Leto LXXL, št. 205 a LJubljana, sreda 14* septembra 19 jr Cena Din i.— SLOfENSKI ti Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — fnaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji lnaerati petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >SlovenskJ Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UP&AVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljevm unča štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81-25 In 81-28 Podruiniee: MARIBOR, Grajski trg »t. T — NOVO MESTO, LJublj telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva nttca 1, reiefon st. 60; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. hranfmica t Ljubljani at. SOJBl . ..fvMMBi **!jmtm*»4 tr: Kritični časi za evropski i _ še vedno obstoja upanje za ohranitev miru Po vse] češkoslovaški republiki vzpostavljen mir in red češkoslovaška vlada je odklonila ultimat sudetsko-nemške nega stanja, pripravljena pa je za nadaljnja pogajanja, če red in mir v sudetskih pokrajinah , ki je zahtevala ukinitev obsed-Henlein odgovornost za javni Praga, 14. septembra, br. Spričo organiziranih nemirov, ki so jih neposredno po govoru nemškega kancelarja Hitlerja izzvali Nemci v sudetskih pokvnjinan, je bila češkoslovaška vlada prisiljena seči po radikalnih ukrepih, da zagotovi red in mir v državi. Ker vsi opomini niso nič zalegii in ker so predstavniki sudetsko-nemške stranke še sami hujskali prebivalstvo k upora proti državnim oblastem, j« češkoslovaška vlada včeraj opoldne proglasila obsedno stanje v vseh pokrajinah, kjer sta bila ogrožena javni red in mir. Opoldne je bilo proglašeno obsedno stanje v petih okrajih, popoldne v nadaljnjih treh in zvečer še v dveh okrajih, tako da je ta izredni ukrep uveljavljen že v desetih sudetsko-nemških okrajih, zlasti ob severno-zapad-ni meji. V vseh teh pokrajinah je uveden preki sod. Presenečeni Nemci Ta energični ukrep vlade je naletel na popolno odobravanje vseh državljanov, ki hočejo red in mir. Silno pa je presenetil Nemce, ki po grožnjah, katere je naslovil na Češkoslovaško kancelar Hitler niso pričakovali, da bo vlada posegla po tako radikalnih ukrepih, marveč so računali s tem, da bo Praga izgubila živce in da bo potem odprta prosta pot za uresničenje nemških ciljev. Henlein, ki se je včeraj opoldne vrnil iz Nurnberga, je za opoldne sklical posvetovanje vodstva sudetsko-nemške stranke v Cheb. Posvetovanje je trajalo pozno v noč. Med posvetovanjem je imel Henlein ponovne telefonske razgovore z Berlinom. Ultimat SDP Popoldne ob 5. je odpotoval poslanec dr, Frank z avtomobilom v Prago, kjer je izročil ministrskemu predsedniku dr. Ho-dži ultimativne zahteve sudetsko-nemške stranke. Vodstvo stranke izjavlja, da odklanja vsako odgovornost za nadaljni razvoj, če vlada takoj, najkasneje pa v 6 urah ne prekliče obsednega stanja in tega ne razglasi po radiu. Razen tega je vodstvo stranke zahtevalo, naj se takoj umakne policija in žandarmerija iz vseh sudetsko-nemških pokrajin, vsa oblast za vzdrževanje javnega reda in miru pa izroči županom. Stališče praške vlade Takoj nato se je sestal ministrski svet, ki je zasedal globoko v noč. Bilo je seveda takoj jasno, da vlada teh ultimativnih zahtev sudetsko-nemške stranke ne more sprejeti. Kljub temu pa je hotela praška vlada tudi pri tej priliki pokazati svojo spravijivost in ni nastopila proti odgovornim činiteljem sudetsko-nemške stranke tako, kakor bi imela pravico in kakor bi se to nedvomno zgodilo v Nemčiji, marveč je poslala v Cheb posebnega odposlanca, da obrazloži zastopnikom stranke nevzdržnost njihovega stališča. Obenem je ta odposlanec sporočil vodstvu sudetsko-nemike stranke, da je vlada pripravljena ukiniti vse izjemne ukrepe, Če se odstranijo vzroki, zaradi katerih so bili uvedeni. Vodstvo sudetsko-nemške stranke naj prevzame popolno jamstvo, da se nikjer več ne bo kršil red in mir in da bodo prenehale demonstracije proti državi in državnim oblastem. V nasprotnem primera ostanejo izdani ukrepi brezpogojno v veljavi. V Cheb je odpotoval tudi odposlanec Runcimanove misije, ki je prav tako obrazložil Henleinu nevzdržnost njegovega stališča. Odgovor dr. Hodže poslancu Franku Opolnoči je prišel poslanec Frank k dr. Hodži po odgovor. Dr. Hodža mu je odgovoril, da je vlada razpravljala o postavljenih zahtevah, da pa jih ne more sprejeti. Pripravljena je pogajati se o ukinitvi obsednega stanja, toda tisti, ki se hočejo po tem pogajati z vlado, morajo pač priti v Prago. S tem odgovorom se je poslanec Frank vrnil v Cheb. V vse) državi red in mir Ukrepi, ki jih je izdala vlada, so dosegli svoj namen. Po vsej državi je na mah zavladal red in mir. Avtoriteta državnih oblasti je povsod vzpostavljena in od proglasitve obsednega stanja dalje se ni zgodil niti en incident, tako da preki sod do sedaj ni prišel še nikjer v \ porabo. Vlada Je popolnoma gospodar položaja. Za ugodno znamenje smatrajo tudi dejstvo, da nemški poslanik v Pragi do sedaj v tej zadevi sploh ni interveniral pri praski vladi, čeravno so računali s tem. Upanje na mirno rešitev še ni izginilo Ker se je položaj v sudetskih pokrajinah izboljšal, smatrajo to za zadovoljiv pojav. Tudi lord Runciman si prizadeva, da bi pospešil pogajanja med Henleinom in vlado. V sudetske kraje so odpotovali vsi člani Runcimanove misije. Vašemu dopisniku je bilo danes na merodajnem mestu izjavljeno: Položaj se je popravil in še vedno je upanje, da se bo končalo *v se brez konflikta, ki ga ne želi ne ena ne druga stranka. Vlada pa je slej ko prej trdno odločena, čuvati avtoriteto države z vsemi sredstvi! Nočna seja vlade PRAGA, 14. septembra, e. Seja vlade je trajala do 23.15. Malo pred pomočjo so ministri zapustili sejno dvorano in odšli domov. Ni znano, aH Je prispel kak odgovor iz Cheba, smatrajo pa, da je od strani Gwatkina prišel zadovoljiv odgovor, ki je omogočil, da so lahko ministri zapustili sejo. Vojni minister Machnik in sef generalnega štaba general Strovy sta odšla k prčzidentu republike. PRAGA, 14. septembra. AA. Češkoslovaški tiskovni urad je objavil poročilo, ki pravi, da je bilo med spopadi v sudetskih pokrajinah ubitih 12, težko ranjenih pa 18 oseb. Henlein o stališču Nemcev Nemci se ne morejo več zadovoljit" samo z avtonomijo Cremona, 14. sept. b. Farinacci, vodja italijanske delegacije na kongresu v Nurn-bergu, je imel daljši razgovor z vodjo sudetskih Nemcev Henleinom. Kakor piše Farinacci v svojem organu »Regime Fa-scisti«, mu je Henlein med drugim izjavil, da je v razvoju sudetskega vprašanja nastopil odločilen preobrat. Nadaljnje zavlačevanje rešitve bi bilo smešno in absurdno. Henlein zahteva popolno avtonomijo v češkoslovaški državi, pri čemer se ne more zadovoljiti samo z avtonomijo na papirju. Posebej zahteva, da sudetski Nemci ne smejo več biti podvrženi češki policiji. V tej zadevi je dne 9. septembra tega leta predložil češki vladi ultimatom. Po teh ugotovitvah pristavlja Farinacci: »Vprašati Henleina za njegovo mnenje o posledicah odklonitve, se nam je zdelo odveč, kajti odgovor na to vprašanje je bil v ozračju nurnberškega kongresa. Prireditve v Nurnbergu so nas prepričale, da je Nemčija pripravljena tvegati vse, ako se demokratična kirslirlja ne potrudi« da v pospešenem tempa razšeae oblake s evropskega neba. V tem prizadevanju bo nemško vlado in nemški narod podpirala solidarnost Italije. Odkar se je Hitler po avstrijski priključitvi odrekel vkorakanju v sudetsko ozemlje, ni več mogoče nobeno popuščanje.« Berlin grozi z oboroženo intervencijo Incidente v sudetskin pokrajinalt označuje nemški tisk za 99disci]rtinirane manifestacije" Berlin, 14. septembra, e. Berlinski Usti poudarjajo, da so disciplinirane manifestacije, kakor označujejo zadnje izgrede, po Hitlerjevem govoru znova potrdile neomajno vero sudetskih Nemcev. Toda na to je praška vlada odgovorila s proklamacijo obsednega stanja in s tem da je uvedla nov nasilen krvav režim. Ta odgovor Prage na Hitlerjey opomin, pravi »Berli-ner Tagblatt« opravičuje najbolj črne prognoze. »National Zeitung« opozarja Prago, da je vlada rajha in z jyo ves nemški n**-rod pripravljen in da se je nemška vlada obvezala, da bo v takem primeru interve- nirala v obrambo sudetskih Nemcev celo z orožjem »Nachtausgabe« piše, da je zahteva sedanjega časa svoboda in zajamčena prostost ne samo za sudetske Nemce, temveč tudi za ostale manjšine. »Bdrsen-Zeitung« pravi, da hoče demokracija iti preko 3 in pol milijona Nemcev in da jo treba sudetskim Nemcem priznati pravico samoodločbe, katero so priznali narodnim skupinam, ki so manj važne in številne, kakor n. pr. Lito***,- in katero je svoj-čas ob ustanovitvi češkoslovaške republike vlada Nemcem svečano obljubila. Dvojno merilo Nemcev Kar je v Nemčiji najstrožje to na] U jim bilo dovoljeno v 6SR I/>ndon, 13. sept. br. Večerna izdaja »Timesa« posveča dolg uvodnik sinoćnjemu govoru nemškega, kancelarja ter ga primerja z nedavnim govorom prezidenta češkoslovaške republike. List naglasa, da je Hitler zelo pretiraval ,ko je govoril o zatiranju sudetskih Nemcev v ČJSR. Vso mednarodno javnost pa je do skrajnosti začudilo, da je Hitler tako omalovažuj o-če govoril o predlogih češkoslovaške vlade. Oči vidno je bil namen tega govora v glavnem ta, pravi list, da zvrne vso odgovornost na Češkoslovaško, čeravno je češkoslovaška vlada priznala z najnovejšimi koncesijami sudetskim Nemcem tako privilegirano stališče in tako velik po. litičaii vpliv, da ni v nobenem sorazmerju z njihovo stenakčno močjo. List primerja nato življenske pogoje sudetskih Nemcev v cjSR in življenske pogoje, v katetre bi prišli, če bi se sudetsko nemške pokrajine pridružile Nemčiji. H Nemci, pravi list, katerih zahteve je praška vlada sprejela, v kolikor so združila z načelom državnega edinstva, bi se znašli t f^rl v t t . i ^v,. 1*0* ^ ».v mmx «j \ Yr L. a> ; / J' i trWi t F'A i / Kancelar Hitler se pritožuje, da sudetski Nemci ne smejo peti nekaterih v Nemčiji priljubljenih pesmi Kaj bi se pse zgodilo, s ljudmi, zaključuje not ovoj članek, ko nt n. pr. v Nemčiji zapeti iptsi—IsnsJD ali pa mar. setjeao. Pogajanja prekinjena Henlein je okoliščinah in na pogajati LONDON, 14. septembra. AA. Reuter Češkoslovaški poslanik v Londona Ma-saryk je Izjavil sotrudniku Reuterja, da je Henlein davi sporočil Hodži, da se v sedanjih okoliščinah ne more dalje pogajati. Henlein je zastopstvu sudetske nemške stranke odvzel mandat za nadaljnja pogajanja s češkoslovaško vlado. PRAGA, 14. sept. br. Tiskovni urad Henleina objavlja: Henlein je proučil včeraj položaj z zastopstvom dr. Hodži, da stranke, k| je bilo doinTnnu so pogajanja s češkoslovaško vlado. Ker se je v zadn jm 48 urah dogodilo toBko spopadov in ker zahteve sudetskih Nemcev, ki so bile sporočene snoci, urno bile izpolnjene, je bilo ugotovljeno, da ni več pogojev za nadaljevanje pogajanj v smislu mandata, ki ga je imelo zastopstvo stranke. Zato je Henlein zastopstvu stranke odvzel mandat za ^snjs* Sovjetske priprave Moskva, 14. sept o. Hitlerjev govor je napravil v Rusiji globok vtis. Odgovorni krogi odgovarjajo nanj, da je rusko stališče že vobče znano. Rusija je češkoslovaška zaveznica, če bo kdo češkoslovaško napadel, bo moral računati tudi z Rusijo. Medtem se ruske priprave za vojno nadaljujejo z vso vnemo. Vse področje okrog Kijeva je cernirano in se tam zbirajo vojaške sile. Iz Kijeva odhajajo neprestano nabito polni vlaki proti zapadu in jugozapadu. Tudi v velikih vojaških skladiščih je opaziti izredno živahnost. Tudi v Ženevi prevladuje čsl. problem Ženeva, 14. septembra. AA. Zasedanje sveta DN je danes dopoldne normalno potekalo. Predsedstvo skupščine je imelo konferenco za določitev delovnega načrta in razdelitve dela med razne odbore. Danes dopoldne so se nadaljevali razgovori med posameznimi delegati. Prišlo je tudi do sestanka med angleškim in poljskim delegatom. Državni podtajnik v zunanjem francoski ministrski predsednik ln vojni minister, ki stoji odločno na strani Češkoslovaške in pripravlja skupno z Anglijo obrambo češkoslovaške neodvisnosti v primeru neizzvanega napada uradu Buttler je konferiral s Paulom Bon-courom. Danes popoldne je skupščina začela splošno debato o političnem položaju na svetu. Debata bo trajala do konca tedna; v njej bo vsekako prevladoval češkoslovaški problem. Načrti nemškega generalnega štaba S strahovitim letalskim napadom na] bi se ie v prvih urah zlomil odpor češkoslovaške Praga, 14. sept. br. »Prager Presse« poroča, da sta francoski in angleški generalni štab dobila iz najbolj zanesljivega vira poročila, da se nemške čete ne zbirajo samo na nemško-češkoslovaški meji, nego tudi na zapadni nemški meji proti Franciji. Ob enem Nemci koncentrirajo svoje vojno letalstvo v predelih južno od Rena. V Londonu so znani načrti nemškega generalnega s»cba za brutalno in brezobzirno letalsko bombardiranje Češkoslovaške. Na ta način namerava nemški generalni štab zlo- miti že v prvih urah moralo češkoslovaškega prebivalstva, istočasno pa dvigniti upor v sudetsko-nemških pokrajinah i pomočjo Henleinovih SS- in SA-oddelkov ter sudetsko-nemških legionarjev, ki so Še pripravljeni ob češkoslovaški meji. Angleški vladi je tudi znano, da ima Nemčija pripravljenih zaradi stališča Anglije 1500 letal na francoski meji za vsak primer, če bi prišlo do konflikta s Anglijo in Francijo. Anglija solidarna s češkoslovaško London odobrava stališče praške vlade — T< sodelovanje francoskega in angleškega generalnega Štaba London, 14. sept br. Vesti o razvoju dogodkov na Češkoslovaškem so izzvale v Londonu veliko zaskrbljenost. Ožji kabinetni svet je zasedal pozno v noč. Poleg rednih članov osjega kabinetnega sveta so seji prisostvovali tudi vojni, letalski in mornariški minister ter šef vrhovnega generalnega štaba. Razpravljali so o vojaških ukrepih, ki jih smatra angleška vlada spričo nastalega mednarodnega položaja za nujno potrebne. Med francoskim in angleškim generalnim štabom obstoja najtesnejše sodelovanje. Angleški generalni štab le prejel sinoči nova poročila o vojaških pripravah v Nemčiji. Posvetovanja so trajala do polnoči. Po končani seji je zunanji minister lord Halifax odšel v zunanje ministrstvo, kjer je ostal do zgodnjih jutranjih ur in sproti proučeval poročila, ki so jih pošiljali angleški diplomatski zastopniki v Pragi in Berlinu. Med francoskim in angleškim zunanjim ministrstvom je vzpostavljena trajna telefonska SVŠaOh Kolikor se je moglo izvedeti, angleška vlada docela odobrava ukrepe praške vlade In njeno stališče, ki ga je zavzela glede ultimata vodstva sudetsko-nemške stranke. V Londonu Je prišlo sinoči do velikih manifestacij za Češkoslovaško. Nemško poslaništvo v Londonu je strogo zastrašeno, da bi se preprečili vsi incidenti. Francija je pripravljena na vse Nočna seja francoske vlade — Razširjenje vojaških varnostnih ukrepov Pariz, 14. sept br. Vest o ultimatu sudetsko-nemške stranke češkoslovaški vladi, je izzvala v Parizu veliko presenečenje. Listi so objavili vest v posebnih izdajah, ki so bile takoj razprodane. Vlada se Je nemudoma sestala k posvetu in zasedala permanentno preko polnoči. Ministrski predsednik Daladier je imel med sejo vlade ponovne razgovore s angleškim poslanikom Pbippsom. Pariška vlada je bila v stalni zvezi s praško vlado ter so se na ta način vršila neprestana posvetovanja med Prago, Parizom in Londonom. 8fmo zadovoljstvo je izzvala v vsej ffran-costi javnosti sinoćnja izjava angl. vlade, ki Je znova podčrtala popolno solidarnost An* gtfje In Francije. Poudarek, da Anglija ne M mogla ostati nevtralna, še bi bila ogrožena varnost Francije, smatrajo za znak, da Je sitnarija sirrajno resna. Kakor zatrjujejo v dobre poučenih krogih, Je vlada na slnožnjl seji sklenila razširjenje voja-varnostnih ukrepov. Med drugim Je izdana todi prepoved in sirov In, potrebnih Pe polnoči Je prevladoval v Parizu vtis, da Je napetost v Pragi popustila. Ko Je ministrski predsednik Daladier ob 1. zjutraj zapuščal zunanje ministrstvo, je izjavil novinarjem, da presoja francoska vlada položaj docela hladnokrvno, V takih trenutkih Je treba gledati nevarnosti v oči Na- mestu, ker je še vedno možna mirna rešitev nastalih konfliktov. Da se prepreči nepotrebno razburjenje javnosti, je vlada prepovedala do nadaljnjega vsa javna zborovanja in javne manifestacije. Današnji jutranjiki soglasno svetujejo ljudem hlaxinokrvrjost in mir. >Juornalc piše, da Francija m Anghja v tej žalostni dobi ne smeta zatajiti svojega glasu m najsi se zgodi kankoli. Obe državi bosta storili vse, da bi se ohranil mir, pa naj to stane kar hoče. Temu poslanstvu se ti velesili ne moreta odreci, ne da bi pri tem tvegali, da jih pozneje kdo potegne v ta vihar. >Figaroc piše, da je sudetsko vprašanje poslalo sedaj evropski problem. »Oeuvre« piše, da to vprašanje ni več samo sudetski problem. Gre za to ,ali naj popuščanje sledi popuščanju. Ah se ne bi mpgla jutri znajti Francija pred Nemčijo, ki bi ji postavljala slične zahteve. >H6rnme LJbrec piše, da Francija ž li mir. Toda na žalost miru ne bomo rešili, če bo. mo se čakali. London in Pariz naj v sporazumu s Prago poskusijo se z zadnjimi sredstvi. Borzna poročila. Curi a, 14. septembra. Beograd 10 Pariz 11.90. London 21.27, Newvork 443.25, Bruselj 74.70. Milan 29.90, Amsterdam 238.40, Berlin 177.40. Praga Veraava 83.10, Stran 2 »SLOVENSKI NARON, sreda, 14. septembra mg. (PoCtticni cGgotnii Poljska In 6ešk«tlovsJka »Češkemu Slovo* je podal ta Var-ssve ugledni po//sfc/ politik In publicist h Kozk>wski članek, v katerem poudarja med drugim: » . .. Nezaslišano zatiranje poldru-gomilijonske poljske man j U ne v sosedni zapadni državi, obvladanje G danska po znanem pokretu in a tam združena silna nevarnost, da Poljska ne bo mogla več izkoriščati v svoje svrhe te luke, naraščanje In aktivnost nacionalno sociatisttčnlh organizacij na Poljskem, »talno poudarjanje gotovih činiteljem, da je treba od poljske republike odtrgati Pomor je in Velikopotjsko, — vse to je mobiliziralo patriotsko javno mnenje na Poljskem, Kampanji, ki jo je pričeta tn vztrajno od teta 1936. naprej vodita poljska kmetska stranka in ki so jo sistematično podpirati politični krogi okrog dnevntka »Polonia« v Katovicoh. so se pridružili vsi, prav vsi opozicionalni listi in vse neodvisno časopisje na Poljskem. Neposreden povod za to je bit »anllus* in znani evropski dogodki dne 21, maja. Ostro . je v tem oziru nastopil tudi skoraj ves tisk desnice, na čelu teh glasil rlasi I »Dziennlk PoznanskU v Poznanju, »Slovo Pomorskie* v Toruni m *Slowo Narodove* v Lvovu. Vsi ti listi v svojih člankih svare narod pred nevarnostjo z zapada, opozarjajo na težaven položaj Češkoslovaške in zahtevajo enotno fronto obeh slovanskih držav v obrambi proti skupni nevarnosti. Dva vplivna poljska lista, ki izhajata v ogromni nakladi — »K ur jer Warszasvskirskih ulic V smislu p1! a?llrrtfra se ustanavlja regulacijski sklad mestne občine mariborske. Namen sklada je, da se iz dohodkov, ki se stekajo vanj, omogoči izvajanje regulacije po odobrenem regulacijskem načrtu in po uredbi o njega izvajanju. Imovina za regulacijski sklad se naloži v Mestni hranilnici in se bodo v ta sklad stekali: zadostne dotacije, določene z mestnim proračunom, dohodki od parcelacij, razlastitev, komasacij, gradbenih taks, nadalje 25% dohodkov od prodaje mestnih nepremičnin, dohodki od denarnih kazni po §5 100 in 101 .gradbena zakona, dohodki po f § 124 m 125 gradbenega zakona, regulacijske takse, vsi dohodki od prodaje javne posesti, ki je v upravi mestne občine mariborske, dohodki po zakonu o nedržavnih cestah, ako in v kolikor jih mestna občina pobira, vsi slučajni dohodki, ki izvirajo iz dela pri vzdrževanju aH zgradbi mestnih ulic, cest in trgov, dohodki od najema ali uporabe javnih zemljišč v zasebne namene, pristojbine za priklop zasebnih kanalov na mestne kanale, povračila efektivnih stroškov lastnikov posestev za napravo in razširjenje hodnikov in zvez zasebnih kanalov s uličnimi kanali. Poleg omenjenih dohodkov se stekajo v regulacijski sklad tudi dohodki, katere določi mestni svet z odobrenim nvornčunom* Iz regulsjeljskega -M-"1^ se plačujejo samo dela za regulacijo mesta na osnovi programa za izvajanje teh del v določenem letu. Pri Izvajanju regulacije pa se morajo upoštevali tudi taka dela, U v letnem programu niso aapopadsaa- Med stroške ca izvajanje regulacijskega načrta spadajo tudi stroški za pospeševanje ekonomske zazida-ve mesta Nakazovalec je v smislu pravil-nflta za laptaOOa k« regulacijskega sklada predsednik mestne občine. Vsak izdatek pa mora btti izpričan s predlogom mestnega gradbenega urada, oziroma s Sklepom me. V tajni seji mestnega sveta so mestni sveUiSti ugoditi prošnji Josipine Dobringer za sprejem v članstvo mestne občine, dočim sta bili prošnji Hermana Petre in Franca Turka odklonjeni. Prav tako je bila zavrnjena prošnja Ivana Hublerja za zagotovilo sprejema v članstvo občine, dočim je bila zadeva Miroslava Košaka glede sprejeme odklene. Nadalje je mestni svet sklenil, da odkopi mestna občina hišo Ide Schmkilove v Stolni urici 4 zs 290.000 din. Znesek bo krit s posojilom v znesku d ki 95.000, dočim bo mestna občina plačala iz tekočih sredstev 75.000 din, ostali del odkupnine pa bo občina plačevala v obroku po 10.000 din. Nakup hise utemeljuje s tem, da bo Stolna urice v smislu zadnje-ga regulacijskega načrta razširjena in mora mestna občina pokupiti vse satare hiše, ki jih bo potem podrla. Tudi je mestni svet na tajni seji odklonil prošnjo Gjure Valja-ka za podelitev kinematografske koncesije v Cafovi ulici 7, Prošnja je bila najbrž za vrnjena v zvezi z načrtom Vzajemne zavarovalnice, da uredi v svoji palači, ki jo bo začela graditi spomladi ob državnem mostu, dvorano za kinematografske predstave. Jubilejna tekma tezenskih strelcev Prvak Sliti« Ivan si je priboril pokal, častno darilo ravnatelja Babica Marmor, 14. septembra V nedeljo ob priliki okrožne strelske tekme so priredili naši strelci svojo tekmo, da proslavijo svoj petletni jubilej. Tekme se je udeležilo 28 strelcev, Id so tefcmo-vali v treh kategorijah ne razdaljo 200 m v prostem stavu. Start člani: 1. StaiČ Ivan (75 krogov), 2. Bajec Alojz (65), 3. Luknar Franjo (61), 4. Soster Bogomir (61), 3. Veštigaj Josip (55), 6. Libiš Rudolf (53), 7. Seruga Frančefc, 8. Babic Franjo, 9. Vinko Jurij, K). Weis Pavel. Mlajši člani: Razdalja m pogoji isti. 1. CotiČ Drago, 2. Vi vod Stanko, 3. Breznik Maks, 4. Rajh Franc, 5. Košir Miroslav, 6. Vizjak Rudi, 7. Sipek Rud*, 8. PuBco Konrad. Dame: 1. Srrrfč Henrika, 2. Lokna r Marija, 3. Luknar Mfljema, 4. Vrvod Marija, (Dame so tekmovale z vojaško puško pod istimi pogoji kakor moški.) Uspeh se je razglasil pri družabnem večera v PlobJovi dvorani. Prvak Simič Ivan je prejel kia-sen pokal, častno darilo ravnatelj«. Babica, 2. Bajec Alojz je prejel zlato kolajno, 3. Luknar Franjo srebrno družinsko kolajno in vsi tekmovalci še ptakllčua darila. V kategoriji mlajših strelcev si Je priboril prvo mesto Cottc Drago, ki je prejel zlato kolajno, častno darilo ravnatelja Ivančica, drugi Vi vod Stanko je prejel družinsko srebrno kolajno. Sledili so: Breznik Maka, Reich Franc, Košir Miroslav, Vizjak Rudi, Sipak Rudi m PuJko Konrad. Od dam je prejela Simič Henrika zlato kolajno, kot častno darilo posle vodećega podpredsednika okrožja dr. Miloša Vau-hnika, Luknar Marija srebrno družinsko medaljo, Luknar Mrljana 3.. Vivod Marija pa četrto mesto. V spomin na petletnico so darovali strelci predsedniku Luknar ju fcssSSfl pokal za delovanje aa san aki pokret, katerega je IsssSst s pomembnim govorom uradnik »Tekste* g. Nekrep Franjo, ravnaterj In ustanovni člen družine g. Babic Franjo pa je prejel hono člansko izkaznico. Večer je potekel v izredno veselem razpoloženju gostov in zlasti tezenskih strelcev. Tezenski strelci se prisrčno zahvaljujejo vsem, lei so k petletnici čestitari, zlasti polk. Radova-noviću, gg. oficirjem, g. dr. Milošu Vauh-niku, ravnatelju Babiču in gospej soprogi, ravnatelju Ivančicu in vsem, ki so darovali nagrade m prrpomogli k lepim uspehom in proslavi petletnice družine. Mariborske in okoUške novice hočejo k Mariboru. Med ko saškimi občani se je pokrenfla akcija, katere namen js, da se Kozaki priključijo mariborski mestni občini. Kakor znano, vlada med Kosačani že dalj časa nsmrln voljstvo z delovanjem sedanje ojbaassza uprave, ki ne kaze nikaktne ndeiativoosti in ki ne ume resiti niti problema škropljenja cest. Ta nejevolja se js stopnjevala po smrti pok. župana Ivana ffszaisJfea, ko fa postal župan pripadnik santpsterakega oko. lisa, kjer ni pravega z*zšfrast> s toosattri občino, pa tudi ne pravega razumevanja sa interese kosaških občanov. Sedanja akcija gre za tem, da se nabere večje Število podpisov občanov, ki hočejo priključitev k mestu Mariboru, od česar si obetajo večje koristi. Doslej ee je podpisalo te precejšnja število Kcenčanov, ki upajo, da bode serije težnje lahko uveljavOL — Pomenfd pod lipo. P. S. Ruse: Torej se je tudi pri vas pojavila prikazen belih nogavic, a« ^T. firt*^ i—_ ij^sa* jc. pa slekli ste jih. Menda se sedaj ne bodo več pojarlB v tej modi, ki ni za nas okus hi nase podnebje. . . — 1X1*« i\ r*rv »rtj j * s »veja tšn r^r^rf naT <*e^ iT MAJ* js pičila. V spiosno bolnico so pzSpsffjBlI poeeStnSco Ano TJrbasovo s Slsmena psi ^^"^rJ ob Dravi, ki jo Je pri naglo ote. v bolnici naglo dati Z odlokom ban, učMerj Ivan čHdc ljudsko sok>, učitelj Antun Metlika pa z deške ljudske sole na meščansko solo. — Rev grob. Na Pobreiju, v Lovski uHci 85, je umri v Tz. leta starosti posestnik Ivan MihIm V OavSnovi uHet O js umrl vaskexn in prestolnica Moravtake, je velemesto v pravem pomenu besede, ne le za nase ljubljanske pojme. Vanj smo prispeli v ponedeljek zvečer, ko je bil na ulicah najživahnejsi promet in ko Zj je sve. tloba neonovib luci prelivala po trgovskih domovih. Ko so nas oficielno pozdravili kot drage goste, in sicer tajnik broške čJ hge in zastopnica Enote slovanskih žen ga. Bala tkeva tem smo odložili prtljago v preiDOćišcu brnakega Sokola, smo odšli takoj proučevat mesto. Brno je bilo sicer nemirno kakor so navadno velemesta ob tej uri ter nismo mogli opaziti nič posebnega, nobene nervoz- nosti, ki bi Jo marsikdo pričakoval, ko je ves svet poslušal Hitlerjeve obtožbe Češko slovačke. Sele zdaj smo spoznali, kak Sen je prav za prav tisti češki mir (knd). ki se z njim čsehi upravičeno ponašajo. Sprevideli smo pa tudi, zakaj so Cehi tako mirni; pripravljeni so na vse, nic jih ne more presenetiti. To zveni sicer nekoliko ša-blonsko, toda če vsaj nekoliko poznate Čehe in 6e jih imate priliko opazovati iz neposredne bližine, ste prepričani, da jih ne bo mogel nihče izzvati. V nekaterih drža. vah je vojna propaganda vsakdanji kruh, na Češkoslovaškem pa o vojni ne govore mnogo niti zdaj. Govore o miru. Pač pa govore o potrebi pripravljenosti na vse. >Biti pripravljen, to je vse!« Čitatelji čeških listov v Jugostefviji pa ne opazijo nikdar kakšne posebne propagande za >prtpmvljenost«. Cehi so tako zreli ter zavedni, da jih ni tn ba izpod, bujati k ukrepom, ki so potrebni sami po sebi. v Jugoslaviji ni znano, da so prebivalci v češkoslovaških mestih založeni z živili za več mesecev. Skoraj sleherna meščanska družina ima železne rezerve živil. Mnogi so tudi že preskrbljeni s plinskimi maskami. Najbolj nas je presenetilo izmed vsega na brskih ulicah, da je v izložbenih oknih razstavljenih toliko plinskih mask. V Ljubljani namreč ne vidiš plinske maske v nobeni izložbi. Ftrodajajo plinske maske vseh velikosti, tudi za otroke, u« le za odrasle. Prvič smo opazili v Zlinu, da je prodaja plinskih mask na Češkoslovaškem zadnje čase že nekaj tako vsakdanjega kakor kateregakoli galanterijskega blaga, dudah' so se nam, da se nam je zdela prodaja plinskih mask nenavadna. Vendar se plinskim maskam nismo dolgo čudili. Se preden je Hitler nehal govoriti, so Že korporterji preplavljali broške ulice z listi s poročili o najnovejšem zunanjepolitičnem dogodku. Prve izdaje listov so bile kmalu razprodane, v drugi izdaji je pa bil že objavljen Hitlerjev govor v celoti. Vendar ne strnete misliti, da so ljudje pose guli po listah nervozno. Čuditi sem se jim moral, s kakšnim mirom, brez vsakega hlastanja ©o črtali liste in kako hladnokrvno so koanen&taali posamezni odstavke govora, ki je zbudil tako izredno pozornost. Sedeli so v skupinah v kAalm; po eden je črtal, drugi so posrasaH, nakar so mirno Mariborska beležnica Kino TJnion: Sestra Marija Grajski Uno: Kirchfeldski župnik Dežurni lekarni: Vidmar jeva na Glav-' nem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu. '_ Jesenske konjske dirke Maribor. 13. septembra. KszSSkP društvo v Mariboru priredi v nedeljo 2. oktobra na tezenskem dirkališču jesenske konjske dirke. Zaključek prijav je v soboto dne 24. septembra 1938 ob IX uri, in sicer naj se prijavijo tekmovalci v tajništvu Kasaškega društva, Maribor, Slomškov trg 3. Propozicije jesenskih dirk so naslednje: 1. Spominska dirka g. Franca Reiben-schuha. Din 2000 (1000, 500, 300 in 200) od Z^SJSskSSji društva Maribor. Reatvožnja 2 od 3. Za 4—12 letne konje iz vseh krajev. Proga 1600 m, distančni krog 160 m. Za vsakih Din 4000 20 m doklade. Maksimalne doklada 100 m. Majden 20 m popusta. Vloga dtn 50. 2. Dirka mesta Maribora. Din 2000 O000, 500, 300 in 200) od Kasaškega društva Maribor. Za 3—12 letne jugoslovanske konje. Proga 2300 m. Za vsakih din 1500 20m doklade. Popusti: 3 letnim 20 m, majdan 20 m. Vloga din 50. S. Drugi heat. nr_n 4. Dirka »Ljutomer«. Din 1500 (750, 350, 250 in 150) od Kasaškega društva Maribor. Za 3—12 letne jugoslovanske konje. Prog3 2000 m' Za vsakih din 300 20 m doklade. Za vsakih din 500 20 m meetingsdoklade. Popusti: 3 letnim 20 m, vozačem, ki še niso zmagali 20 m popusta. Majden 20 m. Vloga din 30. 5. Tretn heat. m ■ 6. Dirka sa minit*-—*" nasrado (Amaterska vožnja). Sweep stakes. Za 2 letne jugoslovanske konje. Proga 1400 m Privatna vloga za vsakega konja din 200, kateri zneski se bojo za to dirko potom nagrad razdelili. Vloga din 40 se od vsake prijavnme odtegne. Za vsakih din 200 20 m doklade. Popusti: majden 20 m. damam 40 m in vozačem, ki še niso zmagan, 20 m. 7. Galopna dirka. Din 1000 fOOO, 250 m 150). Za vse konje ne glede na starost Pro ga 1500 m Start^skupen. Vloga din 50. 8. Spominska dirka g* dr. Alfreda Bosa-menita Dvovprežna amaterska vožnja. Din 2000 (1000, 500, 300 in 200) od Kasaškega društva Maribor. Za 3 letne m sta- | saegs 2800 m. Za več razpravljat o vsebini — Dr z. v&ake strsr-ati in z dostojanstvom v resnici kiittnmih ljudSi. Ko človek čita češke liste, ne da bi sicer poznal Cehe, bi mislil, da JU časopisje tako umirjeno zaradi zunanje političnih razlogov ter da je brezstrastnast posebna forma, češkega pisanja. Toda Cehi niso ijč bolj strastni tudi sicer, ko govore in ko jih blatijo, zaničujejo in jim groze. Ko jih opazuješ taksne, spoznaš šele dovolj dob. ro, kaj pomenijo besede, ki so postale sedaj že geslo; Nedame se vvprovokovat! Ne, Cehov ne bo mog- l nihče izzvati. Ce bi Cehi ne bih tako mirni, razsodni ter politično zreh. bi Cetskoalovaska že kdaj tonila v krvi. Izzvani so bdli že neštetokrat prav za prav jih izzivajo dan za dnem. Ko je napadena policija in ko demonstranti pljuvajo po stražnikih, se pogosto stražniki ne branijo, samo da bi provokaterji ne imeli povoda sklic vati se, kako jih policija preganja ter tiranizira. Cehom ni treba več dopovedovati, kako potrebno je, da ostanejo čim bel j mirni prav v najbolj kritičnih trenutkih. SKherni se zaveda, kaj poičalcuje skupnost od njega ter da bi provokaterji dosegli svoj namen, če bi jih spravili iz ravnotežja. Prejšnje čase smo se od Cehov učili ramo Slovani .zdaj se pa morajo od njih u-M-ti tudi veliki narodi. Cehi t*o najbolj -politično zrel narod v FHTOpi. Kdor tega do. slej ge ni sprevidel, bo najbrž v Mizajl bodočnosti. Da |§ zdaj najoolj kritičen čaJ», »p ne kaže na zunaj v čeških mestih t«.ko kakoir si morda mislite v Jugoslaviji. Ne srno*s misliti, da so se morda podražila živila, da ni več zalog živil v trgonlnah, <1n se jro-spodfinje trgajo za živila na trgu. ltlBuea* takšnega ne opazite nik-jer. Nlkj?r tuli ne vidite zaskrbi jenih obrazov. Pač pa aSMI opazili danes dopoldne na ulicah, da so ljudje se vedno s p?sebmm za ni m :m jem tajpovaH liste ter da so biil kolporteri i posebno agilni. Pred izložbo neke knjiga i no, kjer je bila razcrrnjena narodni na karta Češkoslovaške, so se zbirali pešci v trumah ter proučevali razmer j manjšin proti Cehom in Slovakom. Ne. Brna ni spravil iz ravnotežja naj« novejši »manjepolitični dogodek. Brno je pripravljeno na vse, kakor ^ pripravljeni Oehoeflovaki po vs» j državi. Prav v trenutku, ko sem končaj .... r-nje poročilo, s*> izšle p;-ve izdaje bmskik listov, da je bilo razglašeno snoči v obmejnih čeških okrajih obsedno stanje. Po uradnem komunikeju je bilo p-r^in. šeno obsedno stanje zaradi snočniih inH-dentov ter spopada z varnostnim* orrrinl. Zaradi tega se je vlada odločila, da bo v vseh krajih, kjerkoli bo krSen iavni red in mir, proglašeno obredno Manje. r>^«Tej je bilo obsedno »tanje progra*en<-» v naslednjih okrajih: Oheb. Neyd k. Pridni, ce. Loket tn Kadan. Vlada poziva vso inv-noet, naj bo mirna ter naglasa, da so varnostni organi sami dovolj moord 70 vzdrževanje reda in miru. vsakih din 3000 20 m doklade. Maksimalna doklada 240 m. Popusti: 3 letnim konjem 20 m, majden 20 m, vozovom I pol-gumijastimi obroči 20 m in vozovom z železnimi obroči 40 m. Prijavnina za vsakega pripravljenega konja din 10, za vsako vozilo na startu din 20. Ako ni 6 prijav ali 4 vozil na startu, se tekma.ne. vrši. Iz Šoštanja — Strelske tekme. V nedeljo popoldne se je vršilo na strelišču šoštanjske Strelske družine meddruštveno tekmovanje v ostrem streljanju. Izredno lepa nedelja je privabila k Basistu veliko Število strelcev in prijateljev strelskega sporta. Z ekipo 5 članov se je te prireditve udeležila tudi družina iz Slovenjega Gradca. Vse popoldne je vladalo na strelišču živahno vrvenje, vsi pa so pozorno sledili posameznim strelom, ki so na tarči delali včasih zelo muhaste pike izven krogov... V tekmi posameznikov so bili doseženi tile rezultati: Prvo mesto je zasedel tukajšnji orož-niški komandir g. Kranjc Fr., ki je dosegel 74 točk. Sledijo: Zaje Alojz 73, dr. Medic Stane 71, Topošek Fr. 65, Steinbach Kri-stian in Langus Ivan 60 točk itd. V borbi med ekipama je zmagala šoštanjska. Dosegla je 218 točk pred slovenjgraško. Po tekmovanju je predsednik g. Karba z lepimi besedami razdelil lične diplome in praktična darila zmagovalcem, nakar se je okrog strelišča razvila prijetna domača zabava. — Dve prireditvi se bosta te dni vršili v Šoštanju. Obe bosta pomembni in zanimivi. V petek 16. t. m., ob 20. priredi Društvo jugoslovanskih akademikov v Celju Cankarjev večer v počastitev 20-letnice smrti velikega našega pisatelja. Na sporedu je govor, recitacije ter Cankarjeva drama »Hlapec Jernej in njegova pravica* —1 V nedeljo 18. t. m. ob 8. pa bodo gostovali v Šoštanju člani ljubljanskega narodnega gledališča gg. Bratina, Jan in Danilova. Igrali bodo Šnuderlove »Lopovščine«. — Osebne vesti. Meščanskošolska učitelja na tuk. mešč. šoli g- Grubelnik Franc in Potočnik Alojzij sta premeščena, prvi v, St. Vid nad Ljubljano, drugi v Kranj. Stalež učiteljstva na naši meščanski šoli že pred to premestitvijo ni bil popoln, zdaj je še bolj skrčen. V interesu normalnega pouka je, da šolska oblast čim prej izpolni izpraznjena učiteljska mesta.__ ~~ NI NJMOV 8pJ" — AH vsa nI sram, da jemljete s seboj na beračenje tudi srna? : Eh, gospod, to ni moj sin, temr tečaja.