Leto 5/ ŠL107-108 \/, olimpijskega Sydneya - -999- 18.10.1997 SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK Cena S 2.00 THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER Predstavitev maskote LIZZIE za paraolimpijske igre v Sydneyu Aljaž Gosnar, odpravnik poslov v Veleposlaništvu RS zaključuje službovanje v Canberri Zadnjih nekaj tednov so se avstralski Slovenci poslavljali od prvega uradnega predstavnika slovenske države, odpravnika poslov v Veleposlaništvu RS v Canberri Aljaža Gosnarja in njegove družine. Pogovor z gospodom Gosnarjem na straneh 14 in 15 Na fotografiji družina Gosnar Foto: F.A. Mladinski koncert 40 let Slovenskega "Podajmo si roke " društva Sydney na straneh 18 in 19. na straneh 16 in 17. Prof. dr. Janez Bogataj, predsednik SIM nas bo obiskal Predstavnika SIM Ivo Leber in Lojze Košorok sporočata, da se bo prof. dr. Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice, v času od 13. do 24. novembra mudil na delovnem obisku v Avstraliji, kjer namerava obiskati slovenska društva, skupnosti in organizacije in se pogovoriti o možnostih in izboljšanju sodelovanja med Slovenci v Avstraliji in SIM. Predsednik bo predstavil strukturo in delovanje SIM ter program za leto 1998. Delegacija slovenskega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v Avstraliji Sydney, Melbourne, Canberra - Delegacija je prispela v Avstralijo 11. oktobra na povabilo avstralskega Department of Social Security. Tričlanska delegacija je imela najprej pogovore v Sydneyu, od 13. do 17. oktobra seje v Canberri udeležila prvega kroga pogovorov o pripravi Sporazuma o pokojninskem zavarovanju med Slovenijo in Avstralijo, 18. oktobra pa so potekali pogovori v Melbournu. Na pogovore so bili povabljeni tudi predstavniki slovenskih društev, Narodnih svetov, cerkvenih središč, slovenskih medijev in drugih slovenskih združenj, kakor tudi Slovenci, ki jih ta problematika zanima. Slovenci, ki se pogovorov niso mogli udeležiti lahko pošljejo vprašanja v zvezi s pokojninsko problematiko na Veleposlaništvo RS v Canberra.. Large subscription drive to collect subscribers 1. prize: Return air ticket to Slovenia 2. prize: 7 nights for two in Surfers Paradise KLUB TRIGLAV OBJAVA Redni letni občni zbor bo v nedeljo, 2. novembra 1997 točno ob 15.00 uri. Volilno pravico boste imeli le tisti člani, ki ste plačali članarino - še vedno je čas, da jo poravnate. Pridite v čim večjem številu, saj bo dnevni red zelo zanimiv. Odbor Kluba Triglav Slovensko društvo Sydney je na nedavnem občnem zboru izvolilo novo vodstvo. Dosedanji predsednik Jože Lah ni vložil ponovne kandidature. Vlogo novega predsednika je prevzel Peter Česnik, kateremu želimo veliko uspeha. Dosedanjemu odboru in predsedniku Jožetu Lahu se uredništvo G! as a Slovenije zahvaljuje za sodelovanje. Slovenski klub Planica iz Melbourna je proslavil 11. oktobra svojo 25-letnico. Se veliko uspeha želi Uredništvo Glasa Slovenije You will find more information on the order form in Glas Slovenije Sydney, 18. oktober 1997- VDomainu v sydneyskem botaničnem vrtu so predstavili maskoto za paraolimpijske igre leta 2000. Ime ji je Lizzie - je kuščar s krili v obliki Avstralije. Iz uredništva Glasa Slovenije smo se udeležili te predstavitve, kije bila točno na dan 18. oktobra, ko se bodo čez tri leta pričela tekmovanja invalidnih olimpijcev. Zanimivost: Lizzie je vokalna maskota, glas ji je posodila znana avstralska pevka O-livia Newton John. Ostalim trem maskotam, Syd, Oliv in Millie pa bodo "dodelili" glas na dan Avstralije, 26. januarja 1998. To bo tudi prvič v Zgodovini olimpijskih iger, da bodo maskote vokalne - da bodo pele in govorile. OCr°BER 1997 VSrsLOVBcue '"' IT¡0.1997 GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Ustanovljen-Eslablished in 1993 Izhaja dvakrat mesečno GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR Stanka Gregorič V P RA VN I K-M A NA GER in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan A user USTANOVITELJI FOUNDERS: Alfred Breznik, Stanka Gregorič, Dušan Lajovic, Štefan Merzel TISK Glas Slovenije - Sydney Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke: uredništvo si pridružuje pravico skrajševanja prispevkov. Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijah) dovoljen le kadar je naveden vir (Glas Slovenije) Naročnine Letna naročnina S 50.00 polletna S 30.00 letalska letna naročnina v prekornorske države $/00.00 Cena posamezne številke s poštnino S 3.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor Oglasi Cenik oglasov v upravi Mali oglasi Do 20 besed S 10.00 vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 Tiskovni sklad (prostovoljni prispevki) GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1 714 Email: o venia@zeta. org. au Dopisniki v tej številki: Nataša Drummon d (Sydn ey) Stanka Gregorič (Sydney) Lojze Košorok (Sydney) Ivo Leber (Melbourne) Maks Namestnik (Perth) Mirko Vasle (Argentina) Iz dnevnika Stanke Gregorič nrednice Slovesnosti, koncerti, smrti, obiski, bolezen... ZAMUDA! Res ste, dragi pnosljo. Seznanili smo jo z No- bralci, predolgo čakali na novo številko Glasa Slovenije, ki bi morala iziti najkasneje do 30. septembra, druga pa zopet čez dva tedna. Zato smo vam tokrat pripravili dvojno, zelo bogato številko in se tolažimo z besedami rojaka, kije dejal: Zamuja, ja... na koncu pa ga le dobimo! Kaj če ga sploh ne bi!? Razlogov za zamudo je bilo veliko - veselih in žalostnih, žalostnih in veselih - nekaj jih razhije že sam naslov iz mojega dnevnika, veliko pa vam bo razodela tudi vsebina te številke - kje vse nas ni bilo... Kot pika na i pa je še prišel nadme, vsem nam neizogiben, "počitek v postelji z visoko temperaturo in vsem kar spada tu zraven". Najbolj nas je seveda razveselil obisk Dragice Bošnjak, časnikarke slovenskega časnikarskega "mercedesa"- dnevnika Dela. Ko se je Dragica znašla v našem uredništvu, ni mogla verjeti, da jo je ob jutranji kavici že čakal "DELO-fax", ki ga njena časopisna hiša izdaja preko Interneta že od 6. maja letos in nas na štirih straneh, seveda razen drugih slovenskih časnikov in revij ter RTV, obvešča o najaktualnejših dogodkih v Sloveniji, še prej preden sploh tam izide. Ne le Dragici na ljubo, ča-snikarki, ki že več kot 20 let piše tudi o zgodbah izseljencev, ki obiskujejo domovino (njene rubrike so sicer znanost in medicina), ampak tudi v zahvalo njeni časopisni hiši, smo se potrudili, da v Sydneyu vsrka čim več informacij. Živahna in delovna Dragica je s svojim fotoaparatom uspela posneti vse od olimpijskih objektov, ki se v večini še gradijo, do požganih gozdov na Blue Mountainsu, okoliša okoli Operne hiše ter pristanišča, do zanimive vodne ure v Horn-sbyju in še mnogo več: navdušil jo je tudi Mladinski koncert v Verskem središču Merrylands, pa dobrodelni koncert, ki ga je v Klubu Triglav organizirala Eleonora IVhite; zanimive zgodbe in uspehi posameznih Slovencev so jo dobesedno zasvojile. Nudili smo ji čim več informacij in naslovov, da bi spoznala vse kar je le mogoče. Ne samo da je obiskala svoje rojake in prijatelje na domu, ogledala si je torej tudi vse, vse kar jo je zanimalo v zvezi s slovensko sku- vinarskim društvom NSW in prisostvovali razglasitvi ožjega izbora najboljših. Tako kot vsakega obiskovalca, smo jo popeljali v zoološki vrt, da je tam lahko hranila in božala koale in kenguruje... da ne bi mislili, da so se pri njih naša potepanja tudi ustavila. Nekega dne smo se znašli na "marketu"ob neki stojnici, kjer nas je vprašala mlada prodajalka kakšen jezik govorimo, saj ji je tako zelo poznan. Slovenski? Moj mož je Slovenec - Ciril Boltežar, jaz sem Jane, imava tri otroke in enemu izmed njih je ime Matjaž. Prisrčno smo poklepetali z njo in ji obljubili, da ji bomo poslali Glas Slovenije. Dragica Bošnjak bralcem Glasa Slovenije in svojim prijateljem Jane z marketa u<» Še zanimivo K srečanje: Ko smo se na f Blue Moun- fa tains ustavili pri trgovini z opali, sta nam prijazna prodajalca -mož in žena - povedala, da sta imela zadnje čase kar nekaj slovenskih kupcev. Obiskala sta ju dva kartografa iz Slovenije, pa svetovalec vlade in kdo ve kdo še vse. Podarili smo jima košček domače orehove potice, na vprašanje kaj je naša narodna jed pa smo nemo obstali: kaj pa je? Upamo, da nam bo najpra-vilnejši odgovor dal prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in predsednik SIM, ki nas bo obiskal še novembra letos. In še to: ko smo z Dragico Bošnjak odhajali iz akvarija, preko mosta na Darling Harbourju, smo dobesedno poskočili - na sredini mostu visi in med drugimi ponosno plapola slovenska zastava. Prekrasen občutek! Na koncu moram reči, da smo z Dragico preživeli nekaj pretepih dni, upamo da tudi ona z nami in da ji bo ostala Avstralija za vedno v lepem spominu, še posebej trenutek, ko se je (z)našla na obrežju večera in bosonoga odkrila toplino njej do tedaj neznanega morja - Pacifika. /J Vaša Stanka ^ - ' '- V*A< PozdravljeniI lam.t . , v uSt*. S* ^ Ssssat 'ÍWuuc Av^avv-j íU^fíí^t rrt.^fŽ tcv^« ilvuU^t - „ . • ?-> C . C «P „ ¿J. /K t'LI " V^ I Same "oči m ušesa " so me te dni, tu med vami, na teh neskončnih razdaljah in vendar blizu... Bilo je mnogo premalo časa za kaj več kot le bežen dotik z življenjem tako daleč - skoraj "na koncu sveta"... Iskrena hvala vsem za dragocene nasvete, pomoč, zanimive izkušnje! Z dobrimi željami, pozdravi, z upanjem za vnovična srečanja - in obljubo urednici Stanki, "da se oglas im še kdaj pa kdaj iz Ljubljane"... Dragica Sydney, 15. 10. 1997 'SLOVENIJE /F/o.mT Za začetek ¡ud, to je Avstralija iti svet "V World Transplant Games SYDNEY, AUSTRALIA 29th September-Sth October 1997 Sydney - V Sydneyu se je pred dnevi končalo II. svetovno prvenstvo World Transplant Games. Tekmovalo je okoli 1200 športnikov iz 51 držav, ljudi s presajenimi organi (ledvica, srce ali kostni mo-zek...), tekmovali so štiriletni in petletni otroci ter odrasli vseh starosti. Dnevnik "The Sydney Morning Herald" je 30. septembra na prvi strani objavil čudovito sliko športnikov s transplantacijami pred Operno hišo. Vseh teh tisoč ljudi, bi moralo umreti, če jim ne bi pomagali radodarni ljudje. Vsak izmed njih je imel zanimivo zgodbo. V Avstraliji čaka na transplantacijo različnih organov 3000 ljudi, in s to številko zaostaja za drugimi državami po svetu, kjer je darovanje organov dosti bolje organizirano. Tudi v Sloveniji čaka na transplantacijo veliko bolnih, zato so pred kratkim ustanovili društvo Za življenje, katerega namen je, da bi zbrali čim več ljudi, ki so pripravljeni po svoji smrti darovati svoje organe. V nekaterih državah imajo darovalci organov svoje kartice, v Avstriji pa j ih vzamejo kar po svoji presoji in po potrebi. To jim dovoljuje zakon. Bi radi tudi vi nekomu pomagali živeti po svoji smrti? V Avstraliji se lahko obrnete za več informacij o transplantaciji organov na telefonsko številko 1800 808 840 Iz koledarja Godovniki, vse najboljše! 15.10.:Tereza 16.10.:Hedvika 17.10.:Viktor 18. IO.:Luka 19.10.: Pavle 20.10.:Vanda 21.10.:Urška 22.10.: Mimika 23.10.:Anamarija 24.10.:Rafko 25.10.:Pino 26. !0.:Florijan 27.10.:Rastko 28.10.:Tadej Iz zgodovine Slovencev 1. oktober Leta 1905 - V Ljubljani so slovenski narodnjaki ustanovili Slovensko sokolsko zvezo, kije bila do prve svetovne vojne najmočnejša nepolitična liberalna organizacija. Leta 1922-V Ljubljani je umrl duhovnik, zgodovinar in visokošolski profesor dr. Josip Valentin Gruden. Proučeval je predvsem obdobje protestan-tizma in katoliške obnove. Njegovo najpomembnejše delo je prvi del Zgodovine slovenskega naroda, ki je v letih 1910-1916 izhajal pri celovški Družbi sv. Mohorja. Rodil seje 14. februarja 1869 v Ljubljani. 3. oktober Leta 1922 - V Ljubljani seje rodil pesnik in filmski režiser France Kosmač. Pomembni sta pesniški zbirki podobe našega pohoda ter Kurent in smrt. Od proznih del je bolj znanih več partizanskih zgodb in filmskih scenarijev. Izrazno se je naslanjal na Prešerna, Moderno in Kosovela. Leta 1945 - Začasna koroška deželna vlada je sklenila uvesti obvezne dvojezične nemško-slovenske šole v 62 narod-nsotno mešanih občinah južnega dela Koroške. Dokončno so sklep sprejeli 31. oktobra 1945. Leta 1951 - V Cerknem je umrl skladatelj Peter Jereb. Med njegove najboljše zborovske skladbe sodijo Pelin roža, Na-pitnica. Na Posavju in Zimska. Rodil se je 1868 v Cerknem. Pišejo nam VERITAS ^ Slovenska vinska akademija Spoštovani! Dovolite, da se Vam predstavimo smo Slovenska vinska akademija, ki izdaja specializirano revijo Veritas. To je mesečnik za gorice, vino, kulinarično in turistično kulturo. Našo revijo radi prebirajo vsi, ki jih vino veže poklicno, ljubitelji vin in drugih pijač, skratka širok krog ljudi tako doma kot tudi drugje po svetu. Razen zanimivosti slovenskega in svetovnega obsega glede na omenjeno tematiko, boste v njej našli tudi vinski nakupovalni vodnik, ki Vas bo usmerjal pri odločitvah o nakupu vina glede na kvaliteto vina in težo Vašega mošnjička. Na koncu revije je povzetek vsebine v nemškem, angleškem,' francoskem, italijanskem in hrvaškem jeziku. Ce se želite na revijo naročiti, nam to sporočite na naslov SVA Veritas, d.d.. Grajska 2, Ptuj 2250, Slovenija Za dodatne informacije telefon: 62 - 779 197 ali fax: 62 - 779 009 S spoštovanjem vodja trženja Marija Kuster Draga urednica, časopis z možem rada bereva in je zelo zanimiv. Za naprej Vam želiva veliko uspeha, lep pozdrav Marija in Jože Belavič Newcastle Pošiljam naročnino za odličen časopis, lep pozdrav obema Jože Vali, OLD Draga Stanka in FlorjanIGlas Slovenije mi zelo ugaja, čestitam Vama za težko delo, pa samo naprej, vsak začetek je težak John Cvet ko vič. NSW Draga gospa Stanka! Tole uganko sem sestavila za Glas Slovenije. Če bo kaj reševalcev, bom poslala kaj še drugič. Vaš list radi prebiramo, posebno jaz ga preberem dvakrat. Vas lepo pozdravljam Ivanka Žab kar, Wollongona UGANKA Poiščite kraje - mesta v Sloveniji. Pravilna rešitev v eni vrsti (srednji) od vrha navzdol pove ime zelo zanimivega berila. M N K _ A___ R___N H___T _ E___K G _ O ___I C B L E I L C L__J _ M/} g >_ B N J / D C Rešitev pošljite v uredništvo Glasa Slovenije_ HELP NATIONAL COMMITTEE Eleonora White V nedeljo, 19. oktobra je Sleonora White organizirala v Klubu Triglav dobrodelni koncert, na katrem so nastopili KELLY VARIETY ENTERTAINERS. Dobiček je namenjen bolnišnici Šenpeter pri novi Gorici Slovensko narodno nošo, last Eleonore White je kupil Klub Triglav za $ 500.00. Več v naslednji številki Eleonora White 4 IjGMS -VjM OVKNUh 18.10.1997 Kandidati za predsednika države Poleg Milana Kučana in Ludvika Toplaka, so se pojavili še tile kandidati: predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik, Tone Peršak in Marjan Cerar, slednji je razen Kučana med naj-resnejšimi kandidati, le do konca oktobra mora zbrati 5000 podpisov. Volitve za predsednika RS - Marjan Schifrer dosegel, da bodo lahko Slovenci po svetu volili Poslanec Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), zadolžen v slovenskem parlamentu za Slovence po svetuje dosegel, da bodo lahko slovenski državljani po svetu volili tudi na veleposlaništvih in konzulatih. Glasovnice bodo tam preštete, rezultati pa sporočeni po faxu Republiški volilni komisiji. Slovenski državljani morajo zaprositi za vpis v volilni imenik, ta zahtevek lahko pošljejo po faxu do 24. oktobra 1997. Šele potem bo komisija razposlalavolilno gradivo. Imena kandidatov za predsednika RS bodo znana po 4. novembru. Slovenija postala nestalna članica varnostnega sveta New York, 14. oktober -Slovenija bo s 1. januarjem prihodnje leto zasedla sedež nestalne članice v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. V generalni skupščini je na volitvah Slovenijo podprlo kar 140 držav izmed 170, kolikor jih je bilo navzočih. Makedonijo, kije bila Sloveniji edina konkurentka je podprlo le 30 držav. Tuji diplomati so izjavili, daje Slovenija stabilna država na jugovzhodu Evrope in daje lahko drugim za vzgled. Novi slovenski zunanji minister Boris Frlec meni, da je to pomemben uspeh slovenske zunanje politike. Mariborski pomladniki podpirajo Ludvika Toplaka za novega predsednika RS Popularni rektor mariborske univerze Ludvik Toplak (kandidat SLS) naj bi bil Kučanov protikandidat na letošnjih volitvah. Pred kratkim je Maribor gostil srečanje rektorjev podonavskih univerz in za novega predsednika so izvolili Toplaka, mariborska univerza pa bo prevzela koordinacijo podonavskih univerz. Šokantno odkritje slovenskih zdravnikov -virus aidsa je lahko v ustih Slovenija ima izvrsten laboratorij za diagnostiko smrtonosnega HI V (aidsa), in nekaj zdravnikov, ki očitno menijo, da se da tudi v Sloveniji narediti kakšen korak naprej. Mag. as. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni, prof. dr. Uroš Skalerič s Stomatološke klinike in doc. dr. Mario Poljak iz Mikrobiološkega inštituta Medicinske fakultete v Ljubljani so namreč odkrili HIV v gingivalni tekočini v ustih. Znano je, da slina naj ne bi prenašala virusa, če v njej ni vsaj nekaj okužene krvi. Slovenski raziskovalci pa so odkrili, da je HIV kljub temu lahko v obzobni tekočini, in se tako morda prenaša. Okužba z virusom aidsa je torej mogoča s poljubom, čeprav v ustih ni krvavitve. Ludvik Toplak Protestno združenje razlaščencev Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZRLP) Slovenije ugotavlja, da predlagane spremembe in dopolnitve zakona o denacionalizaciji kršijo ustavno ureditev, človekove pravice in pravno varnost upravičencev do vrnitve premoženja. Opozarjajo na posledice, ki bi jih lahko imela Slovenija zaradi kršenja teh pravic. 3. Mednarodni festival računalniške umetnosti, na ogled tudi instalacija avstralskega umetnika Od 6. do 10. oktobra je bil v Mariboru festival računalniške umetnosti s skupnim imenovalcem Interaktivna umetnost; naravnan na medsebojne odnose, predvsem na vzajemni odnos med oddajnikom (ustvarjalcem) in prejemnikom (publiko). Program so sestavljale razstave, projekcije, predstavitve sodobne umetniške produkcije (instalacij, videa, računalniških animacij ipd.) Na ogled je bila med drugim tudi instalacija Magnet avstralskega, a v Londonu živečega, Simona Biggsa (rojenega leta 1957 v Adelaidi), ki se z umetnostjo ukvarja zadnji dve desetletji. Predstavil je multimedijske zgoščenke in www strani. ISKRICA IZDELA Dolžnost je tisto, kar pričakujemo od drugih. OSCAR WILDE ZA Krščansko-socialno Unijo Slovenije Raziskovalci javnega mnenja Demokracije so v zadnji anketi povprašali volilce, ali bi podprli tesno navezavo Socialdemokratske stranke Slovenije (predsednik Janez Janša) in Slovenskih krščanskih demokratov (predsednik Lojze Peterle). Izidi so več kot pretresljivi. Zvezo bi podprlo kar 41 odstotkov strankarsko opredeljenih Slovencev in Slovenk. Taka Unija bi pretrgala prevlado Liberalno demokratske stranke (predsednik dr. Janez Drnovšek) in sicer povzročila velike premike na terenu slovenske politike. Odprla bi vrata drugi, alternativni opciji, ki ima na Slovenskem stoletno tradicijo. ©SM Bayer za Pediatrično kliniko Doslej seje za kliniko zbralo že 157 milijonov tolarjev. Zdaj je k tej vsoti dodal še svojo donacijo Bayers 3,5 milijona. 200 rimskih napisov V zbirki Situla, ki jo izdaja Narodni muzej Slovenije, je izšla monografija Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije; znanstvena študija ima okoli 200 rimskih napisov iz Emone in drugih naseljenih krajev, predvsem iz Savinjske doline in Dolenjske. Škofijstvo v Ljubljani računa na skoraj 27tisoč hektarov Cerkev pričakuje, da bo dobila v naravi vrnjenih skupaj blizu 27 tisoč hektarov gozdnih površin, od tega skoraj 19.000 hektarov gospodarskih gozdov in blizu 8000 hektarov varovalnih gozdov, zajetje dobršen del Triglavskega narodnega parka. Rimskokatoliško ško-fijstvo je predlagalo tri rešitve. Prva je, da ljubljanska nad-škofija prejme v naravi vse podržavljene gospodarske gozdove (18.921 hektarov). Druga, da vlada odkupi vse podržavljene varovalne gozdove (7875 hektarov). Tretja predlagana rešitev je, da nad-škofija podari podržavljene gorske pašnike in pašne planine pašnim skupnostim. Spominska slovesnost na Te h a rja h "Prepričani smo, da gre žrtvam povojnih pobojev, ki so vir duhovne moči za slovenski narod, zasluga za velike politične spremembe, za osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije", je na spominski slovesnosti poudaril mariborski škof dr. Franc Kramberger. V Piran u a vtomobili pod morjem Odlok o lokacijskem načrtu za garažno hišo ob vstopu v mesto, na mestu obstoječe bencinske črpalke, je sprejet. Tako bodo stanovalci na Fornačah dobili svojo garažno hišo pod morsko gladino, in sicer v prvi fazi bi bilo tu kakih 550 parkirnih mest, kasneje pa bi lahko bilo tudi do 1000 parkirišč. S tem bi v celoti rešili prometno problematiko in vse težave s parkirnimi mesti. Na površini pa bi uredili parke in druge zelenice. Vc^ Poklic - kršitelj Pod takšnim naslovom se časnikar Maks Hozic v Primorskih novicah dotika slovenske morije na cestah in zapiše, daje v povprečju letno 506 mrtvih na slovenskih cestah v zadnjih 17 letih daleč nad ravnijo, ki jo 'priznavajo' prometno in sicer bolj razvite države. Po njihovem izračunu je še 'sprejemljiva' zgornja meja 125 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, kar bi za Slovenijo pomenilo največ 250 žrtev prometa na leto. Krka: 45 odstotkov dobička za dividendo Delničarji novomeške farmacevtske družbe Krka bodo 5. novembra na skupščini odločali o delitvi dobička za leto 1996. Predlagajo, da bi za dividende namenili 45 odstotkov dobička, in sicer 400 tolarjev bruto na delnico. Krka je izplačala za leta od 1993 do 1995 500 tolarjev bruto. Ugledni zgodovinarji v Kopru in Novi Gorici Mednarodna konferenca o Pariški mirovni pogodbi, novi jugoslovansko-italijanski meji in priključitvi Primorske k Sloveniji je potekala septembra v KOpru in Novi Gorici. Bil je to velik dogodek, ki je zbral kar 35 strokovnjakov iz evropskih držav, ZDA in celo Avstralije. Potres na Postojnskem V soboto, 6. septembra ponoči so se zatresla tla na Postojnskem, bil je potres med četrto in peto stopnjo po lestvici MSK, to je posodobljena Mercalijeva lestvica. Ni naredil škode, ljudje pa so bili vseeno prestrašeni, zlasti zaradi bobnenja v zemlji. Zemlja se trese domala vsako minuto in potresi seveda niso prihranjeni niti Sloveniji. Tod se zastrese zemlja povprešno tristo do štiristokrat na leto, vendar ljudje zaznajo le nekaj desetin teh primerov. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji živijo na potresno nevarnem področju, zlasti v Ljubljani. ISKRICA IZ DELA Bedak vedno najde večjega bedaka, ki ga občuduje. BOILEA U - DESPEA U\ Jesenski Kras vabi na kraško hrano Del meseca Krasa so tudi jedilniki v gostilni Pahor v Brestovici, Špacapan v Komnu, Grča v Hruševici, Zoro v Štanjelu in Fratnik v Kobdilju. Drugi pomemben spremljajoči del pa so različne prireditve, s katerimi skušajo Kraševci jeseni, ko je ta pokrajina najlepša, predstaviti njihov svet. Ena od letošnjih največjih zanimivosti je frnaža. Gre za kopo v kateri žgejo kamen, iz katerega po desetih dneh dobijo popolnoma bel kamen. Uporaben je za belež in za razkužilo. Goriški muzej pa je pripravil v gradu Štanjel razstavo ob tristoletni zgodovini Krasa. 100 let samostana na Brezjah Letos poteka 100 let od začetka gradnje frančiškanskega samostana na Brezjah, devetdeset let kronanja Layerjeve podobe Marije Pomagaj in petdeset let vrnitve podobe Marije Pomagaj na Brezje iz pregnanstva druge svetovne vojne. Revija o Brezjah Izšla je prva številka revije o Brezjah, največji slovenski božji poti, vsako leto jo obišče 150 tisoč vernikov. Gre pravzaprav za prilogo slovenskega katoliškega tednika Družina. Pater Ciril Božič je za prvo številko napisal prispevek o zgodovini in razvoju Brezij, pri čemer poudarja, da na prostoru pred svetiščem Marije Pomagaj stoji kip svetega očeta, v spomin na njegov obisk v tem Marijinem svetišču. Na sliki spodaj: naslovnica revije. Maribor naj mesto Mesto Maribor je zmagovalec v turistično ekološki tekmovalni akciji "Moja dežela - lepa urejena in čista", ki jo je organizirala Turistična zveza Slovenije. Doktoriral "zaradi kletvic " Pred dnevi je v Sloveniji pri založbi Nova revija izšla knjiga Kletvice in psovke, ki čisto strokovno razlaga zakaj (lahko) preklinjate. Knjigo je napisal dr. Bernard Nežmah, ki je iz tega mračnega dela jezika tudi doktoriral in dognal, da so kletvice za človeka ščit in orožje. Taka trditev je nasprotje tistega kar je pred leti napisal pok. dr. Anton Trstenjak: "Slovenska poštenost žal izginja. Negativni vplivi--prihajajo deloma z zahoda, deloma z nekdanjega jugoslovanskega juga, od koder smo v sedemdesetletni navezi pobrali mnogo slabega. Banalen a nazoren primer so kletvice. Slovenci svojih kletvic namreč nikoli nismo imeli, kar je po obisku partizanov ugotovil tudi znani angleški major..." Počastitev spomina na Andreja Uršiča Pred dnevi je bila v Kobaridu počastitev spomina na Andreja Uršiča, saj je poteklo 50 let, odkar je kot žrtev totalitarizma v Kobaridu izginil. Bilje politik in časnikar, soustanovitelj Slovenske demokratske zveze v Gorici in urednik tednika Demokracija. Ostareli v Sloveniji 80 odstotkov ostarelih, starih nad 65 let, lahko skrbi zase, 15 odstotkom zadošča pomoč na domu in le pet odstotkov jih je v domovih za ostarele. Krka organizator teniškega Lady's Open Zdaj že tradicionalnemu teniškemu turnirju Slovenia Open v Domžalah se je pridružil še Lady's Open na Otočcu. Trajal je od 29. septembra do 5. oktobra. Krkin Lady's Open ima nagradni sklad 25 tisoč ameriških dolarjev. Nastopila so dekleta, ki si utirajo pot proti vrhu, med njimi tudi Slovenka Tina Križan. V Mariboru židovski simpozij Začel seje tridnevni simpozij z naslovom Srednjeveške židovske skupnosti v Srednji Evropi in njihova kulturna dediščina. Navzočih je 23 strokovnjakov. Naprej zastave slave Primorci so proslavili petdeset let na svoji zemlji. Na slovesnostih so nekateri borci NOB nosili zastave z zvezdo: Rdeča zvezda pa amen! so govorili, pa naj bo za današnjo večino še tako sporen simbol slovenske preteklosti. Pod njo so si izbojevali svobodo in tako bo ostalo, so menili nekateri. Le kako sta se počutila nadškof Rode in Marjan Podobnik, ko so malodane nad njunima glavama plapolale partizanske zastave? 800 let Svečine Konec septembra so pripravili občani Svečine tradicionalni 16. Kmečki praznik - praznovali pa so 800. obletnico pisne omembe kraja. Že zgodaj zjutraj jih je zbudila godba na pihala občine Šentilj, po sveti maši je bil na sporedu kulturni program, potem pa zabava z ansamblom Ekart. Nastopili so tudi akademska folklorna skupina France Marolt, ljudski godci Marije Snežne in drugi. Pripravili so razstave ročnih izdelkov, sadjarstva, lovsko razstavo LD Kungota, na programu pa je bila tudi degustacija domačih vin. Sto let igranja tenisa v Sloveniji Ivan Tavčarje pred sto leti na svojem posestvu na Visokem pri Škoiji Loki zgradil prvo teniško igrišče. Obletnico tenisa so proslavili v Mariboru, saj tu deluje eden najstarejših klubov TK Branik. Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (21. oktobra 1997) Država (enola) Avstralija (1 A UD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) Hrvaška (100 HRK) Italija (100 ITL) Japonska(100JPY) Kanada (1 CAD) Nemčija (100 DEM) Švica (100 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD) tolarjev 122.3052 1337.5244 2808,3494 2665,8232 9.6539 137.7439 120,6577 9413,8824 1318,2167 272,2024 167,2094 Glas Slovenije-sponzorji: I m 0 Krajc I he Voice oj Slovenia - Sponsors: 1 J Impact International Pty. Limited lEMONfi ' INSTRUMENTS Še iz slovenskih časnikov Primorske novice - 50 let Ob 50-letnici najbolj branega časnika na Primorskem, Primorskih novic, ki bodo svojo jubilejno slovesnost počastile 7. novembra, je njihova novogoriška organizacijska enota tudi uradno 'stopila' v nove prostore. Poslovni del in uredništvo sta bila že doslej z računalniško mrežo povezana s koprskim delom 'hiše' in z vsemi svojimi dopisništvi in uredništvom v Kopru, kar zagotavlja hitrejši prenos besedil in slik in bo kolektivu omogočil uresničiti načrte o novih izdajah, ki jih predvideva. Botra novim prostorom novogoriške enote sta bila ena najstarejših naročnikov Primorskih novic oziroma njegova prednika Nove Gorice Ljudmila Volk iz Nove Gorice in Srečko Prinčič iz Kozane v Goriških Brdih. Novi Glas Časnik objavlja XXVI literarni natečaj Mladike za izvirno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov: Mladika, Ulica Donizelti 3, 34133 Trst, do 31. decembra 1997. Rokopisi morajo biti opremljeni smao z geslom ali šifro. Prva nagrada za črtico je 400.000 lir, za pesem ali ciklus pesmi pa 200.000 lir; seveda bodo podelili še drugo in tretjo nagrado. Izid natečaja, kije odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu. Večer O problemu vračanja gozdov Cerkvi je v Večeru spregovoril akademik in upokojeni profesor Pravne fakultete v Ljubljani dr. Stojan Pretnar: ... Proti vrnitvi gozdov Cerkvi govorijo zgodovinska dejstva... gorenjski gozdovi niso bili nikdar v zgodovini last ljubljanske škofije, briksenška škofija jih je s papeževo odobritvijo prodala lastnikom jeseniške železarne... Če bi Cerkev dobila nazaj celoten obseg gorenjskih gozdov, bi dobila tudi dve tretjini Triglavskega narodnega parka... Cerkev je tuja pravna oseba, saj je njen sedež v Vatikanu... Za pogajalce o vračanju gozdov je pomembna ugotovitev prof. Pretnarja, daje bila leta 1946 razveljavljena vsa zakonodaja Kraljevine Jugoslavije, torej tudi odredba iz leta 1939, s katero je postalo premoženje Kranjskega verskega sklada last ljubljanske škofije... Primorske novice Čez slab mesec bodo ob spomeniku v Strunjanu spet gorele svečke... meščani se bodo spomnili tragičnega dogodka, ki seje zgodil 19. marca 1921, ko je skupina razjarjenih fašistov iz vlaka streljala na otroško igrišče. Ubili so Renata Brajka in Domenica Bartolc, Antonio Hervatič in Mario Brajko sta bila celo življenje invalida. Se tri otroke pa so fašisti ranili. Zdaj zahteva Okrožno državno tožilstvo v Kopru preiskovalna dejanja zoper neznane storilce, in sicer zaradi genocida. Demokracija Na pokojninskem zavodu naj bi se dogajale čudne reči. Vodstvo naj bi bilo med seboj sorodstveno povezano, kar naj bi nekaterim omogočilo ponarejevanje pokojnin. Tako naj bi Sonja Saje, vodilna uslužbenka protizakonito zvišala pokojninsko osnovo nekaterim sorodnikom, potem pa še prijateljem. "Škoda naj bi znašala 600 milijonov mark. V afero je vpleten tudi finančni minister Mitja Gaspari, saj je za nemoteno poslovanje zavoda oziroma za izplačevanje pokojnin najemal draga posojila. Zaradi afere je vprašljivo tudi nadaljnje vodenje ustanove, saj naj bi člani upravnega odbora, ki so bili po nekaterih informacijah zavedeni, že v teli dneh odločali o suspenzu generalnega direktorja Janeza Prijatelja. Three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana Slovenia Travel/Donvale Travel congratulate LAUDA AIR for introducing BOEING V7V on the Australia-Europe service. For all your bookings contact: - Eric or Ivan Gregorich Slovenia Travel/Donvale Travel 1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Ph. (03) 9842 S666 Licence Mo. 30218 Nc pozabite daje ze od leta 1952 ime Gregorich dobro pozna.no in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. Lauda-air A Brief History In May 1988 Lauda Air flight NG1, piloted by Captain Niki Lauda received flight clearance to depart Vienna Airport on its scheduled international flight. The inaugural flight followed ten years of negotiations and bitter fighting with the Austrian Transport Ministry and heralded a significant victory for the 'underdog' against a powerful state monopoly. It was indeed a remarkable testimony to the fighting qualities and persistence of its founder, three times Formula One racing champion, Niki Lauda. The airline's modest beginning was way back in 1979 when Lauda purchased two 44-seat Fokker aircraft which were then leased to a little known Egyptian charter company. Today Lauda Air operates long haul services from Vienna to Sydney, Melbourne and Miami and its European Network has daily flights to many major cities including London, Rome, Milan, Nice, Sofia, Lisbon, Barcelona, Madrid, Munich, Frankfurt, Dusseldorf, Salzburg, Geneva and Manchester. Lauda Air prides itself on its "Service is our Success" statement and regularly receives award for its in-flight service and cuisine. Recently, Lauda Air was awarded the prestigious 'Mercury Award', presented annually to the international airline that is voted best in the service and catering areas of "Quality, Service and Innovation". Lauda Air maintains a fleet of the world's most modem aircraft including the B777 and is recognised as one of the world's best international airlines employing more than 1400 people. Na Brezjah, glavni romarski poti v Sloveniji so 6. in 7. septembra izvedli Mašo narodov, Misso populorum, Avgusta Ipavca, slovenskega duhovnika z Dunaja. Ipavec je Mašo napisal v času, ko se je začela vojna na Balkanu. Na sobotni koncert v Brezje je prišel tudi nadškof Franc Rode, na nedeljskega pa nuncij Edmond Farhat. V Maši narodov so sodelovali petdesetčlanski ženski pevski zbor iz Italije, petdesetčlanski otroški zbor z Dunaja in petdeset gorenjskih pevcev in pritrkovalci z Brezij.Na orgle je igral Tone Potočnik, mašo, v kateri so se oglašale tudi slovenske ljudske pesmi, je dirigiral avtor. Organizator koncerta je bil pater Ciril. Ob tej priložnosti so izšle razglednice s podobami, ki jih je ustvarila dunajska slikarka Maria Schulz. /Mag/ BREZJE VAS SKODELIN Čeprav na slovenskem Zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da na spornih območjih ni dovoljen noben poseg, ki bi okrnil nacionalno identiteto tamkajšnjih prebivalcev, sta vasi Bužini in Skodelin že postali BUŽIN IN ŠKUDELIN. Kje smo zdaj, se sprašujejo stanovalci in obiskovalci, ali smo na Hrvaškem ali v Sloveniji. Hiše v Škodelinih so zapuščene, okolica neurejena, samo pasji lajež opominja, da tod vendar še živi nekaj ljudi, prešteješ jih lahko na prste obeh rok. Usoda teh vasic je še vedno predmet pogovorov med obema državama, vendar mnogi menijo, da bodo vasice južno od Dragonje (p)oštale Hrvaške. /Mag/ LJUBLJANA Akcija za najbolj priljubljenega zdravnika v ambulantah splošne prakse je končana. Za naj je bil izbran dr. France Novak, na fotografiji: priznanje mu je podaril predsednik Milan Kučan /Jana/ Čeveljček manjši od škatlice iveplenk V besedi in sliki Ljubljana Slovenijo bo letos 22. novembra zastopala na svetovnem finalu za miss sveta na Sejšelih Maja Šimec iz Črnomlja. /Jana/ IDRIJA Idrijska čipka je naša čudovita kulturna dediščina in jo je treba varovati ter vzpodbujati čipkarice. Zato so v Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji priredili razstavo z naslovom Idrijska čipka kot poslovno darilo. Tako je lahko čipka tudi novoletno poslovno darilo. O njej je na razstavi spregovoril prof. dr. Janez Bogataj. /Jana/ ŽUPEČE V idilični vasi pri Cerkljah ob Krki Župeči vasi živi in dela sedemdesetletni Franc Slak. V njegovi stari šupi nastajajo različne mojstrovine. Zdaj je naredil petindvajsetmiliinetrski čeveljček, manjši od škatlice za vžigalice in ga prijavil za Guinessovo knjigo rekordov. Obuvalo je čisto pravo in narejeno na še manjšem kopitu iz brezovega lesa, trikrat sešito po nemški metodi s šivalnim strojem, ki šteje toliko let kot mojster. Čeveljc je za tri milimetre manjši od čeveljca nekega Nemca, ki drži rekord. Franc Slak gaje rezal, šival in lepil dobrih petnajst ur. Franc pa niti ni izučen čevljar, ampak samouk. Tudi hišo je naredil sebi in drugim ljudem. /Jana/ Kultura Slovenija Novi direkotr Mestnega gledališča ljubljanskega Komaj enainštirideset let mu je, pa se že lahko pohvali z bogatim in uspešnim režiserskim o-pusom in odrskim prvencem Afrika, ki žanje pohvale in obilo smeha. Od prvega julija je Boris Kobal, sicer rojen v Trstu očetu Silviju Kobalu, ki je bil igralec do smrti, direktor Mestnega gledališča ljubljanskega, najbolj priljubljenega slovenskega teatra. Mladinska knjiga na Internetu Založba Mladinska knjiga se od junija letos predstavlja tudi na straneh Interneta. Po katalogu lahko brskate po več kriterijih (po naslovih, avtorjih, vrstah izdelka, vsebinskih sklopih ali zbirkah). Na voljo pa so stalne rubrike: knjižni katalog, tedenske novosti, revije, obvestila, posebne ugodnosti, prednaročila in naročanje. Njihov naslov je: http:// www.mkz-lj.si. Ljubljansko Navje Pravkar je pri DZS izšla knjiga Ljubljansko Navje. To je vodnik skozi muzej na prostem - Navje, z orisom zgodovine, spomeniškovarstvenih posegov in likovnih značilnosti nagrobnikov predvsem pa obogaten s fotografijami. Bevkove nagrade '97 Na slavnostni seji sveta občine Cerkno, ob obletnici ustanovitve Vojkove brigade in rojstva matematika dr. Franca Močnika, je župan Janez Podobnik podelil priznanja in nagrade uspešnim občanom: najvišje priznanje občine, Bevkovo nagrado, je dobil arheolog iz Ljubljane - dr. Ivan Turk (za delo v paleolitskem najdišču Divje babe in drugod). Nova gledališka sezona v Mariboru in Trstu Pred dnevi sta odprli novi gledališki sezoni dve slovenski gledališči: SNG Drama Maribor in Slovensko stalno gledališče (SSG) v Trstu. Za slednjo je izjemno uspešna predstava, vsaj po odzivu publike in številnih gostovanj, to je Kobalova Afrika. Geslo nove sezone naj bi bilo "S svojim gledališčem v svojem času"; vsa izbrana dela se navezujejo na ta čas in splošno stisko, v kateri se je znašlo gledališče. Začeli so s hrepenenjem in potrebo po ljubezni Treh sester - Olge, Maše in Irine - Antona Pav-loviča Cehova, v režiji Dušana Mlakarja. Končani Vodnikovi dnevi V krajevni skupnosti Kop-rivnik-Gorjuše so se končali dnevi Valentina Vodnika 1997. V spomin na Vodnika, kije bil njihov prvi farni župnik, so izvedli kulturni večer. Po slavnostni seji pa so odprli za promet v celoti asfaltirano cesto Podjelje-Koprivnik-Goreljek. Urbačvea hiša (trnovska hiša Fe/ixa Vrhunca, Centromerkur, prva veleblagovnica v Ljubljani) na Trubarjevi Nagrada za oživljanje kulturne dediščine Sklad Henryja Fonda, ustanovljen leta 1984, spodbuja zanimanje za kulturne in naravne spomenike po svetu. V letošnjem skladu je bilo kar 500.000 dolarjev, zanje pa se je potegovalo devetindvajset držav. Slovenija seje s petintridesetimi projekti uvrstila med države z najvišjo udeležbo, nagrado pa je pospravila v žep občina Slovenske Konjice, ki je predstavila program oživljanja samostana Ziče. ta je bil prvi kartuzijski samostan zunaj Francije ali Italije, ki so ga ustanovili leta 1160. V žiriji, ki je delila nagrade, so sedeli ugledni strokovnjaki: nadvojvoda George Habsburg, pravnuk cesarja Karla L, prof. dr. Janez Bogataj in Cristoph Sieder, predstavnik Ford Motor Company. Nova knjiga o sv. Tereziji Sveta Terezija je bila preprosta deklica iz Normandije v Franciji, o kateri je zdaj, ob stoletnici smrti v Sloveniji izšel prevod knjižice Sveta Terezija Deteta Jezusa, avtorice Agnes Richomme. Izdala stajo Ognjišče iz Kopra in Karmeličanski samostan v Sori. Knjigo plemeniti več kot 170 ilustracij Roberta Rigota, in kaže življenje o največji svetnici vseh časov. COB RAM Phone: 0358 -722115 CANBERRA Phone: 06 - 295 1222 Dnevi kulturne dediščine Slovenija je priredila že sedmič Dneve kulturne dediščine, letos od 14. do 27. septembra. V Narodnem muzeju je bilo na ogled pohištvo iz obdobja umetnostnega sloga, ki mu v Sloveniji pravijo secesija. Lepe zglede za to zvrst arhitekture je najti predvsem v Ljubljani ob Miklošičevi ulici, od prve ljubljanske veleblagovnice današnjega Centromerkurja, mimo obnovljenega hotela Union, katerega čudovita sece-sijska stekla so bila razstavljena v Narodnem muzeju. Zvrstilo se je še veliko drugih razstav, med njimi v Radovljici, kjer so v Sivčevi hiši prikazali Secesijsko arhitekturo v Ljubljani.Dneve kulturne dediščine sije leta 1985 zamislil takratni francoski minister za kulturo Jacques Lang. V skladu s prepričanjem, daje kulturna dediščina last vseh ljudi, se je zavzel, da bi bila med omenjeno prireditvijo obiskovalcem odprta vrata vseh kulturnih spomenikov. Vstop v sicer javne kulturne objekte pa naj bi bil v teh dneh prost. Zamisel je naletela na izjemen odmev najprej na Nizozemskem, kasneje pa seveda tudi v Sloveniji. HEALTHY MEAT 36 years in business 20 years in Cob ram WHOLSslIE 9 kmji - is io "mi Prvi mednarodni gledališki festival v Sarajevu Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane jc s projektom Vita TauferjaS77e/;c i zpt >! n i I a. Je vaš oče se zmeraj na »pravi« strani? Ko sem lani oba peljal na morje v Strunjan. sem telefoniral sedanjemu di-rekiorju v Tacnu Marku Pogorevcu, ki je bil zraven, ko smo v ilegali pripravljali papežev prihod na Brezje - ilegala pa. kot vvste, ljudi zbliža - in ga prosil, naj svojim reče. da bodo mojemu očetu razkazal i Fernetiče. Marko, ata stalno govori, kako je bilo tam, to je njegova mladost, zrihtaj. da bo videl, kako je tam zdaj. S tem ga bomo nagradili z nekaj let življenja. In je uredil. Bilo je veliko veselje za oba. ata in mamo. Predstavljajo vas kot patra Cirila. Priimka nikoli ne uporabljate? Seveda ga. Ciril je moje frančiškansko ime, Božič pa tudi govori sam zase. Vidite, kakšen lep božji priimek ¡mam!? Sem lx>žji. Bogu posvečen - in to po očetovem priimku! Vaš oče ni tega ugotovil, pa je šel med komuniste. Veste kaj. moj oče je nekega dne leta 19i2 s paše prignal, partizani so ga videli in ga vzeli s sabo za kurirčka. Pač pa me je skušal odvrniti od duhovniškega poklica neki Miloševič. ravnatelj šole v Stopčah. Nagovarjal me je, naj grem raje v šolo. kjer se naučiš popravljati televizorje. Štirinajst dni govoriš, da delaš, v resnici pa samo žarnico zamenjaš, me je navduševal. Rekel mi je še, da ravnokar bere Sveto pismo in kako v njem piše, da sta Adam in Eva imela Kajna in Abela, nakar je Kajn ubil Abela in šel ter si našel ženo... Ja od kod, te vprašam, mi je rekel Miloševič. s;ij je ni bilo. Res težko, ja, sem mu rekel, ampak vam bom bolj temeljito razložil Čez nekaj let, ko se vrnem iz lemenata. Očetu ste prek zvez s policaji »zrihtali« ogled Fernetičev, kaj ste naredili pa za mamo? Mama me je zaradi Fernetičev vsa presenečena zaslišala, Ciril, je bilo pa tako modro, da sem šoferja vprašal, a ima avto posebno steklo v oknih. Ah, Merrylands, Veselovo, kjer je slovenski center! Tudi moja mama je prišla in bila pri meni pet mesecev. Maše val sem, kot bi bil v Sloveniji. Kar zadeva pridige, mi vedno pridigamo na osnovi božje liesede. Le da jo zmeraj aktualizirate. Točno. Mene so k pameti spravili v Novem mestu. Na enajsti maši, ki je veljala za akademsko. Takrat je ravno umrl neki nemški filozof in jaz sem s prižnice razlagal njegovo filozofijo in povezanost z evangelijem. Po maši je prišel k meni neki študent, ki je danes zdravnik, in mi rekel, Ciril, veš kaj, od tvoje pridige se spomnim samo tega, da je bila zelo dolga. To me je izučilo. Sicer pa nam je -ata Oražem- na predavanjih govoril, da je treba pridigo zabeliti... Takrat mi je postalo jasno, da je treba ljudem govoriti preprosto, tudi če so učeni. Jezus je tako govoril in njegove prilike so še danes nepresegljive. Kar pa ne pomeni, da jim moraš vse povedati, na koncu zmeraj lahko pustiš vprašaj. SIcer pa s prilagajanjem nasploh nisem imel nobenih težav. V Novem mestu sem s pletenko, ki so mi jo zmeraj tiščali v roke, veljal že za simbol dojenjskega kaplana. V tujini, v deželi Južnega križa, je ljudi izgnanstvo povezalo. Živijo narazen, a so zmeraj veseli, da pridejo skupaj. Moj predhodnik mi je povedal, da se veliko -kušujejo. Na začetku mi je bilo kar precej tuje. potem se pa človek navadi, veste, Slovenci so se navzeli tiste širine in tudi jaz sem se tega naučil. No. včasih so bili zelo na ostro, matica-nematica. zvezda-nezvezda. potem so pa izločevali drug drugega. Ti čisto ne verjamemo, da nisi podtaknjen od udbe. so mi rekli nekateri na začetku. Po treh letih, ko bi se moral vrniti domov, sem z njimi živel v izrednem prijateljstvu in povezanosti - vse do danes. To so moja lepa leta! Kdo je Stanislav Rapotec, čigar slike so bile tema vašega magisterija? V Avstraliji sem spoznal res velike umetnike. Tako kot za Stanislava Ra-potca sem tudi za arhitekta Cveta Me-jača. čigar spomenik vojni, ki stoji v mestu Ulverstone naTasmaniji in so ga postavili slovenski fantje, tam slišal prvič. Bil sem precej mlajši od njih, ampak v resnici so bili kot moji starejši bratje. Jaz sem bil zanje neka nova energija iz domovine, oni pa so v mojih očeh predstavljali izkušenost in modrost. Rapotec je Slovenec, jaz sem ga odkril v Svdnevju. Imenovali so ga jugoslovanski James Bond. Doma je iz Škofje Loke, rojen v Trstu. Študiral je ekonomijo in je kot .študentski funkcionar veiiko potoval. Velja za utemeljitelja abstraktnega ekspresionizma v Avstraliji. Ni je pomembnejše avstralske ambasade, kjer ne bi visele njegove slike. Vojna v Sloveniji je bila zanj še ena dogodivščina. V Slovenijo prej ni prihajal, hodil je na Koroško, obiskovat kiparja Goršeta, s katerim sta prijateljevala. Med drugo svetovno vojno je živel v Sveti deželi, na stičišču treh ver, judovske, krščanske in muslimanske. Tam je bil oficir. Po vseh kloštrih je bil doma in njegova Procesija Svetega Rešnjega telesa v Se-vilji visi v Galeriji moderne religiozne umetnosti v Vatikanu. On je črpal navdih za svojo likovno govorico iz življenja. ki ga jaz živim: iz evangelija, psal-mov. procesij, meditacij. Njegov svet je moj svet, jaz nosim moštranco, on jo je videl, jaz vodim procesijo, on je v njej hodil. Kakšen jo bil naslov vašega magisterija? Magistriral sem iz pastoralne teologije in bil prvi, ki je na ljubljanski teološki fakulteti po desetdnevni vojni 1991. opravil magisterij. Naslov moje naloge ¡c Religiozn:. govorica v delih Stanislava Rapotca. Rapotec je bil navzoč na mojem izpitu in na večer, preden so ponoči prišli tanki v Ljubljano, je v ljubljanski galeriji l:qurna tedanji kulturni minister dr. Andrej Capuder otvoril razstavo njegovih del. Boste poskušali Brezje spremeniti v turistični kraj? Iz Brezi j ne mislim delati turističnega kraja, moj namen je ohranjali in ra/vijaii ta kraj kot duhovno, kulturno in slovensko romarski) središče. Na Brezjah se začenja simbolična os človeka slovenskih korenin: Brezje, Bled, Bohinj, Triglav. Tukaj je milost na elelu! Že v komunizmu so sem prihajali ljudje, ki si niso upali drugam. O tem mi pripovedujejo razni učitelji, saj veste, -v nahrbtniku- so nosili h krstu drugam, ker si v domačo eerkev niso upali. imtiM» <■ ntnrkit 1 iH.10.m7 POSEBNA PRILOGA SAMO ZA TISTE, KI JIH TO ZANIMA Članek Aleksandra Lucuja v NEDELU -Družabna kronika, 10. avgusta 1997 POLHOGRAJSKI DOMOBRANEC BAZILI J, PLIBERŠKA SKRIVNOST Pater Ciril, ki božje službuje v romarski cerkvi na Brezjah, je bil edini Slovenec iz domovine, ki je na pokopališču Kilor (pravijo mu kar slovensko pokopališče) blizu letališča Tulamarine pri Melbournu stal med tisoč petsto pogrebci, ki so se še zadnjič poklonili najbolj slavnemu slovenskemu duhovniku med izseljenci, frančiškanskemu patru Valentinu Baziliju, ki se je leta 1924 rodil v Rožni dolini v Ljubljani (kjer še živita sestri Tončka in Ančka, polsestra Hedvika iz prvega očetovega zakona pa je že pokojna). Ker je bil kot mladenič navdušen sanitejec in dušni pastir polhograjskim domobrancem, se je zadnje dni vojne z izrazito nepartizanskimi begunci prek Avstrije in Italije umaknil v Ameriko, kjer ga je v Lemontu (tam je študiralo veliko slovenskih bogoslovcev, zato se je mesta prijel vzdevek ameriško Brezje) leta 1950 mašniško posvetil škof dr. Gregorij Rožman. Šest let pozneje je bil poslan v Avstralijo in postal resnično pravi zaščitnik Slovencev, ki so zbegani prihajali na zeleni kontinent, od vojnih ubežnikov do ekonomskih emigrantov. S patrom Bazilijem je verjetno za vedno odšla skrivnost, o kateri se le najtiše govori med slovenskimi političnimi emigranti tako v Avstraliji kot Argentini in Kanadi. Gre namreč za trditev, da so cerkveni krogi skupaj z zavezniki v Pliberku naredili seznam, katere begunce naj se vrne partizanom in kateri naj gredo v prekomorske države. Pater Bazilij je svoje poslanstvo izpeljal zgledno, saj je postavil cerkve, šole, zavetišča in v zadnjem času tudi domove za osamljene ostarele Slovence. Zanimivo, da mu je princ Andrej (najmlajši brat kralja Petra, ki je z vlado zbežal v London) v šestdesetih letih podelil naziv malteškega viteza. Malo znano je, da so Karadžordževiči po pokolu ruske dinastije Romanov nasledili pravico podeljevanja naslova malteškega viteza. Nasledstveno pravico so jim vitezi templarji, ki imajo sedež svoje skrivnostne lože še vedno v Parizu, dodelili zaradi izrazite francoske naklonjenosti do obeh slovanskih kraljevih družin. Eden od najbolj znanih varovalcev skrivnosti vitezov templarjev (čuvajo tajnost svetega grala, posode, v kateri so ostanki Kristusove krvi) je bil Charles Nodier, ki je za časa Ilirskih provinc služboval v naših krajih in se še danes po njem imenuje francoski kulturni center v Ljubljani (na pročelju je njegov kip). Kdor ne vidi je slep... Kdor ne vidi Lucujev namen v tem članku je slep. Bralca popelje "na pravo mesto" že sam naslov, med veliko pretiranih pohval v tekstu pa je vrinjena glavna misel, pravzaprav tisto, kar je pisec članka sploh hotel povedati, daje: "S patrom Bazilijem je verjetno za vedno odšla skrivnost, o kateri se le najtiše govori med slovenskimi političnimi emigranti tako v Avstraliji kot Argentini in Kanadi. Gre namreč za trditev, da so cerkveni krogi skupaj z zavezniki v Pliberku naredili seznam, katere begunce naj se vrne partizanom in kateri naj gredo v prekomorske driave." Lucujeve besede so potvaijanje zgodovine, so žalitev samega patra Bazilija in Cerkve. In ker je Sla "skrivnost s patrom v grob" se niti braniti ne more več. Krokarji se najraje lotevajo mrtvih! dr. S. Frank. Adelaide ZADEVA LUCU Odprto pismo gospodu Aleksandru Lucu Dragi gospod Lucu! V NEDELU, dne 10. avgusta 1997 ste objavili članek o patru Baziliju, ki je umrl v Melbournu 26. julija. Najpreje opisujete pogrebno slovesnost za pokojnim patrom, ki je bila v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Melbournu, v soboto, 2. avgusta. Potem pa me je kot strela zadela vaša "bomba", ko pišete, daje s patrom Bazilijem šla v grob skrivnost, daje po vojni sodeloval pri skrivnih pogovorih med zavezniki in cerkvenimi krogi, ki naj bi delali seznam, kateri begunci naj se vrnejo partizanom in kateri naj gredo v prekomorske dežele. Takrat sem bil ves čas s patrom Bazilijem in vem, da je to vaše "namigovanje" gorostasna laž in nezaslišana krivica. V vaših nekaj vrsticah ste vsuli blato na pokojnega patra Bazilija, na slovensko Cerkev in frančiškanski red. Absurdno je že samo pomisliti, da bi se kaj takega moglo zgoditi - potem, ko so Angleži pod pretvezo, da vozijo domobrance v taborišče v Italijo, vse izročili partizanom, ki so jih, kot je znano, brez sodnega procesa pobili in zmetali v jame. Tudi moj rodni bratje bil med njimi in dosti mojih sovrstnikov. Kdo bi še hotel večati število žrtev in še druge begunce izročati partizanom? Saj tega v tistem času ne bi želel niti najhujšemu sovražniku. Vašim pisarijam nihče od nas starejših ne verjame, nekateri mlajši, ki ne poznajo zgodovine te dobe, pa bodo po vaši "zaslugi" dobili izkrivljeno predstavo takratnih zgodovinskih in tragičnih dogodkov, da ne govorimo o izkrivljenem mnenju o patru Baziliju. Že v samem naslovi vašega članka ste čudno predstavili patra: "Polhograjski domobranec Bazilij pliberška skrivnost". Pater Bazilij takrat še ni bil duhovnik, domobrancem pa je služil manj kot eno leto. Tako, gospod Lucu, mi smo povedali svoje, od vas pa še vedno niti besedice, čeprav vam je bila dana ta možnost preko Glasa Slovenije, končno pa tudi preko SBS radia. Recimo bobu bob! Z ozirom na Lucujevo blatenje patra Bazilija se nekateri med nami sprenevedajo in pravijo Lucu je napravil napako, odpustimo mu! Vsakdor dobro ve ali bi moral vedeti, da to ni bila napaka. O napaki govorimo takrat, če se nekdo zmoti pri govorjenju ('lapsus lingue' ali spodrsljaj jezika). Naravno je, da se v tem primeru opravičimo. Ni pa napaka, če nekdo krivično obtožuje nekoga z lažnim poročanjem. Tako nas je, žal, Aleksander Lucu razdelil v dva tabora, eni pravijo, daje naredil "napako", drugi pa, daje krivično obtoževal patra Bazilija - vse skupaj je nečastno delo zanj, kot za vsakega časnikarja, ki je v službi laži - namesto resnic! Pater Valeriian Jenko. Svdnev Uredništvu Glasa Slovenije! Rad berem Vaše uvodne besede, posebej nekaj zadnjih o patru Baziliju. Žali Bog, da se Aleksander Lucu še vedno "šopiri" na slovenski oddaji avstralskega državnega etničnega radia SBS. dr. vet. Rihard Nemec, Melbourne VISION LSUK iu* tu«> <« 18.10.1997 Spominjaj se... Odmev na Lucujev zapis o patru Baziliju ter pojasnilo voditeljici slovenskega programa na zadnji avgustovski oddaji v slovenskem jeziku Radia SBS V ministrantskih vrstah pri sv. Antonu na Viču so bili v začetku štiridesetih let tudi tile fantje: Bratomil Kozamernik, Albin Valentin in Marijan Pavlovič. Jeseni leta 1941 sta Albin (Bazilij) in Marijan (Ksaverij) vstopila v frančiškanski red, Bratomil (Herman) pa leto dni za njima. Po opravljenem novincijatu v Novem mestu sta klerika Bazilij in Ksaverij v Ljubljani nadaljevala gimnazijo, brat Herman je bil najprej tiskar v samostanu na Ročnem (Frančiškansko tiskarno, kjer je danes policijska šola, so med vojno zasedli Nemci) in nato zakristan v Ljubljani. Leta 1944 so po mobilizacijskem odloku vsi trije šli k domobrancem. Bazilij in Ksaverij sta obiskovala najprej medicinski tečaj, nato je bil Bazilij dodeljen postojanki Polhov gradeč in Korena. V maju 1945 so vsi trije z ostalimi protikomunističnimi borci umikali na Koroško. Najkrajšo pot je imel brat Ksaverij. Kot bolničar je spremljal vlak ranjencev. Frančiškanski kleriki in bogoslovci, ki so šli s civilisti, so hoteli, da gre z njimi, pa je odgovoril: "Jaz sem bolničar na vlaku ranjencev, ne morem jih pustiti, pa bežati." Partizani so vlak ustavili pri Radovljici. Brat Herman in Bazilij sta šla z enotami, ki so ščitile umik civilistov. Ko so prišli v Vetrinje, seje Bazilij pridružil ostalim klerikom, ki so jih sprejeli kapucini v Celovcu (pri frančiškanih so poskrbeli le za duhovnike), Herman pa je ostal v vetrinjskem taborišču. Nekateri kleriki so redno obiskovali taborišče še potem, ko so prvi transporti z domobranci že odhajali v "Italijo". Eden od njih je bil tam še večer pred odhodom svojega brata, ki seje odpeljal smrti naproti 29. maja. Frančiškanski kleriki, ki so se nameravali vrniti v Ljubljano, so po odkritju vračanja domobrancev odšli v Lienz, kjer so nadaljevali s študijem. Bazilij je tam maturiral leta 1946 skupaj s fantom, kije pobegnil iz teharskega taborišča. Šele leta 1952 so v letopis Slovenske frančiškanske province zapisali med pokojne brata Ksaverija in Hermana s pripisom - pogrešan od maja 1945. Leta 1994je pater Bazilij obiskal grob brata Ksaverija. S sobratom sta se ustavila pri pomniku pri zaselku Iška, zahodno od Iga, kjer med drugim piše: Tukaj čaka vstajenja 52 slovenskih domobrancev od binkoštne sobote 1945. leta. Sobrat je kasneje zapisal: res je, da so poleti 1945 pokončali vrnjene domobranske ranjence še na drugem kraju in ob drugem času. A Bazilij pravi: "Rajni Ksaverij je vedno molil in prosil, na Marijin dan, tu notri počiva!" In če bi Bazilij predčasno vedel karkoli o vračanju domobrancev v Slovenijo, Herman gotovo ne bi bil na enem izmed transportov. Po tem uvodu o "viški triperesni deteljici" naj dodam še nekaj popravkov k članku gospoda Aleksandra Lucuja: - Pater Ciril ni bil edini Slovenec iz domovine, kije bil na pogrebu patra Baziiija. Medpogrebcije bil tudi najmlajši duhovnik iz Bazilijeve rojstne fare frančiškan pater Simon Peter. - Iz omenjenega članka je razvidno, da je imel pater Bazilij dve sestri in polsestro; dejansko je bil očetov trinajsti in materin četrti otrok. - Pater Bazilij je bil na Koreni le bolničar. Do takrat je končal nekaj letnikov višje gimnazije in medicinski tečaj, kar nikakor ne bi zadostovalo za dušnega pastirja. Gotovo pa so imeli tamkajšnji domobranci svojega kurata. -Če je kdo kdaj obiskal Marijino božjo pol na Brezjah in je bil tudi na ameriških Brezjah v Lemontu, bo našel vzrok za poimenovanje v Marijini sliki. Slovenski bogoslovci, ki so tam študirali, precej verjetno niso vzrok za to. - Izrazito nepartizanski begunci, ki so se umikali na Koroško, in nekateri nazadnje prišli do Avstralije, so bili tu v večini že pred prihodom patra Baziiija. - Zbegani so bili najbolj na Koroškem, ko so zvedeli za Titove klavnice. Ob prihodu na kontinent, ki v večini sploh ni zelen, pa so si mnogi oddahnili. - Pater Bazilij je eden izmed sedemnajstih slovenskih duhovnikov, ki so delovali med avstralskimi Slovenci. V Avstralijo je prišel kot šesti in naredil veliko dobrega na duhovnem, socialnem in kulturnem področju. O tem ste v Glasu Slovenije lahko že brali. - Iz Lucujevega članka, kjer avtor govori o postavljanju cerkva, šol, zavetišč in domov za osamljene in ostarele Slovence, bi kdo lahko pomislil, da je pater Bazilij vodil gradbeno podjetje, ne pa versko in kulturno središče sv. Cirila in Metoda. - Pliberška skrivnost bi bila zanimiva tudi za patra Baziiija, a najprej v širšem kontekstu. Tu je najprej dogovor med zavzniki in zmagovitimi revolucionarji... Če je pater Bazilij vedel karkoli doslej neznanega, potem tega gotovo ni zadržal smao zase. Vem pa, da je bil vrsto let varuh druge skrivnosti, ki ni šla z njim v grob. Gre namreč za več kot sto portretov vrnjenih domobrancev in civilistov ter paznikov in komandirjev enega izmed povojnih taborišč v Sloveniji iz leta 1945. - Zanimiv dodatek k Bazilijevemu življenjepisu je tudi trditev, da je princ Andrej v šestdesetih letih podelil naziv malteškega viteza. Doslej je bilo znano le to, da je pater Bazilij 24. junija 1987prejel viteštvo sv. Janeza Jeruzalemskega. Podelil mu ga je avstralski prior tega reda. Princ Andrej pa je bil v tem času zaščitnik reda. Novinar si ne bi smel privoščiti takih napak. Tako lahko piše humorist ali posmrtni likvidator. Če je tak način pisanja dobra reklama za določen časopis v Slovenij i, naj bo. Ko gre za poročanje istega novinaija na slovenski radijski uri, namenjeni poslušalcem, ki so v večini patra Baziiija dobro poznali, se ti lahko upravičeno sprašujejo: Seje voditeljica slovenske radijske ure kdaj vprašala za kak stil poročanja gre pri gospodu Lucuju? Lahko z gotovostjo trdi, da njegovo poročanje bogati slovensko skupnost? Je kriterij za predvajanje njegovih prispevkov to, da ga nekateri radi poslušajo? Čeprav jo plačuje država je le moralno odgovorna slovenski skupnosti, saj je na njen račun dobila službo, ki bi jo lahko opravljal kdo drug. Ali pa je rešitev morda v tem, da tisti, ki jim nekaj ne paše, zaprejo radijski sprejemnik, kot so ga pred leti zapirali pet minu pred koncem oddaje. Pater Tone Goriup Protestno pismo Na seji Slovenskega narodnega sveta NSW, 29. 8. 1997, je bilo enoglasno sklenjeno, da Svet popolnoma podpira predsednika ASK gospoda Cveta Faleža in njegov protest proti pisanju časnikarja Aleksandra Lucuja v Nedelu (10.8.1997), ki gaje naslovil na Ministrstvo za ¡migracijo in na Special Broadcasting Service. Zahtevamo, da avtor tega članka dokaže resničnost svoje izjave glede pokojnega patra Baziiija Valentina. Naj tudi preneha žaliti slovensko emigracijo v Avstraliji in po svetu. Slovenski narodni svet NSW Joje Košorok - tajnik Protestno pismo je poslal tudi Slovenski narodni svet Viktorije. Slovenska delegacija na SBS radiu V delegaciji so bili pater Valerijan Jenko, Alfred Brežnik in Cvetko Falež. Sestala se je z vodstvom SBS radia in zahtevala, da se Aleksandru Lucuju prepove poročanje na slovenskem radijskem programu. IH.I0.I997 Z mojega gledišča "... med tisoč petsto pogrebci, ki so se še zadnjič poklonili najbolj slavnemu slovenskemu duhovniku med izseljenci, frančiškanskemu patru Valentinu Baziliju, ki seje leta 1924 rodil v Rožni dolini v Ljubljani..." "...Sest let pozneje je bil poslan v Avstralijo in postal resnično pravi zaščitnik Slovencev, ki so zbegani prihajali na zeleni kontinent, od vojnih ubežnikov do ekonomskih emigrantov..." "... Pater Bazilij je svoje poslanstvo izpeljal zgledno, saj je postavil cerkve, šole, zavetišče in v zadnjem času tudi domove za ostarele Slovence..." V reportaži Aleksandra Lucu, kije bila objavljena v Nedelu 10. avgusta 1997 v stalni rubriki "Družabna kronika", so bile napisane tudi zgoraj navedene pohvalne besede. Zato sem se začudil, da seje proti Lucuju, kije sicer samostojen novinar ter editor in ni uslužbenec hiše Dela, dvignila taka ujma. Po moji in morda še koga drugega interpretaciji, je članek, če se ga vzame v celoti, pokojnemu patru Baziliju bolj v pohvalo kot pa v denigracijo. Treba je razumeti, daje pisan, slično kot večina družabnih kronik, v lagodnem stilu, ne pa kot resen nekrolog. Različnost med tema dvema zvrstema pisanja je prisotna v veliki večini periodičnih publikacij po celem svetu. Vidne primere o tem smo lahko videli prav zadnje dni, ob tragični smrti princese Diane, ko so časopisi poleg resnih reportaž o tem objavljali tudi nešteto člankov, v katerih so bila ugibanja, predpostavke in senzacionalizem. Tako politiko urejanja pač dirigirajo zahteve trga. Nekakšen tak senzacionalizem je vpletel v svoj članek tudi Lucu. Najbrž ne zato, ker bi imel namen kakorkoli škoditi dobremu imenu pokojnika, ampak zato, ker bralci - pisanje bil v prvi vrsti za publiko v Sloveniji - tak način pisanja bolj z zanimanjem berejo. Sicer pa po moji oceni nobena od dveh navedb, ki so razburile duhove ne postavlja patra Bazilija v slabo luč. Naj kar takoj povem, da nikakor ne verjamem, da so se na Koroškem v maju 1945, pred ali ob predaji domobrancev Titovim vojakom, sestavljale kakršnekoli liste imen ljudi, ki naj bi bili predani in onih, ki naj bi bili tega obvarovani. Sam sem bil v tistem času na Koroškem, v mestu Spittal ob Dravi in ne takrat, niti kdaj kasneje, nisem slišal o takih seznamih. Tudi v pisanih podatkih o tistem času kaj takega ni zaslediti. Nasprotno, iz njih je razvidno, da celo v povelstvu domobrancev in v njih političnem vodstvu niso vse do 30. maja 1945 verjeli, da domobrance vozijo v Jugoslavijo, čeprav je prvi transport bil odpeljan že 5 dni pred tem. Do nas v Spittalu je vest, da so pričeli s transporti iz Vetrinja, domnevno v Italijo, prišla 25. maja. Še naslednji dan, 26. majaje v naše majhno zasilno taborišče prišel iz Vetrinja dekan g. Škrbec ter nas Slovence pričel vabiti naj se priključimo v Vetrinju zbranim domobrancem. Tega ta dobro poučeni gospod gotovo ne bi storil ako bi vedel, da britanske vojaške oblasti načrtujejo vrnitev protikomunističnih oddelkov. Niti pozneje med izseljenci nisem nikoli slišal govoric ali šepetanja o seznamih ljudi kot jih omenja Lucu v svojem članku. V Pliberku pa domobranskega predstavništva sploh ni bilo. Edina veijetna možnost iz katere so nastale govorice o seznamih je morda tale: Na 30. maja so britanski vojaki v Pliberk odpeljali bataljon majoija Rupnika med katerim je bilo tudi nekaj družin in ljudi v civilu. Pred predajo Titovi vojski je britanski major Winn izločil vse civiliste in jim dejal, da so prosti. (Glej Stane Kos: "Komunistična revolucija na Slovenskem, 11. del, stran 234). Lahko, daje ob tej priliki prišlo do sestavljanja kakšnih spiskov in so iz tega nastale kakšne govorice. Prav neveijetno pa je, da bi pater Bazilij pri tem igral kakšno pomembno vlogo, saj je bil po rangu in po starosti veliko premlad. Obtožba, da je hotel Lucu patra Bazilija obarvati kot projugoslovansko mislečega z omembo, da gaje odlikoval z redom Malteških vitezov eden od rodbine Karadžordževičev, je neutemeljena. Red Malteških vitezov, Templarjev ali Vitezov sv. Johna iz Jeruzalema ima zelo pestro in dolgo zgodovino, saj je bil osnovan šde za časa križarskih vojn, leta 1070 v Jeruzalemu. Ime Templarji pa se jih je prijelo, ker so bili nastanjeni v Salomonovem templu v Jeruzalemu. Ta red je bil prvenstveno bojevniške narave. Pred navalom Saracenov so se njegovi člani morali umakniti najprej na otok Ciper, od tam na Rhodes in Sicilijo, dokler jim cesar Karel V leta 1530 ni podaril otok Malto, na katerem so potlej vladali do leta 1879, ko so se brez boja vdali Francozom. Po porazu Napoleona je Malta prišla pod nadzor Velike Britanije. Red seje tekom stoletij v raznih oblikah razširil po celem svetu. Glavno vodstvo njegovega religioznega krila pa ima od leta 1879 glavni stan v Rimu (New Universal Encyclopedia). Odlikovanje z naslovom Malteški vitez pa seje ohranilo in se podeljuje osebam, ki so zaslužno delovale na enem od človekoljubnih področij. Po starodavni tradiciji je ruski car iz Dinastije Roamnovih imel čast podeljevati to odlikovanje. Ko pa je po prvi svetovni vojni dinastija Romanovih bila odstavljena, so Templarji predali to častno dolžnost vladarski rodbini, ki je bila ruski po veri najbližja - srbski dinastiji Karadžordževičev. Samo tako je prišlo do tega, da je princ Andrej podleil to visoko odlikovanje patru Baziliju. To je bilo ob patrovi investituri objavljeno tudi v slovenskem emigracijskem tisku, pa takrat to ni vzbudilo nobene sumnjičavosti, češ da se patra hoče obarvati kot jugoslovanarja. Mislim, da tudi gospod Lucu ni imel to namero. Škoda je le, da ni omenil, daje bil pokojnik odlikovan tudi z redom Member of the British Empire (MBE) in bi tako postavil vse v nekoliko drugačno luč. Tako pač jaz gledam na zadevo in mislim, daje bilo proti g. Lucu uperjeno vse preveč ognja. Obtožiti nekoga na podlagi predpostavk o njegovem mišljenju in ga potem na bazi takih domnev obsoditi pa je bilo karakteristično za bivše komunistične in druge totalitarne pravne sisteme. V demokraciji pa se take zadeve obravnavajo in razčistijo pred sodiščem ali kako drugo arbitražo na podlagi dejstev ne pa podmen. Marijan Peršič O.A.M. - Old. Spoštovano urendištvo Glasa Slovenije! Najprej Vas prav prisrčno pozdravljam in želim še naprej dobrega uspeha pri časopisu, katerega z veseljem prečitam. Ne morem pa verjeti, da se najdejo med Slovenci ljudje, kateri govorijo in pišejo proti patru Baziliju. Kdor ga ni spoštoval in ga še sedaj ogovarja -mrtvega, za mene ni človek, še manj pa kristjan. Iz vsega kar se dogaja sem zelo žalostna... (skrajšano pismo) Paula Zemliak z družino Zadeva Lucu - drugače Zadeva "Lucu - pater Bazilij" presega prvotne razsežnosti. Bolj kot to kaj je bilo napisano, postaja očitno dejstvo, da se gospod Lucu še do sedaj ni oglasil, čeprav mu je bila dana ta možnost, kot razumem od urednice Glasa Slovenije še preden je bil objavljen prvi članek o zadevi v tem istem časniku. In ne le to, gospod Lucu poroča še naprej kot da se ni nič zgodilo - njegovo obnašanje me spominja na tipične balkanske manire. Pa še to: glej ga zlomka, naenkrat poroča o krščanskih demokratih, o Peterletu, o pomladnih strankah - ne, takšnega sprenevedanja in zavajanja ne prenese uho. Zato takrat raje zaprem SBS radio... toda ali je to rešitev? Kar je za vse nas, avstralske Slovence, tudi pomembno je to, daje obema radijskima delavkama na SBS-u bolj važen gospod Lucu kot naša slovenska skupnost v Avstraliji. S pojasnili, da "druga polovica poslušalcev rada posluša Lucuja" obe urednici zavajata, saj je trditev neizmerljiva in nedokazljiva. Dokazujeta pa tudi to, da delata torej samo za te poslušalce, ki jim je Lucu všeč, za tiste, ki pa jim gre že zdavnaj na živce pa ne. Obe sta na radiu zaradi nas, plačani sta med drugim tudi z denarjem slovenskih davkoplačevalcev. Dragi urednici slovenske oddaje na SBS radiu, ali vama ni mar za toliko in toliko poslušalcev manj? Ce ni, potem na zdravje z Aleksandrom Lucujem! dr. S. Frank. Adelaide Sir Nicholas Shehadie, AC, OBE Chairman Special Broadcasting service LOcked Bag 028 Crows Nest NSW 2065 Dear Sir Nicholas, My name is Alfred Breznik and 1 am the Honorary Consul for the Republic of Slovenia for NSW and Victoria. However, I am writing to you, not in this capacity, but as a Australian citizen of Slovenian birth who has called Australia home for some 38 years. The Slovenian radio program on SBS is a vital link between the Slovenian Community in Australia and the "old country" as it is a source of information from overseas as well as from the local community. It is also important for it's cultural and entertainment contributions. I personally, and most members of our Community, have the highest regard and praise for SBS-Radio and our Slovenian broadcasters, as they provide a fine service and quality programs. I am addressing this letter to you, because of the numerous calls and correspondence that I have been receiving, regarding a rather unfortunate development in the Slovenian Community, which indirectly may concern the SBS Management and particularly the Slovenian language program. The subject of our concern is in regard to a freelance correspondent, Mr. Aleksander Lucu from Slovenia, who reports fortnightly on SBS Radio - Slovenian program. His are usually humorous contributions, using as a subject matter Slovenian current affairs, politicians or the Slovenian character. Mr Lucu reported in the largest circulating Slovenian weekend newspaper "NEDELO" (August 10, 1997) on the funeral of the recently deceased Slovenian Parish priest Father Basil Valentine, OFM, OBE, from Melbourne. On his report he touched on a very sensitive matter. The return by the British forces in Austria after the WWII and the massacre of Slovenians (known as Home Guards) and their families by Tito's Communists. In his article, Mr Lucu suggests that together with Fr. Basil "were buried the secrets of who was present and responsible for compiling the list of people to be returned to Tito and thus condemned to death, and who is to be spared and allowed to migrate to the west". The innuendo is even more abhorrent, as it insinuates that Father Basil and the Slovenian Catholic Church were involved and thus responsible for the slaughter of some ten thousand people. Father Basil, of course, can now not defend himself. In his defence, I would observe that Father Basil was in those days a high School student and thus too young to have been involved in any such activities. It is very irresponsible and repulsive for such an article to be published one week after Father's passing away. Also Mr Lucu could have queried him on this matter during one of his many visits to this country, while father was still alive. To write and publish this now, when Father can not defend himself is very low and one could almost assume that it was intended to implicate him as a priest (ordained in USA in 1950) and the Church as being responsible for post war atrocities committed by the Communists. One may ask what has this got to do with the SBS? It could be argued that not much. However, as a correspondent of SBS, this same person has offended a large part of the Slovenian community if not most of it. And our people would certainly be further offended by listening to him on their network. For your information. Father Basil Valentin, was a highly respected priest and a member of Australian community. Father was a tireless worker, always concerned for his fellow mart, regardless of his ethnic or religious background. In the Melbourne suburb of Kew, he built a Church, Church Hall, refuge for single men and a home for the old and debilitated. His main concern was always die poor, weak and unfortunate. His own well-being and health always came last. For his work and care for others he received many recognitions and the Australian Government awarded him with an Order of the British Empire. Some fifteen hundred mourners, including the Archbishop of Melbourne, numerous clergy and other dignitaries who paid homage at his funeral are a further proof of the high regards and respect he commanded. Sir Nicolas, returning to Mr Lucu. Our Slovenian Community is small, generally happy and content. But like all others has it's inherent problems, and does not need outsiders to incite enmity and cause divisiveness among its members. Therefore, may I ask you to examine the whole matter and see if it is at all possible for SBS to help to pacify the anger in the community. Listening to Mr Lucu on the Slovenian program most certainly will not achieve that. I believe that there has been other correspondence, regarding this matter, sent to SBS - Radio, including one from Father Valerian Jenko, OFM, Rector of the St. Raphael's Religious and Cultural Centre for NSW in Merrylands. Yours most sincerely Alfred Breznik The Honourable Mr Phillip Ruddock Minister for Immigration and Multicultural Affairs Parliament House, Canberra Dear Phillip On the I Oth of August of this year an article under the name of Aleksander Lucu appeared in the Slovenian newspaper "Nedelo". The article was about the recently deceased Father Basil Valentin OFM, MBE and his life work at the Slovenian Centre at ¡9 A'Beckett Street, Kew, Melbourne. The article also states that church authorities in Austria decided in the period after the Second World War, which refuges were to be returned to the Communists for elimination and who were to migrate to an overseas country. It then concludes that the secret of how these decisions were made was buried with Father Basil. Father Basil was at the time a student of 20 and a medical orderly with the Homeguards and himself a victim of the times. The massacres ofthe repatriated Slovenian Homeguards in 1945 was explored and documented by author Nicolai Tolstoi from Britain in his book "The Minister arid the Massacres". Reference shows that the British military acted in full secrecy, on their own deceiving even the American Allies. Mr. Tolstoi promoted his book in the Slovenian Centre in Kew in about 1989 and became a friend to Father Basil. Needless to say that Father Basil does not get a mention in the book Mr. Lucu visited Australia several times but omitted to mention the slur before Father Basil's death and so deprived him of the opportunity to defend himself. Father Basil Valentin was a recipient of the Order of the British Empire and of several other distinctions. He devoted his life in Australia to Slovenians and to over 40 nationalities of migrants, that lived and passed through his fefuge. He was highly respected and received countless tributes from people of all ranks and from all sections of the community. This slur and delayed attack are causing great anger and unrest in our community. I am afraid it could develop into a controversy that could again see us divided and quarrelling. In the name of my organization I will be asking SBS to discontinue the broadcasting of his reports from Slovenia. that were regularly done up till now. I also ask you to support my request to SBS. Yours sincerely Florian Falež - President Australian Slovenian Conference S tem zaključujemo "zadevo Lucu" s sledečim sporočilom: razloge za našo vznemirjenost in razdvojenost ne iščimo tukaj - med nami v Avstraliji (vključno z Glasom Slovenije), glavni razlog leži pri časnikarju Aleksandru Lucuju v Sloveniji. IN MEMORIAM Kaj -delate» s tistimi, ki jih grdo Imenujejo neverujoči? Tistega, ki ni veren, lahko nagovorimo /. umetnosrjo, dobroto, prijaznostjo. gostoljubjem. Tu imamo v teh dneh velikega skladatelja Avgusta Ipavca, duhovnika z Dunaja. Izvajali bomo namreč njegovo Misso populo-rum. Mašo narodov. Slane Kolman. ki je ustvaril kip papeža pred našo cerkvijo. pripravlja novo skulpturo: sveto družino. Naš trg je že na zunaj sakralni prostor, že po njem vidite, da je to duhovno romarsko središče Slovenije. Ko sem namesto piknika za policijo organiziral komemoracijo za Mitjem Braj-nikom in njegovimi prijatelji, ki so se ponesrečili v gorah, je bila cerkev nabito polna... Oprostite, zakaj ste policiste hoteli povabiti na piknik? Skupaj smo vozili papeža in jaz sem že bil povabljen k njim. torej je bila vrsta na meni. Ko sem Milji Brajniku rekel, naj pridejo v petek, trinajstega junija, na piknik na Brezje, je vzkliknil, petek, pa še trinajstega, to ga bomo pili. V petek trinajstega sem potem šel na njegov pogreb. Na kornemorativni večer so prišli sorodniki ponesrečencev, gorski reševalci, policisti, inšpektorji, planinci. Bivši notranji minister Andrej S ter mi je pozneje rekel, da je samo gledal, kako so prihajali noter, in to ljudje, za katere si nikoli ne bi mislil, da bodo prestopili brezjanski cerkveni prag. Vi ste nevarni. Ne vem. ali se ne bo Borut Pahor nekega lepega dne pojavil na vaših vratih. Ja ga bomo sprejeli!!! Mi z veseljem sprejmemo vse. V vsakem hočemo videti dobro! Je to karizma sv. Frančiška Asiškega?! Zadnjo soboto grem v cerkev in vidim mucka v kapeli Marije Pomagaj. Muc, peji, greva, tako lepo je šel za mano kot kuža. Peljal sem ga sem na vrt. tu boš varen, sem mu rekel. Ob desetih istega dne sem imel mašo. Polna cerkev ljudi. Že na začetku vidim, kako se mi med vsemi tistimi nogami bliža muc. Pride do mene, skoraj se mi je priklonil, in gre spet k Mariji Pomagaj. Ljudje so kar malo pisano gledali. Še žival čuti Frančiškov duh. pa ne bi sprejeli Pahorja, ki je božja podoba! Hrvati pravijo, da bo Michael Jackson namesto v Sloveniji nastopil v Medjugorju ali pa v Mostarju. Bi vi organizirali tak koncert, če bi vam ga predlagali? A v Slovenijo ga ne bo? Ko so napovedali Pavarouija. sem dejansko razmišljal, da bi ga zvabil sem za kakšno pesem. Jacksona ne poznam. No, v Medjugorju bodo, če so sprejeli ta izziv, koncert izpeljali, brez skrbi, moji sobra-tje frančiškani so sposobni. • VESNA MARINČIČ Intervju s patrom Cirilom Božičem povzet iz tednika Mag IVO ŠUŠTERŠIČ iz Sydneya je preminul 29. septembra po dolgi bolezni in zapustil žalujočo soprogo Mihelco Šušteršič, vsem nam znano igralko v Igralski skupini Merrylands.Sveto mašo za pokojnika je opravil pater Valerijan Jenko, prijatelju v slovo sta ganljivo spregovorila Alfred Brežnik in Olga Lah. Preden je bil kremiran na pokopališču v Rookwoodu je Jožica Konda prebrala pesem nezanenga pesnika v angleščini. To those I love and those who love me When 1 am gone, release me, let me go, I have so many things to see and do, you musn't tie yourself to me with tears, be happy that we had so many years. J gave you my love. You can only guess, how much you gave to me in happiness. I thank you for the love you each have shown, but now I must travel alone. So grieve a while for me, if you must, then let your grief be comforted by trust. It's only for a while that we must part. So bless the memories within your heart. I won't be far away, for life goes on. So if you need me, call and I will come. Though you can't see or touch me, I'll be near. And if you listen with your heart, you'll hear all of my love around you soft and dear. And then, when you must come this way alone, I'll greet you with a smile and "Welcome home!" ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki so pospremili nikoli pozabljenega, ljubečega soproga Iva Šušteršiča na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izraze sožalja, za darovano cvetje, hvala prijateljem, ki so mi nudili tolažbo in pomoč v najtežjih trenutkih, posebej hvala patru Valcrijanu Jenku za opravljen ccrkveni obred, za ganljive besede Alfreda Brežnika in Olge Lah, kakor tudi Jožice Konda. Žalujoča žena Mihelca Šušteršič PETER DOLENC iz Sydneya je umrl 23. septembra za srčno kapjo. Pokopan je na slovenskem delu pokopališča v Rookvvoodu. Mašo za pokojnika je imel pater Valerijan Jenko, nakar sta se poslovila od Petra bivša soproga Minka in sin Robert. Na pokopališču pa še v imenu Petrove prijateljice Francke njen sin. V Avstraliji je v nekaj zadnjih tednih umrlo še veliko drugih rojakov. Imena bodo prav gotovo objavljena v kronikah pokojnih v Sv. Rafaelu in v Mislih. Vsem žalujočim našesožalje. Uredništvo Glasa Slovenije. Ivo Šušteršič Pater Ciril Božič u um i d m*iv» m* 18.10.1997 Pogovor s prvim vodjem slovenskega Veleposlaništva v Avstraliji Aljaž Gosnar, odpravnik poslov Republike Slovenije Je pred odhodom iz Avstralije za Glas Slovenije povedal sledeče S. G.: Gospod Aljaž Gosnar, v Avstraliji se vam izteka štiriletni mandat odpravnika poslov v Veleposlaništvu Republike Slovenije -prvega v zgodovini slovenske države - zdaj odhajate, kam? A.G.: Glede na to. da sem uslužbenec Ministrstva za zunanje zadeve, se vračam nazaj v svojo matično hišo v Ljubljano. S.G.: Kdo bo nadomestil vas in kdaj lahko pričakujemo v Avstraliji slovenskega veleposlanika? A.G.: Po mojem odhodu bo Veleposlaništvo vodila Helena Drnovšek-Zorko. Po nekaterih predvidevanjih se lahko pričakuje prihod veleposlanika v začetku prihodnjega leta. S. G.: Ste poklicni diplomat, kar pomeni, da niste bili izbrani iz strankarskih - političnih vrst. Bili ste oseba "down to earth", bi rekli Avstralci, hočem reči, da ste se v času svojega službovanja družili z vsemi Slovenci in se z vsakim pogovarjali "po domače", bolj prijateljsko kot strogo uradno, kar je bilo marsikomu všeč, saj je očitno, da si v Avstraliji ne želimo hladnih, od nas odmaknjenih diplomatov. Je vloga in dolžnost diplomatov v veleposlaništvih, da se ukvarjajo razen s formalnostmi tudi s slovensko skupnostjo, do katere mere... ? A.G.: Slovensko Veleposlaništvo v Canberri ima za najvažnejšo nalogo sodelovanje s slovensko skupnostjo. V času mojega mandata smo se trudili, da bi pokazali članom slovenske skupnosti in njenim organizacijam, da ima Slovenija do njih visoko spoštovanje. Po drugi strani smo želeli pokazati enak odnos do vseh Slovencev v Avstraliji, ne glede na njihova razmišljanja in preteklost. Všeč mije, ko ste rekli, da smo se pogovarjali po domače in ne strogo uradno. Ce sem v tem uspel, sem zelo zadovoljen. Kako pa naj bi se drugače pogovarjali, saj izhajamo iz iste domovine. Slovencem v Avstraliji smo nudili predvsem konzularno pomoč v primerih, ko so hoteli urejati različna statusna vprašanja v Sloveniji kot so državljanstvo, certifikati, pokojnine, dedovanje intd. V zadnjih štirih letih smo imeli več kot 2000 strank, v kar ne vključujemo številne telefonske informacije o različnih zadevah, ki se tičejo Slovencev. S.G.: Ko smo vas pred meseci obiskali v Canberri, smo predlagali, da bi Veleposlaništvo tu in tam razpošiljalo slovenskim medijem "press release" o delu in uspehih Veleposlaništva oziroma Slovenije v Avstraliji na gospodarskem, kulturnem in drugem področju... do sedaj je ostalo vse le pri dogovorih, zakaj in kaj menite nasploh o tem? A.G.: To napako bomo kmalu odpravili. Že v kratkem bomo posredovali informacijo o razgovorih delegacije Ministrstva za delo iz Ljubljane, ki bo imela razgovore o pokojninskem sporazumu v Canberri. Od takrat dalje pa vam bomo poslali take informaci je enkrat mesečno. S.G.: Dobro poznate avstralsko slovensko skupnost, njene dobre in slabe strani - razkole in razhajanja... kaj ste želeli izboljšati pa niste mogli ali hoteli? A.G.: Slovenska skupnost v Avstraliji živi, dela in ustvarja že veliko več kot 40 let. V tem času je postala trdna in zavedna skupnost, kiji izkazujejo najvišje spoštovanje tako v Avstraliji kot v Sloveniji. Nobena razhajanja ne morejo resno ogroziti trdnost slovenske skupnosti, ki jo sestavl jajo vsi Slovenci v Avstraliji. Lahko povem, da sem imel v štirih letih veliko razgovorov s predstavniki in vodji slovenskih organizacij po celi Avstraliji. Čeprav imajo različno mišljen je o posameznih zadevah, kar je del demokratične družbe, pa imajo vsa razmišljanja samo en cilj - lepšo bodočnost slovenske.... S. G.: Avstralija kot taka, njeni ljudje, politiki, mL. kaj vam je vse to pomenilo? A.G.: Najprej bi želel povedati, da sem s svojo družino preživel štiri Na fotografiji Aljaž Gosnar Foto: F.A. fantastična leta v Avstraliji. Prekrasne naravne lepote Avstralije in sproščen in odprt način življenja brez statusnih simbolov so mi nedvomno obogatile moje življcnje.7. Naštcjte nam, prosim, nekaj pomembnih uspehov, ki ste jih v času štirih let dosegli v Avstraliji, predvsem mislim tu na predstavitev Slovenije avstralskim politikom, gospodarstvenikom in nasploh avstralski javnosti. S.G.: In česar niste pa bi radi? A.G.: Vedno obstajajo še dodatne možnosti, ki so neizkoriščene. Mogoče bi si želel še več gospodarskega sodelovanja, vendar pa je to v največji meri odvisno od danih realnosti. S. G.: NAJ trenutek med nami: lep - nepozaben... prav gotovo pa je bilo tudi nekaj slabih, takih, ki bi jih raje pozabili. A.G.: Najlepši trenutki so gotovo vezani na to, kako lepo sem bil vedno sprejet med Slovenci. Imel sem nešteto razgovorov s Slovenci a vedno isti lep občutek domačnosti. Iskreno govorim, ko rečem, da nisem imel niti ene neprijetne izkušnje v sodelovanju s Slovenci; zato nosim nazaj v Slovenijo najlepšo in najbolj pozitivno sliko o članih slovenske skupnosti in veliko spoštovanje do vsega ustvarjalnega. Zagotavljam vam, da bom moje občutke dnevno prenašal v Sloveniji. Vedno pa meje stisnilo ob poročilih, daje za vedno odšel član slovenske skupnosti. Veliko jih je bilo, ki sem jih zelo dobro poznal. Še posebno pa meje prizadela smrt patra Bazilija, s katerim sva odlično sodelovala in prijateljevala. S. G.: Vaše sporočilo avstralskim Slovencem pred odhodom... A.G.: Vsem Slovencem resnično želim predvsem zdravja, da bi lahkovše vrsto let nadaljevali svoje veliko poslanstvo v Avstraliji. Želel bi povedati, da mije bila velika čast delati za naše skupne interese in se hkrati zahvaliti za vse sodelovanje, podporo in prijateljstvo, ki sem jo sam, moja družina in osebje Veleposlaništva uživali v tem času. Brez podpore Slovencev si ne znam zamišljati niti dela niti življenja v Avstraliji. Še posebna pomoč nam je bila dnevno nudena s strani predstavnikov in vodij slovenskih društev in organizacij, Narodnih svetov in verskih središč, kakor tudi slovenskih radijskih oddaj in časopisov in drugih slovenskih združenj. Naše Veleposlaništvo, kjer sva bila do lanskega leta zaoslena le dva, skupaj s Tino Grosvenor - upravno referentko Veleposlaništva, ne bi mogli doseči vseh prej omenjenih uspehov brez stalnega sodelovanja Alfreda Brežnika in Dušana Lajovica, častnih konzulov Sloveni je. Tato bi rad izkoristil to priložnost in se tudi na ta način zahvalil za fantastično podporo in prijateljstvo. Iniciative, kontakti in izkušnje gospoda Brežnika in gospoda Lajovica so predstavljali glavno oporo pri našem delu. S.G.: Zadnje čase prihaja iz Slovenije v Avstralijo vse več posameznikov in skupin. Obiski potekajo nekoordinirano in nas včasih prav iritirajo... ali boste lahko v Slovenijo prenesli svoje lastne izkušnje in naša mnenja o tem, saj se ne dogaja malokrat da imajo naši rojaki v Sloveniji popolnoma zgrešeno predstavo o tukajšnjih razmerah in se prav zato večkrat vračajo razočarani in nezadovoljni. Skratka, oni tam delujejo razdrobljeno in to potem prenašajo tudi na A.G.: Seveda bom prenesel tudi v Slovenijo vse izkušnje in znanje, ki sem ga pridobil v času službovanja v Avstraliji. Veleposlaništvo je večkrat, tudi na zahtevo slovenskih organizacij, podajalo iniciativo o večjio koordinaciji raznih gostovanj iz Slovenije in še posebno potrebo po bol j usklajenem delu ustanov v Sloveniji, ki se ukvarjajo s sodelovanjem s Slovenci po svetu. Naša želja je, da bi se njihova dejavnost posodobila glede na sedanje razmere in zahteve slovenske skupnosti. S. G.: Kot veste velja v A vstralijipra vilo, da se recimo tistemu, ki kliče po telefonu vrne klic, da se odgovori tistemu, ki vam piše... iz lastnih izkušenj vem, da ste to vedno delali, toda zakaj se takšnega poslovnega obnašanja ne morejo naučiti v Sloveniji? Izgovor, da ni časa ni dovolj dober. In še nekaj: vemo, da je slovenska država zmanjšala finančno pomoč zamejskim medijem, iz česar je razvidno, da jih je do zdaj znatno podpirala, ne pa tudi medije Slovencev po svetu (če izvzamemo seminarje zadnjih nekaj let), ali bi, prosim, lahko v Slovenijo posredovati tudi to pripombo, saj mi naletimo na gluha ušesa. Pomagali bi nam lahko v kakršni koli obliki. A.G.: Obljubim vam lahko, da bom posredoval vaše kritične pripombe, tako kot vedno do sedaj, naprej v Slovenijo. O vašem vprašanju glede finančne podpore medijem v Avstraliji pa bi predlagal, da pošljete vaše predloge na naše Veleposlaništvo, mi pa jih bomo posredovali odgovornim v Sloveniji in prosili za podporo. S. G.: Gospod Aljaž Gosnar, na koncu se vam zahvaljujem, ne samo za ta pogovor, ampak tudi za vse kar ste dobrega storili za Glas Slovenije, zahvaljujem se vam za razumevanje in pomoč. Kot urednica tega časnika se od vas poslavljam z zagotovilom: prav gotovo vas ne bomo pozabili. Pri vaših bodočih službovanjih pa vam želimo veliko uspeha, kdo ve, morda še kdaj v Avstraliji... A.G.: Hvala lepa za lepe besede. Tudi sam bi se želel zahvaliti za res odlično sodelovanje in vam hkrati čestitati na odličnem časopisu. Dobro mi je znano koliko osebnih naporov in odrekanj je povezanih z neumorno pripravo vsake številke. Želim vam še veliko uspešnih let in hvala za vaše poslanstvo. Pogovarjala se je Stanka Gregorič ¡sTo'i'997 Eleonora White in Karlo Pelcar, predsednik Kluba Triglav po dobrodelnem koncertu v nedeljo, 19.10.97 KLUB TRIGLAV obvešča V nedeljo, 26. oktobra bo balinarsko tekmovanje ženskih in moških ekip s pričet kom ob 8.30 uri Barbeque kosilo, nagrade za zmagovalce V nedeljo, 16. novembra je članski dan. Kosilo ob 12.00. Za ples igrajo Masters Maturantski ples Slovenski šolski odbor in ASR prirejata maturantski ples 29. novembra ob 19.00 Igra Črni baron 19 Brisbane Road St.Johns Park, NSW Ph: 9610 1627 Fax: 9823 2522 2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217 Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc. AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile: (07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759 Doma pečeno meso ob petkih in sobotah ali po naročilu Edina slovenska mesnica v Sydneyu Še poznate okus dobre kranjske klobase krvavice? TeTe|0hy (02) 9747 4028 Pridite in se prepričajte! 220Burwood Rd.Burwood NSW 2134 Slovensko društvo Sydney je praznovalo IZ govora predsednika SDS Jožeta Laha: Zelo sem ponosen, da sem predsednik SDS v tem, tako pomembnem zgodovinskem času. ko proslavljamo 40. obletnico našega društva. Med tem, ko smo se pripravljali na ta poseben dogodek, smo odkrivali dokumente društvenega delovanja vse od leta 1957 naprej... Naj bo naša 40. obletnica priznanje vsem tistim, ki so storili toliko dobrega v vseh teh letih... naj bo naslednjih 40 let označenih z blaginjo, mirom, prijateljstvom in dobro voljo... Predsedniki, soproge umrlih predsendikov... Fotoreportaža Florjan A user Razstava mlade slikarke Sabine Bra t i na Harmonikarji Aljažu Gosnarju v slovo... Sydney, 27. in 28. september 1997 - Slovesnosti ob 40. letnici SDS so se vrstile v soboto in nedeljo. V soboto popoldan je bil na programu slavnostni del, ko so prikazali krajši program, na katerem so nastopili predvsem mladi. Dve pesmi je zapel operni pevec iz Slovenije Dušan Kobal. ki seje mudil v Avstraliji s svojo spremljevalko Ksenijo De Lorenzzi, na klavir ga je spremljal prof. Aleksander Vodopivec. Program sta vodila Olga Lah in Peter Česnik. Predstavili so tudi vse dosedanje predsednike društva. Na programu so spregovorili predsednik društva Jože Lah, drugi predsednik Janez Perko ter drugi. Uradno so se tudi poslovili od Aljaža Gosnarja, odpravnika poslov RS, častni konzul RS iz Sydneya Alfred Brežnik je spregovoril nekaj besed gospodu Gosnarju v slovo. odkrivata spominsko ploščo z imeni ______________predsednikov SDS Desno: Slovenec sem, Slovenka sem, tako je mati djala... Jože Lah izroča Aljažu Gosnarju in soprogi knjigo o Avstraliji Ob kozolcu v pravkar odkritem Prešernovem parku Iz govora Janeza Perka, drugega predsednika, ki je bil na krmilu društva od 1958. do 1960. leta Začetek Slovenskega doma je bil v Qeen Str, v IVulari, ko je imelo Slovensko društvo v najemu poslopje, katero je bito last frančiškanskega reda... v Avstraliji smo pognali korenine in se privadili na nov način življenja... Da imamo slovenski dom se moramo zahvaliti vsem Slovencem - tudi tistim, ki jih ni več med nami. Vsi smo lahko ponosni na to kar imamo. Starejša mladinska folklorna skupina društva Z leve: pater Valerija/t, dr. Perko in Janez Perko Pred dnevi je naše uredništvo prejelo zanimivo pismo, ki nam je ponovno pokazalo kako veliko škodo nam je naredil Mobitel, organizator akcije "Medvedki za Pediatrično kliniko", ko je z vratov naših 500 koal potrgal vse listke s podatki darovalcev, potom katerih bi se jim kupci iz Sloveniji lahko zahvalili Kar je pač je. Veseli pasmo, da so bili med njimi tudi "srečneži", ki so svoja sporočila vtaknili enostavno-v koalin nahrbtnik oziroma žepek in teh Mobitelovci niso mogli "uničiti", ker jih niso našli. Družina Alojza Hrena iz Wollongonga je bila med srečneži, ki so na njihovo veliko zadovoljstvo v Sloveniji našli nove prijatelje. Zanimiva zgodba... Alojz Hren iz VVollongonga piše... Spoštovana gospa Gregorič! Najlepša Vam hvala za poslane številke Glasa Slovenije. Rad bi čim prej napisal tole sporočilo, v katerem Vam pošiljam pismo, kije prispelo iz Slovenije in je seveda naredilo pravo veselje v naši hiši. Oprostite, da sem počakal par dni, ker smo imeli obiske iz Slovenije in smo jim nudili čim več kar smo mogli. Bili so tukaj samo 21 dni. Včeraj so odpotovali domov, tako da smo izkoristili priliko in po njih oddali za Marušo lepo majico s kengurujčkom. Prosil bi Vas, da Marušino pismo objavite v celoti in izrazite naše veselje in zadovoljstvo, ker upamo, da bomo z družino Ferjan postali dobri prijatelji. Ime naših prijateljev, ki so bili tukaj na obisku je Lili in Franc Čefarin iz Cerknice na Notranjskem. Upamo, da so se med nami počutili lepo, mi pa jih že zdaj pogrešamo. Sprejmite lepe pozdrave Alojz Hren Pismo iz Slovenije... Spoštovana oskrbnika medvedka Rokija. Sem Maruša Ferjan. Rojena sem bila 7. septembra 1997 v Ljubljani. Moja mamica Vesna je bila iz Zaloga pri Ljubljani, oči Marko pa iz Gorij pri Bledu. Trenutno vsi živimo v Gorjah. Mamica in oči sta si v začetku letošnjega leta ogledovala prodajno razstavo medvedkov v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tam je bila tudi koala Roki. Vedela sta da mi bo všeč, zato sta mi ga kupila, še preden sem prijokala na svet. Doma sta opazila kdo so bili prejšnji Rokijevi oskrbniki. Sedaj, ko sem njegova lastnica postala jaz, smo sklenili, da to povemo tudi Vam. Roki L je bil tega zelo vesel. Zaenkrat Vam lahko le obljubim, da bom za Rojika lepo skrbela. Z njim se bom igrala samo najlepše igrice. Poskrbela bom, da gci ponoči ne bo zeblo. Cez kakšen mesec, ko malo odraslem, pa Vam pošljem tudi Rokijevo sliko v moji družbi. Hvala, ker ste lepo skrbeli za Rokija! Lepo Vas pozdravljam, prav tako mamica in oči. Maruša Zgodbe, kijih pišejo Dragico Bošnjak, časnikarko Dela smo -v peljali kar k pravim koalam... I -y I KUdlc Sobota, 8. novembra Pomladanski ples ob 20.00 uri, igrajo Veseli Gorenjci Nedelja, 23. novembra Piknik v naravi BBQ kosilo od 12.00 ure dalje, za ples igrajo Veseli Gorenjci 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 Sobota, 6. decembra Miklavlevanje ob 17.00 uri, za ples igra Marimba predsednik društvu Foto: F.A. Mladinski koncert "Podajmo si roke" Organizator Slovensko versko središče in tromesečnik "Australian Slovenian Review" Versko središče Merrylands Fotoreportaža Dragica Bošnjak in Florjan Auser Sydney, 4. oktober- Letošnji Mladinski koncert nam je ponovno pokazal koliko talentirane mladine je med nami. Večerje bil pravi umetniški užitek. Del koncerta je bil posvečen pokojnemu patru Baziliju. Med prisotnimi so bili tudi Helena Drnovšek-Zorko, prva sekretarka iz slovenskega Veleposlaništva Canberra, častni konzul RS iz Sydneya Alfred Brežnik, soproga častnega konzula RS za Novo Zelandijo Saša Lajovic, patra Valerijan Jenko iz Sydneya in Ciril Ogorevc iz Melbourna, dolgoletna časnikarka Delo Dragica Bošnjak ter drugi. Nastopili so: Penrith School of Guitar, folklorna skupina Mali Prešeren, Kaia Pondelak, Andrew Bratina, Lana Slariha, Amanda Hedl, Michelle, Leah, Melissa in Simon F i stri č, Kelly in Jessica Stewart, Kara Stariha, Melisa Bratina, Prvi rej folklorna skupina, Vivien Falež in Daryl Wallis, Mathew Kosorok, Veronika Smrdel, Wendy Cestnik, Francis Rede, Barbara Smrdel, Lidija Bratina, Chrissy Mesaric, Mladinska folklorna skupina Planica -Springvale, The Big Band Theory. )8. ¡0.1997 XMJkM IN N Max Namestnik Perth - Zahodna Avstralija Piše Stanka Gregorio Iz Klubskih novic /avgust-september 1997/ Vtisi s seminarja v Ljubljani Srečanje s predsednikom Kučanom Po zadnjem predavanju na uredništvu Dela so nas v ministrskih limuzinah odpeljali proti vili Podrožnik, kjer predsednik Republike Slovenije sprejema tuje goste pa tudi svoje rojake. Vsedli smo se okoli dolge mize, na kateri so bile steklenice pristnega slovenskega šampanjca in oranžnega soka. Vstopil je gospod Milan Kučan in smo se lepo pozdravili. Bili smo ponosni, da smo s predsednikom, ne samo zaradi okolnosti v katerih smo se znašli, temveč zato, ker je gospod Kučan pokazal s svojim nagovorom, da spada prav v vrh ljudi, ki danes vodijo države po celem svetu. Ko nam je govoril, nam je bilo jasno, daje utrip slovenske države, od politike do ekonomije in do skrbi za svoje rojake, zanj vrhunskega pomena in važnosti. Vsak ta utrip mu je znan. Po uradnem sprejemu smo šli na vrt, kjer smo z gospodom Milanom Kučanom govorili o vsakdanjih rečeh. Sprejem pri nadškofu dr. Francu Rodetu Lepega poletnega jutra smo se podali proti Tromostovju do Stolne cerkve. Udeleženci seminarja smo se zbrali v krasni dvorani škofije, da bi se srečali z novim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Francetom Rode-tom. Prijazno nam je segel v roke in med pogovorom z njim ni bilo težko dognati, daje zelo razgledan človek. V škofiji je naše srečanje posnela TV Slovenija. Vsi na seminarju smo ugotovili, da je domovina Slovenija odlično organizirala to srečanje urednikov slovenskih izseljenskih glasil. Naš vodič gospod Franc Poznič iz Urada za informiranje je vselej skrbel, da smo se počutili preskrbljeni in res doma. Sin Robert na delu Max Namestnik seje rodil v Bresternici v Mariboru. Pred leti sije, tako kot večina izmed nas, v tujini ustvaril nov dom. Usoda je hotela, daje bil to Perth, v Zahodni Avstraliji. Max se je pridružil svojim rojakom v Slovenskem klubu, kjer je trenutno tajnik, zadnje čase pase loteva tudi pripravljanja tamkajšnjih "Klubskih novic". Letos ga je zaradi tega Ministrstvo za zunanje zadeve - Urad za Slovence po svetu povabil na seminar slovenskih časnikarjev iz tujine v Ljubljano. Rad se gaje udeležil in obenem obiskal svoj stari kraj. Z leve: brata Maks in Frank nekoč... ponovno skupaj v Perthu Pred dnevi je prispela v uredništvo Glasa Slovenije avtobiografska knjiga Maksa Namestnika v angleščini, ki jo je izdal letos pod naslovom "The certainty of Destiny". V njej je Max opisal svoje burno življenje brez posebnih olepševanj in iskreno. Knjigo je posvetil vsem izseljencem po svetu in svetovnim potnikom, saj je tudi sam prepotoval pol sveta. V knjigi s posebnim ponosom govori o svojih dveh sinovih Robertu in Andrewu. Fotografija spodaj: Maksova rojstna hiša v Bresternici Maks Namestnik Pisati o Maxu Namestniku na tako skopo odmerjenem prostoru bi bilo nemogoče. Zato, posezite po njegovi knjigi "The certainty of Destiny". V prvi izdaji je natisnil 100 kopij, cena AUD 19.95 Naročite pa jo lahko pri Maxu po telefonu: 08-9328 9747 Sin Andrew 1997 The Certainty of Destiny Max Namestnik From the book This autobiography took, considerable time to complete. Over that length of time I received valuable assistance from my son Robert, who advanced it from the manuscript and the typed pages to the "compatible" stage. My thanks for his encouragement go to my son Andrew... The lives of my eldest brother and mine had been intertwined from the very beginning. In my greatest need for vitamins in my growing-up years, 1 longed for oranges he introduced to me. I had to get to them in the quickest possible way. 1 was the last to say goodbye to him when he left our family, never to return. I felt the need to follow him half way around the globe to be with him, because no one else from our family could be with him when he departed this world. My family was not particularly religious, but our respect for Something Godly was deep in us. Therefore, I believe, my fate had been decided with my free will as an accessory to it... The world opened up to me when my mother carried me home after christening. I felt so comfortable in her arms as we neared the homestead at the end of a short, gently sloping valley. It was early autumn as 1 was born in September, the world appeared to me beautiful in its glory. I remember some other occasions in the first year of my life but riding on a tricycle with the aid of my sisters and brothers stands out clearly. ...That house is not now my family home any more but it still stands. It is in a most wonderful position with a view unsurpassed to me anywhere in the world. It overlooks a river valley some two kilometres wide and on the other side the Pohorje Mountain rises to a height of twelve hundred metres extending eighty kilometres in lenght from east to west. I have returned several times to admire that wonderful view from the house of my birth... God only knows, if! put the right foot forward, but that was what I tried to do, when stepping on the Australian soil... It is said that travelling the World can be the best natural learning method. It had helped me to see the life of humanity on the continents of the World, which 1 had the opportunity to see, and the learning process still continues. Some Chapters from the book: WAS IT MEANT TO HAPPEN? HITLER'S SURPRISE VISIT TO MARIBOR THE NEW ORDER NEW HORIZONS REALISATION OF WAR THE STUNNING FEAR BROUGHT BY ALLIED BOMBING PREPARING LOCAL DEFENCES THE BEGINNING OF THE END MAY 9 1945- THE END OF WORLD WAR 11 THE INVENTORY OF OUR LIVES ONE PARTICULAR GIRL INTO ENGINEERING PRACTICE STUDYING IN LJUBLJANA MY BROTHER FRANK MIGRATES TO AUSTRALIA PREPARATION FOR JOINING THE WORKFORCE ARMY SERVICE, WHAT ARMY? SEARCHING FOR A WAY OUT TO FLORENCE, ROME AND ON... MOVING SOUTH PAST NAPLES THE LAST CAMP BEFORE THE AUSTRALIAN AMBASSADOR EXPLORING ITALY THE GREAT WHITE SHIP WAS WAITING THE LIFE ON BOARD MELBOURNE OUR DESTINATION HEADING FOR BONEGILLA TRAVELLING TO PERTH WESTERN AUSTRALIA, HERE I COME REUNION DUTY CALLS BETWEEN THE NURSING PROFESSION BACK TO ENGINEERING WORK EXPERIENCE THE MIGRANT COMMUNITIES TAKING THAT BIG STEP OUR SON WAS BORN A WOMAN'S MISTAKEN PERCEPTIONS GOING ON A VISIT TO MY FAMILY SECOND SEA VOYAGE TO AUSTRALIA YALATA ABORIGINAL SETTLEMENT NOTICEABLE DIFFERENCES BETWEEN STATES LEAVING SYDNEY WAS A MISTAKE BOTH PARENTS PASSED AWAY WITH MY BIG BROTHER INDEPENDENCE? DREAMS COME TRUE NAD A FLYING TO EUROPE MORE THAN A LADY OF DREAMS FLYING DOWN UNDER A FATEFUL RELATIONSHIP MY BROTHER DIES RECOGNISING THE PEOPLE OF AUSTRALIA A BABY BOY SAD EXPERIENCES AROUND THE WORLD THIS OLD HOMELAND OF MINE INDEPENDENT SI A TE OF SLO VEN1A BIG CHANGES ANDREW AND MOTHER IN EUROPE SYDNEY AND BEYOND MIXING BUSINESS WITH PLEASURE A THOUGHT OF HISTORY THE USA FACTOR INTO THE FUTURE Perth City 1997- View front North bridge It remains for me to say that I have no regrets for having chosen Australia as my second homeland. Because I did not experience a complete success of life in Perth, there is still titjie for me to look forward to some changes. Had everything happened exactly the way I might have desired, it would border on an unreal existence. Since I was aware of every step made by myself, and remaining in a position to lightly contribute in the steering in my direction in the path of my Destiny, I am most grateful for my life to continue, just as it has until now. Rewiew by Postgraduate Researcher in Slovenian WWII and Migration History at University of Adelaide With the passing of time and generations, the life experiences of people who were part of the post-Second World War mass migration to Australia could be lost forever: in this multicultural society of our there are all too few testimonies by migrants about themselves. Hopeful, however. Mr Namestnik's work will become part of an emerging trend which will ensure that this won't be the case. I was struck by the openness of Mr Namestnik's autobiography. There were times I was touched and times I wanted to argue with the man behind this book. Indeed, I almost felt confronted by Mr Namestnik's presence, and I think that this is a good thing - it meant becoming engaged with his life story as I am sure others will. This work will surely be of special interest to other European migrants in Australia... and especial importance to Slovenian migrants and those of Slovenian descent, not least because there is so little written about the lives of Slovenians in Australia...On the other hand, Anglo-Australians might to know how they have been perceived in llie eyes of a Slovenian migrant. Veronika F erf olja •HI tiwdirMini.M« IX. 10.1997 The Voice of Slovenian Youth _ Institute for International Studies at the University of Technology - Sydney The Institute is both a teaching and a research institution. Amongst its activities, the Institute offers an International Studies Program. This is a teaching program which aims to provide for undergraduate students in a variety of disciplines the opportunity to study a language and culture along with their professional degree. For example, students can combine a Bachelor of Business with a Bachelor of Arts in International Studies. This combined degree program allows students to follow an International Studies major while undertaking a professional degree. Students select one major from the following list of countries: Argentina, China, Chile, Croatia, France, Germany, Greece, Italy, Indonesia, Japan, Korea, Malaysia, Poland, Russia, Slovenia, South China, Spain, Taiwan, Thailand, Ukraine. The study program for each major includes four subjects of the relevant language, a subject on Modernisation and Globalisation, which introduces students to cultural diversity and comparative social change, a subject about contemporary society in the country of their major, and two subjects of In-country Study, which allows students to spend two semesters at a tertiary institution overseas in the country of their major. Slovenia major Entry to the Slovenia major is restricted to students who have a sound working knowledge of the Slovenian language. There are two possible sites for In-country Study: Ljubljana and Maribor. Negotiations with institutions in each of these locations are in progress. While in Slovenia, the students undertaking the Slovenia major are expected to focus on Slovenian history and culture and, where feasible, have access to professional degree subjects in the university's regular undergraduate programs. The co-ordinator of the Slovenia major at the Institute for International Studies is Rhondda Brill (tel. 9514 1574). The Institute for International Studies also offers two kinds of postgraduate degrees: - Research Degrees: Masters of Arts (by thesis) and Doctor of Philosophy Applications for research degree candidature are welcome from all graduates with an interest in social, political, economic and cultural change in East Asia, South-East Asia, Latin America or Europe. - Coursework Degrees: Graduate Diploma in International Studies, Master of Arts in International Studies The coursework postgraduate degree program provides graduates from disciplinary backgrounds with the opportunity to study a language and culture other than English. For more information about postgraduate degrees, please contact Lyn Shoemark (tel. 9514 1504). - NataSa Drummond Slovenian language, literature and culture at Macquarie University Sydney You can study Slovenian full-time, part-time or take single units by correspondence. For more Information you can contact: Centre for Open Education Tel.: (02) 9850 7470 Department of Slavonic Studies Tel.: (02) 9850 7015 Slovenian Section, Metka Čuk Tel.: (02) 9850 7032 e-mail: mcuk@laurel. ocs.mq.edu.au Glas Slovenije -Youth Contributors Cveto Falež jun. (Canberra), Lenti Lenko, Zalika Rizmal. Alenka Paddle, Paul Paddle (Melbourne); Lolila Rc/mcck, Roman Reznicek, Barbara Poredoš, NataSa Drummond (Sydney), Sonja Zabkar (Wollongong) ' slovemje 18.10 1997 LJUBLJANA - Two Nobel Prize Winners for Literure Translated into Slovene. Two collections of poems, one by the Irish poet Seamus Heaney (Marshy Land) and the other by the Polish Poet, Wislawa Szymborska (Fair of Wonders) have been translated into the Slovene language and published by the Didakta publishers from the Radovljica. Heaney (born in 1939) was labelled by Boris A. Novak, who translated his poems and wrote a foreword. Poetry of Wislawa Szymborska was selected from all of her nine collections of poems and translated by Rozka Stefan and Jana Unuk. NEW YORK - Slovenia's President Milan Kučan had a meeting with U.S. President Bill Clinton. President Clinton told President Kučan that the USA was planning to abolish visas for the Slovene citizens shortly. According to Clinton, this measure is to strengthen the Slovene-American economic relations and increase possibilities for American investment into Slovenia. Visitors applying for entry into the United States under the test program of abolishing visas will be allowed to stay in the country for up to 90 days. Apart from Slovenia, the program also includes Andorra, Australia, Austria, Belgium, Brunei, Denmark, Finland, France, Germany, Iceland, Ireland, Italy, Japan, Leichestein, Luxembourg, Monaco, the Netherlands, New Zealand, Norway, San Marino, Spain, Sweden, Switzerland and the United Kingdom. WASHINGTON - The United Nations General Assembly elected Bahrain, Brazil, Gabon, Gambia and Slovenia to two-year terms on the 15-nation Security Council starting January I, 1998. Slovenia defeated Macedonia by 140 to 30 in a contest for the East European seat currently held by Poland. LJUBLJANA-The election to the UN Security Council is an important recognition to Slovenia, but also a huge responsibility and an opportunity, President Milan Kučan said in a statement for Radio Slovenia. The election is a recognition to the initiative that Slovenia holds in international life, particularly in resolving the Balkan crisis, to its contribution in the United nations reform and its struggle for peace. At the same time, the election is a huge responsibility, continued Kučan. Security Council membership is also and exceptional opportunity for Slovenia to promote its views on international issues and conditions concerning collective security in the post-cold-war period within the United Nations Organization and the Security Council. LJUBLJANA-Telekom Slovenia added 42,000 new telephone extensions to the nation's telephone network until the end of September, expecting to meet year's annual plan of 55,000 new extensions by the end of the year. There are currently 700,000 telephone exten cient predecessors of Ljubljana, and other settlements in the territory of central and southern Slovenia, came out in the Situla collection. The 540-page Slovene-English volume lists Findings about the fate of Roman monuments in Slovenia before they were taken to the museum, gives the oldest transcripts from the monuments and shows how and since when the latter were used in the study of the ancient history of sions in Slovenia, 35 per hundred residents. As estimated 20 billion SIT will be invested to telecommunications in Slovenia this year. LJUBLJANA - An Information-Documentation Centre of the Council of Europe (CE) was opened in Ljubljana on Friday, 17 October. The opening was attended by CE Secretary General Daniel Tarschys and the new Slovene Foreign Minister Boris Frlec. The CE Information-Documentation Centre will be part of the Ljubljana National and University Library. Slovenia has been CE member since 1993. LJUBLJANA - The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia, a monograph by Marjeta SaSel Kos containing about 200 Roman inscriptions dating back to the Roman settlement of Emona, the an Kranjsko, a province that once occupied Slovene territory. It presents the first intellectuals that studied and appreciated the monuments (Schoenleben, Valvasor, DoIniCar, Linhart, Zois, Vodnik) and gives a detailed record of the period following the establishment of the lapidary.LJUBLJANA - Slovenia's labour force in August was 868,004, with 742,808 persons employed, a 0.1 percent fall over July and a 0.6 percent rise over August 1996. MARIBOR - A three-day international symposium titled "Medieval Jewish Communities in Central Europe and Their Cultural Heritage" started in Maribor, northeastern Slovenia, under the auspices of Council of Europe Secretary General Daniel Tarschys. 23 foreign experts from Europe and Israel plus representatives of the World Jewish Congress and the U.S. Commission for Preservation of American Cultural Heritage Abroad were addressed by Slovenia's Minister of Science and Technology Lojze Marin-£ek. Present at the opening ceremony was also Slovene President Milan Kucan. "The Slovene and Jewish people have many things in common. We also aspired to our own state for hundreds of years. And similarly to Jews, we are scattered around the world," minister Marincek said. He added that Israel was economically more advanced than Slovenia, which is another reason why Slovenia is interested in strengthening the ties with this country. LJUBLJANA/MARIBOR - The denationalization bill is currently before the parliament. The real ideological conflict is yet to come when one side (Social Democrats and Christian Democrats) will try to make friends with the Church (who is asking to get back their property) and the other (the government or Liberal Democrats) will seek to consolidate its position for negotiations. LJUBLJANA - The National Museum of Slovenia is taking part in an exhibition in Italy marking the 200th anniversary of military and political events of the times of Napoleon Bonaparte. The exhibition Napoleone e Campoformido 1797 opened 11 October in villa Manin in the town of Passarian in the province of Friuli Venezia Giulia. The event marks the end of a period and a changed political geography of Europe, as the war brought ruin to the Venetian Republic. 1997 also marks 200 anniversary of first direct contact of the Slovene nation with the French. The French army and its commander Napoleon Bonaparte first came to Slovenia during the coalition war in 1797. Their second arrival was in 1805 and the third in 1809 when they established a new political body -the Illyrian Provinces. The National Museum of Slovenia contributed a selection of 23 items - including Napoleon's decree establishing the Illyrian Provinces of 14 October 1809. NOVICA ~ pred izidom Bo Novo mesto obiskal tudi predsednik ZDA Bili Clinton? Prihodnje leto, točneje 13. novembra, bo olimpionik Leon Štukelj praznoval 100. rojstni dan. Zato mu bo novomeška občina, Novo mesto je namreč Štukljevo rojstno mesto, pripravila slavnostno prireditev, ki sojo poimenovali "Ave, triumfator". Na slavnostni dogodek se pripravljajo zelo pospešeno, saj bodo v ta namen pokrili sedanji velodrom v Cešči vasi, ga spremenili v novo športno dvorano in jo poimenovali Mestna dvorana Leona Stuklja. Poleg številnih športnikov z vsega sveta, vključno s predsednikom olimpijskega komiteja Juanom - Antoniom Samaranchem, ki je svojo udeležbo že potrdil, ter drugih cenjenih in uglednih gostov, bodo na slovesnost povabili tudi župane Pariza, Amsterdama in Berlina, mest v katerih je Leon Štukelj osvojil olimpijska odličja. Ne bodo pozabili niti na predsednika ZDA Billa Clintona, kije na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Atlanti pokazal, koliko spoštuje našega olimpionika. /Demokracija/ Opomba: Kot smo izvedeli pa je Leona Stuklja povabil v Avstralijo na olimpijske igre leta 2000 tudi avstralski Olimpijski komite. Smeh Slovenske brazde "Kako, soseda, ali niste v Italiji kupili nobenega spominka?" "O, sem ga, pa ga je mož spotoma popil." * "Ti, kar za zvezdo repatico pojdiva," reče prvi drugemu. "Hk, ni hudiča da ne bi prišla do kakšnega jeruzalemčana, hk!" * "Ali si slišal, da se TV Slovenija resno pripravlja, da bo uvedla tretji program?" "No vidiš, pa so le ugotovili, da sta prvi in drugi slaba!" Sponzorji za barvo v Glasu Slovenije: dr. Stanislav Frank, Janez Zagorc Fantiča opazujeta mlad par na klopci, ki se poljublja: "Ti, Tinček, kaj misliš, kaj delata ta dva?" "Mislim, da ji hoče on vzeti žvečilni gumi iz ust!" * Policist vozniku: " Kaj imate od zimske opreme?" Voznik: "Dolge gate!" * "Le kako sta se mogla vidva poročiti, ko pa sta si tako različna?" sprašuje soseda sosedo. "Nasprotja se privlačijo. Jaz sem bila noseča, on pa ne!" Rojstni dan Kot smo prebrali v klubskih novicah Slovenskega društva v Adelaidi, je avgusta proslavil svoj 65. rojstni dan odbornik društva, sicer odgovoren za kulturno delo, Ernest Orel -uspešen podjetnik in tudi naš zvesti naročnik. Gospodu Orlu želimo še veliko srečnih in zdravih let v krogu svoje družine, prav tako pa tudi poslovnega uspeha. * Pred dnevi je proslavil svojo 60. letnico Stanko Prosenak, upravnik Doma počitka Matere Romane v Melbournu. Še na mnoga zdrava in uspešna leta. * Novembra bo proslavil visok življenski jubilej - 85 let -Kari Hren iz Sydneya, naš naročnik in prijatelj. Da bi ostal med nami še tak korenjak kot do sedaj in užival jesen življenja s svojo dolgoletno sopotnico Mili, mu želimo vsi pri Glasu Slovenije. Hitro okrevanje Našima naročnikoma Galiji Cuješ in Lojzetu Košoroku želimo hitrega okrevanja po operaciji kolka in hernije. TISKOVNI SKLAD S 100.00 Janez Perko; S 50.00 John Cvetkovic; $ 20.00 družina Debeljak, Alojz Hren, Stanko Prosenak; $ 10.00 družina Bclavic HVALA Ste že poravnali naročnino na Glas Slovenije? Pogrešani Iščem bratranca - PEKLAR AUGUSTA, ki živi nekje v Sydneyu. Išče ga Mari ja Bračko, poročena Toš. Kdor ga pozna ali ve kje živi, naj to. prosimo, sporoči uredništvu Glasa Slovenije na (02) 989 71714. Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 * Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NX Poštni naslov v Avstraliji P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164 telefon: (02) 9604 5133 fax: (02) 9604 009 * Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XII. Ljubljana 1000, Slovenija telefon: (61) 125 4252 lax: (61) 126 4721 Pavliha vprašuje - odgovarja risar Marko Škerlep Pavli bova pratika ¡Kakopreživljate T? sv^j prosti čas? Najbolj vesel prizor iz vašega življenja? Viri informacij: . dney, Konzulat RS , Jana,' Primorske novice, Slovenske brazde, Demokracija. D rutina, Naš tednik, Svobodna Slovenija, Rodna grm, " " .................. v, Mladika, Gospodarski vestnik, Radio Slovenija ter dopisniki Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, ta, Primorske novice, Slovenske brazde, Demo' Naša Slovenija, Nedelja, Mladina, Novi Glas, (onzulat RS za Novo Zelandijo, Delo, Delo Fax, STA, Ma,