Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje drfave
4	K 60 v.) — Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Naročnina, reklamacije ln Inseratl pat Upravnlštvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenahi Enostopna petltvrsta (šestina „DomolJubove" širine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranllnlčnega urada štev. 824.797. —--"
M 18.
V Ljubljani, dni 3. mala 1906.
Leto xix.
Govor dr. Ivano šusterSlča
na ljudskem shodu 29. pr. m.
rlameiitarni položaj. — V boj za splošno in enako volilno pravico!
Slavni zbor! Prihajam z Dunaja in žalibog morem iz državnega zbora ničesar dobrega ročati. Sovražniki ljudstva so se združili v Kočno falango, vreči hočejo ministerstvo "ona Gautscha; toda to jim je postranska ar — v prvi vrsti hočejo ugonobiti pravice istva, zaprečiti hočejo volilno preosnovo podlagi splošne in enake volilne pravice, molijo se! Državni zbor mogoče, da ne bo ršil svoje naloge, in da ne bo sklenil splo-in enake volilne pravice, |)otem pa, ljud-'<>, ic tvoja naloga, izvojevati si splošno in iko volilno pravico! (Klici: Tako je!)
Resni dnevi se bližajo naši Avstriji, ljud-o v ccli državi mora vstati, kakor en mož, salitevati z resno in možato besedo pravico, ero mu hočejo odrekati poslanci, kojih ne-eri imajo komaj toliko volilcev za seboj, tor roka prstov. Ali si more ljudstvo to titi dopasti, vas vprašam? (Klici: Ne!) Ko sem odhaja! z Dunaja sem že vedel, stvari slabo stoje. Današnje brzojavke pojejo to. Vidi se mi, da v sedanjem držav-n zboru ne bo najti zadostne večine za 3-sno in enako volilno pravico. Ali zaradi a mi ne omagamo v svojem boju. Vsaj smo Kranjskem, v kranjskem deželnem zboru | kot manjšina začeli svoj boj za pravično širjenje volilne pravice in po štiriletnem za-liudem boju smo prišli tako daleč, da je da sama predložila volilno preosnovo, po cn bi ljudstvo prišlo do večine v našem elnein zboru, in po štiriletnem boju smo ' tako daleč, da so zastopniki veleposestva
kranjskega uvideli potrebo izreči, da glasujejo za to volilno preosnovo.
Kot manjšina smo pričeli v državnem zboru boj za splošno in enako volilno pravico in danes ni nobenega dvoma, da, ako pride do glasovanja, se bo večina načeloma izrekla za splošno in enako volilno pravico; ali, če bo ta večina zadostna, če znaša ta večina dve tretini, to je pa drugo vprašanje, in skoraj sem uverjen, kakor stvari danes stoje, da v tem državnem zboru dvotretjinske večine ne bo dobiti.
Nasprotniki so različni. V prvi v isti sloje veleposestniki, konservativni in liberalni veleposestniki — v tcni pogledu so vsi enaki — |)otcm velika večina poljskega kluba, nekaj nemških liberalcev — naši liberalci seveda tudi morajo biti zraven (smeh), potem iroleg vseh teh žalibog konservativci iz Tirolske, ki se z vsemi štirimi ustavljajo splošni in enaki volilni pravici. Žalostno jc to, da ljudje, ki stoje na krščanskem stališču, sc vendar ne morejo vspeti tako daleč, da bi vsakega človeka enako cenili, ki ima neumrjočo dušo.
Torej tako v sedanjem državnem zboru vedno močnejši postajajo sovražniki ljudstva in si med seboj delajo korajžo. Kakor rečeno, položaj je silno resen in kaj pride v teh dnevih, ne vemo. Mogoče, da pride do razpusta državnega zbora, in odkrito povem, da bi to bilo nam ljud. zastopnikom najljubše. Ljudstvo naj pride do besede in izreče svojo sodbo. (Odobravanje.) Proti ljudstvu se ne bo vladalo! Alogoče |)a tudi, da pride novo ministerstvo, ministerstvo, s katerim bodo zadovoljni sovražniki ljudstva; takemu ministerstvu pa že naprej napovemo neizprosen boj z vsemi sredstvi, katere imamo na razpolago v političnem bojif. (Burno odobravanje.) Motijo se gostiodjc, če mislijo, da je dandanes tako >ahko vsesti se v ministerske sedeže, kakor nekdaj; dandanes je drug polo-
žaj, ničesar se ne more trajno dogajati proti volji ljudstva v Avstriji in to bomo mi dokazali v državnem zboru in v vsej javnosti. (Burno odobravanje.)
Parlamentariziranje ministerstva In liberalno
slovensko časopisje. — Proste roke.
Dovolite, da se nekoliko tudi pečam z našim slovenskim liberalnim časopisjem. V zadnjem času se je govorilo mnogo o parlamentarnem ministerstvu. Govorilo se je o tem, da naj se v ministerstvo prevzame tudi nekaj državnih poslancev in čuda — »Slovenski Narod«, glasilo naših liberalcev, ki gotovo niso moji prijatelji, se je naenkrat prelevilo v mojega prijatelja in se menda — vsaj jaz ne berem tega lista, ali reklo se mi je tako — jezi nad tem, zakaj jaz ne postanem tudi minister. (Ve-selost.) Obžalujem, ali Slovenska Ljudska Stranka in ž njo Slovanska zveza, smatra take stvari kot jako resne. M i s t o j i m o v b o j u za ljudske pravice, ne pa v boju za ministerske portfelje. (Burno odobravanje.) Tisti, ki bodo šli notri v ministerstvo, če sc napravi parlamentarno ministerstvo, tisti bodo morali zajedno prevzeti jako težavno dolžnost in bi morali pred vsem prevzeti nekoliko jako neprijetnih, da ne rečem gnjilih kompromisov glede izvedenja splošne in enake volilne pravice. Mi se pa v to ne podamo, in smo brez ovinkov izjavili to tudi na pristojnem mestu, ke r hočemo napram kompromisu glede volilne reforme imeti proste roke in nečemo, da bi kdo prišel in rekel: Glej, kakošni so, ali vidite Šusteršiča, za ministerski portfelj je prodal koristi slovenskega ljudstva. (Burni klici: Zivio Šusteršič!) Kdor slično sodi o meni, me slabo pozna! Mi Jugoslovani hočemo popolnoma proste roke. Ne bomo odklanjali vsakega kompromisa, saj drugače, kakor potom kompromisa sploh ni mogoče doseči dvetretjinske večine v državnem
zboru za pravice ljudstva. Ampak kompromis mora biti tak, da ga moremo sprejeti po vestnem presojevanju vseh razmer in izpraševanju vesti svoje kot poslanci ljudstva. (Pritrjevanje.) Nikdar pa ne smemo dopustiti, da bi kdorkoli se ob taki priliki vsedel na mini-stcrski sedež, ker bi potem ljudstvo opravičeno izgubilo zaupanje do nas in se vprašalo, ali se je sprejel slab kompromis zato, da se ta ali" oni izmed nas vsede v ministerski fotelj. Nikdar kaj takega ne smemo dopustiti, ker moramo mi biti v položaju, vedno in v vseh razmerah z jasnim licem in s ponosom stopati pred volilce. Nikdar in v nobenih okoliščinah ne sme poslanec iskati svojih koristi, ampak kadar stopi pred ljudstvo, vsikdar more lahko reči: Moje roke so prazne, zase nisem ničesar dobil, za vas sem se bojeval in se bom bojeval. (Odobravanje.)
Mi moramo imeti proste roke tudi v drugem oziru. Težaven je položaj med Avstrijo in Ogrsko. V tem pogledu se bodo morebiti zahtevala huda bremena. Stranka, ki stopi v vlado, mora potem ta bremena prevzeti. Mi pa ne moremo nobenega bremena prevzeti, za katero ne moremo odgovornosti prevzeti pred ljudstvom. Tudi v tem pogledu, glede razmerja napram Ogrski, si moramo obdržati popolnoma proste roke. (Pritrjevanje.)
Kdo je izdajalec?
No, sicer pa itak veste, da sem že nekaj časa sem v liberalnem časopisju in na liberalnih shodih največji izdajalec, kar jih je pod solncem. (Smeh.) Prodal sem Štajerce, prodal sem Korošce, to je tista muzika, ki je podobna lajni, katero je. vrtil ljubljanski župan Hribar v deželnem zboru kranjskem in s to muziko lajnajo sedaj liberalci po deželi. (Smeh.)
Jaz. gosnoda moja. na to neumno obrekovanje dosedaj niti odgovoril nisem, prene-nnino mi je to bilo, kajti vsak pameten, razsoden človek je moral vendar spoznati, da so poslanci Slovanske zveze in med njimi v prvi vrsti tudi jaz, b^ez izjeme storili svojo dolžnost, kolikor je bilo to v njih moči, ko je sestavljala vlada svojo predlogo glede uvedbe splošne in enake volilne pravice, in doseglo se je toliko, da so teniški listi trdili, da je cela volilna reforma napravljena v prvi vrsti na korist Jugoslovanom. Pomislite, gospoda moja, da smo Jugoslovani dosegli razmeroma več. kakor Cehi. Mi dobimo tri poslance več, kakor bi nam jih šlo, če bi se računilo samo enakomerno po številu prebivalstva, Cehi pa jih dobe sedem manj, kakor bi jih jim tako šlo, in če Cehi, ki so mnogo, mnogo mogočnejši, kakor mali slovenski narod, če ti Cehi, ki imajo čez šestdeset poslancev v državnem zboru, med tem, ko jih imamo Slovenci z liberalci vred samo 15, in s Hrvati vred samo 25, niso več dosegli in ako torej mi pravimo, da smo razmeroma več dosegli, kakor Cehi, potem vas vprašam, možje, kje je človek, ki bi bil tako neumen, ki bi bil tako popolnoma izgubil pamet, da bi mogel govoriti, da smo mi izdali interese slovenstva? (Burno odobravanje.)
Pa pravijo: Da, dobro, za Kranjsko ste dosegli 11 mandatov, zato ste pa bili zadovoljni, da dobe štajerski Slovenci samo šest mandatov in koroški Slovenci samo en mandat. Debela laž je, da bi bili mi kdaj izrekli svojo zadovoljnost s tem prikrajšanjem Štajercev in Korošcev! Za Kranjsko smo dosegli H mandatov, to je istina. In vprašamo vas, ali ni bila moja dolžnost kot kranjski poslanec skrbeti, da Kranjska ni prikrajšana? (Klici: Tako je!) Ali sem jaz imel pravico, prodati koristi kranjske dežele in kranjskih Slovencev? (Klici: Ne!) Ali je bila to moja pravica, ali je bila moja dolžnost reči: Zadovoljen sem, če
dobimo kranjski Slovenci samo 10 ali 9 ali 8 poslancev? (Klici: Ne!) Ali bi ne bilo to nekaj nečuvenega, ako bi bili mi izdali kranjske koristi? (Pritrjevanje.) Da, nekaj nečuvenega, in torej je bilo samo ob sebi umevno, da smo za Kranjsko zahtevali 11 mandatov, torej toliko, kakor jih ima Kranjska sedaj, in sicer 11 izključno slovenskih mandatov. (Živahno pritrjevanje.) Torej to je bilo popolnoma prav!
Kar se tiče Štajerske in Koroške smo vseskozi brez izjeme vsi in ravno jaz v prvi vrsti zahtevali, da se da štajerskim Slovencem 8 mandatov in koroškim Slovencem dva mandata, Ce nismo vsega dosegli, kar smo zahtevali, za božjo voljo, ali sem jaz vsegamo-goč? (Živahna veselost.) Vsaj je »Slovenski Narod« vendar sam pisal, da me na Dunaju noben pes ne pogleda več in človek, katerega na Dunaju noben pes ne pogleda, (smeh) ta naj bo močnejši, kakor vsi nemški poslanci skupaj, kar jih je v celi državi, močnejši, kakor vlada, močnejši morebiti še kot cesar? (Smeh.) Ali ni to preneumno!? (Klici: Prene-umno!)
Položaj je čisto enostaven. Na Štajerskem in Koroškem si nasprotujejo interesi Slovencev najneposredneje z interesi najmočnejše nemške stranke, to je nemške ljudske stranke, na katere čelu stoji znani dr. Derschatta, eden najbolj spretnih politikov, ki je že večkrat imenovan bil kot bodoči minister, in mogoče je, da ga že drugi teden »pozdravimo« kot ministra. Torej vidite, tukaj, na Štajerskem in Koroškem so interesi Slovencev v neposrednem nasprotju z najmočnejšo nemško stranko in naravno je, da je nemška ljudska stranka pritiskala z vso močjo na to, da bi se Slovenci kolikor mogoče ob steno pritisnili na štajerskem in Koroškem in to se je žalibog nemški ljudski stranki vkljub odločnim ugovorom in odločnim protestom deloma posrečilo. Štajerski Slovenci dobijo le 6 mandatov — še vedno dva mandata več, kakor imajo sedaj. Nemška ljudska stranka jim je celo hotela priznati samo pet mandatov, a dobili so vendar enega več, kakor se jih jej je hotelo pripoznati —, na Koroškem pa, kjer so še veliko hujše prikrajšani, dobe Slovenci samo en sam mandat, med tem, ko se je ostali del slovenskega ozemlja raztrgal na kose in so se ti slovenski kosi priklopih pretežno nemškim volilnim okrajem.
Mi to iz srca obžalujemo, ali če kdo trdi, da sem temu kriv jaz, ga tukaj javno imenujem čisto navadnega lažnlka In obrekovaica. (Odobravanje.) In vendar se kaj takega drznejo trditi ljudje, ki, akoravno so jim izročeni javni mandati, niti na Dunaj ne prihajajo, izvrševat te mandate. Med tem, ko se mi trudimo, da branimo interese slovenskega in hrvatskega naroda, spijo ti ljudje v Ljubljani in niti nc prihajajo na Dunaj izvrševat svoje dolžnosti (Klici: Sramota!), pač pa zakotno v redakciji »Slovenskega Naroda« pišejo svoje podle, lažnjive in strnpene članke. Kie so pa bili ti ljudje, ko je vlada delala vladno predlogo? Zakaj pa niso šli k vladi in zahtevali z vso odločnostjo, da dobe štajerski Slovenci 8 mandatov in da dobe koroški Slovenci dva mandata? Molčali so, še ust niso odprli, in mi sami smo bili, ki smo se za pravice slovenskega naroda na Štajerskem in Koroškem borili z vso odločnostjo. (Odobravanje.) Nad vse neumno in podlo je, če je poslanec dr. Tavčar na shodu v mestnem domu izpregovoril besede: »Zakaj ti falotje . . .«, to smo namreč mi (Burna veselost), »ki imajo povsod toliko upljiva, kakor sami pravijo, niso ničesar storili za našo drago, nesrečno Koroško?«
Tako hinavsko, surovo in nesramno govori človek, ki je skozi deset let bil pravi zagovornik tiste izdajalske zveze, ki je kakor mdra tlačila vse javno življenje v naši deželi!
(Uromoviti klici: Percat dr. Tavčar! Sram gi bodi!) ln kje more naš vpljiv biti tolik, da h mogli doseči vse, kar zahtevamo? Nekaj » imamo, vsak pošten ljudski zastopnik, ki mori reči, da ima toliko in toliko volilcev za seboj ima nekoliko vpliva, ali kje bi mogli imeti vei vpliva, kakor najmočnejša nemška stranka kakor češki poslanci na primer. To vendai vsak otrok ve, da to ni mogoče. Vsaj so nas cehi tudi podpirali v zahtevi, da naj štajerski Slovenci dobijo 8 mandatov in da naj koroški Slovenci dobijo dva mandata in češki poslanci so z nami vred propadli s to zahtevo. Cehi imajo sami silno veliko skrbi in želja, pa s« tudi propadli. Vzemimo Šlezijo. Najhujša krivica, ki se komu godi po vladni predlogi sc godi Cehom in Poljakom v Šleziji. Ti tvorijo večino prebivalstva v Šleziji in vendar dobijo manjšino poslancev, namreč samo 4 poslan«, med tem ko jih^dobe Nemci v Šleziji osem Ako Poljaki in Cehi, ki skupaj vendar tvorijo čez 10 milijonov prebivalcev v Avstriji in ki imajo blizu 130 poslancev v državnem zboru, niso v stanu v Šleziji doseči pravičnega razmerja, niti polovice poslancev, ampak se morajo zadovoljiti z eno tretjino, kako se more nam Slovencem, katerih nas je v državnem zboru samo 15 z liberalci vred, očitati, da ni smo dosegli več glede Slovencev na Štajerskem in Koroškem?
Ker jc že v »Slovenskem Narodu« bil v nekem uvodniku okrog Velike noči zapisan ce roman v tem pogledu, moram stvarno tudi na to odgovoriti. V onem članku je bilo rečeno da so stvari stale tako-le: Ko sta bila poslane. Robič in dr. Ploj pri Bylf,ndt-Reidtu, ministri za notranje zadeve, reklo se jima je: Osem po slancev vam ne moremo dati na Štajerskem ampak 7 jih bodete dobili. Potem, pravi čla nek. jc pa prišla vmes končna konferenca di Šusteršiča in nato je rekel grof Bylandt: Sami šest mandatov vam dam.
Jaz ne vem, katera mojih konferenc z gro toni Bylandt-Rheidtoni ie bila definitivna, kei sem imel silno veliko konferenc, to pa vem: ži dolgo preden sem imel zadnjo konferenco i grofom Bylandt-Rheidtom o volilni preosnovi je meni dr. Ploj pravil, da hoče vlada dati samo šest mandatov štajerskim Slovencem ii jaz sem sc še potem prizadeval za toliko man datov, kakor bi jih Slovencem šlo po pravici pa sem žalibog propadel. Dosegel sem le ši toliko, da so se volilni okraji na Spodnjen Štajerskem napravili popolnoma tako, kakoi je poslanec Robič želel.
Razmere na Kranjskem.
Kakor na Dunaju, tako tudi tukaj v tležej Kranjski poznamo mi poslanci Slovenske U Stranke le en smoter in ta smoter se glasi: »Ljudstvu pravico.« (Burno odobravanje.) Po udariti pa moram, da je položaj v kranjskem deželnem zboru za razširjenje volilne pravici veliko težavnejši še ko tia Dunaju. Razloček je namreč ta-le:
Na Dunaju v državnem zboru veleposesl -niki sami volilne preosnove ne morejo prepre čiti, ker jih jc premalo, drugače pa je pri nas v kranjskem deželnem zboru. Ako 10 velepo sestniških poslancev gre, ko hočemo sklepal volilno preosnovo, iz. dvorane ven, po tem P' naši deželni ustavi volilne preosnove sklenil ne moremo. Sedaj imajo Nemci položaj popolnoma v rokah. Ce niso zadovoljni z volil"' preosnovo, gredo ven in mi ostali poslane ne moremo postave skleniti. Sklenemo k vec jemu lahko resolucijo, ta pa je kos popi rja, k dejanski ničesar ne spremeni. Sklenemo lahke sto resolucij, voli se pa še vedno po starcu volilnem redu. Tako jc bilo tudi lansko jesen VeleposestnikiNso šli ven in mi ostali, slovcnsi poslanci, nismo mogli skleniti nič drugem kakor resolucijo. To je pa tudi vzrok, zakaj s«
liberalci takrat glasovali za resolucijo za splošno in enako volilno pravico. Oni so zato zanjo glasovali, ker so dobro vedeli, da veleposestniki Nemci v splošno in enako volilno pravico nikdar ne bi privolili. Tako so se liberalci lepe naredili, češ, saj smo za to, ampak veleposestniki nočejo, in so glasovali za resolucijo, s katero se je zahtevala uvedba splošne in enake volilne pravice, ker so vedeli, da veleposestniki nikdar ne bodo privolili, da bi v resnici prišlo do tega.
Stvar pa je vendar prišla nekoliko drugače. K':r smo sklenili resolucijo, v kateri se je vlada pozvala, da izvede volilno reformo, jc vlada čutila dolžnost, predložiti deželnemu /boru načrt preosnove volilne pravice za deželni zbor kranjski. Vlada je s tem izvršila svojo ustavno dolžnost, ker ako zakonodavni nastop, kakor je kranjski deželni zbor, vlado pozivlje, da predloži načrt zakona, o katerem sklepati ima deželni zbor pravico, potem je dolžnost vlade, odzvati se takemu pozivu in prinesti zadevno predlogo pred deželni zbor. Vlada je to storila in je dne 2. aprila t. I. po deželnem predsedniku S c h w a r z u predložila deželnemu zboru kranjskemu dva zakonska načrta, enega o preosnovi deželnega reda, in drugega o preosnovi deželnega volilnega reda. Vlada se je pri tem postavila na stališče, katero je zavzel ininisterski predsednik baron Gautseli že zadnjo jesen v državnem zboru, da vlada za deželne zbore ne privoli splošne in enake volilne pravice, in postavila se ie na to slališče tudi zaradi tega, ker je vedela, da veleposestniki v splošno in enako volilno pravico za deželni zbor ne privolijo, in da s tem, da gredo iz zbornice ven, zaprečijo vsako sklepanje o taki volilni preosnovi. Vladi pa je bilo na tem ležeče, da deželni zbor kranjski sklene volilno preosnovo na kolikor mogoče široki podlagi v tem zmislu, da z volilno preosnovo stori bistven korak naprej v smeri splošne in enke volilne pravice.
Za nas poslance Slovenske Ljudske Stranke, ki stojimo načeloma na stališču splošne in enake volilne pravice ne samo za državni, amkak tudi za deželni zbor, je vprašanje bilo sledeče: Ali je ta predloga, katero je vlada predložila, taka, da jo zamoremo smatrati kot bistven korak v smeri splošne in enake volilne pravice, da jo zamoremo smatrati kot etapo na poti končne zadače do splošne in enake volilne pravice, in od odgovora na to vprašanje je bilo zavisno stališče, katero smo morali zavzeti napram vladni predlogi. V političnem življenju je tako, kakor v zasebnem življenju, da se z enim mahljajetn redkokdaj da vse doseči, ampak da se največ doseže k o r a k o m a. Če gre eden iz prvega v drugo nadstropje, ne bo naenkrat vzel vseh stopnjic, ampak po eno, če ima dolge noge, morda po dve, in če ima posebno dolge noge, vzel tudi po tri (Veselost), naenkrat vseli stopnjic ne bo nobenden vzel, in tako je tudi v političnem boju. (Pritrjevanje.) Ko rak o -ni a se gre kvišku in za nas je vprašanje bilo to, ali je vladna predloga taka, da zamoremo reči, da je to že ena stopnjica, ali dve, ali tri stopnjice kvišku v višavo popolne ljudske pravice. Za to se je šlo in tako smo vestno presojali to vladno predlogo in pri tem smo pomislili, kako je šla stvar za državni zbor. Od lela 1862 naprej do leta 1873 so deželni zbori volili polance v državni zbor, leta 1873 so prišle direktne voliltve, da je ljudstvo naravnost pošiljalo poslance v državni zbor, Pod Taafejem se je znižal cenzus — poprej so namreč volilno pravico imeli samo tisti, ki so plačevali po 10 gld. direktnega davka, potem pa se je dala ta volilna pravica* tudi tistim, ki so plačevali le 5 gld. direktnega davka, potem, pod Badenijem, se je znižal ta cenzus na 4 gld. in zajedno jc prišla splošna ku-
rija kot začetek splošne in enake volilne pravice, in sedaj, enajst let pozneje, pride viada in predloži zakonski načrt, po katerem sc uvede naravnost splošna in enaka volilna pravica.
In tako smo si mislili, mora priti tudi za deželni zbor. Sedaj nastane vprašanje, iz katerega posebnega stališča smo imeli kot vestna ljudska stranka presojati vladno predlogo, in kako smo jo presojali? Pri prvem posvetovanju poslanci Slovenske Ljudske Stranke sploh nismo prišli do nobenega zaključka. Rekli smo: Sklepanje nima nobenega zmisla, in sicer zaradi tega ne, ker je v našem klubu prevladalo mnenje: Nemci predloge tako ne bodo sprejeli jo bodo odklonili, kaj torej hočemo sklepati, kajti Nemci gredo ven in cela volilna reforma je onemogočena.
Liberalci in Nemci.
Tako smo šli dne 3. aprila v odsekovo sejo. In tukaj moram omeniti značilno okol-nost, da so liberalci še pred odsekovo sejo že vedeli, kakšno izjavo bode oddal baron Schwegel v imenu veleposestva v tej seji. To je bilo vendar nekaj čudnega, kar daje povod k razinišljevanjem, kajti župan Hribar je bil tisti, ki je pred dotično odsekovo sejo k meni pritekel in mi po bistvu najprej povedal, kakšno izjavo bo v tej seji podal v imenu Nemcev baron Schvvegel. Kako pa je ravno Hribar, kako so liberalci prišli do tega, da so pred odsekovo sejo izvedeli za sklep Nemcev? Take stvari se povedo samo prijateljem. Iz tega dejstva naj vsakdo sklepa, kar hoče.
Ko je potem v odsekovi seji baron Schwe-gel oddal izjavo, da Nemci pod gotovim pogojem sprejmejo vladno predlogo, zahtevali smo mi preložitev seje, kajti po izjavi barona Schvegla je nastal nov položaj in treba je bilo. da naš klub brez odloga sklepa, ali sprejme vladno predlogo ali ne. Zbrali smo se z nova v klubovi seji in smo vestno presojali vladno predlogo, in se vprašali, ali je taka, da jo zamoremo sprejeti, ali je taka, da jo moremo, kakor sem že večkrat povdarjal, smatrati kot bistven korak do splošne in enake volilne pravice.
Stališče Slovenske Ljudske Stranke.
Naša odločitev je bila z a predlogo iz vzrokov, ki jih hočem obrazložiti. Slovenska Ljudska Stranka ima zastopati interese produktivnih stanov v naši deželi, to je, zastopati ima interese kmeta, obrtnika in d e 1 a vc a. To so tisti trije stanovi, ki so glavni steber vsakega naroda. Pa naša stranka ima razun tega zastopati splošne interese d e -m o k racije, demokratična načela in pa, rekel bi, v prvi vrsti — narodne interese.
Torej poglejmo si sedaj to vladno predlogo s stališča kmeta, obrtnika in delavca, in oglejmo si o potem tudi s splošno demokratičnega in z narodnega stališča.
Omejil sc bom, ker je ura že pozna, na kolikor mogoče kratka izvajanja.
Stališče kmetskega stanu.
S kmečkega stališča govorilo je že več govornikov. Jaz potrdim vse, kar so drugi govorniki rekli v tem pogledu. Naša Slovenska Ljudska Stranka — to bodi povedano zopet enkrat na glas, da čuje cela dežela — naša Slovenska Ljudska Stranka stoji in pade s kmetskim stanom. Kmečki stan tvori več kot dvetretjinsko večino v deželi, statistika nam pove, da jc več kot 350.000 ljudi v naši deželi, ki žive od kmetije. In vprašam vas, kdo, ki je pošten demokrat, ne bo priznal, da tisti, ki tvorijo.večino v deželi, naj tvorijo tudi večino v deželi, naj tvorijo tudi večino v deželnem zboru? (Burno odobravanje.) Kdor tega ne prizna, ta ni demokratičnega mišljenja, četudi
trdi, da je demokrat, ampak lažnik in hinavec je, če trdi, da je demokrat. (Živahno pritrjevanje.) Pravi demokrat pa jc tisti, ki hoče, da pride kmečki stan v našem deželnem zboru do večine, in to hočemo mi, prvič, ker trdimo, da jc kmet prvi steber slovenskega naroda, in drugič, da je glavna opora vseh drugih stanov v deželi, kakor že stari pregovor pravi: Ce ima kmet denar, ga ima cela dežela. (Živahno pritrjevanje.) Ker je kmet glavni steber slovenskega naroda in glavna opora vseh drugih stanov, in ker smo ponosni na to, da ima naša stranka glavno moč v kmečkem stanu, smo in ostanemo v vrstah kmeta, naj sc zgodi, kar hoče.
T«rej mi smo s stališča kmeta presojali to predlogo in smo morali reči: 16 zastopnikov ima kmečki stan v deželnem zboru iz sedanjih kmečkih občin, iz splošne kurije jih bo še 9 iz pretežno kmečkih okrajev, 16 in 9 je 25, in tako bi prišel — tako moram odkrito priznati — v prihodnjem deželnem zboru kmet do absolutne večine; iu mi, ki smo v prvi vrsti kmečki poslanci, smo morali reči: Če bi mi kaj takega odklonili, bi nam lahko kmetje opravičeno očitali, da smo izdali pravice in interese kmetskega ljudstva, in tega nikakor storiti nismo smeli.
Torej s kmečkega stališča je bila vladna predloga vsekakor sprejemljiva. Idimo naprej I
Obrtni stan.
Drugi produktivni stan, katerega interesi so nam sveti, je obrtni stan, in kot obrtnika štejem seveda tudi trgovca, tudi on je obrtnik. Sedaj je vprašanje, ali je za obrtni stan ta predloga koristna ali škodljiva?
Pred vsem moram povdarjatl, d^ je velikanska laž, ako se vedno trdi, da se Interesi obrtnega stanu krijejo samo z Interesi sedanjih mestnih skupin. Vprašam vas, ali na deželi ni obrtnikov? Vsaka vas ima vendar svoje obrtnike. Torej obrtni interesi so v kmečkih občinah tudi zastopani in obrtniki na kmetih imajo ravno tiste interese, kakor obrtniki v mestu. Tedaj bi bil že s tem, da bi prišla splošna kurija, bolj ojačen obrtni stan. In vprašam vas. ali ima morda trgovec na Laverci ali v Dobrunjah druge interese, kakor trgovec v Ljubljani, in — da ne govorim o drugih obrtnikih — ali mlinar, Žagar, črevljar ni obrtnik, če ne stanuje v Kranju, ampak n. pr. na Prim-skovem? Jaz mislim, da imata vendar oba tiste interese. (Pritrjevanje.)
Ali šlo se je še za nekaj drugega. V vladni predlogi stoji, da se sedanjim mestom in trgom, ki imajo privilegirano volilno pravico, priklopijo tako imenovani industrijalni kraji. Prlklopitev industrijalnih krajev bi bila v največjo korist obrtnemu stanu.
Vprašam vas, kdo pa odločuje v sedanji mestni skupini? Ali obrtniki? Nihče drugi ne, kakor liberalno uradnlštvo! Ne obrtnik, sploh ne meščan, ampak liberalen uradnik, ki niti deželne doklade ne plačuje, ta ima odločilno besedo v sedanji mestni skupini; in to so slabe nezdrave razmere, ker če se že ustvari privilegirana kurija, če se hoče meščanstvu dati privilegirana volilna pravica, naj se ta pravica da v resnici meščanom, t. j. obrtnikom, ne pa da se volilni okraji prikrojijo talso, da mestni kuri]! c. kr. okrajni glavar, okrajni sodnik ali c. kr. davkar diktira, kdo naj bo voljen. (Burno odobravanje.)
Kakor hitro se mestom in trgom sedanje skupine priklopijo industrijalni kraji, vzemimo n. pr. Domžale, kjer imate v vsaki hiši obrtnika, ali K ro po , kjer imate tudi v vsaki hiši obrtnika, ali v Kamni gorici ravno-tako, v tistem hipu bo v teh volilnih okrajih res odločeval meščan-obrtnlk, kar sedaj ni tako. Potem bo to res kurija obrtnikov, ne pa. kakor sedaj, kurija liberalnih uradnikov. Zato sc pa ravno gre liberalcem, da to pre-
prečijo, kajti obrtni interesi so jim deveta, ali še bolje lahko rečem, devetindevetdeseta briga. (Živahna veselost in pritrjevanje.)
Mi kmečki poslanci imamo zavest, da nižino nikdar ničesar zamudili, kar je služilo v obrambo obrtnih interesov in tako bode tudi v bodoče. Mi smo vselej ravnotako vestno zastopali interese obrtnikov, kakor interese kmečkega staiiii, in bomo to storili tudi v bodoče kljub temu, da so obrtniki po mestih semtertje slepo drli za liberalnim c. kr. mandarini. (Živahna veselost -in odobravanje.)
Kl.iub temu smo se odločno potezali za obrtnike, ker smatramo za svojo sveto dolžnost, vestno, resno in trezno pospeševati interese vseli produktivnih stanov, in vemo, kako važen za napredek ljudstva, naroda in dežele je obrtni stan. (Živahno odobravanje.)
Kaj so pa liberalni poslanci storili za obrtnike? (Burni klici: Nič!)
Vidite, en vzgled! Imeli so na Dunaju v obrtnijskem odseku svojega zastopnika dr._ F e r j a 11 č i č a . poslanca mest in trgov. Da* je obrtni odsek tisti, ki je najvažnejši za obrtnika, to ve vsak črevljar, krojač, gostilničar ali katerikoli obrtnik. Torej dr. Ferjančič je bil kot zastopnik mest in trgov kranjskih član tega odseka in pričakovati je moral vsak obrtnik, da bo v njem nadsvetnik s kravjim zvoncem razvil jako živahno delovanje. (Burna veselost.) Ali čuda! Tudi jaz sem bil in sem še danes član tega odseka, kakor dr. Ferjaočič, ali čudno, med tem ko moram sebi dati spričevalo, da sem bi!, akoravno imam za 99 odstotkov več dela, kakor nadsvetnik extra sta-tum, ki ima na državne troške dopust, kadar je državni zbor zbran, med tem ko moram jaz svoj dopust sam plačevati, vendar razmeroma priden obiskovalec obrtnega odseka, in da sem se zelo in po najboljši vednosti in vesti potegal za obrtniške interese, o dr. Ferjančiču pa mirno rečem, in mislim, da me ne bo v stanu popraviti, če rečem, da ga je ^ petih letih, odkar je član obrtnega odseka, bilo ko-mai štiri- ali petkrat videti v tem odseku. (Klici: Žalostno!) Ust pa sploh ni odprl v tem odseku (Smeh), očividno, da zna mož sploh samo še govoriti s kravjim zvoncem, kakor krave. (Bučna veselost.)
Tako nastopajo liberalni poslanci za koristi obrtnega stanu, potem pa so tako nesramni, da trdijo, kakor zadnjič v obrtni zbornici, da so poslanci liberalne stranke zastopniki obrtniških interesov. (Klici: Kaj pa! Seveda !)
In potem vprašam obrtnike, kako zaslom-bo pa imajo v deželnem zboru kranjskem pri liberalnih poslancih. Ali so jim že kedaj kaj pomagali, ali so sploh že kedaj spravili kako obrtno stvar naprej? (Klici: Ne!) Nič niso storili zanje, čisto nič. ker so jim obrtniški interesi ne samo deveta, ampak 99. in 999. briga. (Živahna veselost.)
Tako je, gospoda moja! V tistem hipu pa, ko se mestom in trgom priklopijo in-dustrijalni kraji, je obrtnik gospodar mestnih okrajev, in jaz vprašam: Ali želite, obrtniki, to, kar hoče liberalna stranka, da takozvani industrijalni kraji ne smejo biti pri mestih, ali pa hočete, da so pri mestih in trgih? (Klici: Da so!)
Jaz mislim, odgovor je za vsakega zavednega obrtnika lahek. (Odobravanje).
(Konec prihodnjič.)

Političen pregled.
Iz državnega zbora.
Dne 24. aprila se je zopet sešel državni zbor, da nadaljuje in konča svoje delo v zadnjih 17. zasedanjih. Prva točka dnevnega reda je: Poročilo brambnega odseka o načrtu zakona, s katerim se izpreminja zakon iz leta 18£0 glede vojaških taks. V navadnih razmerah je to vprašanje jako važno za mnoge družine, katerih očetje, bratje ali sinovi nosijo vojaško suknjo. Toda za habsburško državo so ravno sedaj jako resni trenutki. Razni dogodki so ustvarili v državi razmere, ki vzbujajo svetovno pozornost, ker silijo do zgodovinskega preobrata. Prišel je trenutek, ko se pričenja za staro državo nova doba, ko se preraja ustavno življenje in se absolutizem lušči iz lupin. Vladar je uvidel resnost trenutka, ko ne pomagajo več prazne oblike brez vsebine. Tok časa zahteva preosnove v monarhiji, v prvi vrsti pa preosnovo volilnih redov v ljudskem smislu. In to vprašanje, splošna in enaka volilna pravica, je od novega leta na dnevnem redu kot najnovejša, najvažnejša točka. Jasno je, da potrebujeta Ogrska in Avstrija močno vlado in močan parlament. V to svrho pa služi volilna preosnova po načelu splošne in enake volilne pravice. Vsaj poslanska zbornica naj temelji na najširši ljudski, de-mokraški pod lagi. Da pa baron Oautsch izvrši volilno preosnovo, preosnovati mora svoje ministerstvo. Časi so resni, politika ptiča noja, ki v nevarnosti vtika glavo v grm. bila bi za Avstrijo in skupno monarhijo skrajno nevarna. Ravnokar se čuje govorica, da jc baron Oautsch že izbral nove ministre iz nemških strank, polskega in češkega kluba. Stvar sama na sebi je verojetna, iznenadijo nas le poročila v časnikih, da je vlada nemškim strankam ponudila 12 novih poslaniških mest, in sicer šest za Dunaj in Nižje Avstrijsko, po enega za Češko. Moravsko, Šlezijo, Kočevje in Bukovino. Dalje bi dobila Oalicija še 10 poslancev, torej skupaj 98 poslancev, Italijani 2, Čehi še en mandat. Pogajanja so v teku. Ako se stranke zedinijo, za kar pa ni dosti upanja, izvrši baron Oautsch preosnovo sedanje vlade da si zagotovi volilno preosnovo.
Prva seja.
Prva seja jc bila precej živahna. Poslanci so pričakovali, da baron Oautsch takoj pojasni vladno stališče z ozirom na nove ogrske razmere. Ker se to ni zgodilo, so nekateri poslanci vprašali vlado: 1. Ali je vladi uradno znano, pod katerimi pogoji je bila imenovana nova ogrska vlada? 2. Ali hoče vlada v zbornici pojasniti te pogoje? Oautsch je odgovoril na ta vprašanja še lc v petek. V prvi seji že so pričeli z obštrukcijo, da zaprečijo volilno preosnovo. Zato so nujno predlagali, da vlada dovoli naredbo sežiganja mrličev. Stvar gotovo ni tako nujna, da bi morala biti kar čez noč rešena; zato jc bila nujnost odklonjena.
Druga seja.
Dne 27. aprila je ministerski predsednik Oautsch odgovoril na vprašanja glede ogrskih razmer. Rekel je. da bo Avstrija vedno ohranila neodvisnost od Ogrske, akoravno se spremeni vlada na Ogrskem, ker on hoče vedno zastopati koristi Avstrije.
Položaj v državnem zboru.
Nič novega na bojišču! S tem je v kratkem povedan sedanji položaj. V zbornici mlatijo prazne nujne predloge, na hodnikih izbirajo nove ministre, baron Oautsch pa se pogaja s posameznimi strankami o zedinjenju glede volilne preosnove, na podlagi katerega
bi bila mogoča parlamentarna vlada. Ker pa so razgovori z baronom Oautschem povsem tajni in zaupni, zato so tudi poročila v časnikih večinoma le ugibanja. Resnica je, da se bliža odločitev za volilno preosnovo in za vlado. Dokler se vlada ne bo pogodila s strankami o številu poslancev za posamezne dežele, jc v resnici vsa razprava brez prave vrednosti. --Italijani zahtevajo dva mandata več in sicer en mandat na Goriškem, drugi v Istri, tako, da hi v teli kronovinah imeli Slovani po tri in Italijani po tri poslance. Baron Oautsch je to zahtevo vzel na znanje, toda brez vsake obljube in obveze. Ravno tako zahtevajo nemške stranke za Kočevce poseben mandat in da je baron Oautsch tudi to zahtevo vzel na znanje.
Gauč odstopil.
Ob sklepu lista smo prejeli nepričakovano vest, da je minister Gauč podal demisljo ln da je na njegovo mesto poklican princ Hohenlohe, dosedanji cesarski namestnik v Trstu. Več o tem prihodnjič.
Prvi majnik.
Socialna demokracija ima navado, da vsako leto praznuie prvi majnik in pravi, da je to delavski praznik. Zadnja številka delavskega lista »Naša moč« pa piše: »Misel, da se praznuj 1. majnik kot delavski praznik, samoob-sebi ni neprijazna. Saj spada v čas, ko za-dehti iromladaiiski vzduh, ko vstaja pomlajena vsa narava, lu probujena narava naj bi bila znak osvobojenja in boljše delavske bodočnosti. Mogoče je in nikako* ni izključeno, da postane 1. majnik res splošni delavski praznik. A zdaj še ni in tako kmalo tudi še ne bo po krivdi socialne demokracije. Socialna demokracija namreč izrablja praznovanje 1. majni-ka ne v delavske, marveč le v svoje strankarsko namene. S praznovanjem 1. majnika hoče pokazati socialna demokrac ja pred vsem svojo strankarsko moč in svoj vpliv nad delavstvom. Za drugo ji ni mar. Zato je pa popolnoma nemogoče, da bi krščansko socialno delavstvo stopalo 1. maja roko v roki s socialno demokracijo in praznovalo 1. majnik kot delavski praznile.« Zato so sklenili tudi mnogi tvorničarji na Nemškem, da ne dajo delavcem prost 1. majnik, ker to pi delavski praznik.
Zasedanje delegacij.
2e zadnjič smo omenili, da se letos zopet snidejo zastopniki avstrijskega in ogrskega državnega zbora, da se posvetujejo o skupnih zadevah. Kakor se čuje, bo to delegacijsko zasedanje prav kmalu, namreč že meseca junija. ker tako zahtevajo Ogri. Minule dni ie bil pri vladarju ogrski ministerski predsednik \Vekerlc in mu je poročal tudi o otvoritvi ogrskega državnega zbora. Vladar je odobril Wekerlove predloge. Ob tej priliki je obiskal tudi Gautscha, avstrijskega ministra za zunanje zadeve Goluchowskega in se pogovarjal ž njima o zasedanju delegacij. Baje so se dogovorili, da zborujejo delegacije meseca junija, kar Oautschu ne more biti nič kaj všeč, ker do takrat njegov parlament še ne bo izdelal zakona glede novega volivnega reda. Toda Wekerle je nasproti Gautschu naglašal, da Mažari ne nameravajo ugovarjati, če se zakasni zasedanje delegacij, vendar bo prišel zaradi te stvari še enkrat na Dunaj, da se bosta ministerska predsednika popolnoma razumela.
Na Ogrskem.
Na Ogrskem bodo v kratkem času volitve; zato se je že razvila po deželi živahna agitacija, ki pa že postaja zelo nevarna. V
mnogih krajih je že prišlo do velikih izgredov in to zlasti med Rumuni in Mažari. Runmnci so v nekem okraju ubili nekega pristaša ustavne stranke. Zastave vladi prijaznih volilccv so raztrgali in sežgali. Nekje drugod so pa vladnega pristaša smrtno nevarno pretepli. — Ko se snide novi ogrski državni zbor, mu bo vlada najprej predložila predlogo o vojaških novincih. Predlogo nameravajo hitro rešiti, tako, da izvrše že meseca junija novačenje, nakar odpuste nadomestne rezervnike. Nato zborujeta delegaciji in sicer na Dunaju. Med delegacijskim zasedanjem bo pa pripravil proračunski odsek proračun za leto 1906. Ko odobri zbornica proračun, odgodijo zbornico za deset tednov. Sklepali bodo tudi, kako iztir-jati zaostale davke, ki znašajo 200 milijonov kron in od katere svote je izgubljena ena četrtina. — Ogri so vendar enkrat začeli tožiti nad Judi, ki imajo na Ogrskem velikanski vpliv. Na Ogrskem je judovstvo tako močno, kakor nikjer drugod na svetu. Nad polovico odvetnikov, zdravnikov in inženirjev je judov. Gostilničarji in najemniki posestev so malone sami judje. Časopisje je v judovskih rokah.
Trozveza pa Italija.
Nemški listi vsled zadnjih dogodkov jako hladno pišejo o bodočnosti trozveze. Pravijo, da služi trozveza le italijanskim koristim na Balkanu. Vprašujejo tudi, če bi stala Italija za slučaj vojske s Francosko na strani Nemčije in dvomijo, da Italija to stori. Laški listi pa naglašajo, da žele Italijani sicer ostati v tro-zvezi, a le, če bi jih nihče nc silil, da se udeleže kake vojske s Francosko ali pa z Angleško. Politično trozvezno obnebje je prej ko sloj še vedno oblačno in nejasno.
Črna gora dobi lasten drobiž.
Črnogorska vlada je sklenila, da prične sama kovati nikelnasti in bronasti drobiž, ki bo nadomestoval dozdaj v Črni gori uvedeni avstrijski drobiž.
LISTEK.
Pravdar.
Brinjar je bil premožen posestnik v Zavetju. Drugače dober gospodar je imel to napako, da se je vedno pravdal in to-žaril. Za vsako ped zemlje je šel tožit, za vsako odsekano vejo na svojem posestvu ie začel pravdo. Lepe stotake je že zmetal advokatom v žepe, mnogo lepega časa ie potratil z nepotrebnimi poti, silno veliko jeze je vžil radi izgubljenih pravd, a vse to ga ni spametovalo.
Pričel je novo pravdo s svojim sosedom Šimnom radi vodnjaka, ki je bil sicer [la Šimnovem svetu, a je Brinjar trdil, da "na vsled nekega starega dogovora pravico, hoditi k temu vodnjaku po vodo. Pre-cei časa se je stvar že vlekla.
Nekega dne zve Brinjar, da se je nje-Kov pravdarski doktor Pink izrazil v neki družbi, da bo ta tožba gotovo zgubljena Brinjarja. Zato je postal Brinjar ves divji. V svoji jezi se je znesel najprej nad j-eno in ji vrgel pri kosilu krožnik v glavo. N*to je pograbil hlapca, ki mu je nekaj |Jgovarjal, za vrat in ga vrgel skozi vrata. Slednjič ga je zdražil še kanarček, ki je vi-na steni v kletki, in ga je s sv.ojim pel-tem motil pri nekem računu. Zagnal je to-
rej kletko po tleli, da vje kanarček takoj umolknil za vedno.
Ko se je Brinjarju polegla prva jeza, je poklical svojo ženo in dejal:
»Doktor Pink je neveden tepec, sam ne zna nič, zdaj bi pa rad še mene spravil v smolo. Pred štirinajstimi dnevi pa se je naselil v mestu nov advokat doktor Kli-nar, in pravijo, da ima več soli. v glavi, kot vsi drugi škrici. Hitro reci hlapcu, naj napreže in naj gre ponj!«
Žena bi bila rada nekaj ugovarjala, češ, da če bo tako delal še dalje, bo kmalu zapel boben pri hiši, a mož je pogledal tako divje, da sc je vsa stresla in ji kazalo drugega, kot ubogati. Sla je torej molče ven in čez dobrih deset minut je imel hlapec že napreženo. Švignil je z bičem po konjih iu šlo je proti mestu kot bi gorelo za njim.
Malo ga je sicer skrbelo, kako bo advokata našel, ker ni vedel za njegovo stanovanje, a sreča niu je bila mila. Takoj v prvi ulici je zagledal že od daleč tablo, na kateri je bilo z velikimi črkami prav po novi modi zapisano doktorjevo ime. Malo sc jc pa vendar hlapec zmotil. In ravno ta zmota jc bila osodepolna za Brinjarja. Šlo se jc samo za črko — na tabli je bilo zapisano Dr. Mlinar in ne Dr. Klinar, katerega je hlapec iskal. Kdo pa naj pri tej zveriženi novotariji v naglici tako natanko loči črke? No, pa radi samih črk bi še ne bilo nič lmdega, a Mlinar je bil doktor zdravilstva in ne pravdarski doktor.
Kaj takega seveda hlapcu niti od daleč ni prišlo na misel, pustil jc voz pred hišo in jo udri po stopnicah k zdravniku.
»Gospod doktor, Brinjarica iz Zavetja prosi, da bi takoj šli k njenemu možu.«
»Ali se mudi?« vprašal je zdravnik skrbno.
»Seveda, danes je gospodar tak, da ni za prestajati. Mene je hotel zadaviti, v ženo je metal krožnike, kanarčka ubil.«
»Torej besni,« mislil si je zdravnik, pripravil kovčeg, dejal notri prisilni jopič in nekaj zdravil ter hitel na voz. Med potjo je še vprašal hlapca, če je tam v bližini kak močan človek, kar jc hlapec po-trdli. In urno sta dirjala konja po gladki cesti proti Zavetju.
Malo pred vasjo je hlapec ustavil pred zakajeno kovačnico in naznanil zdravniku, da je ta kovač najmočnejši junak v ccli okolici. Zdravnik je stopil v kovačnico in .prosil kovača, naj gre ž njim. Sosedu Brinjarju se je namreč zmešalo in bržkotne ga bo treba obleči v prisilni jopič. Zdravnik sam je za to preslab in nujno potrebuje krepkega pomagača, ali še boljše jc, če jih je več, ker norci imajo pogosto nadčloveško moč, zato je najboljše, če vzame še svoja dva pomočnika seboj.
Kovač se je silno prestrašil, ko je zvedel, kaka nesreča jc zadela soseda Brinjarja. Dasi se nista posebno razumela, je vendar njegov položaj odkritosrčno po-nuloval. Težko se je sicer odločil, da bi šel z zdravnikom, a ker mu je ta dokazoval, da je to res potrebi!;,, je namignil pomočnikoma in šli so z zdravnikom skupno peš proti Brinjarju.
Tam jim je zdravnik rekel počakati pri vratih ter jim strogo zabičal, da mu
morajo na prvo klicanje priskočiti na pomoč. Sam pa je stopil nekoliko plaho v sobo.
Pričakoval jc, da ga bo zmešani Brinjar začel vpraševati najrazličnejše stvari, kdo je, kaj hoče itd. A Brinjar ga je sprejel čisto prijazno, ga takoj peljal k mizi, kjer je imel razgrnjeno majhno risarijo z debelo rdečo piko na sredi.
»Vidite, gospod doktor, tu je meja, in tukajle je vodnjak. Iz njega je zajemal moj stari oče triintrideset let vodo. Zdaj mi hoče pa to pravico sosed vzeti, ker se moj oče za ta vodnjak ni brigal. Pa kaj( morem jaz zato? Te grdobe pa bi me zdaj'
rad uničile, pognale po svetit — ---«
»Aha, ta revež misli, da ga vse preganja,« dejal je zdravnik sam pri sebi, in ker ga ni hotel dražiti ali razburjati, temveč preskusiti njegov razum in spomin, je prijazno dejal:
»Že dobro, že dobro, imate poolnonia prav, najprvo pa bi rad vedel, katerega leta ste rojeni.«
»No, mislim, da polnoleten sem že, to mislim vidite že od daleč. Sploh pa nima moja starost nič opraviti s to stvarjo. Govoriva torej o vodnjaku in o krivici, ki bi mi jo sosed rad zadal. Torej moj stari oče
je hodil tje po vodo---««
Zdravnik pa je le spraševal in spraševal, kar se je Brinjarju že kar preneuin-no zdelo, zlasti ko ga je zdravnik vprašal, koliko je trikrat dvanajst.
In ker je stavil vedno bolj preprosta vprašanja, o vodnjaku pa ni hotel slišati niti besedice, je prišel Brinjar do prepričanja, da je doktor pijan, in zato ga je jezno nalirulil:
»Veste, gospod doktor, škoda je časa, dajte preštudirati sodne akte in tale načrt, ker to je že več kot neumno, da me sprašujete kot kakega paglavca v prvem razredu.«
V njegovo jezo pa je priče lspet zdravnik:
»Dobro, dobro, le nikar se ne razburjajte, povejte mi prosim še, koliko pa spi-jete vsak dan?«
Skušal ga je obenem prijeti za roko, tla bi mu potipal žilo.
Tu je pa Brinjarju zmanjkalo potrpežljivosti. Trdno prepričan, da je doktor ne samo pijan, ampak tudi prismojen, je stisnil pesti in zakričal:
»Poberite se ven, če ne---«
Zdravnik je sprevidel, da je zdaj skrajni čas, zaklical je »na pomoč« in trije krepki in zakajeni možje so planili v sobo. Brinjar se je prestrašil,, da je obstal kot okamenel .A oni trije so planili po njem, ga s silo vrgli na tla in oblekli v prisilni jopič.
Brinjar jc otepal na vse strani, kolikor se je dalo, in brcal z nogami za žive in mrtve, zraven pa kričal, da sc je čulo daleč naokrog:
»Na pomoč, na pomoč, tatje, roparji, morivci!«
Krik in ropot je privabil Brinjarico, ki je ravno prišla s polja. Hitela je v sobo in'malo da se ni na tla zgrudila strahu, ko je zagledala na tleh moža zvezanega kot največjega ubijavca.
* Spustila se je v glasen jok, ko ji je zdravnik povedal, da mora mož takoj v norišnico.
»Za Boga, kdaj pa se mu je zmešalo — in ali imajo pravdarski doktorji pravico, pošiljati ljudi v norišnico?«
»Pravdarski doktorji, kaj ?« zavzel se je zdravnik in jo debelo gledal.
»Ali niste vi advokat doktor Kli-nar?«
»Jaz advokat? Kaj pa mislite, jaz sem zdravnik doktor Mlinar.«
Klinar — Mlinar — advokat — zdravnik — zdaj so se odprle oči vsem.
Zdravnika je bilo sram, da bi se bil v zemljo udri. Povedal je, da je hlapec prišel ponj. Začel se je opravičevati in pro-
siti za odpuščenje Brinjarja, ki so ga med tem napadalci izpustili.
Vsi so s strahom pričakovali, kaj bo ta zdaj napravil. A bil je čisto miren, segel je zdravniku v roko, rekoč:
»Gospod doktor, vidim, da vi niste krivi tega, hlapec je naredil to zmešnjavo, a ne zamerim mu. Bil sem res — če ne norec, pa saj silno nespameten, ker sem se vedno tožaril. To pa me je ozdravilo. Zapomnil si bom današnji dan, in ta pravda je bila moja zadnja. Z Bogom, gospod
doktor.«--
Zdravnik je poparjen odšel. A ozdravil je Brinjarja pravdarske bolezni popolnoma.
Milijonar — delavec. Milijonar Georges \Vestinghouse, posestnik mnogih tovarn, je dal svojega sina najprej v gimnazijo in potem na visoko šolo. Ko je vse to dovršil, pa ga je vzel k sebi na doni, kjer dela zdaj kot tovarniški delavec. Sin se rad pokori svojemu očetu, ker vidi, da je tudi to potrebno za bodočega tovarnarja.
51 let v postelji je preživela neka Miss Relse v bolnici za neozdravljive v Putneyu na Angleškem. V bolnico je prišla kot prva pacientka in ostala tam do pozne starosti 80 let. Služile ji niso ves ta čas ne roke ne noge, vendar ni nikoli obupavala in želela smrti. Tolažila je celo bolnike, ki so ležali z njo v isti sobi. Umrla ni vsled svoje dolgoletne bolezni, ampak vsled ostarelosti. -- V isti bolnici je še več podobnih slučajev. A samo ženske dosegajo tako visoko starost, pri moških bolnikih je to skoro izključeno.
Razgled po domovini,
Veliki shod Slovenske Ljudske Stranke.
Impozantno se je izvršil 29. pr. m. shod Slov. Ljudske Stranke v veliki dvorani hotela »Union«. Tu je res ljudstvo zborovalo in na ves glas dalo duška svojim mislim in čuvstvom. Častno je bila zastopana Ljubljana, zlasti po mnogoštevilnih obrtnikih, ki so z zanimanjem sledili točkam, ki so se tikale njihovega stanu, posebno številno pa so prihiteli na shod vrli kmetski volilci iz ljubljanske okolice, delavstvo je poslalo svoje zastopnike iz raznih industrialnih krajev, in bolj ali manj je bila zastopana vsa kranjska dežela. Navzočih je bilo dobro 1500 volilcev iz vseh stanov iu slojev. Med navzočimi smo opazili med drugimi g. deželnega glavarja Otona p 1. Detel o, deželnega odbornika vodjo P o v š e t a , deželne poslance M e j a č a , Drobniča, Dularja, Demšarja, K o-ščaka, Jakliča, dalje gosp. primarija dr. O re gorica, g. Pollaka itd.
Otvoril je shod načelnik SI. Lj. Str. državni in dež. poslanec dr. Susteršič, ki pozdravi pred vsem svoje tovariše, državne in deželne poslance, njim na čelu gosp. deželnega glavarja O t o n pl. De t e 1 a (Klici: Zivio dež. glavar!), veliko število navzočega meščanstva, pretežno večino vrlih kmetovalcev, župane mnogih občin, vrle zastopnike kršč. soc. delavstva. Za predsednika zborovanju je bil na dr. Šusteršičev predlog izvoljen z glasnimi pritrjevalnimi živio- klici gosp, drž. in dež. poslanec P o v š e, za častne predsednike so pa bili izvoljeni g. Mu star, župan iz Kompolja, g. P r e 1 e s n i k, župan iz Vidma, g. 2 u nt e r, župan iz Gorij, g. Teršan, župan iz Tacna, g. Vilfan, župan iz Ježice, g. D i m n i k, župan iz D. M. v Polju, g. R i ž-n a r, trški predstojnik iz Radeč, g. Vider, župan iz Prečne, zastopniki kršč. soc. delavstva g. Kos iz Ljubljane, g. Glavič z Jesenic, Ivan J a z b a r iz Idrije, g. Alojzij C a-t a r iz Ljubljane in zbornični svetnik gospod Ivan Kregar iz Ljubljane. Govorili so: dr. V. S c h w e i t z e r iz Ljubljane, dež. poslanec Demšar iz Selc, Ivan Glavič z Jesenic, K r e g a r iz Ljubljane, župan Mustar iz Kompolja, Josip G o s t i n č a r iz Ljubljane in dr. Ivan Susteršič, čegar govor prinašamo v celoti na uvodnem mestu.
Novi superior pri jezuitih v Ljubljani. Vodstvo ljubljanskega jezuitskega samostana je prevzel č. g. pater Alojzij Ž u ž e k.
Cehi za slovenski katoliški shod. Nedavno je priobčil češki katoliški list »Ceh« v
Pragi poziv, ki ga ie prinesel tudi »Domoljub« za III. slovenski katoliški shod, ki se bo vršil v Ljubljani koncem avgusta. Češki list izraža nado, d" bo kardinal in praški nadškof odposlal na ta shod posebnega odposlanca, kakor ga je odposlal na II. katoliški shod. Soditi je, da bo ta katoliški shod eden najsijaj-nejših, ker se ga bodo udeležili Slovenci tudi iz drugih slovenskih dežela v obilne številu.
Vihar in strela. V Polhovem Gradcu je bil v nedeljo, dne 22. aprila hud naliv in vihar. Parkrat je tudi treščilo. Strela je udarila v gospodarsko poslopje župnikovo in mu je ubilo v hlevu eno goved.
Južna železnica je imela I. 1905. dohodkov 48 milijonov in 42 milijonov izdatkov, torej 6 milijonov dobička.
Večerni vlak gorenjske železnice prihaja od 1. maja dalje v Ljubljano ob 8. uri 46 minut zvečer.
Ljudstvo se je začelo gibati. »Slovenska Ljudska Stranka« je priredila na belo nedeljo na raznih krajih Kranjske jako dobro obiskane ljudske shode. Taki shodi so se vršili v Selcih, Št. Petru na Krasu, v_ S m 1 e d -niku, v Prescrju, Pri Devici M a -r i j i v Polju, na Brezovici, v Krop i, v K a m 11 i Gorici, S t. Lambf rtu, Žužemberk u. Na vseh teh shodih je naše. dobro ljudstvo obsodilo početje liberalne stranke v zadnjem deželnem zboru, .zražalo zaupanje deželnim poslancem, osobito načelniku dr. Šu-steršiču, ter se izjavilo proti nakanam liberalcev, ki hočejo vpeljati ločitev katoliškega zakona in svobodno šolo.
Za železnico Trebnje-Št. Janž so že začeli inženirji meriti na obeh konceh od Kmela in Trebnjega. Stekla bo morda že prih. leto.
Umri je v Podragi na Vipavskem gospod Gustav K o 11 e r, oče ondotnega g. župnika. — V Rudniku pri Ljubljani pa je umrl občespoštovani zidar Peter Krtilc, star 32 let. Naj v miru počivata!
Vinski semenj spojeti z vinsko poskušnjo bo 6. maja v Postojni. Mnogo posestnikov bo tu razstavilo boljša vina. Otvoritev bo ob 3. uri popoldne. Vso zadevo ima v oskrbi deželni vinski komisar g. G o m b a č.
Za delom je odšlo zadnje dni z Dolenjske okolu 50 delavcev v hrvaške šume les žagat in sekat.
Liberalni shod v Kranju je bil jako kla-vern. Pirčevo »farbarijo« je prišlo poslušat komaj 40 volilcev ter nekaj štacunskih pomočnikov in liberalnih visokošolcev, katere je
zbobnal večni študent Rvgen Sajovic in njegov brat Janko, ki vodi znano trgovino na velikem trgu. Ne vemo, če bo kmečko ljudstvo, ki kupuje razno blago v Sajovičevi trgovini, zadovoljno, da bo lastnik te trgovine agi-tiral za liberalno stranko, ki se je izkazala kot največjo sovražnico kmečkega ljudstva. Saj ie v Kranju tudi nekaj trgovcev, ki imajo dobro blago in ne nastopajo tako predrzno kakor Sajevčev Janko. Naše ljudstvo si bo to dobro zapomnilo. Na shodu v Kranju je klobasa! tudi liberalni advokat dr. Kušar. Ta mož sicer jako rad vidi v svoji pisarni kmete, akoravno nastopa po raznih shodih za liberalno stranko, ki ne privošči kmetu niti drobtinice pravic. Take može si bo naše ljudstvo dobro zapomnilo in jim svoj čas povrnilo.
Biagoslovljenje novega pokopališča ljub Ijanskega se je izvršilo v petek, 27. aprila. Po svečevai je premilostni gospod knez in škoi dr. J e g 1 i č , ki je opravil v novi kapelici sv, mašo in potem v govoru pojasnil zbranim ver nikom pomen katoliškega pokopališča. Pri blagoslovu je bilo navzočih več gospodov ka nonikov in vsi mestni župniki ljubljanski. Na novem pokopališču je dolga 140.000 K, zato bo treba zvišati pristojbine za grobe Pokopališče pri sv. Krištofu je bilo blagoslov Ijeno I. 1779., 3. maja iu je torej služilo svo jemu namenu 127 let. S 1. majem začno pokopavati na novem pokopališču.
Prepovedana slavnost. Okrajno glavar stvo v Brežicah je prepovedalo sok o lsko slavnost, katero so nameravali Slovenci prirediti ondi o binkoštih o priliki blagosjov-ljenja zastave brežiškega »Sokola«. Dr. S s t e r š i č se je radi tega pritožil pri ministru To je nečuvena predrznost okrajnega glavar stva brežiškega, ki prepoveduje nedolžno slavnost Slovencem, dočiin pripušča Nemcem vsakovrstne demonstracije.
Smrtna kosa. Pretečeni teden je umrl v Krškem kapucin p. Luka Bogataj. Pokoj pali so ga v sredo, 25. aprila. Pokojnik jc In rojen v Zireh 1. 1833., v mašnika posvečen I 1860. Znan jc bil zlasti kot neutruden spovednik. — V G o r i c i pa je umrl odlični d"' hovnik goriške nadškofije in vnet pospešc-vatelj katoliškega gibanja č. g. Ivan D o rni a s t i a , vikarij v Plaveh. Pred nedavni!" časom je tako nesrečno padel, da si je zlo""1 nogo in bil operirati. Dobil je vnetje pljuč, okreval jc od te bolezni. Prišlo je za tein /> strupljenje" krvi, toda tudi to je srečno prešlo. Do torka preteklega tedna je bil bolnik pr«'
dobre volje. Obiskal ga je prevzvišeni gospod nadškof v bolnici. A že zvečer v torek se je nenadoma pojavila krčna bolezen. Morali so mu odrezati nogo. Krčni napadi so se jeli vedno silneje ponavljati. Umrl je v strašnih bolečinah, star šele 35 let. Rajni gospod je bil rojen v Ljubljani iz velespoštovane rodbine Dermastia na Zaloški cesti. Pogreb je bil v soboto 28. aprila ob velikanski udeležbi. — Cenjeni rodbini naše iskreno sožaljel Blagemu pokojniku pa naj sveti večna luč!
Trži&ka strokovna društva so si nabavila k n j i ž n i c o, katero prepustč v javno uporabo. Vsakdo si bo lahko izposodil knjige, če plača neznatno vsotico 4 vinarje, kar se bo porabilo za veljavo knjig. — Zopet lep napredek socialnega delovanja, ki je posnemanja vreden. Knjige se bodo izposojale vsako nedeljo od 9. do 10. zjutraj.
Na novo pokopaliftfie ljubljansko nameravajo prepeljali od Sv. Krištofa veleč. g. mestnega župnika šenlpeter-skega Martina Malenšek, c"a bo tako počival v domači fari.
Surovo obna&anje sooialnih demokratov. V Trbovljah so nekateri socialni demokratje, ko so po noči pričakovali nekega delavca, da bi ga pretepli, maščevali se nad sv. razpelom, ker delavca niso dobili. Sv. Križ so razbili in ostanke zmetali po lleh — To bogoskrunstvo so rudeči bratci že drugič izvršili.
Smrt radi peresa. Neka učenka ljudske šole v Zadru je umrla v nekoliko urah, ker se je zbodla s peresom in si tako zastrupila kri. Mladino je treba opozoriti večkrat naj ravnž pridno s peresi.
Pomilofičenje. Cesar je pomilostil radi roparskega umora dne 28. febr. v Ljubljani na smrt obsojenega Janeza Pože-nela v dosmrtno ječo
Ker je poceni, je navadno slabo. Kakšno mora pa šele biti, kar nam zastonj vsiljuje kak liberalec. V nekem kotu se na tak način lahko dobi liberalni list. ki se imenuje „Naš list". Možje krščanskega mišljenja ga ne jemljite v roke, ako pa liberalec le ne odneha, ga pa vrzite v peč ali pa na gnoj.
Silno nesramen list, ki živi od samih lažij je „Notranjec". Ta lisi hoče — saj tako je lagal in laže še vedno — za-siopati in braniti notranjske kmete. Toda s čem jih brani? Z nesramnimi in grdimi lažmi na naše poslance, katerim je res ležeče na tem, da zboljšsjo položaj kmetu in mu priborč pravice, ki mu gredd. Ta zakotni listič, v katerega dopisuje zaspani postojinski Ar k 6 in nekaj od njega plačanih šlibarjev 'n študentov hvali na vse pretege liberalce in njihove kravje zvonce, s katerimi so nastopili zoper kmeta, da ne bi dobil večine v deželnem zboru. In ti pisači, ki mažejo Papir po „Notranjcu" hočejo biti voditelji
naših vrlih in poštenih notranjskih mož I Nikdar ne! Pomilujemo tisto malo številce preslepljenih Notranjcev, ki so morda še naročniki tega zakotnega, lažnjivega lističa, ki ne spada drugam nego v peč. Proč z izdajalskim kmetu sovražnim listom!
Slovenski organisti so imeli 20. apr. sestanek v Kamniku, ki se je dobro obnesel. Navzoč je bil iz Celja g. Bervar, vodja ondotne orglarske šole. — Ustano vilo se je tudi društvo cerkvenikov. Pravila je že potrdila kranjska vlada.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g V nedeljo na shod v Kamnik !
»Slovensko katoliško društvo za k mniški politični okraj" priredi javen društven shod v zvezi z občnim zborom v Kamniku (Kamniški dom) v nedeljo, dne 6. maja ob 4. uri popoldne. Vspored društvenega shoda: 1, Nagovor društvenega predsednika. 2. Politični položaj. Poroča dr. Šusteršič. 3. 06-vori o obrtnih in kmetijskih razmerah. — Vspored občnega zbora: 1. Poročilo tajni-kovo in blagajnikovo. 2. Volitev dveh pregle-dovalcev računov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajni nasveti društvenih članov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Izobraževalno društvo v Rovih se je
ustanovilo velikonočni ponedeljek popoludne. Sklicatelj č. g. župnik Janko Š i š k a je otvoril zborovanje in pozdravil v lepih besedah mno-gobrojno zbrane zborovalke in zborovalce. V nadaljnem svojem govoru jim je razložil pomen ustanovljajočega se društva, ki naj nosi ime »Katoliško i z o b r a ž e v al n o društvo na Rovi h.« Eden izmed društvenih zaščitnikov, čigar podobo naj nosi tudi društvena zastava, naj bo sv. Jožef. Drugega društvenega patrona pa si bodo zbrali člani sami. Po teh pozdravnih besedah se je vršila volitev odbora i i računskih preglednikov. Poklicani so bili v odbor sami mladi, vrli mladeniči, ki so si zbrali svojim predsednikom svojega gospoda župnika Janko Šiška. Po volitvah je predaval odbornik »slov. krščanske socialne zveze« g. Podlesnik o izobraževalnih društvih, njih namenu in o poti, po kateri dosežejo svoj namen. Govoril je tudi o izobrazbi obče in se dotaknil v svojem predavanju tudi perečega alkoholnega vprašanja. Odobravanje poslušalcev koncem predavanja je pričalo, da so bili s predavanjem zadovoljni. Mlademu društvu želimo lepo bodočnost in mnogo sadov pri njegovem delu.
Komenda. Na velikonočni ponedeljek je udarila strela v hišo Marjete Kern v vasi Breg pri Komendi; k sreči je bila hiša prazna. Malo popred je vedrilo več oseb pod ostrešjem te hiše. Komaj so dobro odšli, kar začujejo grom in takoj nato hišo, ki je bila s slamo krita, vso v ognju. K veliki sreči je deževalo, kakor bi iz škafa lilo, ker drugače bi bile v veliki nevarnosti sosednje hiše, ki so vse s slamo krite. Požarna bramba, ki je takoi prihitela na kraj nesreče, bi v slučaju, da bi se vnele sosedne hiše. ne mogla pri najboljši volji ničesar vkre-niti, ker potok Bernik je bil popolnoma brez vode.
V Kamniku na trgu se sliši včasih marsikaj zanimivega. Ongava Franca je ravno zagledala teto Pepo, ki je prišla iz Koschiur-jeve štacune in jo nagovori: »Kaj pa vi?« Pepa: »Pri Orlu sem nekaj drobnarij nakpiva.« Franca: »Zakaj pa tukej kupujete.« Pepa: »Lejno zakaj b' pa ne. Gospod Orel so vender en pošten iti dober človek.« Franca: »Kaj gospod Orel? Kdaj so že umrli.« Pepa: »Bcjž kam, sej jc vendar na hiši zapisano »Pri Orlu.« Franca: »Kaj se vse piše, zdej ima štacuno tist nožar, noja — sej veste.« Pepa: »Jenmasta jest pa nisem vedva. Sei pravim kaj vse človek zve. - To moram pa še sosedi povedat, zdej greni pa na Graben.« Franca: »Počakite, vam še nekej od tam povem.« Pepa: »Dons nimam časa, saj v torek spet pridem v Kamnik. Z Bogom.«
Zupan dr. Kraut je bil te dni na Koroškem. Smo mislili, da bc tam ostal, pa se je revež zopet vrnil iz svoje domovine nazaj v Kamnik.
Kamniška železnica je znana vsled ne-prehitre vožnje; pa je tudi sicer ta železnica prav po domače komod. Tako je imel n. pr. v sredo po veliki noči osobni vlak dopoludne kar celo uro zamude in to vsled tega, ker so mu priklopih še tovorni vlak, ker se menda ne bi splačalo, da bi sam vozil. Take nerednosti se večkrat dogajajo. Opozarjamo, da se bliža letoviška sezona. Ravnateljstvo železnice naj enkrat za vselej odpravi, tak nered, ker škodo more trpeti edino le mesto Kamnik.
k Pri zidanju nekega gospodarskega poslopja, županstvo ni povabilo vseh mejašev k ogledu. Zidalo se je že, kar naenkrat pride prepoved radi neobveščenja mejača in ustaviti so morali že pričeto delo. Res čast Kamniku, ki ima takega jurista dr. Krauta za župana, ki pozna tako dobro stavbeni red.
k Umrl je na Rudniku pri Kamniku Franc Volk po domače Hace. Bil je previden s sv. zakramenti. N. v m. p.!
k Nevarno obolel je v Kamniku č. gosp. Čeme, župnik v pokoju.
k Zdraviščka sezona se prične v Kamniku dne 15. maja.
g Umrl je v Jaršah ix>sestnik Primož Krivec v najlepših letih. Pokojnik je bil vrl pristaš našega izobraževalnega društva. Še ni eno leto, ko mu je ogenj uničil vse posestvo, isti dan, ko je nadarjena njegova hčerka govorila knezoškofu pozdrav o priliki sv. birme; od tistega časa je pa vedno bolehal. Zapustil je štiri male otroke. Vsi ljudje so rekli: Skoda takega moža. N. v m. p.!
g Iz Doba. Ker je naše ljudstvo zelo vedoželjno, zato naše izobraževalno društvo lepo napreduje. Dasi imajo ljudje mnogo dela, vendar se še okoli 90 članov redno udeležuje knjižnice, vsi pa radi berejo časopise. Zdaj imamo 6 vsakdanjih in 10 sobotnih »Slovencev«, a treba jih bo še več. — Pa tudi grla imajo naši ljudje, pa še kakšna; pa ne samo za pitje, ampak tudi za p e t j e. V kratkem bomo imeli tako krasen moški zbor, kakor malokje. — Na velikonočni pondeljek dne 16. aprila, nam je g. Fr. P e n g o v zanimivo in živahno predaval o gospodarskih stvareh. — V nedeljo 29. t. m.je na povabilo izobraževalnega društva predaval g. fotograf J. Ro-ž u n in svoje predavanje pojasnjeval s svojimi krasnimi slikami. Ljudje si niso mogli predstavljati kake bodo te slike, vendar je bila udeležba velika; prišlo je nad 250 ljudij. Vsi so priznali, da kaj tako lepega niso mogli pričakovati in splošna želja je bila, da bi nam g. J. Rožun prišel razkazovat še druge serije svojih slik. Za ljudsko izobrazbo je res težko najti kaj lepšega in primernejšega, kakor so predavanja in projekcijske slike g. fotografa J. Rožuna.
Iz Selške doline.
* Grmek v uniformi hoče biti dražgoški učitelj Stupiea. On hoče nadaljevati Grmekovo politiko v naši dolini. Prazne luknje »Goren-čeve« maši se svojimi modrimi flikami. Revček Andrejček, ali ne veš,- koliko je opravil Grmek med našim ljudstvom se svojo mo drostjo. Odkuril jo je, kakor potepen kužek.
Stupiea ne zna brati! V Gorenjcu piše da je na Cešnjici konsumno društvo. Vsak šo-larček bere na hiši velike črke »Gospodarska zadruga«. V »Gorenjca« je pisal modrijan da so v selški dolini »p o c r k a 1 e« vse zadruge in konsumi. Lepo se razvijajo tri posojilnice, šest mlekarn, dve gospodarski zadrugi, ena sodarska zadruga, in v kratkem pričnemo z živinorejsko zadrugo. — In dražgoški Habakuk je prorokoval z Grmekom vred že lansko leto, da je »vse pocrkalo«. —
Stupico skele oči, ker vidi kako krasno napreduje naša sodarska zadruga. Čudi se nad malim dobičkom 700 kron. Kadar postane Stupiea bolj »suh pintar«, kakor je sedaj, ga sprejmemo v našo zadrugo in bode videl, da zadruga nima namena delati veliko dobička, ampak udom pomagati za hitro in dobro raz-pečavanje narejenega blaga.
Stupiea se tudi zlaže kakor se je znal Grmek. Čenča v »Gorenjcu«, da je imel načelnik 2200 kron za svoje poslovanje. Pustite draž-goške otroke, oče Stupiea, in pridite k naši zadrugi za načelnika, če vam toliko »nese«. Močni ste precej za nakladanje sodcev. Dobra misel! Kaj?
Tudi Šliber prerokuje v »Gorenjcu« takole: Domoljub še vedno prežvekuje Šliberjev dolg. Povemu mu, da se je g. Slibar zadolžil najbolj one čase, ko je gostil duhovnike in jim prirejal love. Ko bi on tem malo preje obrnil hrbet, bi bil gotovo že uredil svoje gospodarstvo, dasi je prevzel »vse snedeno posestvo.« Tem besedam dostavljamo samo to: 1. Ce je Šliber prevzel vse snedeno posestvo, tedaj mu je duhovni niso mogli snesti. 2. Kar so duhovni pri niem »zagostovali« so mu pošteno plačali. 3. Ce mu je kedo izmed duhovnov ostal kaj dolžan, naj mu Šliber pošlje račun in vse se mu plača. 4. Šliberja niso in ne bodo spravili na noge, niti ga niso uničili, ampak naše ljudstvo. Dokler je Šliber nosil svoj liberalizem pod »Iarfo«, imel je dobro obiskano gostilno in prodajalno, šlo mu je dobro. Ko se je pa Šliberju »larfa« raz obraz raztrgala in je on nastopil kot odkriti liberalec, goreč zagovornik »Narodove klike« in vsiljeval v gostilni »Narod« in »Rodoljuba« in »Gorenjca«, je reklo naše ljudstvo: »Francelj, naše kaše ti ne boš pihal!« Velika večina mu je obrnila hrbet in Francelj Šliberju je ostala mala kompanija Grmek, Stupiea, farbar Pire, advokat Kokalj, Bregovčev Miha in nekaj »ranjcih«. — Ako bo Sliber hodil na »Gorenj-čevo« solnce se gret, bomo poskrbeli, da mu bode »Domoljub« tudi »občinsko maslo« na glavi raztopil.
Iz kranjskega okraja.
g Liberalni shod v pondeljek teden je pokazal, da liberalna stranka tudi v Kranju gre vedno bolj rakovo pot. Nad vodo drži te ljudske izdajalce samo še ščuvanje meščanov proti kmetu.
g Liberalna advokata dr. Štempihar in dr. Kušar sta imela prvo besedo na shodu poleg Pirca. Eden si je že opomogel s kmet-skitni žulji, drugi je pa prišel v Kranj, da bi mu kmetski denar pomagal na noge. Kmetje pa pravijo: Mi bi pa radi advokata, ki bo z nami in samo njega bomo podpirali, liberalnima širokoustnežema bo pa ostal — knof.
Upanje je tudi, da se to kmalu vresniči! Svoji k svojim.
g Liberalnih trgovcev je bilo tudi nekaj na shodu. Največ se je trudila Plajbeznova mladina. Včasih se je reklo v Kranju: tehant pa Plajbezen, ta dva sta prave vere. Odkar pa se je Ciril Pire oženil pri Plajbeznovih, se je to izpremenilo. V štacuni poznajo sicer še kmetov groš, zunaj pa zabavljajo čez neumnega kmeta. Kmetje pa pravijo: Tistemu, ki je zoper nas, bomo pustili knof in groš nosili samo tistemu, ki je za nas.
g Liberalni pisarji so tudi delali drenj na shodu. O enem oberšribarju vedo kmetje, da jc imeniten »binkelšrajbar« in da ga celo ta višji gospodje štemajo v Kranju, ker rad plača za šampanjca. Ne zaupajo mu pa nič več, ker jih je že preveč koštal. Drugi se pa dela imenitnega v davčnih stvareh, pa včasih rad sprejme kakšne koleke, na prošnjo, ki jo je obljubil, pa pozabi. Dobro bo, če kmetje tiste gospode, ki so nad njim, malo opomnijo, kako imeniten je njih pisar!
g Liberalni profesorji so prišli tudi na shod, menda učit se, kako bodo po naukih Pir-čevega evangelija fante učili, da pozabijo tisto, kar sta jim naročala doma oče in mati. Kmetje pa zaupajo vendar, da bodo fantje boli pametni in jim verjeli samo tisto, kar je iz drugih naukov.
g Drugo struno bodo napeli odslej kmetje v Kranju in kupovali samo pri naših ljudeh in hodili samo v naše gostilne. Ce bo potem šla kakšna hiša ali trgovina po vodi, se bo pa videlo, komu gre knof in komu groš!
Bohinjske novice.
g »Savica« izobraževalno društvo se je ustanovilo 17. aprila v Srednji vasi. Na shodu je govoril dr. Krek o namenu izobraževalnih društev — o zavarovanju poslov, delavcev in o starostnem zavarovanju, gospod kanonik Šušnik je posebno bičal razvade žganjepitja in toža-renja. Gospod bistriški župnik J. Piber je priporočal enotno delovanje v Bohinju, svetoval je domačinom naj pazijo posebno na prodajo sveta, na izboljšanje svojih stanovanj — da jih ne bodo tujci izkoriščali. Na predlog domačega gospoda župnika so se zborovalci zahvalili govornikom s 3krat-nim gromovitim „Živijo" klicem. Vseh po-slušavcev je bilo 300.
g 70 članov že šleje »Savica" —■ in novi se še vedno obetajo. Prav tako — kogar veseli poduk in poštena zabava — naj se le oglasi. Vedno dobro došel.
g Vsako prvo nedeljo v mesecu bo redno predavanje v društveni sobi. — 6. majnika bo volitev predsednika in odbornikov.
g April je april smo si mislili na sv. Jurja popoldne, ko je izza oblakov pogledalo solnce — medtem ko je celo dopoldne prav pošteno snežilo.
g Lioenciranje bikov za Bistrico in Srednjo vas je bilo ravnoisti dan. V ta namen sta prišla gospod okrajni glavar iz Radoljice in g. A. pl. Kapus v Bohinj. V zgornji dolini jih je bilo potrjenih dvanajst. Že lepo število. —
Iz medvodske občine.
g Grmek pravi v »Gorenjcu«, da novemu županu Tometu ne bode metal polen pod noge. Tome je tega lahko vesel. Mi pa, ki smo hudobni , bi radi imeli, da bi Grmek vendar polena metal, da bi videli, koliko časa jilt bo in kako.
g Slab prerok je Grmek. Kakor petelin na gnoju se je obračal pri volitvah ter komati-diral može iz Drage, Gortečega, Pungarta in Sore. Ko ni bilo dosti glasov, je prerokoval, da bodo volitve ovržene, in njegovi pristaši so mu verjeli, ter šli veselo domov, češ, saj je Grmek rekel, da to ne bo veljalo. No, sedaj se bodo tem možem menda vendar oči odprle, da ne bodo več Grmeku slepo verjeli, ter se dali komandirati od — liberalca.
g Podivjanost je glavno znamenje Grme-kovih pristašev. Kot kak navaden falot daje Grmek priimke ljudem v »Gorenjcu«, njegovi pristaši pa s kolom in kamenjem napadajo njim neljube osebe. No, če vsa znamenja ne lažejo, bodo prikrajšani dnevi Grmekovega bivanja v Sori. Ko se bo Grmek selil, lahko naprosi Stnovca, da mu bo vozil; Smovec ima dobre konje, in tudi Grmeku pri selitvi ne bo veliko računil, vkljub temu, da bo hitro vozil.
g »Stavbeni podjetnik Kožuh«, kot Kopača iz Senice Grmek v »Gorenjcu« imenuje, je bil tudi na liberalnem zaupnem shodu. Nai bi bil Kopač ta čas rajše premišljeval, kako bo zidal, da se ne bo za njim podiralo, kot se je že.
g Tisti kotel, ki so ga vsled liberalne ovadbe financarji pri Rožniku iskali, pa ne našli, se je prikazal Grmeku. Ta ga je koj spoznal, in sta potem z Lužarjem skupno iskala po njem dušo tistega sulca, ki je hodii strašit Starmanovega Jareza, dokler ta ni plačal nekaj goldinarjev v dober namen. Od sulca ni sedaj ničesar več slišati, od Rožniko-vega kotla, pa pravijo, da Lužar večkrat sliši spomin, in da je zalo sklenil, da se v prihodnje ne bo več menil za to, kakšni duhovi prebivajo v Rožnikovih kotlih. Grmek k temu sklepu molči, in si svoje misli.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Nesreča. Mrtančev fant iz Binklja pri Stari Loki je povozil dne 19. aprila devd let staro deklico, Alovčevo iz Križne gore, ko se je vračala iz hribovske šole domov. Deklica, ki se je umikala pred psom, je v strahu pribežala ravno pred konja, ki jo je vdaril s kopitom po glavi in ji razbil čepinjo potem jo je pa še povozil. Deklica je vsled tega takoj drugi dan umrla.
g Smrt. — V nunskem samostanu v Škofji Loki je umrla na belo nedeljo neka nuna iz Francoskega. Pregnana iz svoje rojstne zemlje je pred kratkim našla zavetje v škofjeloškem samostana in na škofjeloškem pokopališču je našla sedaj krai počitka. -N. p. v m. I
g St. Vid nad Ljubljano. Ns
belo nedeljo je priredila »Čitalnica" predavanje, ki je bilo le povoljno obiskano, kar je pač umevno ob takem času. Morda je bilo pa tudi premalo naznanjeno, sicer bi bila udeležba kakor sicer gotovo pr«v mnogoštevilna. Gospod bogoslovec Anton Erjavec nam je v svojem govoru očrtal
temeljna načela socialne in krščanske demokracije. Jasno je pokazal, da morejo obroditi demokratične težnje svoj sad edinole, ako slone ne neomajnih načelih krščanskih. Prav živo je pokazal na vzgledu Cicernaechi-ja, kam privedejo družbo socialno demokratična načela. Predmet, ki je za preprosto občinstvo kolikortoliko težaven, je znal gospod predavatelj tako umljivo in živahno pojasniti, da so mu poslušava z velikim zanimanjem sledili.
g K dop'su iz ,Stare Oselice'
smo prejeli sledeči popravek: lj Ni res, da sem jat govoril zoper gosp. Soukupa, župnika v Stari Oselici, karkoli iz mrovosti ali lahkomiselnosti in ni res, da so moje besede bile lažnjive in izmišljene; 2) Ni res, da sem jaz izdal in podpisal oklic, pri-občen v 16. številki ..Domoljuba", in res je marveč, da je meni neznana oseba moj podpis falzifikovala ter s tejn list in njegove čitatelje spravila v zmoto. — V Gorenji vasi, 23. aprila 1906. Jernej Šturm.
g Iz Podbrezij. Čudne so razmere pri nas! Nimamo takorekoč nobenega društva, nobene zadruge in sploh nobenega skupnega podjetja. No, in se govori o mlekarni. Zares dobra misel. Kmetje pa še vendar premalo vedo o koristi mlekarne. Zato bi bilo dobro kako predavanje, katerih nam Podbrežanom veliko, veliko manjka. Sedaj posnemata dva posestnika, ki sta si na svojo roko omislila posnemalnika. — Mlekarnp mislijo postaviti ob Tržiški Bistrici v Dolenji vasi. Vse prav! Zapomniti pa je treba, da se mora pričeti z malim, ne pa, da bi se zidalo moderno poslopje, ki bi z opravo vred stalo več tisočakov. To morajo posestniki natančno prevdariti. — Želimo pa, da se ta koristna naprava kmalu vpelje. — Pri nas bodo zidali tudi novo šolsko poslopje. Gotovo je, da je staro šolsko poslopje eno najslabših na Gorenjskem. Možje so prišli sedaj šele na to, ko morajo plačevati 20% obč. naklade za nakelsko dvo (oziroma tro) razrednico. Krajni šolski svet je izbral tri prostore, katerih nobeden pa ni pripraven Šola na deželi mora biti, kolikor mogoče blizu cerkve in v sredini šolskega okolišča. Da bi stala med Srednjo in Dolenjo vasjg, je nemogoče, ker je dotični prostor pre-oddaljen od župne cerkve! — — — Prihodnjič več. Špica.
g Naklo. Letošnjo velikonočno procesijo je sijajno povzdignila domača godba, ki je ob tej priliki prvič nastopila. G. Viktor Na-vinšek, organist in posestnik, jc bil v kratkem času prav mojstrsko izvežbal kmetske fante tako, da bi sc lahko pokazali tudi v kaki drugi tari če bi bilo potrebno.
g Iz Zgornje Šiške. Slavni občinski odbor naše občine naj se vendar enkrat usmili tistih grdih desk, ki imajo drugod nalogo, naznanjati imena vasi! Ce se ne motim, je še za prejšnjega župana nekdo na to opomnil, a brez uspeha. Morda se je zdela odboru stvar pre-
malenkostna, ker itna dosti drugih opravil. Toda ta reč ni tako brez pomena. Po pravici se tujci norčujejo iz teh tabel, češ, občina tik Ljubljane pa ima take napise! Še bolj bi se pa norčevali, ko bi se dali ti napisi — čitati. Na prvem mestu stoji seveda nemščina s svojimi smešno popačenimi imeni, slovenščina pa tudi taka, da se Bogu usmili! Pričakujemo torej v kratkem, da se ti škandalozni napisi odpravijo in sc nadomeste z novimi, samo-slovenskimi!
g Iz Šmartna pod Šmarno goro. Cesto skozi »Stražo« — hrib med črnuškim mostom in Gameljni — nameravajo preložiti tako, da pojde spodaj ob Savi. Da je ta stvar velike koristi za vse, ki tu skozi hodijo ali vozijo, o tem skoraj ni treba govoriti. Ne mine leto, da se ne bi pripetila v »Straži« kaka nesreča. Ze pot sama skozi gozd v tej samoti posebno ponoči ni kaj prijazna in varna. Razen tega ima polno klancev in ovinkov, breg proti Savi je strm in globok, ograja ne more dosti varovati, in tako se nesreča zlasti z vozom kaj urno primeri. Po zimi je večkrat skoraj nemogoče priti skozi, kadar zapade sneg in se drevje nagne vse navskriž. Delavci in delavke, ki gredo zgodaj v tovarno, ga morajo gaziti kar po celem. Razen tega se večkrat posuje s hriba zemlja na cesto, voda pa neprestano trga. Zdaj, ko imamo novi most na Črnučah, se bo dala stvar kaj Hgodno izvesti. Nova pot bo pa približno 400 m krajša, skoz-inskoz po ravnem, brez posebnih ovinkov. Gotovo bodo še pozni rodovi hvalo vedeli, če se ta stvar res izvede. Merodajni faktorji naj namero krepko pospešujejo in podpirajo!
g Občinske volitve v Sen-
čuriju pri Kranju. Dne 8., 9. in 10.
maja bodo nove volitve odbora za veliko občino Šenčur pri Kranju, kakor je napovedal »Domoljub" v št. 16. po-dopisu iz Šenčurja. Treba pa je ta dopis nekoliko pojasniti, oziroma popraviti. Res je, da so se zavlekle občinske volitve, a tega ni vzrok dosedanji župan, zakasnele so se vsled tega, ker so pri okrajnem glavarstvu sestavljali nov izkaz volllcev. Da bi bil ves odbor dosedanji popolno liberalen, ni resnica ; je v odboru veliko mož skozinskoz krščanskega mišljenja, ki bi bili razžaljeni, če bi jim kdo rekel, da so liberalni; resnica je pa tudi, da ima sedanji občinski odbor tudi prave liberalne odbornike, ki so sami razglasili pri zadnjih občinskih volitvah zgornjo stran občine za liberalno. Več volilnih dob se poteguje zgornja in spodnja stran za župana, da bi ga imela v svoji sredi, a dosedaj je zmagovala zgornja stran. Posebno-viharne so bile volitve v adventu 1. 1902, prišlo je v odbor več liberalcev in ti so takoj brzojavili v liberalne liste in jim dopisovali, da je zmagala zgornja liberalna stran, a da je poražena spodnja, klerikalna stran in jo sramotili. Tedaj so tiberalci sami proglasili in osramotili zgornjo stran za liberalno stran. Služilo jim je glavno liberalno agitacijsko sredstvo — laž, s katero so ljudi slepili, češ, da namerava spodnja stran sezidati v Šen-čuriju občinsko hišo, bolnišnico in razširiti šolo v trirazredno ; volili so pa tri uči-
telje v odbor, o katerih vsak lahko ve, da bodo za razširjenje šole, ker imajo po tem manj dela. Največja podobčina Št. Jurij ni dobila takrat in še nima nobenega kmečkega zastopnika v odboru, zastopa jo, poleg podžupana liberalen gostilničar. Da ni bil voljen noben duhoven, prav to kaže, da so vodili volitev pravi liberalci. Tudi sedaj vodijo volilno gibanje na zgornji strani liberalci, ki so se udeležili tudi liberalnega shoda v Ljubljani dne 25. marca ; sicer se sedaj še ne izdajo za liberalce, ker bi potem ljudi zase pri volitvah ne dobili, a v slučaju zmage pri bodočih volitvah bi brezdvomno razglasili po liberalnih listih, da je zmagala liberalna — zgornja stran. Tudi sedaj jim služi kot agitacijsko sredstvo — laž, s katero ljudi begajo. To pa že preseda krščansko mislečim možem na zgornji in spodnji strani občine, ki imajo ogromno večino in združili so se in postavili po dogovoru krščansko-misleče, katoliške može iz cele občine in jih bodo z ogromno večino izvoliti. Volili bodo dosedanjega župana Mat. Barle, moža izkuše nega in izvedenega, nepristranskega in vsakemu pristopnega, ki je sam velik kmetovalec, ima smisel in srce za ubogega kmeta. Zatorej možje volilci, na zgornji in spodnji strani, ki ste zvesti veri svojih očetov, udani sv. cerkvi, ki krščansko mislite in živite, združite se v dan občinskih volitev in volite soglasno može, ki se Vam bodo priporočili, može, ki imajo glavo in srce za kmečke koristi in ki bodo skrbeli za krščanski red po občini!
Dolenjske novice.
Iz raznih krajev Dolenjske, d. Iz Potoške doline. Nam se
duhovniki smilijo, ker se vedno trudijo, da bi ohranili mladino dobro in pošteno vendar pa vse njihovo prizadevanje le malo izda. Še veliki ponedeljek je bil poseben
govor Zet
Marijino družbo, velikonočni ponedeljek pa se je že podalo nekaj Marijinih hčera na ples, kateri jim je po pravilih prepovedan. Na ples tudi rade hodijo žene, ki imajo može v Ameriki in zapravljajo denar, ki jim ga služijo možje z žuljavimi rokami. Seveda, to je tudi lep vzgled za otroke- in tolažba za trpeče može, ko zvedo za potratno in po-hujšljivo življenje svojih žena.
Notranjske novice.
Iz vipavske doline.
n Iz Planine se nam piše: Strahovita nevihta kakršne že ni bilo več let, divjala je na beljo nedeljo ravno med popoldansko službo
božjo na Planini, in splošno čez celo vipavsko dolino. Treskalo in gromelo je, da je bilo gro-g.a. Dež je lil, kakor bi iz škafa zlival, začela je tudi že naletavati debela toča, kar pa, hvala Bogu, je kmalu minila in se je tem močneje usipal dež. Škode ni provzročila posebne. — Ko je minila popoldanska služba božja, katero je vsled bolehnosti domačega gospoda župnika opravil neki č. g. pater kapucin iz sv. Križa, pohiteli smo v naše zraven farne cerkve stoječe kat. izobraž. društvo, kjer nam je naš domačin, občespoštovani g. visokošolec Alojzij Štrancar predaval o razvoju naše zemlje, razlagal nam je jako temeljito in natančno, zlasti o vulkanizmu, kar smo z vsem zanimanjem poslušali, ter smo omenjenemu gospodu za njegov trud in požrtvovalnost tudi iz srca hvaležni. — Naš občinski odbor, kakor smo iz razglasa čuli, podpisal je za podaljšanje vipavske železnice do Št. Vida tudi dve delnici, več ni bilo mogoče, dasi si je g. župan jako prizadeval; vzrok temu so stroški za priprave k prezidavanju stare šole iz eno- v dvorazred-nico, zlasti pa še, da je naša občina od te proge precej oddaljena. V bližnji nam sosednji vasi Ustje je kljub vsemu prizadevanju tatnošnjega č. g. duhovnika divjal na belo nedeljo popoldne ter še pozno ponoči divji poganski ples, kateri se je vršil v gostilni naprednega župana vulgo ».lažka« (nekateri ga nazivljejo »Zažk«). Divjali in plesali so pri tem plesu tako, da je neko dekle iz Ustja vsled plesa padlo v nezavest in se od svojega soplesalca zgrudilo na tla. Lep napredek to! Ali bi ne bilo bolje poslušati svojega dušnega pastirja!?
2upan Nace iz Ustlja se v »Narodu« z dne H. t. m. jezi, češ, da je to, kar smo mi o strahovladi na Ustiji pisali, zgolj obrekovanje in laž. Mi s tem iznova izjavljamo, da je vse, kar smo zapisali, res. Dokaze imamo v rokah, in zanje on ravno tako dobro ve, kot mi. Nikdar nismo in ne bomo pisali laži o svojih nasprotnikih. Mislimo pa, da imamo pravico, da take osebe, ki prevzamejo kako javno službo, tudi nadzoravamo, jeli njihovo poslovanje tudi pravično ali ne. In če ni, nam oni, ki imajo sarže, ne smejo zameriti, ampak lepo opomin sprejeti pa reči: »Grešil sem, pa ne bom več.« Kadar torej stranke, katerim župan in kurat podpišeta v ubožnih izkazih nezmožnost, plačati oskrbne stroške, ne bodo več dobivale plačilnih nalogov, in kadar bo župan Nace ovaial zaradi tega ali onega pregreška liberalce in klerikalce brez razločka, bomo lepo prijatelji, sicer pa nikdar.
Drugi dopis Iz Ustija »Agitator v cerkvi« pa priča, da so naše trditve liberalne prvake vendarle zadele v srce. O računih glede štedilnika v župnlšču molčijo kakor grob, ker mislijo, da bomo mi na to pozabili. Nas ne bodo učili taki, katerih nikdar v cerkev ni, kaj spada na prižnico in kaj ne. Tudi mi vemo, da ples sam na sebi je nekaj indiferentnega (dopisnik pravi »nepristranskega«, kar kaže, da se uči katekizma iz »Naroda«); a to, kar je s plesom navadno v zvezi, ni indiferentno, ampak podlo in dušnemu blagru nevarno. Za take nedolžne ovčice seveda, ki pri »Nacetu« vedno le rijejo po »Narodovem« koritu, je tudi vsaka svinjarija nedolžna in včasih tudi potrebna. Naravnost hudobno pa jc, ako ta nedolžna jag-njeta o sveti cerkvi trdijo, da tudi ona smatra take grdobije za nedolžno in potrebno veselje. Nikar si ne želite Krista na svet. Zakaj če pride, gorje vam, ker z bičem ne bi začel v cerkvi, ampak zunaj cerkve in bi zganjal vas v cerkev. O cerkvenem petju »Marijinih devic« pa lepo molčite. Jezi vas le lepo in dostojno petje in pa družba sama, ki vam je hud trn v peti, pa si ga ne upate izdreti. Vsi, ki so na Ustiji poštenega mišljenja, obsojajo vaše laži in klevetanje, v katerih ste junaki.
Z Vrhnike. Preteklo nedeljo smo imeli presvitlega kneza in škofa v svoji sredi. Obilni slavoloki, zastave in cerkev natlačeno polna — vse to je jasno pričalo o spoštovanju, ljubezni in udanosti ljudstva do višjega pastirja. Z veliko pozornostjo smo poslušali cerkveni govor o sodbi in veliki odgovornosti vsakega človeka v javnem življenju. Presvitli opozori posebno na novodobne nevarnosti in poskuse brezverstva, kakor so svobodna šola in prosti zakon. Konča s svetim pozivom na vsacega krščanskega gospodarja, da se pridno poslužuje volilne pravice, kar je dolžan v vesti. — Najbolj se je pa osmešil predsednik krajnega šolskega sveta — notar. Ne vemo, ali po brez-skrbnosti in porednosti ali nagajivosti ni poskrbel, da bi se škofovega sprejema udeležila tudi šolska mladina. Na vsak način vedi predsednik, da se je s tem ljudstvu globoko zameril in stariši obsojajo takega predsednika. Kdor jc liberalen in svobodoljuben, bodi povsod. Ob Grudnovem pokopu se je izpustila ponav-Ijalna šola in otroci so se vabili k pogrebu. Nc vemo, zakaj! Seveda jih stariši niso pustili. Zakaj se pa prezira knez in škof, katerega ljubijo iu spoštujejo stariši in otroci! — Skratka bodi povedano: Proti ljudski volji ne bo vladal nihče, tisti časi so minuli, posebno pa tak ne, ki živi od ljudskih grošov.
n V Podragi je umrl 23. aprila Gu
stav Koller, oče ondolnega g. župnika in bivši čevljarski mojster v Ljubljani. Umrl je za pljučnico. Pokopali so ga dnč 26. aprila, imel je jako lep pogreb. Pokopal ga je župnik šentviški v spremstvu štirih gospodov duhovnikov-sosedov. Pevci izobraževalnega društva so mu zapeli v slovo dve žalu-stinki. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina z zastavo in gospodom učiteljem. Tudi ljudstvo je s svojo obilno udeležbo pokazalo, da je čislalo pokojnika, ki je bil v resnici blaga duša. Lahka mu žemljica 1 Žalujočim ostalim pa kličemo: Ne žalujte preveč, saj križ nam sveti govori, da vidimo zopet se nad zvezdami.
n Nosan — zopetni častni občan. Na gospoda sodnega svetnika v zadnjem času časti kar dežujejo. Ako pojde tako dalje, se opravičeno bojimo, da zmanjka gospodu svelniku prostora na stenah stanovanja za častne diplome. Ni še dolgo, odkar je počastila Planina gospoda svetnika s častnim občanstvom, pa je že počil glas, da je na cvetno nedeljo storila isto občina v Podkraju in sicer soglasno, ako izvzamemo nehvaležne ..klerikalne" glasove. O kakih posebnih zaslugah g. Nosana za Podkraj nam ..klerikalcem" ni nič znanega — liberalci seveda imajo v tem oziru bi-slrejše oči —, ako niso morda to zasluge, da so g. Nosan že par Podkrajcev ..zašili". Morda bo zdaj kaj drugače in bodo gospod svetnik kot častni občan postopali v prihodnje malo bolj milostno. Oosp. Nosan so velik in visok gospod, zato pa ni čuda, da vidijo njih zasluge zlasti občine, ki so na visokem, in Planina in Podkraj sta brez dvoma na „ visoke m". Pripomnimo, da je g. Nosan že peti častni občan podkrajski. Kdor hoče biti šesti, naj se oglasi.
n Divjo mačko H kil težko je vjel v past župnik Colski v Sanaboru. Zver je krasen eksemplar. Sanaborske kokoši so zelo vesele njene smrti. Cele tri dni so bile v smrlnem strahu pred njo in marsikatera izmed njih je morala biti hočeš nočeš za južno požrešni mačji zveri. No, zdaj bodo pa lahko zopet brez skibi kokodakale.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Shod dr. Žitnika v Št. Petru
na belo nedeljo se je vrlo dobro obnesel. Vkljub zelo slabemu vremenu zbralo se je v posojilnični hiši do 300 ljudi „Narodov" dopisnik jih je naštel ravno 155; v tacili pribožnostih pa liberalci, kakor je vobče znano, samo na eno oko gledajo in navadno se za polovico zlažejo — torej zborovalcev je bilo brez skrbi do 300. Poročal je g. Žit-nik o delovanju v državnem in deželnem zboru posebno glede volilne reforme. Slednjič je povedal tudi kaj se je posebej za naš okraj storilo tako na Dunaju, kakor v Ljubljani. Poročilo ji pokazalo, da imamo za svojega državnega poslanca moža, na katerega smo lahko ponosni, ki se ne boji dela, ki žrtvuje vse moči le v korisl ljudstva. Ob sklepu je predlagal g. kurat Abram, da se izreče g dr. Žitniku in njegovim tova rišem, poslancem Slovenske ljudske stranke, zahvala, za njihov odločni nastop za pravico in korist slovenskega naroda in pozval, da se naj oglasi oni, ki s poročilom oziroma delovanjem naših poslancev ni zadovoljen. Enako je pozval ludi g. drž. poslanec vsakega, da naj pove svoje mnenje in slednjič je še predsednik zborovanja mnogo-zaslužni g. župan Frančišek Margon dovolil prosto besedo. Toda k besedi se ne oglasi nihče, pačznamenje, da je bilo vse zadovoljno. Shod se je vršil v najlepšem redu.
Iz Brezovice 27. aprila. Te skrom ne vrstice posvetimo Jakobu Sojer iz Notranjski Goric, možu stare korenine, plemenitega značaja, ki gaje nemila smrt nenadno dne 23. t m. odtrgala ugledni Savinčevi družini. Zadnji čas je bil izvoljen občinskim odbornikom, a je tudi že poprej kot obč. svetovalec marsikomu z dobrim svetom koristil. Vnet za prospeh zadružnega gospodarstva bil je voljen v nadzorstvo brezovške mlekarne. V dolgi dobi skozi 40 let se je mož kot cerkveni ključar mnogo zaslug stekel za povzdigo hiše božje.
Svetila mu večna luč!
n Vinski ssmenj spojen z vinsko pokušnjo se bo vršil dne 6. maja ob 3 uri popoldne v plesni dvorani Postojnske jame z namenom, da se povzdigne vinska kupčija s kranjskimi vini, ter da tudi širši krogi spoznajo kranjska vina glede njihove do brote. Razstavljenih bo več sto raznih vinskih vzorcev, med temi tudi najfinejša namizna
in buteljska stara in nova vipavska vina. Jama bo slavnostno razvetljena. Med prireditvijo bo svirala godba ter nastopijo tudi postojnski pevski zbori. Priredba se bo vršila po naslednjem sporedu: 1.) Ob polu 4. uri otvoritveni pozdrav po c kr. okrajnem glavarju gosp. Štefanu Lapajnetu; 2) Strokovni nagovor deželnega vinarskega komisarja v Ljubljani gosp. Fr. Gombača; 3.) Godba; 4.) Petje; 5). Prosta zabava. Da se omogoči čimvečja udeležba, seje določila vstopnina le na 50 vin. za osebo. Naj torej te vsestransko ugodne prilike nihče, zlasti gg. gostilničarji in vinotržci, ne zamudi in naj vsakdo še svoje znance privabi s seboj. Prihod tržaškega poštnega vlaka v Postojno ob 1 uri popoldne — odhod proti Trstu ob 7 uri 15 min. zvečer. Prihod dunajskega poštnega vlaka v Postojno ob 3. uri popoldne — odhod proti Dunaju ob 9 uri 39 min. zvečer — odnosno 10 uri 30 min, zaključak po šestih.
n Beladono baje devajo v vino nekateri vipavski gostilničarji. Ni čuda, da postajajo pijanci kar divji, ko so se napili takega strupa. Kaj mora vse prenesti želodec, ako ga polnijo liberalni brezvestneži I Kaj ne, lepa liberalna > krščanska ljubezen I ln kdo naj to prepreči ? Ej, varihi ljudskega blagra, kje ste ?
Štajerske novice.
š V Celju je zborovalo društvo »Naprej«. Dr. Hrašovec je poročal o volivni reformi ter zahteval še dva poslanca za štajerske Slovence. Vršil se je potem razgovor, kdo bo naslednik Zičkarjev za državni zbor. Kot kandi-datje-so se oglasili: dr. Anton Korošec, dr. P o v a 1 e j in g. P u k 1 z Dunaja. Prišlo ni do uikakega sporazumljenja. Sklenilo se je sklicati shod zaupnikov in tu razglasiti kandidata. Največ upanja ima g. dr. Anton Korošec, zanj se ogreva velika večina volilcev. Dr. Korošec je nastopil že mnogokrat kot govornik na raznih shodih, on najbolje pozna potrebe slovenskega kmeta in delavca. Zato smo prepričani, da bodo njega razglasili kot edinega kandidata. Do sedaj so se že razna društva izrekla zanj.
š V Savo je skočil dne 25. pr. m. Franc ti a u p t m a n pri Trbovljah. Revežu se je že dalj Časa mešalo.
š Huda toča se je vsula na belo nedeljo popoldne nad Sv. Lovrencem na Dravskem 1'oliu ter klestila od tam čez Ptuj proti Slovenskim Goricam. Občutno škodo je napravila sadnemu drevju in vsajeni semenski repi.
š Pomiloščenje dr. Brumna. Obsojen je l>il dr. Brumen radi žaljenja časti na štiritedenski zajx>r. Ta kazen je bila sedaj spremenjena v denarno globo.
š V Gradcu je umrl preč. g. Al. S v e r, dušni pastir na c. kr. moški kaznilnici v Mariboru. Naj počiva v miru!
š Dirkarsko društvo v Ljutomeru bo priredilo 13. majnika spomladansko konjsko dirko.
š Nagla smrt. Dva dragonca sta našla v Mariboru na tleh mrtvega tesarja Iv. Ra-kuša. Bil je član požarne brambe in kot tak hitel na pogorišče v Sp. Radvino peš, ker je
bil voz zamudil. Ker je imel srčno hibo, ga je vsled nagle hoje zadela kap.
š Razglas. V postaji Poličane (občina Pekel) bode vsako leto 6 velikih živinskih sejmov in sicer: dne 16. marca, 2. maja, 21. junija, 5. julija, 19. avgusta, 6. novembra. — Prvi se bo vršil dne 2. maja 1906. Za kupce je po-skbljeno; tudi pridejo kupci, kateri kupijo več volov skupaj. Stanenine ni treba plačati, zato naj vsak oazi, kdor hoče svojo živino dobro prodati, prižene isto na sejni pri Poličanskem kolodvoru (občina Pekel). Prostor za živinske sejme se nahaja tik kolodvora. Občinski urad v Pekel. Zeleznična postaja Poličane.
š Novaštifta pri Gornjemgradu. Na belo nedeljo se je v milih besedah od nas poslovil preč. g. župnik Franc Puntnar, odhajajoč v stalni pokoj. Nismo še imeli župnika, ki bi užival toliko spoštovanje in zaupanje ljudstva. Zaslužil pa je to v polni meri. V teku 18 let, kar je med nami služboval, nabral si je neprecenljivih zaslug na cerkvenem in šolskem polju. Posebno pa kažejo in bodo kazale še daljnim zanamcem vse prenovljene cerkve o irožrtvovalnosti g. župnika. Vzbudil je k novemu življenju slovečo, a poprej precej opuščeno božjo pot v Novištifti. Pa tudi farani so se s hvaležnostjo spominjali zaslug gospoda župnika. Občinski zastop ga je pa že prej radi mnogih zaslug izvolil za častnega člana. Hog vas živi mnoga leta!
š Naš kandidat v V. kuriji je gospod dr. Anton Korošec v Mariboru. Zakaj ? Ker ga hočemo imeti za poslanca. Njegove odlične zmožnosti ga dovolj usposabljajo za ta važni posel. Celi volilni okoliš poz na najbolje, ker ga je že neštetokrat prepotoval, ko je bil klican na razne kraje kot govornik. Ni ga rodoljuba na juž. Štajerskem
v	zadnjih letih, ki bi na tolikih shodih nastopil kot govornik, kakor dr. Korošec. Skoraj v vsakem kraju je že govoril, vsikdar je prošnjam rad ustregel. Velike so njegove zasluge kot dolgoletnega urednika „Slov. Gospodarja" za napredek slov. stvari na južnem Štajerskem. Kot govornik in po „N a-š e m Dom u" je največ storil za napredek naših bralnih društev in za nadepolno mladinsko gibanje na juž. Štajerskem, po „Našem Domu" je ravno on vzbudil to krasno gibanje. Mlade n iška organizacija na juž. štajerskem mu je kot v z b u d i t e I j u in najvstrajnejšemu podpiratelju največjo hvalo dolžna. Ves čas svojega delovanja sodeluje tudi pri delavskih društvih in pozna izvrstno naše socialno gibanje. Za kmečki stan se je kot kmečki sin vedno prav posebno zanimal in ga budil k zavesti in k napredku. Razven tega stoji odločno na katoliškem in narodnem stališču, ki je edino mogoče in pravo za ljudskega poslanca. Sam je izjavil, da hoče složno z R o b i č e m in dr Plojem delovati, ako bo izvoljen. Boljšega kandidata od njega ne najdemo, zato bomo volili vsi kot en mož g. dr. Korošca. Kmetje, delavci, rodoljubi, zlasti
vi	m I a d e n i č i - v o 1 i I c i , ki pač predobro poznate dr. K o r o š c a kot svojega najboljšega prijatelja, na delo vsepovsod, da bo 29. maja izvoljen za našega poslanca!' — V imenu organiziranih južno-štajerskih m I a d e n i č e v : Fr. S a I. G o m i I š e k , kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah,
Primorske novice.
p Presvitli cesar pride k otvoritvi bohinjske železnice in potem v Trst, kjer se bo ukrcal na ladijo, da bo navzoč pri velikih mornariških vajah na Jadranskem morju.
p V Opatiji so slovesno pretečeni teden položili temelj novi katoliški cerkvi.
p Iz Gorice nam pišejo: Lastnik liberalne »Soče« Gabršček, ki meni, da je največji narodnjak, je odprl v hiši slovenskega trgovskega društva botego, in ker se gre tukaj za njegov žep, je pozabil na vso narodnost in dal napraviti napis nad botego v nemškem in laškem jeziku. l aki ljudje, kot Gabršček imajo narodnost samo na jeziku, a so pripravljeni jo zapar soldov prodati. In Gabršček hoče biti voditelj goriških Slovencev!
p Iz Trsta vam imamo poročati vedno več slabega nego dobrega. Pretečeni teden jc zabodel neki Gojtan svojega brata, s katerim se je spri na trgu. — Kadi neozdravljive bolezni se je ustrelil 201etni kurjač Bruno R i n a 1 d i. Na smrt na vešalih sta bila obsojena v Trstu črevljar Ivan T u 1 in 241etni Anton Vitez iz Doline, ker sta nekega Andreja Prašeljna vrgla v jarek in ga tiščala za vrat, da se je zadušil.
p Nad 200 delavskih družin, ki so si služile kruh v arzenalu v P u 1 j u, se je preselilo v Ameriko. Zadnji čas vedno bolj odpovedujejo delavci službe in odhajajo čez morje.
p Javni shodi v Istri. Na belo nedeljo so se vršili v Istri shodi v Kastvu, Veprincu v lovranški občini in v Moščenicah. Povsod so se sprejele resolucije za splošno, enako in tajno volilno pravico.
p V Tržiču na Goriškem se je ubila mala Marija Lončar. Sestri Mariji, ki je nosila otroka v naročju, je na stopnicah spodrsnilo, otrok je padel po stopnjicah in se pobil do smrti.
p Goriškim Lahom hoče vlada ugoditi in zato jim obljublja še enega poslanca, kar bi bilo pa jako krivično. Lahi bi imeli na 30.000 enega in Slovenci na 40.000. To je dvojna mera.
Koroške novice.
k Samoumor. Pred par tedni so našli v Preravi pri Beljaku ležati nezavestnega moža. Na potu v bolnišnico jc umrl. Pokazalo se je, da je bil zastrupljen z arzenikoin. Samomorilec je bil bivši gostilničar pri Go-spej Sveti Peter W e b e r. Vzrok samomora pa so bile premoženjske razmere.
p V Celovcu je umrl edini ondotni narodni gostlničar Ferdo C a v š n i k, star 62 let.
k Slovenci v Beljaku so ustanovili podporno društvo »Drava«. Ustanovni zbor se je vršil 29. aprila v beljaški gostilni »Kazino«. Namen društva bo podpirati slovensko šolsko mladino, ki prihaja v Beljak na gimnazijo. Do sedaj je le 10 Slovencev na gimnaziji. A če bo slovenski mladini zagotovljena podpora v nemškem mestu, bo gotovo v večjem številu pohajala v Beljak. Zato bodo rodoljubni Slovenci gotovo z veseljem podpirali to preko-ristno novo društvo.
k Občinske volitve so se vršile v Celovcu ob zelo slabi udeležbi V III. razredu je od 1093 volilcev prišlo volit do 430 volilcev, ki so volili nemške nacijonalce. Socialni demokrat Press i en je dobil 142 glasov in ostal v manjšini-
k Iz materinih rok padel in se ubil. V Beljaku je padel iz tretjega nadstropja iz okna na ulico otrek Antona Mikulana Mati ga je
pestovala pri oknu, a dete se ji je stegnilo tako naglo iz naročja, da ga ni mogla obdržati.
'Otrok je padel z glavo na tlak in se takoj ubil.
k Birmovanje v celovški škofiji bo dne 26. v Kapli ob Dravi, 28. v Porečah na Qori, 29. v Žihpoljah in 30. v Timenici.
k V Globasnici je priredilo ondotno katol. izobraževalno društvo predavanje dne 29. aprila. Predaval je č. g. župnik Pšenic-n i k o zvezdoslovju.
Drobtine,
Kitajski Salomon. Neki kitajski mandarin je imel razsoditi o sledečem dogodku: Na bregu reke je stal hlapec ter čakal, da ga kdo prenese preko vode. K reki je prišel trgovec, vračajoč se s semnja, kjer je prodal olje. Ponudil se je hlapcu, da ga prenese čez vodo, ako mu hlapec drži med tem torbo. Hlapec je vzel torbo, v kateri je bil slišati žvenket denarja. Ko je trgovec na drugi strani posadil slepca z ramen na tla, mu ta ni hotel vrniti torbe, temveč se je začel na ves glas dreti. Prihiteli so ljudje ter zgrabili trgovca kot navideznega roparja. Pred mandarinom je slepec tudi trdil, da mu je obtoženi hotel vzeti torbo z denarjem, dočim je trgovec kričal, da slepec laže, ker je torba njegova. Občinstvo je bilo seveda na strani reveža slepca. Mandarin je velel prinesti posodo čiste vode, v katero je vrgel denar iz torbe ter ga nekaj časa s palico mešal. Potem je vodo pregledal ter izreke! sodbo: »Denar je trgovčev, lažnjiveinu slepcu pa jih naštejte 50 z batino!« Ljudstvo se je čudilo, a mandarin ga je poučil: Le poglejte, kako plavajo po vodi mastni kolobarji. Denar je trgovčev, ker si ga je zaslužil pri prodajanji olja.
Upllvni angleški katoličani so izdelali že načrt za novo katoliško socijalno stranko na Angleškem. Načrt obsega sledeče točke: 1. Organizacija vseh katoličanov v medsebojno korist; 2. odprava stanovskih razlik med katoličani; 3. agitacija za obstoječe katoliške delavske organizacije; 4. boj proti poizkusom prisiliti katoliške delavce, da pristopajo proti-katoličanskim zvezam; 5. nameščenje neodvisnih strokovnih uradnikov; 6. ustanovitev ljudskih pisaren za katoličane in gospodarske katoliške zveze.
Iz Pariza poročajo, da se razširjajo zelo vznemirljiva poročila o 1. majniku. Boje se pouličnih bojev in splošne stavke. Družine se že preskrbujejo z živili. Mnogo oseb jc zapustilo Pariz. Neki list trdi, da je svetoval policijski nadzornik trgovcem, naj zapro dne 1. majnika trgovine. A ta vest se je zanikala. Policija v Parizu strogo nadzoruje delavstvo. Republikanska garda, ki je posredovala med stavko poštnih uslužbencev, zopet posluje in straži tiskarne in trgovine z dragimi kameni.
V	Levinu je bila vržena dne 23. aprila zvečer z žreblji napolnjena bomba na neko vojaško stotnijo. Ranjenih je bilo več častnikov in vojakov.
Iz Rusije prihajajo še vedno večkrat razburljive vesti. Tako se poroča, da je bila na poveljnika kališkega polka vržena bomba, ki jo je vjel v roke in si tako rešil svoje življenje.
V	Bjalstoku je bila sredi mesta vržena bomba v neko prodajalnico. Napadalec je ušel. Na nekega ruskega kneza jc bila na cesti vržena bomba, ki jc ranila dva spremljajoča plemiča. Napadalci so pobegnili.
V Srbiji so dobili novo ministrstvo. Ministrski predsednik je Pasič. Pričakovati je od novega ministrstva mnogo dobrega.
lo smeh m Mi tns.
i.
Poznaš me, predragi: ima me čebela in če izgubi me, ne bo več živela. Če črko Se eno pa zraven pridaš, na gozdnem drevesu me lahko spoznaš. Sedaj pa dve črki se zraven pristavi, pa sam me imel boš; kako sc mi pravi!
II.
Šest črk ima beseda, šest črk in zloga dva. Če prvi zlog- pogodiš, ki črke tri ima, dobil boš mesto češko. Zlog drugi ima črke tri. To reka je francoska, povej, kako se ji veli 1 Če pa besedo celo povedati želiš, z njo mesto v Palestini mi lzpregovoriš.
Rešitev besednih ugank v 15. štev.: I. Oko-lice. II. Kolo-voz.
Nagrado jc dobil: Jože Žagar v Stari Loki 39.

Kdor ljukt kakao ln iokolado, temu b«xtl prlporoAoo i
Ivana H^fto
Kandol-
U Ima najmanj talit« t mM, Je torej najtaie prebaven, B* provaro&a nikoli aaprtoati in jo eo i " " ion okneu isredno pooeni.

Prijt.n iamo a imenom tfa> Hoff
(a ■ levjo varstveno anamkn
Zavoji po '/4 kg 90 vinarjev a » '/« » 60 » Dobiva se porsoi.
V
Fr. Čuden
urar In trgovec na drobno In debelo v
00
00
Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union". Najnižje cene.
'i Lepi novi ceniki na <t zahtevo tudi poštnine
\	prOSlO. 597 i
Prihodnja številka »DOMOLJUBA« Izide dnč 10. maja 1906.
Odlikovanje. Dobrozna i urar Maks Biihnel na Dunaju, IV Margarethenst asse 38 ie bil na veliki pomladni razstavi 19j6 na Dunaju odlikovan s 1. ceno, častnim križcem in vel. zlato svetinjo.
Loterijske srečke.
Dunaj, 21 aprila	40	1.	90	83	6o
Oradec, 21. aprila	82	19	71	18	73
Trst, 28. aprila	66	64	26	63	24
Line, 28 aprila	17	20	45 52	68
Pozor, Amerikanci
m vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo moških in ženskih
IKS* Ugotovljenih oblek
domačega Izdelka. — Velika zaloga obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kufrov), robcev, šerp, solnčnikov, slamnikov itd. po zelo nizki ceni. Trgovina so nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor jo kupil enkrat, pride vedno rad. 736 2 Matej Orehek, trgovec v lastni hiši.
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da „Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
840 4 -3
::Brdzay Francauo žganje::
lajša bolečine pri trganju III.	in revmi. 781 5-1
::EaudeCoIo$ne deBrdzay::
ideal vseh toaletnih sredstev. mmmmm Dobi 86 pOVSOd. mmmm
.Amerika'
C. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna u
Ameriko
' o Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
26-8 (na dvorišču.) i is i)
„JI m • r I k a".
KAVINA PRIMES
zajamčeno pristna cikorija.

3
Izdeluje
Prva jugoslovanska tovarna
za kauine surogate, figovo in sladno kavo
v
LJubljani.
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
Ver se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razTije ▼ zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obrezo. To vzdrzi^je rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
—— Razpošilja se vsak dan. — 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3 16 se pošljejo 4 pufiice, ali K 4 60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrske monarhije. Val deli embalaže lma|o takonlto deponovano varstveno mamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; ogel Nerudove ul. 203.
orali
*
M (drevesi1, I stis-L kalnico za sadje
a® z železnim vijakom in f 0 še dobro ohranjenih panjev proda po nizki ceni Janez Sajevic,
Staravas p. Postojni.
986 1—1
w/m'//mm.
Pomagajo hitro In zanesljivo za kašelj, hrl pavost in zaslezenje
Izvrstne slasti ter bre7 slabega vpliva na tek
Kartoni po I K ■ ■ ■ in 2 K ■ . .
Poizkusni karton 50 vinar.
gftfofflsstunmi FalMskrtat
[SCHLEIMLOSENDP
1996 24 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
Pred. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
tžf mozaične plošče "£S
iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 mImam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkv.1 — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miline kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za ckna itd. *
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 1-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na PeSati, pošta Dol (Lusttal).
Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo.
L. Luser-iev obliž za turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Olavna zaloga:
L. Scliwenk-a lekarna, DunaJ-Meldllng
Zahte-I uoar • obliž za turiste vajte LUMJr-jeV K 1-20
Dobiva se v vseh lekarnah. 20-3
Za nagluhe
je P lo bne r jevnovo-zbo'jšani slušni bobnič neobhodno potreben. iHatentovanv vseh kulturnih državah) Z velikim uspe-.	h°m so rabi, ako Sumi
ffifjfc ■	po ušesih in pri ner
laj^^jNo-^^^ voznem bolenju .J^^mm	u i e s. Kdor ni po-
polno gluh, dospe na ta način do popolnega sluha Neporušliiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvainic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se poš\je denar naprej ali povzame. 1 k?mad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s spričali zastonj. 979 1 -1
C. POEHLIMANN,
Wilhelmstrass6-10, Monakovo (Miinchen) W. 44.
Moja soproga jc 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča jo pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikanje ure. Potrudil so bom vedno najtopleje priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal' na željo rad vsakomur I pojasnila.	Ulm. O. K.
?
JOSIP POLAK
bivši knjigovodja Fr. Čudna
Ljubljana, Sv. Petra cesta
poleg „HOTEL LLOYD".
S
TRGOVINA Špecerijskega blaga in špirita na debelo in drobno.
Založena popolnoma s svežim blagom 9^7 D pod nizkimi cenami.	12—1
S
Eksport domačega brinjevca, HruSovca in jagodovoa.
S
r
I
Podpisani slav. občinstvu uljudno javi, da bode ordiniral vsako soboto
v SRofjUoRi
V stanovanju gospoda dr. Zakrajiieka ga Eobobolne,
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih gob in celih gobovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis, 234 D 26-9 gobogdravnik v Ljubljani.
1
I
l
Prava Roskopf Patent gld. 3 50,
gld.
3-50.
Tvrdka Roskopf Frer v Švici mi je naročila, naj
prodajam njene prave Roskopf patent anker uremontoir re s sidro, ki je stala doslej še enkrat toliko, za ceno gl. 3'50. Raz-prodajalci pri 5. kom. pri 10. komadih 10 •/„ popusta. Ta prodaja traja le kratko dobo, dokler je kaj zaloge in ima namen, cenjenim odjemalcem pokazati razloček med pravo Roskopf-patent in ta-kozvano „slstem Roskopf-uro". Prava Roskopf-patent-ura gre 36 ur, ima s stekl. pokr. kolesje s sidro, teče v rubinih in služi lahko 25—30 let; nasprotno poslane „gistem Roskopf ura" nerabna po nekaj letih. Vsaka prava Roskopf-patent ura Ima plombo, pism. jamstvo s tvrdko „Roskopf Frer* v Chause de FOnds (Švica) v zadnjem plašču na 3 leta. Ako ura ne ugaja, se zavežem, da tekom 30 dni vrnem celo svoto. Pošilja proti povzetju glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko	102 D 11 Dunaj IV.,
Margarethenatraaae 38. Zahtevajte rm.onj la franko moj rellkl cenik 1 ud 1000 illkaml o Tccli Tratah ur, zlatnine In arebrnine.
Maks BShnel,
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
10 b ?ež sa Rahljanje,
flERB*BWV-l«v
podfosfornoklsll
apneni=železni sirup.
Ta pred 36 leti vpoDanl, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
j« sles odstranjujoče in kašelj pomirjajoč« sredstvo. Ker Ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in poBpeSnje redltev. To za trorjenje krvi tako važno lelezo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno Je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje konti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herbabnfjevega »pnenega taleznega slrnpa K 2-50, po poŠti 1 - -	'	2307 D 14—10
Svarilo!
anakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tostornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnyJeT upnenoteleznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven sto)eča, oblastveno vknjižona varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-12
Idlao fidelov&nje Id glavni raipošlljiur Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit" Wicn, Vlit Kaiscratraaac 73-79. Zaloga ukora v v teh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: M. Mardetschliiger, I. Mayr,
G.	Plccoll, O. pl. Trnk6czy; B e 11 a k: L. Ass-mann, Jobst & Schneidor; B rež e: G.Els&sser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P.Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichlor, V. Hauser & R. pl. Hillinger,
h.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; So vodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Siegl: Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg. P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovoc:
I.	Jobst; Volšperk: I. Huth.
Ceno Caiko posteljni perje
it« K13 —, biTtga, |aka mebkega, iknbl|eneca K 18 - ; kron 3« -inclnabtltfa, mehkega, aknb lltntga K 30'-; kr*o 34'—. P« tilja ■< franko pr otl povi«t|« Tndl at zamenja ali naea| viami proti povrnitvi poitnlb atrotksi
VeiediktSaohsel, Libei IBi
D. Piten oa Čeikem
606 11
20.000 m etrov
ostankov najfinejšega irskega, j rumburškega blaga in šifona ( Ia. kakovosti, i0—20 m dolgi, se j oddajo meter po 19 kr. 967 1-1
12.000 metrov
ostankov blaga za posteljnino in barvane tkanine, i2—30 m dol-g-h Ia. kakovost, se prodajajo po 16 kr meter. Po povzetju vsaj 40-45 metrov. Za neprimerno brez ovire denar nazaj.
s. ste I N, Nachod,
predilnica. (Češko).
Vajenca
za pekovsko obrt, ki ima
za to obrt veselje, sprejme
Josip BrtŠtOlC,
pekovski mojster,
Mojstrana, Gorenjsko.
851 3-
Prof. Williama
pristna ameriška lasna barva
Neprecenljivo čudovito sredstvo, ki lasem in bradi d(i zopet za vedno nazaj prirodno barvo, tako da človek pozabi, da je bil kedaj siv. Pristna ameriška lasna voda AXA za stalno pobarva osivele ali obledele, ali rdeče lase ali brado svetlo, svetiorjavo, rjavo ali črno.
Pristna ameriška lasna bana AXA je dobra za lase in za brado. Je zajamčeno popolnoma neškodljiva. Najpreprostejše ravnanje. Ponesrečiti se ne more nič. Posp.šuje rast las. Podeli lasem lep svilnat blesk. Ne umaže in ne zamasti, ter ne pobarva koze. Ostane neiz-premenjena, nobeno umivanje ne more odstraniti prirodne barve. Obstoji iz tekočine brez kakršnekoli škodljive prmesi.
Barvanje z ameriško barvo AXA daleč prekaša vsa druga bar anja zaradi preprostosti, zanesljivosti, stanovitnosti, neškodljivosti in cenenosti. Na tisoče na-dušenih priznanj. — Steklenica stane K 5 50, Stelleni.-e K 14'—, f> steklenic K 24' — .
Po povzetju ali če sc pošlje denar naprej razpoš l)a evropska glavna zaloga
00 Rivera - Parfumerie 00
Dunaj, I., Kohlmarkt I. 711 3
»Katoliško Tiskarno"
priporoča
kuverte s firmo ln trgovske račune.
Posestvo
<>bsloje'c iz hi&e in gospodarskega poslopja v prav dobrem stanju, blizu župne cerkve, z velikim, zasajenim vrtom poleg dalje iz 3 gozdov, I seči in njiv za 17 mernikov posetve, sc proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji — Vel pove lastnik Ign. Kleindienst v Mošnjah, p. Radoljica.	960 D 3-1
iaaimauuaiiiiumiaižaauiuiuaaiaiiuamuuiai
p
o
N O
a.
I
Najcenejša in najhitrejša vožnja U Ameriko Je s pomiki „Severnonemške$a Lloyda" ^
»ItaNJork
s cesar k mi brzopatniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der hm Grosse. —mm
mm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. w
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1912D 12-8
Edvard Taočar-jll, v Kolodvorskih ulicah it. 35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Ti&lerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Califorma, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in \Vashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galvesto.i. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
r|
*************
*
aac
cfllesa ne primanjkuje
ved odkar se lahko znatno hranimo z močnatimi jedili, ne da bi to ovirala težka
prebava. Pripravljajo se zdaj enostavno z
(Beres-jedilno mastjo
(iz najfinejšiR Ro/tos-oreRov)
SI *
s tem postanejo izredno lahko prebavna, za zadostno množino beljakovine sc pa	jg
H	poskrbi z dodatkom mleka in jajee.	1321 b 5-1	*
* *
|M|ltftfgMMIiMMMtfBMWMiiI1WtfIwwwlwwwgtftfiilwWMtfIwyWMMž
Cenjene naročnike opetovano opozarjamo, da bomo koncem tega meseca ustavili list vsem, ki nam še niso dosedaj poslali naročnine.
pristen je Thierryjev balzam 52—18
Postavno varovano. Vsako ponare|an|c In ponatlskovanje kaznivo.
Edino
2630 D
le z »leno znamko .redovnica'. Btaroalavno neprekustto
firoli alabemu prebavljanja, krčem v ie-odcu, koliki, katara, pranim boleznim,
Intlcencl Itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnallh steklenic ali ena velika specialna ateklenlca s patent, zamaikom K 5 — franko. TM*rryf»vo eont(foUjtko mamilo, povod mano kol non plut ultra
proll vsem ie tako starim ranam, vnetjem, ranltvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3-60 se polije le proti povzetju aH denar naprej.
Lekarnar A. Thiirry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broiura s tisoči originalnih zahvalnih pisem jrratls In Iranko V mlofri v skoro vseh večllh lekarnah In medlclnalnih drogerllah
Val, ki nameravate omislili si
šivalni stroj ali kolo
Firoslte se uljudno, da naročite najnovejši brezplačni n poitnlne prosti cenik, ki obsega največjo izbero čudovito cenega in najboljše ti« blaga, pri
Lorenou Rebolj,
zaloga Šivalnih strojev In Kotei v KRANJU.
483 D 26—4
Velika saloga
vsakovrstne opeke "£»
(falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri F. Pečniku v Domžalah. Ppstrežba točna, cene nizke.	. 712 6
Mizarske pomočnike
sprejme v stalno delo J. Mihelič, mizarski
mojster v Bovcu, Goriško.	977 3—2 -- <
o Cunard Line. o
Najprlmernejia, najcenejia in dobra voinja Iz
Ljubljane v Ameriko.
te In ostane preko Trsta z brzoparnlkl prve angleike paro-irodne druibe „Cunard Line" to je gotovo In se ne da vtajltl. Veliki moderno opravljeni snažni parnlki te druibe odhajalo Iz Trsta vsake 14 dni. Pouk In vozne liste da|e oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženl uradnik državnih železnic In hllnl posestnik v Ljubljani SlornlSkor. ulice it. 26, blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor iell več po|asnlla, naj tu
Filsmeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih n cnsUh al kdo ne čaka In tudi na druge silne načine nihče
Sirolin
Povečajo elasl do Jedi lo leio telesa, odstranjuje kaielj, lama-tavanje gnoja, nočno potenje.
2209 D 44-22
JL: Priporočajo vsak dan pri
pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci
mnogoštevilni profesor)! In zdravniki-
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek .Koche".
F. Hoffmaon — La Roche & Co.,
Baaol (Švica).
Coblva io a zdravniikim recepto« po 4 K steklenica-
Kafielj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
o tuberkuloze! o

m

)
>
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba iem večjega truda, da se "je premaga in v to svrho služi na angi. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 D 40-10
Halapi-jev
o TUBERIN o
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljirje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obranili, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl. za K 5'-.
Glavaa aaloga za Avstro-Ogrsko:
Lekor. ,prl apostolu'sr*
»Triglav'
je najbolj zdrav izmed vseh likčrjev.
Pravi in pristni Triglav
izdeluje edlnole J. KLAUER, Ljubljana.

Stanje hranilnih vlog: nad 22 milijonov K.
Rezervni zaklad i nad 76B.OOO K.
estna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
= poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. 1
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta ii kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Posoja se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora'plačevati na leto 6 o/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	786 13-2
pran Juvan
lastnik valjičnega mlina v Srednjih Gameljnih pri Ljubljani
priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstne
fPST moke in otrobov
po najnižjih cenah.	818 6-2
Tovarna za stole
Franceta Švigellna
na Bre^u, p. Borovnica, Kranjsko izdeluje
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2525 D 26 9 zastonj in franko.
flajuečll napredek noue dobe!
Neobhodno potreben v pralnici
je sloviti
Neobhodno potreben v kuhinji
^vfaselr/^
Pristen le s to varstv. znamko.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
Mtilkerbastei 8. 391) 24-16
A. Šarafton u Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajno apno in reč.ilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26-5

Dober zaslužek!
Trajno službo ali postranski dohodek, tudi nameščenje kot potniki ali glavni zastopniki morejo dobiti v vseh večjih krajih zaupanja vredne osebe, ki morejo sprejemati življenjska ter ljudska zavarovanja in zavarovanja za otroške dote za nižje-avstrijsko deželno zavarovalnico za življenje in rente, Dunaj I. LSvelstrasse 16, ki jo je ustanovil visoki n. avstr. deželni zbor. Pisma naj se pošiljajo naravnost vodstvu zavoda. 782 4-4
ynixiiiixiiiizzxix]rzzzauuuzzzi*
LJubljana Josip Kordizi JfK- 3 |
B
Ljubljana Tacim lfnnJSn Ljubljana
Pred Škofijo 3 W Ual|l liVI UM Pred Škofijo 3
priporoča
= svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen zzizzz
kakor: črne domače, lucerne ln rude če detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnlce, mešane ^ za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, Jesenska repa, vse vrste so-late, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah.
Po&tnim potom izvrfiujejo se naročila točno in solidno.	167 26—14
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: »Katoliška Tiskarna«.