaki in rojakinje iz Córdobe in okolice. Te vrstice naj veljajo kot opozorilo vsem našim rojakom, ki že štiri leta obiskujejo naše prosvetne pri- j reditve. Odbor S. P. D. III. v Córdobi j i ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — Svah¿st. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaiu. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mjrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur > Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIEHTO 1017 ORDIMIRAoolOdp 12 i 14»20 SATI BOŽIČNICA PRVE SLOVENSKE ŠOLE Letos, na dan božiča, to je 25. decembra popoldne, bo Sokolsko društvo La Paternal priredilo v društvenih prostorih, Calle Donato Alvarez 14S6, božičnico, na katero se že dobro pripravljajo učenke in učenci prve slovenske osnovne šole iz Villa Devoto. Naši malčki nam bodo pokazali, koliko se v kratkem času lahko pridobi v znanju materinščine. Spored naše božičnice ni še popoln, a že lahko v naprej navedemo nekaj točk, ki bodo na programu: govor, razne pevske točke, več deklamacij, šaljiv prizor, srčkana enodejanka "Miklavž prihaja", pri kateri bodo nastopile po večini deklice naše slovenske šole. Sv. Miklavž bo, po končanem sporedu, s pomočjo angelčkov in pa ob asistenci parkeljčka, razdelil med vse naše male lepa darilca in tudi slovenske knjige, ki jih ima društvo na razpolago. Obljublja se lep uspeh od naših pijonirjev, ki se trudijo na vso paro, la nam pokažejo svojo dobro voljo in pa ljubezen do slovenske govorice. Podobne otroške manifestacije v Buenos Airesu še nismo imeli Radi tega smo prepričani, da bo udeležba številna, pa se tudi priporočamo našim rojakom za darila, bodisi v katerikoli obliki, da bodo naši malčki veseli, če že mi nismo v teh hudih časih. Opozarjamo starše in prijatelje, da lahko že sedaj, vsak dan, vpišejo svoje otroke v Miklavževo knjigo za obdarovanje. Knjiga se nahaja v društvenih prostorih, ul. Donato Alvarez 1486. Šolski odbor. PODLISTEK «ItMIMIMIIUlMIHIIMIHIIHIHHItUIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIMMIlHIMIIIIIIMIt MRKUN (Nadaljevanje) (9) Mr. Reeder je zmajal z glavo. "To ni vprav tako gotovo, a duh po kanforju je zelo važna sled. Zakaj, tega Vam ne morem povedati, gospodje, saj veste, da sem že po naravi precej molčeč." Brez težkoč so identificirali truplo s pomočjo neutolažljive mladen ke. Bil je Jonathan Reigate, bivši pomočnik gerenta wembleyske podružnice zavoda London and Northern Banking Corporation. Ubili so ga štirje streli iz avtomatične pištole, kalibra 38, in trije izmed teh strelov so bili smrtonosni. Kar se tiče motociklista, nihče ni mogel ugotoviti njegove istovetnosti, niti pokazati za njim najmanjše sledi. Naslednjega dne zjutraj je Ree der izvršil preiskavo na stanovanju žrtve; spremljal ga je pri tem neki narednik. Stanovanje je imelo štiri sobe, kopalnico in kuhinjo ter je bilo udobno opremljeno. Salona ni imelo, a je jedilnica služila tudi za sprejemnico. Reigate se je utaboril v véliki spalnici, kjer se je nahajala tudi pisalna mizica, katere predali so bili zaprti, ko sta vstopila. Pokojni je bil, kakor je izgledalo, zelo metodičen človek. Predali so bili polni papirjev, ki so se nanašali na mala posestva, katere je bil kupil in prodal. Reigate in njegov spremljevalec sta vse te papirje pregledala, enega za drugim, še preden sta nadaljevala s preiskavo. V zadnjem predalu sta našla jekleno škatljico, ki sta jo po potrpežljivem prizadevanju srečno odprla. V njej sta bili dve polici oza-zavarovanju, poleg teh pa še zapisnik, kamor je Reigate skrbno beležil vse izdatke za hišo, ter dvoje ključev Ya le. Ključa sta bila popolnoma nova in združena z jeklenim obročkom. Ko si ju je Reeder ogledoval, je videl, da sta spadala k različnima ključavnicama in da je bil en ključ večji nego drugi. Nič ni izdajalo, kam sta spadala. Ogledal si ju je s povečevalnim steklom, pa je prišel tako do prepričanja, da sploh nikoli nista bila rabljena. Na dnu predala, in skritega pod črnim papirjem, je našel Ij stič, 'kateremu se je poznalo, da je bil iztrgan iz male beležnice. Tu so bila zabeležena imena nekaterih ulic, poleg vsake pa je bila zapisana ura. Mr. Reeder je opazil, da so se ure menjavale od 10. zjutraj pa do 4. popoldne in da so ceste (London je poznal prav dobro) bile ne- ! katere izmed glavnih londonskih, druge pa takšne, ki jih križajo. Poleg teh imen in ur, je bila zapisana tudi barva: rdeče, rumeno, belo, roza, a bile so prečrtane s svinčnikom in je na njihovem mestu bila zapisana za vse beseda "rumeno". "Kaj sklepate po vsem tem, gospod Reeder?" Detektiv je spet skrbno pogledal seznam. "Mislim, da je to seznam sestankov", je odgovoril. "V tem kraju in ob tej uri, je stal avto, ki ga je čakal. Sprva so imeli v načrtih štiri vozila, pa iz enega ali drugega vzroka niso mogli udejstviti tega načrta. Predstavljam si, da se barva nanaša na kakšno cvetlico, ali na kakršnokoli drugo znamenje, po katerem bi bil Reigate spoznal avto, ki ga je imel odpeljati." Pozneje je razpredel te svoje misli v Scotland Yardu, pred večjo skupino pozornih poslušalcev. „Če doslej' tega še nismo vedeli ', je dejal, "smo si pa sedaj na jasnem, da obstoja v Londonu organizacija, ki je usmerila svoje delovanje proti bankam. Ta organizacija je mnogo bolj nevarna, nego sem si i jaz mislil, kajti človek, ali ljudje, ki jo vodijo, se ne bodo ustrašili no-i benega dejanja, le da rešijo svojo kožo, ko bodo videli, da jim preti ; nevarnogt. Umorili so Reigateja, ker so sumili — in po pravici —, da jih hoče ovaditi". Mr. Reeder je več krat zagotavljal, da zna misliti tako, kakor mislijo zločinci. V svoji obširni delavnici na Broockleyu se je tisto noč spremenil v zločinca. Organiziral je tatvine proti bankam; proučeval različne načine za izvrševanje sleparij; skušal je prodreti v vse ovire in težkoče, s katerimi je moral računati pravi vodja takšne organizacije. Najvažnejše je obstojalo v tem, kako spraviti z Angleškega znane ljudi, o katerih je policija imela podatke in ki jih je iskala. V vseh pristaniščih je policijska oblast imela svoje ljudi, ki so izvrševali stalno nadzorstvo; na vsakem letališču je bila posebna četa detektivov. V Ostendi, Calaisu, Bou-logneu, Flushingu, na Holandskem, v Havrey Dieppeju so stali na preži brihtni opazovalci. Noben parnik ni odpotoval preko Atlantika brez posebnega častnika tajne policijske službe, ki je imel nalogo, da »identificira vse sumljive potnike. Cele štiri ure si je g. Reeder mučil možgane s svojim pretveznim zločinskim nagnjenjem. Načrt za načrtom seje vrstil, različne možnosti in verjetnosti so se med sabo kregale ter se uničevale. V čem je obstojala najtežja naloga tega vodje in organizatorja? V tem, ¡ da je moral najti varno skrivališče za ! svoje varovance. Takšno skrivališče, kjer jih nihče ne bo mogel spoznati. Reigatejev slučaj je bil nad vse preprost. Bil je to človek, ki je imel svojo vest, katera se mu je bila začela oglašati z vedno močnejšim glasom, dasi se je na videz nahajal popolnoma na varnem. Da bi pomiril tc vest, ki ga je pekla, je sklenil, da bo vse priznal. Ko se je bil tako odločil, je pobegnil od tistega kraja, kjer jo bil konfiniran, ter usmeril svoje ko rake proti Reederjevi hiši — saj je njegova sestra povedala detektivu, da je natančno vedel za naslov, kjer bi ga bil gotovo našel. O polnoči je g. Reeder vstal od svoje mize, prižgal svojo trinajsto ci gareto in se črez nekaj časa odpravil spat. Zdelo se mu je, kakor da tava skozi gosto meglo proti nekim vratom. pa da se bodo vsi dogodki poslednjih pet mesecev razvozlali na prav preprost način, ko se bodo ta vrata odprla. Naslednjega dne zjutraj je g. Reeder sedel v svojem uradu, in vsak, ki ni poznal njegovih metod, bi se bil začudil, če bi ga bil videl, da je ves zamaknjen čital v neki knjigi otro ške pravljice, čital je to na skrivnem in je knjigo brž skril v predal svoje pisalne mize, če je slutil, da se bliža kakšen tuj človek. Imel je posebno slabost za takšne pravljice, v katerih so se pojavljale vile, ki so pomagale ! dobrim ljudem. ¡ (Nadaljevanje) Proces radi požiga Reichstaga TEORIJE IN DOMNEVE 0 VESOLJU Postanek vesolja, za preprostega rloveka enostaven in jasen kot božje lelo, je za znanost še vedno ista nepojasnjena, nedoumno globoka uganka, o kateri se neprestano porajajo vsak dan nova ugibanja, nove domneve. Ena.izmed teh je teorija slavnega belgijskega matematika abbéja večja je bila med njimi prvotna razdalja. Vsak bi doživel taisto izkušnjo in vsak bi mislil, da je sam ostal na prejšnjem mestu, to je v središču, in so se le sosedje oddaljili od njega. Podobno je z vesoljem, razloček je le v tem, da njegova razsežnost za oko ni vidna, ker ima tri dimenzije. Spi- G. Lemaitrea, po kateri se je vesolje | ralne megle ne beže od nas. marveč rodilo ob eksploziji enega samega or jaškega atoma. Ta atom se je nahajal v stanju mirovanja kdove od kdaj do približno deset milijard let pred našo dobo. Potem pa se je razletel kakor se razleti raketa pri zažiganju umetnega ognja. Njeni na vse strani razkropljeni drobci — to so zvezde, iz kaierih sestoji vesolje. To teorijo je mogoče pojasniti z najzanimivejšimi dejstvi, ki jih je znanost kdaj odkrila. Če se skozi daljnogled ozremo v vesolje, opazimo tam milijone m milijone kolutastiV) zvezdnih gruc, ki jih poznamo pod označbo izvengalaktičnih megla. Danes je splošno uveljavljeno mnenje, da je tudi naša Rimska cesta tak kup zvezda in da je tudi naše solnce le od ključ. Zaprta sta bila v mestu San José v Californiji. Pretekli ponedeljek je velika množiva ljudstva, kakšnih 5000 oseb, napadla jetnišnico ter odpeljala oba ugrab'telja. Pobesneli ljudje so jetnika strašno pretepli tej ju na zadnje obesili. Truplo enega so polili z bencinom in ga zažgali. Californijskl guverner je izjavil, da popolnoma odobrava to dejanje in da bilo treba izročiti "častivrednim meščanom iz San Toseja" vsakega ugrabitelja, da oni z njim obračunajo- ZA KRATEK CAS PRI SODIŠČU Sodnik: "Obtoženec,( zakaj ste u-kradli svojemu sosedu gosli? Ali znate svirati l.anje?" Obtoženec: "Ne, ne znam, pa moj sosed tudi ne zna, zato sem mu jih ukradel RES DOBRA PEČ Gospa razkazuje in razlaga plinovo peč novi služkinji Marijanci. Čez dva dni vpraša gospodinja služkinjo, ali se že dobro razume na peč. „0, seveda", pravi Marijanca. "Tako dobre peči še nisem videla. Ogenj, katerega ste predvčerajšnjim napravili, gori šc sedaj." OTROŠKA Mati: "Lojzika, teci hitro k mesarju in poglej, ali ima svinjske noge !" Lojzika uboga, se v kratkem vrne ter pove: "Mama, saj nisem mogla ničesar videl i, ker j s imel škornje." DRZNO Visokošolec: "Ah, stric, ali bi mi posodili tisoč dinarjev?" Stric: "Tisoč dinarjev? Kaj pa misliš! Sploh pa imam pri sebi samo pet sto dinarjev." Visokošolec: "No, mi pa dajte onih pet sto dinarjev, a per sto mi jih ostanete še — dolžni." Obravnava proti Lubbeju in tovarišem, o katerih trdi fašistična policija, da so zanetili požar v nemškem državnem zboru, se še vedno nadaljuje. Ta slika je iz poslopja Reichstaga, kjer se je proces nadaljeval do preteklega tedna, ko so sodniki sklenili, da se spet preselijo v Lipsko ^uiiiiiiiiiiuin.itniinMtHii(tniiMniiili..iMnniiitrMitiiiiniiMii.iiiM..iituiMfiii.i.niiiiiniiiintiiiiHiin ......... ii.in.iii.^ VEČ KRAT smo pozvali vse one, ki se ne nameravajo naročiti na "Novi list", naj nam ga vrnejo. Odkar smo objavili ta poziv, smo dobili vrnjeno ENO SAMO ŠTEVILKO z označbo "Rehusado". Zato pozivamo spet vse one, ki se nočejo naročiti, naj list vrnejo poštarju z izjavo, da ga ne marajo, ker bi sicer ne bilo pošteno, da bi ga prejemali z namenom, da ga ne bodo plačali. Za one, ki so brez dela, smo že povedali, da jih za naročnino ne bomo terjali, dokler ne bodo prišli do zaslužka. Vendar pa naj nam pišejo ali sporočijo, da jim lista ne bomo ustavili 1? ★ ti k ti ★ ti čimre v prah in pepel. ★ ti * ti ★ Papež Pij XI. si ogleduje nove naprave za Vatikanu centralno kurjavo Restaurant Europeo EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE Prvovrstna kuhinja ZABAVA IN PLES VSAKO NEDELJO POPOLDNE ^ Za obilen obisk se priporoča LUKA DIVIČ RECONQUISTA 542 ' U. T. 31 Retiro 1617 IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIfflllllllllllllllllllllllllll^^ Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE | ZASEBNO KLINIKO I Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires | V VSAKEM SLUČAJU | NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE | I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ | I NASA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA.KLINIKA KI SPREJEMA BOLNHCE VTOPOLNO | 1 OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVKSUJtrau t POSEBEH ODDELEK ZA VSE ŽENSKE DOLEZNI IN KOZMETIKO | Sprejemamo od 14. do 20. ure. Immmmmmmmmmm.....i..............................................i...»»..«..»»-«»!.»»"..»................................................................. Stran 7. ■HnMMHMm ŽENSKI KOTIČEK \VA> MATI IN OTROK —Skrbni', in pametna mati si bo v t dno prizadevala, da v svojih otro-kih, ko so nekoliko odrasli, vzgoji ljubezen do dela. Domače delo je bilo včasih zaničevano, in so hčerke, posebno če so hodile v šolo, vihale nos, če jim je mati namignila, naj bi prijele za to ali ono delo. Časi so se pa spremenili in ludi domače delo je prišlo do svoje veljave in časti, saj imamo celo posebne sole, kjer se poufcuje, in v na predneiših državah zahtevajo razumne žene, naj še gospodinjstvo uvede kot obvezen predmet tudi na srednje šele. Deklice se morajo priučiti slehernemu delu, da bodo znale poleg poklicnih dolžnosti izpoljevati tudi domače. Mati pa mora biti dobra učiteljica in mora vcepiti hčerki ljubezen do dela, da ne bo .delala..iz dolžnosti nego z veseljem. Sport, potovanja na prostem' so gotovo prepotrebna učeči se mladini/gotovo bolj kot ročna dela, ki jih industrija že tako izpopolnjuje. Kaj pomagajo najlepše blazine in pr-tički, če tele zaostaja v razvoju. Smoter dela je koristnost. Ali pa imamo danes mnogo deklic med 12. in 14. letom, ki bi znale lepo krpati, razdirali. likati, gumbe živati, sploh svojo obleko v redu imeti in si same popravljati, kar je po njih krivdi raztrganega ! Učite hčerke delati -in jim bodite same vzor. Ne tožife vedno, Koliko dela imate. Razporedite si čas tako, da vam bo vedno ostala urica časa za počitek in razvedrilo. Na pustite, da otroci — deklice in tudi dečki Í — postopajo po hiši Dokler so še majhni. naj se le igrajo, ali v vsaki starosti lahko otrok še izvršuje kako Í" ★ & ★ lir * njemu primerno delo. Ko pa odrastejo. naj ne bedo več igračasti, nego naj si kratijo čas s stvarmi, ki so kjerkoli v hiši potrebne. Nekatere matere ne puste, da bi jim hčerke pomagale pri kuhi, češ, da so nerodne, da jim napravijo več škode, kakor pa je delo vredno. Taka mati je slaba vzgojiteljica, ki ne misli na hčerkino bodočnost. Tudi se ne poglobi v dušo j mladega človeka, ki potrebuje mnogo j vaje, predno doseže spretnost v kret- j njah in dela. Marsikatera gospodinja sama ve, j kako ji je bilo nerodno, ko je prišla] kot mlada žena na možev dom, pa ni j bila od doma vajena samostojnega de- j !a. Vedno je bila v zadregi, če je pri- \ šla k tašči, pa ji je bilo prvo življenje j celo muka. V gospodinjstvo, se hitro : vživi vanje, razume stari, že uvedeni; red. pa vendar pokaže s kako malenkostno novostjo v hiši takoj svoj | osebni okus in dokaz spretne gospodinjske zmožnosti. (Ž. S.) Migljaji xa hišne gospodinje Stekleno posodo je dobro, da jo umivamo v mlačni vodi, kateri smo dodale nekoliko sode na mesto mila. Tudi kozarci iz najbolj navadnega stekla se bodo lepo lesketali. Solato ohranimo dolgo časa svežo, če jo spravimo v mokro cunjo in jo postavimo na hladno mesto. Rjaste nože očistimo, če jih najprej denemo med ko.ščeke čebule, kjer jih pustimo približno eno uro, ter jih nato oribljemo z navadnim čistilnim prahom. Črno sukno se dobro ohrani in se slani vodi. •ÍT ★ it ★ & * Sedemnajst letna Charlotte Henry, ki so jo n\ed 57 dekleti izbrali, da bo igrala glavno vlogo v nekem novem filmu RESTAVRACIJA VALLE, D. ESPOSITO & CASELLI Točimo najboljša importirana vina, pristno in sveže pivo. Dobra in vsakovrstna hrana. Lepi prostori za bankete ter družinske zabave. Igrišče za krogle, s krasnim vrtom. Postrežba v slovenskem jeziku Za obisk se vljudno priporočajo LASTNIKI. Federico Lacroze 2720 — U. T. 73 (Pampa) 0883 Moda v Ameriki: Elegantna večerna obleka ¿JL * * * ZA NAŠE KUHARICE JAJCA KOT GOBICE Segrej v kozi dobršno količino olivnega olja, zarumeni v njem nekaj krušnih drobtinic ali'moke, za pest dobro sesekljanega peteršilja in česnika, ter dolij vode. V to postavi trda in na pol zrezana jajca tako, da so pokrita z vodo (rumenjak naj bo navzgor) in nekoliko paradižnikove konserve. Pusti, naj se počasi ku-ha in da postane omaka gosta. RUSKI BEEFSTEAKS Sesekljaj dobro in na drobno meso, prideni mu nekoliko kisle smetane, soli in nekoliko dišave .05 7.40 100 lir 22.65 27.65 100 šilingov 48.05 59.50 100 čsl. kron 12.90 15.75 10C peset 35.10 42.90 100 USA-dol. 274.20 ass.io 100 fr. frankov 16.80 20.55 1 funt šterl. 11.15 17.35 V zvezi s to novo valutno politiko ji' tudi ustanovitev žitnega odbora, katerega naloga bo, da prepreči valutni dumping. Vlada je predvidevala možnost, da bodo izvozniki (ki bodo sedaj dobili za izvoženo blago več de- narja v argentinskih pesih, nego so ga doslej), začeli forsirati izvoz žita po nižjih cenah, pa je zato ustanovila žitni odbor, ki ho nakupoval na tren žito po cenah, določenih v skladu s cenami na svetovnih tržiščih, pa bo to žito potem prodajal izvoznikom. Če bi pri teh operac'jah imel kakšne čajih. S posebnim dekretom so bili zgube, jih bo kril iz zgoraj omenjenega tonda, izvirajočega i/, razlik v te-imenovani člani tega žitnega odbora, kateremu bo predsedoval minister za poljedelstvo. Določile so se tudi naslednje cene za nakupovanje žita: pšenica, 80 kg. za hI, srednje kakovosti, $ 5.75; koruza, zdrav in suh zadnji pridelek, $ .i.4o; lan, 4 ojo drugih primesi, 11.50. Te cene veljajo za blago, nato-vorjeno na vagonih v pristanišču. HOTEL BALCANICO lllll lili flllll Rftftfi»I Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. . Prvovrstna postrežba in zmerne cene Restavracija v prvem nadstropju Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: KAPAVICA Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3. do 8. zvečer NIZKE CENE Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, 6 povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez. . . •.....3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo vez...........1.60 Jelenec: Spomini 1914—1918, trdo vez.......3.— Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman...... 1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Poljanec: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— šilih: Nekoč je bilo jezero, bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . Zoreč: Pomenki:...... „ Zmote in konec gospodične Pavle..... Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . Ročni spisovnik; obrtna, trgovska in ljubavna pisma ......... Tolažba dušam v vicah, molit- venik........ Marija kraljica src, molitve- nik.......... OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. 2.-1 20 1.20 2.50 1.— 1.50 2,— Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 **************************** summum........m................................................... ( Krojačnica in trgovina j = z vsemi moškimi potrebščinami. Na E = izbero Vam nudi po zmernih cenah ¡ | vsakovrstno angleško blago, kakor ¡ tudi vsake vrste vzorce. Sebastian Mozetič [ Calla OSORIO 5025 - PATERNAL I "«IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII lilla MALI OGLASI Traductora Pública Nacional — Milica D. Hočevar, dipl. na tuk. univerzi, se priproroča za vsakovrstne prevode, pravomočne pred tuk. oblastmi. Tucumán 586, U. T. 31 (Retiro) 3168. ŠIVILJA — MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče, obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chacarita). ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. PRVOVRSTNA KROJAČNICA Sporočam, da sem prejel črez 3.000 vz'orcev raznovrstnega angleškega blaga. Nudim obleke od $ 70 naprej Andrej Benčina Cnel. Niceto Vega 6014 — Izstopite na Rivera in Dorrego, ker se nahajam med Dorrego in Arévalo. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A I) A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud IZ UPRAVNIŠTVA Vse one naše rojake, katerim smo poslali na ogled nekaj številk "Novega lista", a se nanj ne nameravajo naročiti, prosimo, da store svojo dolžnost ter nam list vrnejo. To ni združeno z nobenimi težavami, ker je dovolj, da pismono-ši izjavijo, da naj list spet dostavi upravništvu, ker ga ne marajo. Če bi bil kdo v zadregi zaradi jezika, mu povemo, da lahko tako-le reče: "rehuso", "no quiero" ali pa "no acepto ese periódico". Pa je izvršil svojo dolžnost. Nikogar nočemo siliti, naj se naroči. "Novi list'' stane prav malo: če se odločiš, da si boš vsak dan "odtrgala od ust" poldrug centavo zato, da se boš naročila na "Novi list", boš po preteku enega leta videla, da si že prihranila za celoletno naročnino, pa da ti še ostaja 47 centavov in pol. če si kadilec, pa pušiš, recimo, tiste po pet in dvajset ter ti zadostuje po en "atado" na dan, je dovolj, da pokadiš vsak dan eno samo cigareto manj, pa si si zagotovil "Novi list". Saj boš koncem leta videl, da si prihranil za celoletno naročnino in da ti še preostaja denarja za celih deset "atadov". To je strašna žrtev, kaj ne? Seveda: če te pa list ne zanima in meniš, da ni vreden niti te "žrtve", potem boš pa pametno storil, če boš denar uporabil v druge svrhe. * Onim čitateljem, ki so nam pisali, da bi list radi redno prejemali, a trenutno ne morejo poravnati naročnine, ke¡r so brez dela ali pa jih tarejo druge nadloge, bomo "Novi list" pošiljati redno. Naročnino nam bodo plačali, ko se bodo njihove gmotne prilike izboljšale. Nekateri povprašujejo, ali bi lahko poslali naročnino po pošti. Seveda, to lahko store, in sicer na več načinov: 1. V dobro zapečatenem priporočenem pismu (carta certificada). 2. V vrednostnem pismu (carta con valor declarado); v tem slučaju pa je potrebno da nam nemudoma pošljejo v posebnem pismu tudi pospremnico (Guía de Expedición), ki jo izstavi poštni urad, ter sicer ne moremo dvigniti pisma. Kdor se naroči samo za pol leta, nam lahko pošlje dva pesa v bankovcih, ostalih 50 centavov pa v znamkah po 10 ctvs. 3. Po poštni nakaznici (Giro postal) na "Novi list" — Buenos Aires, Llavalle 341, Escritorio 316 Znesek plačate na poštnem uradu, kjer poveste, komu hočete poslati denar, pa vam izročijo nakaznica, ki jo morate poslati na naš naslov v zaprtem pismu, v katerem na* morate sporočiti tudi svoje ime in naslov, da bomo vedeli, kdo nam (• pošilja. Ta način je najbolj pripa-ročljiv, ker je najbolj siguren in obenem praktičen. Kdor živi v Buenos Airesu, pa želi plačati naročnino na svojem domu, naj nam sporoči, kdaj hoče, da ga obišče naš uradnik. One rojake v CORDOBI, ki ne marajo imeti sitnosti s pošto, opozarjamo, da lahko, plačajo naročnino poverjeniku "Novega lista" gospodu Antonu Mozetiču, Córdoba. Calle Humberto I. 511. In še nekaj! Mnogim našim rojakom nismo po slali "Novega lista" na ogled. Morda so nain nekateri celo zamerili. A poslali jim ga nismo iz zelo eno stavnega razloga: ker nimamo njihovega naslova, če je kje krivda, da lista ne prejemajo, ni na naši strani. Sporočijo naj nam svoj naslov, pa bo vse v redu! IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.