17
SltVi 175
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu,« nedeljo 30. junija 1918
Izhaja vsak dan zjutraj, twti ob aadaljah ia praznikih. — Uredništvo* Ulica sv. Frmtiika AtiSkega IL 20, L nadiir. — Dopicl naj sc pošiljaj« •redniStvu. — Ndrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koosorcij Ust« .Edinosti*. — Tisk tiskarne „Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom, t Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št 20. — Telefon uredništva in uprava it. 11-57. — Naročnina znate: Za zelo leto K 31*30, pol leta K 1560. M mesece K 7 60, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol teta K 3*601
Letnik Xl!tl.
Posamezne številka po 8 vin., zastale 10 vin Oglat? r*?;rj*jo «s mni<nctff$ v Slr^kosii ene kolone. Gane: oglasi trgovcev ln obrtnikov mm iu vi«| osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, ogiasi deiuraiu zavodov iru* po 30 viaj oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— : vsaka nadaju* v«u K 3.— . Mj? oglasi po 6 vin. beseda, naj nanj pa 00 vin. Oglase sorejema fnseritnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo* opravi lista. Pltčuie as Izključno le upravi .Edino*". Plača in toži se v Trstu. Uprava ln Inscratnl cddeiek se nahajata v ul.sv. FranSlika As. it 20. Poitnohranilnlčm raču.i si. 341.052.
IfnSivn naročnikom!
Kakor 2e javljeno, so nas prisilile razmere, da -iino morali zvišati naročnino našemu listo. Te zvišane cene bodo veliale od 1. julija t. I. dalje.
Naročnina ho torej znašala odslej za dnevnik:
za celo leto naprej.....K 40"—»
za pol leta naprej.....K 20*—,
za četrt leta naprej . . . K 10' ,
za en mesec naprej.....K 3*50,
nedeljska številka:
za celo leto naprej • • • • . K 8*—»
za pol leta napre)......K 4'—:
posamezne številke:
v Trstu in okolici......10 vin«
povsod drugod.......12 vin.,
stare številke ....... 20 vin.
Naročnina na] se plačuje vedno naprej, ker v scdanj'h časih nikakor ni mogoče dovoljevati za-staukov.
1. julija priložimo vsem naročnikom položnice, katere naj porabijo v poravnavo naročnine, oziroma razlike med dosedaj in odslej veljavno ua-
ročnino.
S 15. julija se ustavi dopošiljanje lista naročnikom, ki bi dotlej ne poravnali svojih za-stankov in obnovili naročbe.
Vse denarne pošiijatve in reklamacije uaj se na-slovljajo izključuo le na upravo.
Uprava ^EDINOSTI«.
rniM ARMADNA POROČILA.
AVSTRIJSKO. DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: Pri Zcnsonu in Noventi di Piave so sovražni poizvedovalni oddelki poizkušali prekoračiti reko.
Sicer povsod topo> ski boji.
Načchi?-: gencraluega šrr.ba.
NEMŠKO.
BERO LIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehia: Severno Lysa so srditim topovskim napadom sledili pehotni sunki Angležev. Trikratni naval protlMerrlsu se je razbil ob težkih izgubah. V centru bojišča ie vdrl sovražnik v Vieux Ber-quin. Protisunek rezerv ga je tamkaj ustavil ln pognal preko /apaduega dela \asi. Severno Mer-vil(a so se izjalovili sovražni napadi že v našem ognju. Na ostali iromi je živahno ponočno topov-sk delovanje v jutranjih urah ijonehalo. Jugozapadno Bucquoia so bili odbiti močni sunki več poizvedovalnih oddelkov sovražnika. — Armada nemškega cesarjeviča: Južno Aisne so izvršili Francozi po močnem topovskem streljanju napad. Pri AmbfeiiFU so biii odbiti po krutem boju, preko Gtiirya ven so pridobili na prostoru. Naš proti-slmek jih je pognai nazaj na višine na obeh straneh kraja. Poizkusi sovražuika, da bi z zastavitvijo oklopnih vozov prodri s svojo pehoto, so sc izjalovili. V gozdu Viiiers Cotteretsa smo udarili za umikajočim sovražnikom notri v njegove izhodne postojanke iu ujeli več mož.
V zraku je doživel sovražnik težek poraz. Sestreljenih je bilo 19 sovražnih letal. Poročnik Udct je iz vole val 35., Loewenhardt 30. letalsko zmago.
Jugozapadno Reimsa smo ujeli pri manjši akciji 30 Italijanov. iV\i generalni kvarifrniujster pl. LudeudorfL
BOLGARSKO. SOFIJA, 28. (Kor.) V kolenu Ccrne sta dva so-\ražna napadalna oddelka po dolgi, srditi topovski pripravi, poizkušala prodreti v naše sprednje jarke pri višini 1050 in Dri Makovu. Bila sta krvavo odbita. Vzhodno Vardarja so metati sovražni letalci bombe na eno naših vojaških bolnišnic, ki je hlf.i jasno zaznamovana.
vražnih letal, se je nekemu našeuiu, iz 4 letal obstoječemu oddelku .posrečilo sestreliti 4 sovražna letala. Včeraj zvečer so se oddelki naših torpe-dovk- na patruljni vožnji zapletli pred Ostendom z angleškimi rušilcl v bol. Po polurnem boju so se sovražni rušilcl umaknili. Naše ladje so se vrnile nepoškodovane in brez izgub. — V vodovju Sredozemskega morja so potopili naši podvodniki zopet 21.000 ton.
Nekoliko pojasnila k Wekerlerjev»m številkam o naših izgubah.
DUNAJ, 28. (Kor.) Od ogrskega ministrskega predsednika v ogrski zbornici podane izjave o izgubah povodom zadnje ofenzive proti Italiji je treba nekoliko izpopolniti: 1. Število 100.000 temelji na napačni razlagi naglo podanega telefonskega poročila. Armadno poveljstvo je naznanilo ogrski vladi, da so izgube manjše kakor v 10. ali 11. soški bitki, ki so znašale 80—100.000 mož. 2. S primero z 10. in 11. soško bitko navedeno število izgub se ne nanaša na fronto ob Piavi in še manje na od ministrskega predsednika navedenih 70 pešpolkov, ampak na vso fronto od Štilfskega sedla do Adrije in obsega dobo od 15. do 20. junija, torej 6 bcinih dni. 3. V številu o skupnih izgubah so všteti vedno tudi bolniki, kar je ministrski predsednik tudi naglašal danes. Število teh znaša po vremenu na jugozapadni fronti dnevno 2—4000 mož. Izgube torej nikakor ne presegajo normalne mere in nudijo javnosti jamstvo, da je bojno vodstvo storilo vse, da omeji število žrtev.
Konference slede prehrane v nemškem stanu ln BercHmt.
DUNAJ, 29. (Kor.) Ker je treuotni oskrbni položaj dovedel do naravnost nerazrešljivih težkoč, je poslal cesar Karei cesarju Viljemu pismo, ki mu je bilo dne 24. t. m. izročeno potom Alaksa Egona kneza Fiirstcnberga. Z ozirom na to pismo so se vršile na ukaz nemškega cesarja v velikem glavnem stanu in pri kompetentnih oblastih v Bero.inu konference, ki sta se jih udeležila ogrski prehra-'njevolni minister princ \Vindischgraetz in zastopnik armadnega poveljstva Kuk. Posvetovanja so dovedla do popolnega soglasja -glede skupne izrabe vseh žitnih zalog do nove žetve.
Amerikanci na italijanski fronti.
WASHINGTON, 29. (Kor.) Reuter poroča: Ge-
neral Persliing odpošlje v svrho moraličnega učinkovanja na Avstro-Ogrsko en pclk ameriških čet na Italijansko ironto. Vojni minister Baker je izjavil. da se cdposlanje enega polka na italijansko fronto nikakor ne sme razlagati kot merilo veličine ameriške udeležbe na italijanski fronti, kar bo izvedeno pozneje.
Iz Za$3&o.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
23. junija. — Na vsej fronti zmerne topovske akcije. Delovanje poizvedovalnih oddelkov se je končalo z živahnimi bojnimi epizodami na Monte Cornu in južno Sasso Rossa. Na asiaški planoti jo vdrl neki angleški oddelek v sovražne strelske jarke, prizadejal sovražniku izgube in ujel več mož. Naši letalci so izvršili uspešna bombardiranja.
DOGODKI NA AlORJU.
BEROL1N, 28. (Kor.) Woiffov urad poroča: Včeraj dopoldne ie eno naših pomorskih letalskih brodovi] napadlo ob flandrski obali močno sovražno Ict.nlsko brodovje, obstoječe iz etjokrovnlkov. Tekom boja. v katerega je poseglo vseh 20 so-
PODLISTEK.
PysS@IovIev8 zapiski.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
Albert si je zakril obraz z rokami in ni mogel odgovoriti.
Stopil sem z gospodom Stackplandom na stran in mu povedal, kaj se je zgodilo.
—	Uboga Fani, uboga Fani! — je zamrmral; — velika je tvoja pregreha, toda tvoja kazen je še grozna. Bog ti odpusti, kakor ti odpuščam jaz. — Pomolčal je nekoliko in potem dejal: — Na razpolago sem vam, gospodje!
Pa naj reče Sallaces, kar hoče, pa naj se roga kolikerkoli, vendar izjavljam tu pred vsemi, da me je ta velika, plemenita preprostost bolj ganila tako globoko, da so mi solze stopile v oči.
—	O, tudi jaz ravno tako globoko sočustvujem
z zakonsko nesrečo tega____moža, kakor ti, — je
odgovoril Salluces porogljivo.
Lansac je skomizgnil z rameni, Raphael pa mu je podal roko.
—	Pogoji za dvoboj, kakor sta jih zahtevali Angleževi priči, so bili enostavni, toda grozni. Fištoli naj se nabijete in dvobojevaika se postavita v razdalji desetih korakov, s pravico, da smeta grede drug proti-drugemu streljati poljubno, kakor hitro je ena prič tretjič plosknila z rokami. Staviti je bilo torej devetindevetdeset preti eni, da nadela oba. •
25. junija 1918.
Dalmacija se budil Ko so nam pravili, da je dežela izmučena, strta, da so jej odvzeti najbolji sinovi: nismo verjeli. Ko sc nas je opozarjalo na grde pojave na začetku in tekom vojne, nas je bolelo, ali nismo obupavali. Smatrali smo celo za potrebno, da sc razmere očistijo. In res — iz-čistile so se. Ljudje so pokazali svoje dobre in z!e strani! Plevel je odstranjen iz pšenice. In naj je tudi plevela več, nego smo si ga v Dalmaciji domnevali, smo vendar zadovoljni. Izločen je in sedaj smo gotovi, da je žito zdravo. Tako zdravo kakor nikjer drugje med Hrvati. In po dovršitvi tega temeljitega čiščenja se je Dalmacija prebudila. Postavila se je na svoje junaške noge, kakor je to v navadi pri njej. Seljak ie cnodušen s svojo inteligenco: nova doba velikih idealov ruši vse bivše malenkosti. Nepovratna pezaimost je pogoltnila vse, kar nas je ločevalo. Stranke so pokopane in vsa dežela je zbrana okolo svoje zastave — zastave svobode in ujedinjenja jugoslovanskega naroda. Korsccntracija v Dalmaciji je gotova stvar. Slovenija al več sama! Četudi voditelji niso oficijelno razpustili strank, in čeprav bi pccdini morda radi še nadalje igrali predsednike — tu ni več mesta zanje. Dalmacija si ie svestna velikega časa. ki mu gre naproti. Ljudje so preveč trpeli, da bi se izgubljali v malenkosti; zahtevajo tisto, do česar imajo pravico. In od tega ne popuščajo niti za las. Vse, ali r»fč: to je njihov program!
Tako, ko vidimo, kako je ta Dalmacija kot cn človek, to vemo, da je istotako s Slovenci, potem gledamo z žalostnim očesom na strankarsko-pn-litični kaos, ki ie v Hrvatski z vsakim dnem veči in ki se ne more človek spoznati in znajti v njem. Srbsko-hrvatska koalicija plpve z vsakim dnem bolj v nadjarskih vodah. Imamo tu več struj: eni so afaristi, ki so si znali na račun svo-
Pištole so se nabile in dvobojevnika sta stopila na svoji mesti. Gospod de Muubcrt je dobil mučno nalogo, da da znamenje.
Takoj nato je ustrelil Albert, skoraj ne da bi bil meril.
Gospod Stackpland je omahnil, vendar pa ni padel, temveč je šel proti svojemu nasprotniku. Kroglja ga je zadela v prsi. Albert ga je pričakoval s prekrižanimi rokami. Bankir, kateremu je kri curljala iz rane na prsih, je počasi stopal dalje. Ko je bil še tri korake oddaljen od Alberta, »e obstal. Oči vidno se ni več mogel držati pokor.cu, in moči so ga zapuščale. Upa! sem, da pade, toda ni se zgodilo. Dvignil je orožje v smeri proti nasprotnikovi glavi, ki je zrl vanj brez trepeta. Lahen smešek je zaigral okoli bledih Angleževih ustnic, ko je sprožil pištolo z besedami: »Fani, maščeval sem te!« Obenem se je zgrudil sam na tla in krvave pene s<x mu stopile na ustnice. Bil je mrtev. Naš nesrečrtl prijatelj je moral trpeti dalje časa. Kroglja mu je prebila vrat, in zgrudil se je Istočasno s Stackplandom. Njegov smrtni boj le bil grozen. Izpregovoritl ni mogel niti besedice, pač pa se le v-groznih bolečinah zvijal po okrvavljenih tleh in presunljivo stokal. Hotel Je vstati ln se krčevito oprijel moje suknje, ki mi jo je raztrgal. Oči Je strahovito zavijal In šklepetal je z zobmi. Končno Je začelo njegovo stokanje slabeti vedno bolj in bolj, udje so sc mu Iztegnili in.. neha! je trpet!.
(Dalje.)
»ega položaja nabrati denarja in doseči sinekure, in ki se ne boje ničesar boft nego preloma z Ma-djari; pak so s svojimi koncesijami pripravljeni iti do zadnjih mej. Ta grupa je poznana pod imenom »gospodarske«. Ti so tudf duševnf voditelji koalicije. — Drugi so — In iih je, na žalost, mnogo — oportunisti, ki se tudi nikakor nočejo zameriti Mcdiarom. Izogibljejo se vsega, kar hI moglo dovesti do tega. — Tretji so stari Khuenovci, ki £o po svoji vzgoji in svojem Čutstvovanjn bliže Madjarom, nego pa svojemu narodu. — Četrta kategorija so »dobričine®, ki »gospodarski grupi« niso dorasli ter nasedajo njihovi zvitosti. — A peta sta Šurmin in Lorkovlč, voditelja bivše napredne stranke. Dva človeka — dva kontrasta. Po poznani aferi s ^Hrvatsko Riječjo« bi hotela ta dva izvesti konsekvence ter izstopiti iz koalicije. Ali, ne moreta se odločiti, ker sta v navskrižju, h kateri grupi naj pristopita. Ce izstopita — kar javnost zastonj čaka štiri leta — utegneta ustanoviti poseben blok. In ko vidimo to njiju staro slabost, to neodločnost, prihaja nam na misel vse tisto zlo, ki so je zakrivili, ko so se !. 1910. izneverllu Franu Supilu, in ko so zakrivili, zakrivili, da s eje moral ta umakniti. Vemo, da da se Je moral ta umakniti. Vemo, da Je Šupilo stav-Ijal velike nade v njih in da se je prevarll. Supilo-vo izkustvo nas sili, da bodimo previdni: nekdaj so tega Človeka kovali v nebesa, so mu zatrjali zvestobo, ali: v odločilnem Času so se mu izneverili. Da so mu ostali zvesti, bi politika v Hrvatski drugače izgledala. Fran Šupilo je, ozlovoljen in osamljen, pred izbruhom vojne zapustil svojo domovino in se vrgel v vratolomno politiko. Ce pa ne bi se mu bili izneverili — najzvesteji, ne bi nas bi! zapusti! in Hrvatska bi danes Imela voditelja, ki bi bil dorasel velikemu času, v katerem živimo. Tako pa nima ne Šupila, ne nikogar, ki bi se mogel postaviti na ček) naroda; ni ga človeka, ki bi uživa! zaupanje in ki bi mu narod sledil. A tega Hrvatska treba; in čc morda ne že danes, pa gotovo v bližnji bodočnosti. A je še drug razlog, radi katerega r.e more imeti narod zaupanja v bivše napredniaške voditelje: ne pozablja se namreč tako hitro, da so skozi polna štiri leta — četudi so vedno v javnosti — igrali opozicijonalce, pokrivali madjarsko protinarod-no politiko koalicije in pri teai uživali vse pogodnosti, ki jih jim nudi guvernamentalna večina. Treba jih zato videti na delu, treba, da se spoko-re za z!o, ki so je storili radi udobnosti in svoje neodločnosti. Treba, da pokažejo, da so za vedno zapustili politiko kompromisov. To velja posebno za Lorkoviča. ki ga obtožujeio zaradi bolgarcfll-stva.
Vem, da se mi bo očitalo, da iznašam te žalostne razmere pred slovensko javnost. 2e par-krat se mi je štelo v zlo, ker sem stori! to. a kot glavni vzrok se je navajal, češ, da ni umestno, da se to raznaša »ven«. "Jaz pa sem drugačnega mnenja, da slovenske dežele namreč niso »zunaj«. In iz tega enostavnega razloga smatram za potrebno, da bodo tudi tam orijentirani o vsem. pa naj bo to več ali manje povoljno za našo narodno stvar. Tako bo mogel slovenski de! našega nareda bolje uravnavati svoje delo. A to mera biti tem iače, čim žalostneje so razmere v Banovini. Pa je še en drug razlog: političnim strankam v Banovini je mnogo do tega. da jih bratje Slovenci ne bi poznali od njih slabih strani. Jaz pa vidim nasprotno: da je potrebno, da so Slovenci na čistem/ na koga morejo z gotovostjo računati v vsakem slučaju! Ker zaver.iika trebamo v borbi, a koalicija ni tak zaveznik, pak čemu bi varali sami sebe?! Naš narod je dovolj zaveden, da izvede borbo ne samo brez, ampak tudi proti koalicijskim voditeljem in drugače tesnim prijateljem madjarskih državnikov. Treba biti na čistem, da ne morejo biti istočasno madjarsk* in naši prijatelji. Oportimisilčna." politika ima in mora imeti svoje meje, koalicijonaška pa jih nima. To je žali^tno, aH resnično in pred resr.ico — pa naj je še tako grenka — ne bomo zapirali oči. Saj je že dovolj rn preveč koalidjonašklh patrijotiČnih fraz in prepričavani. Mi jih sodimo in bomo sodili po delih in z grožnjami nam nikdo ne zamaši ust.	Jugoslovan.
AorovizacSIske stvari«
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 1. julija do 6. julija (39. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 39 izkaznice za živila dobiti naslednja živila ln drugi predmeti aprovizadjske komisije in sicer na osebo in teden:
KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA.
150 g (15 dkg) koruzne moke (normalni odmerek), oziroma dodatni odmerek 700 g (70 dkg) za
Noji vtisi iz done vojne.
Spisal H. Jerkič.
(Dalje)
Nikjer ni bilo zvezde-vcdnice, a^kjer jasne luči, ki bi nam svetila skozi temo iu prešinjala uboga srca z žarkom upanja. Povsod samo Črna gluha neč! In pomoči ni bilo od nikoder — nikoder! Zaman smo iztezali svoje roke proti severu, kjer se je blestel, med stebri ponosni hram Resnice (a ne Šusteršičeve, ne ustrašite se!) Zaman smo jo zaklinjali m rotili, a ona nas ni čula. Zaprli so jo bili zli čarovniki in strašnega zmaja so postavili pred sveta vrata. Tedaj jc zavladala tema \ deželi, globoka tema — najgloblja je bila v naših milih Jugoslovanskih krajih. Umrlo je vse življenje in polnočna slana nam je ožgaia rahlo cvetje. Nade in besneči viharji so nam izravali Vero iz krvavečega srca. Le sladko cvetje Ljubavi je rudelo šc dalje v temi, tako gorko, tako vroče kot še nikdar prej, ker je bilo porojeno iz večne Ljubavi in zato ni moglo umreti. Toda skrivati smo je morali na svojem srcu skrbno in plašno, kot so skrival! fcri-stijanje hostjo nebeško pred očesom pagapov. — Kajti gorje, kogar bl zasačiH s cvetom čarobnim! Kot divje zveri hI planili po nJem, trgaH bi mu o-bleko s telesa ln Iz srca bi mu ruvali rožo nebeško: »Poglejte sa, hu^odcIca, p-.-Iejte ra^^' /' a. na križ ž njim, na križ z r.Jin:! A niso rr.u megli iz^r^.ti cveta •'lt:rlatnega: kor<*nTke «o	;*rc-
delavce pri težkih dcDh, ki .se pa ta teden dobi v ječmenovi kaši namesto koruzni moki. Za nor-mM k dodatni odmerek se j« treba Izkazati z izkaznico za nakup kruha. Dodatni odmerek se dobi proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznice za krnh, veljavnih od 1. do 7. julija, obenem se pa fza normalni in dodatni odmerek) prešcipne št. 39 živilske izkaznice. Nakup Je torej mogoč samo obenem z drugimi živili in tisti dan, ko je kupec na vrst za nakup tedenskega odmerka. — Koruzna moka po K I*—, ječmenova kaša po K T08 kg.
JEČMENOVA KAŠA. eno četrtinko kg ječmenove kaše po K 1'08 kg.
PROSENA KAŠA. 150 g (15 dkg) prosene kaše	po K 2'— kg
BELA MOKA ŠT. 0 (za peko). 100 g (10 dkg) bele moke Št. 0
(moke za peko«)	po K 1*20 kg
SLADKOR.
eno četrtinko kg sladkorja po K 1'60 kg (tudi za osebe, ki so vpisane v kuhinje aprovizacijske komisije). Dan prodaje sladkorja se šele deloči.
SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zeleniadi	po IC 11'— kg.
JAJCA,
eno jajce na osebo ln teden po 70 vin., za manj imovite (rdeča črta) po 50 vin.
MARMELADA eno osminko marmelade po K 4'30. — Delavci pri težkih delih imajo poleg normalnega odmerka pravico do nadaljne**7a marmelade.
KROMPIR.
Tekom tega tedna dobe odjemalci živil izkaznice št. 9 za nakup XA (pol) kg krompirja, ki sc bo mogel dobiti samo na trgih Ponterosso, Legna, Barriera vecchia, Giuliani in Perugino od torka, 2. julija, do ponedeljka, 8. julija. Cena 40 vin. kg. Izkaznice št. 8 veljajo do vštetega ponedeljka, 1. julija.
CIKORIJA.
eno osminko kg cikorije . .. po K 9'60 SOL.
eno četrtinko kg soli na osebo po 20 vin. kg. KIS.
eno osminko litra kisa *	po 52 vin. liter.
Ta teden dobe kis tudi iastniki izkaznic za kuhinje in mestno ubožnico.
SLANINA.
Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 1. do 7. julija se dobi ob predložitvi izkaz, za živila izkaznica št. 47 za nakup 4 (štirih) dkg slanine. Na to izkaznico se dobi slanina v običajnih prodajahiicaii do sobote, 13. julija t. I. Cena 24 K za kg, za neimovite sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) po 12 K kg. Izkaznice št. 46 so veljavne do sobote, 6. julija. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE.
Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovaninu s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 1. julija do 7. julija, dodatno izkaznico št. 76 te rmorajo nanjo do vštete sobote 13 julija v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice štev. 75 veljajo do sobote ,6. juliia. PREKAjENA SVINJINA.
V	vseh prodajalnicah svinjine se bo nadaljevala prodaja prckajenc svinjine po K 30*— kg.
IZKAZNICE ZA GOVEDINO.
Tekom tega tedna se razdele izkaznice št. 44 za govedino in za neimovite sloje tudi Izkaznice št. 44. toda z rdečo črto.
SVINJINA.
Tekom tega tedna sc razdele izkaznice št. 48 za nakup svinjine. V torek, 2. julija, se prične prodaja svinjine proti izročitvi izkaznice št. 48. Svinjina se bo prodajala v vseh prodajalnicah svinjine. Lastniki izkaznic št. 1 A. B, C, D. E jo dobe v torek, 2. julija, lastniki Izkaznice št. 2 A, B, C, D, E v četrtek, 4. julija. Kdor bi dotični dan Se ne imel izkaznice, dobi svinjino potem v soboto, f>. julija. Na eno izkaznico št. 48 se dobi 8 (osem) dkg svinjine po K 17*— kilogram.
KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE.
400 g kGndenziranega mleka po K 7*50 (400 g za K 3*—). Tekom tega razdeljevanja se preščlp-ne št. IV. rumenih izkaznic za otroke (^0 dkg) in št. I. sivih izkaznic za starce in bolnHce (40 dkg), veliavnih za mesec luli in avgust.
MILO.
en kos mila (okoli 10 dkg težak) po 40 vin. kos. • • •
SLADKOR ZA MESEC JULL
V	ponedeljek, 1. julija, se prične razdeljevanje mesečnega odmerka sladkorja (Y% kg) proti predložitvi in preščipnjenju izkaznice za nakup sladkorja. Sladkor dobe stranke samo tiste dni. ko so
na vrsti zu tedenski nikup živil. Cena K 160 kilogram.
6 *
PRESELITEV APROVIZACIJSKE PRODAJAL-NIČE.
S I. julija ^e prodajalnica v ul. Bachi presoli na Acqucdotto št. 26.
globoko v srce in potem še, ko so razpeli mučenika na križ in mu preboali ljubeče srce, je dehtela in rdela roža prečudezna. A takih križev je mnogo, oj mnogo, in vsak dan večje je ujih števi-
lo in nepregledno jih že stoji na Kalvariji našega trpljenja. In srce sc nam krči, ko hodimo po njej in iz oči nam vrejo bridke solze in uiiirli bi žalosti, da se nam ne smehlja iz križev iu šepe.a iz sladkih čaš: »Ne plakajte, ne plakajte! Ali ne vidite krvavih kapljic, ki vrcio iz naših keliuov In močijo usahla tla? Ali ne vidite, kako se peraja, iz njih novo življenje, kako kipi in drhii in sili na dan. Ali ne \idltc, kako poganjajo uilcaikc — mladike oljčr.e in rastejo vsak dan lepše iu višje? Ali ne čutite, keko umira vaša Kalvarija in se dviga U teme kot raža povedna iz dna jezera,
večno zelena, prelestna zora Vstaieuia?---
Toda male so bile še oljčne mladike in črni zmaj je čuval 5e vedr.c pred hramom Resnice, dok!er ni planil nikega dne Orel ponosni iz sinjih višav in ga umoril. In odprla so se vTa'a, tako dc!go zatvorena, in zažarela je Resnica v kraljevskem s;jaju in njen blesk je £cl po đežd! in odganjal je demone noči. Frispč! Je tudi v dolino, kjer Je ležala zakleta kraljičina v globokem snfi.' Potrkal je na okna srebrna, drami! je in klica! mlačenkr, prekrasno, a ta sc nI vzbudila.	se i jc fcr!
preglobok in tema Je zastira!:! irekke ve1:?, ker Črni vrari Vf1'' veđr.o rn<t ~ .v! T-.Hm 5r h«i:itl. c«* b-	i .;•!.! ne <_•' V -
Dontai& vestt.
Seja odbora PoL društva »Edinost« se bo vr.;;-Ia jutri, 1. julija, ob VA .popoldne. Og. odborniki In odbornikov namestniki naj sc je izvolijo pelno-številno udeležiti, ker so važni predmeti na dne. nem redu.	Predsedništvo.
Vpisovanje v šeatvidsko šolo napreduje dobro. Potrebno pa je, da se čimprej vpišejo še ostali otroci, ker je treba takoj pripraviti pravo število šolskih soban. Ker je torej treba, da se to število takoj določi, je nujno potrebno, da se takoj vpišejo vsi otroci. — Otroci, ki so bili vpisani v vrtcu in ga letos dovršijo, sc vpišejo v šolo takole: javi se pri vodstvu vrtca in poprašaj po papirjih. Nič drugega. Stori torej takoj ta korak! — Otroci pa, ki niso bili vpisani v otroškem vr'-cu, se vpišejo takole: pojdi k g. kapelanu Ščeku via Fabbri 2 — za cerkvijo Starega sv. Aniona — in podaj tam rojstne podatke otrokove. — DrugI razred šentvidske šole se tudi otvori, ker se je priglasilo zadostno števil učencev. To pa ne zadostuje več. Danes ne pravimo več: ustanovimo si drugi razred; ne, to je danes premalo. Daru s je naša parola: zadujl slovenski otrok ven iz laških in nemških Šol! Sleherni naš otrok mora v slovensko šolo, kjer se bodo izučili v slovenskem, nemškem in tudi laškem jeziku. Gre torej za to, da svojega otroka, ki jc letos dovršil I razred nemške ali laške šole, prepišeš v novo šolo. Kako pa se to zgodi? Ali je to zvezano * kakšnimi sitnostmi zate? Ali moraš iti k dotič-nemu voditelju ali učitelju? Nič, nič. Stvar je čisto priprosta: tvoj otrok, ki uovrši letos 1. rac-red nemške ali laške šole, prinese ob konca let i spričevalo in z njim dokumente, ki jih je morebiti hranilo šolsko vodstvo. Ti si torej potem popolnoma svoboden: ni treba nič javiti, da izstopi ali kaj podobnega. Na drugi strani pa zopet ne čak iti šolskega spričevala, marveč takoj zdaj javi g. kapelanu. da hočeš prepisati otroka. In vse je končano. — Vpisovanje in prepisovanje se vrši danes v nedeljo ves dan in potem še v porede!jc\ int orek popoldne od 3 do 7 zvečer. — Sc eno besedo! Ako poznaš v svoji bližini kako slovensko družino, ki ima letos otroka v nemški a! laški šoli, pa ga starši niso prepisali v slovenrki šolo, javi to na gorenji naslov, da bomo posla? dotični družini vljudno pisano povabilo, da stor: svojo narodno dolžnost. — šcr.tvidski Slovenci, izrežite ta dopis iz »Edinosti« in dajte ga cd biv* do hiše, da ga bodo prebirali. — S pozdravom Boter Luka.
Vodovod deloma zaprt. Zaradi nujno potreh nih poprav na Passo di Piazza bo vodovod ol 7 zvečer v ponedeljek, 1. Julija, do 7 zvečer * torek, 2. julija, zanrt za poslopja v nasledniem okolišu: trg S. Giacomo, ul. Pibore;o. ul. Donota. ul. Chlacccra, ul. Artisti, Borzni trg, uL Malcan ton. trg Rosario, ul. del Ponte, uL Becchcrie, zagata del Pane, ul. Rena. ul. Seminario, ul. Pozzo Bianco, ul. Crosada, zagata Gusion, ul. Punta del Forno. ul. Procureria, ul. S. M. Maggiore. ul. della Muda. zagata della Fortanella, zagata delle Pan-cogole, ul. S. Sebastiano. ul. della Borsa. ul. S. Carlo, ul. Teatro, ul. Sanntž (do kavarne »Fedc! triestino«), ul. Orologio, ul. Mercato vecchio, rrg Frana Josipa. Capo di Piazza. ul. delPAsilo. Potemtakem ostanejo brez vode tudi: mestna palača, namestništvo, Tergesteum, mestni tehniški tfrad, Lloydova palača, šole v Starem mestu, s"d-ni zapori, otroško zavetišče, dekliški lice}, kavarni :>FIora* in »Specchi« ter javni vodnjaki v za.;..!i della Fontanella, Gusion, del Pane, delle Panco-gole, ul. della Mura, trg Donota, ul del Cristo. ul. Ghiaccera, trg Barbacan, ul. della GaHeria,. ul Montfort, ul. Reniota. zagati S. Lorenzo in r»a trgu della Valle. Slabejši pritisk vode se bo čuti' v naslednjih ulicah: ul. S. Lucia, ul. SS. .Martiri, ml. Corti, ul. Belpoggio, Šalita al Promonto.io, ti!. Remota, ul. Neckcr, ul. Montfort. ul. Montan*I!i. ui. dei Fabbri, ul. Caprano, ul. Crociferl, tr,; C. Romano, ul. O. Štampa, ul. V. Colonna, ul. Ma-donna del mare, trg in ulica della Valle, ul. Oal-leria, ul. Capello, ul. S. Michele. trg Barbacan, ul. Bastione, ul. dcllj mura. — Ko se vodovod zoret od^re, sc priporoča občinstvu v zgoraj im novanih ulicah, d a pusti odteči nekoliko vode in da uporablja potem toliko časa !e prevret«" vodo, dokkler mestni fizikat tie ukrene !ru gaće.

ic
r IT.-

i
i či Resnice in njih žarki niso mogli prodreti črnih kreijuti. Solnca močnega bi se hotelo, soinca žgočega in strastnega, ki bi prešinilo nebo in zemljo in v katerem bi tonila ptica pogubonosna ko! črna, mala pičica. Oj pridi torej, pridi naše s hice in zasijaj nam, oj pruli :iaš sokol ponosni, naš Matjaž, naš kralj zaželjeni in reši nam zakleto miljenko iz krempljev sovražnih. In zgodilo se je. Zgodilo se je v času, ko je zašumelo od Soče do Morave in je zatrepetala zemlja v silni boli. Zgodile se je. ko so zaplakala sela in mesta in le kri-knilo milijone src: >Ni ga več«. Zastokale so gore in tihe livade in šume prostrane in potočki srebrni: 'Nt ga več. In nebo se je zasolzilo in mrak jc objil vso zemljo slovansko: ?Ni ga več!« Tam n: mirodvoru pri Sv. Križu pa so se povesile ro e krvave iu kapljica za kapljico je vrela iz njih vročega srca In se pogrezala v žrelo, oj žrelo tako it .boko in črno, oj žrelo tako votlo in strašno. In mi vsi, tr.i vsi smo se zbirali krog njega in položil! vanj svoje najdraže, na$e najljubše, srce na-' sera srca, kri na§e krvi, solnce blesteče našega: Življenja. In zemlja črna se Je	čez njega
in r.cč, temnejša od noči grobr- objela na*-* srca. Stali smo ob sveži gom'11 k~A mrtveci v de-Žc!I senc, ki jim !e mraknilo sofnee nebeško za vc!ej. A tedaj, bratje, tedaj, ko je krokar črn! ztr.agcvfto r-hut^! nnc! rr.^imi glavami In ras!a
n i ,-.»-.	v *- * ' "ude*. Razpok 'o
Stran If.
»EDINOST* štev. 175
Voditelji slov. mestnih iol so vabljeni v p one- v I. b razredu Cuperla Melhijor iz Koludrovice,
W Trstu, dae Jan^a ftlft
deljek ob 5. uri na pogovor v Šolske prostore na Acquedottu, kako na] se razdeli 114 oblek, podarjenih slovenskim učencem?
Obrtna centrala za obnovitev Goriške s sedežem v Ljubljani je po prizadevanju kranjskih in goriSkih rodoljubov ustanovljena. Svojo nalogo v prid obnovitve Goriške je začela takoj izvrše-( vati. Njen cilj je pred vsem, da združi ob\ vseh pri obnovitvi v poštev prihajajočih ob, Vilkov na slovenskem ozemlju, ter da jih podpira vsestransko v strokovnem in trgovskem oziru pri prevzemanju vsakojakih obnovitvenih del pri stavbah in pri notranji opremi. Zadruga prevzema od države, dežele, občin in zasebnih strank naročila in iih potem oddaja svojim članom v iz vršitev. Obrtnikom in naročnikom bo pri zadrugi na razpolago za vsa strokovna pojasnila poseben tehnični odsek pod vodstvom stavbenega inženirja. Posamezni mali obrtniki bi pri tolikšnem obsegu obno\itvenih del na Goriškem pri sedanjih gospodarskih razmerah ne mogli prevzemati večjih naročil, dočim jim bo vsled združitve v veliko organizacijo možno to storiti. Organizaciji le zagotovljena izdatna finančna pomoč. K sodelovanju so poklicani vsi slovenski obrtniki, predvsem z Goriškega. Da se namen in pomen obrtne centrale boli pojasni, osobito med prizadetimi goriškimi krogi, sklicuje zadrujrino načelstvo na dan 5. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Gorico v prostcrili Goriške zveze (Ulica Teatro, Št. 20, I. nadstropje) sestanek, h kateremu vabi goriške obrtnike vseh strok, predvsem pa opekarnarje, kamenarje in apnarje, pa tudi druge interesente. Jernej KoDnč, načelnik Obrtne centrale za obnovitev Goriške v Ljubljani.
Oprostitve — za obnovo Goriške. — »Osrednji odbor« ponovno nujno priporoča goriškem rojakom, ki hočejo prositi za oprostitev od vojaške službe, bodi za obnovo svojih posestev, ali za so delovanje pri splošni obnovi, naj nikar ne pošiljajo svojih prošenj edinole »Osrednjemu odboru«, ki ne more vlagati takih prošenj v svojem imenu in v .sakeni siučaju. Dogovorno z mero-dajnimi mesa priporoča nujno kot edino pravilno naslednjo pot: Vpoklicanec sam, ali njegova rodbina, ali pa občina, naj točno izpolni znani evidenčni oprostilni list (Enthebungs-Evidenzblatt) v treh izvodih; tam je točno izpolniti vse rubrike. Županstvo naj vse napovedi potrdi in oprostitev priporoči in posije takoj glavarstvu. Ako tudi to priporoči in hitro odpošlje, je debra podlaga za ugodno rešitev s tem narejena. Datum in številko glavarstvene rešitve, ter vse običajne podatke pošljite potem j-Osrednjcmu odboru«, ki poskrbi, kar je na Dunaju treba ukreniti. — Kdor ne stori tako, naj pripiše posledice samemu sebi. -Osrednji odoborc ne more delati čudežev, dasi je že dosegel veliko takih uspehov preko predpisov. Treba pa vendar enkrat dosledno korakati po predpisani poti, kajti prepogosto vendarle ne smemo pričakovati, da »Osrednjemu odboru« na ljube Šele v ministrstvu sestavljajo tiste evidenčne pole. Upamo, da bo ta opomin konečuo koristil dobri stvari!
MoHtve za deco In njene dobrotnike. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je razposlala duhovščini Istre in otokov posebne prošnje, da bi se na dan sv. apostolov Cirila in Metoda darovale v vseh cerkvah sv. rnaše za zdravje naše dece in njenih dobrotnikov. Uverjeni smo, da se naša hrvatska in slovenska duhovščina odzove tej prošnji družbinega ravnateljstva. A kateri gospodov duhovnikov ne bi pravočasno dobil te prošnje, jc naprošen. da vseeno povabi verno ljudstvo k službi božji, da vsaj tako. ko se že drugače ne more. izkažemo neko hvaležnost do onih, ki so s.c v teh težkih časih zavzeli za našo deco. S prehrano mnogoštevilne naše dece so združeni veliki troški. Zato prosimo najprisrčneje, da bi tudi velečastita duhovščina vspodbujala narod k nabiranju prispevkov v to lepo svrho.
Družba sv. Cirila ir. Metoda n Opattii jc poslala gospe bar. Ožegović slijedeće pismo: Družba sv. Cirila i Metoda za Istru u svojoj teškoj borbi za opstanak i održanje hrvatskoga naroda u Istri nailazila je do sada uvijek potporu u agilnosti Vaše rodoljubivosti. Svake godine kod priredbe^ Narodnog Blagdana Vi ste ulagali sve sile. da uspjeh bude što ljepši. Zahvaljujući Vam za sve, što ste do sada u toj stvari za naše dru-Ištvo učinili, molimo Vas, da i u buduće nama svoju pažnju sklonite, naročito da nas prigodom godišnje priredbe Narodnog Blagdana zastupate. S hrvatskim pozdravom i uz izraz najodličnijeg veleštovanja: Družba sv. Ćirila i Metoda za Istru. — Za ravnateljstvo: Viktor Car-Emin.
Opozarjamo vse Jugoslovane, ki so dobre volje. na današnjo prireditev, ki se bo vršila v sve-toivanskem -^Narodnem domu« v korist stradajo-: čim otrokom. Začetek točno ob 5; vstopnina s 'sedežem 1 K; stojišče 50 v. Po predstavi prosta zabava!
OdliČnjaki slovenske gimnazije. Z odliko so dovršili razred sledeči učenci: v I. a razredu Furlan Ivan iz Kopra, Jurca Leopold iz Rihenberka, Ma-čns Maks iz Trsta, Smrdel Ivan iz Trsta, Škrinjar Nikolaj iz Povirja, Schmšdt Danilo! od Sv. Ivana. Zidan Ivan iz Ajdovščine, Grmek Angela iz Trsta;
Grželj Karel iz Trsta, Kresevlč Ivau iz Trsta, Vida v Bogomir z Opčin; v II. razredu Sancin Placid iz Skednja; v IV. raz. Plesničar Angel iz Gorice.
Pošiljanje blagovnih uzorcev je dovoljeno odslej pod obstoječimi pogoji na vojno poštni urad št. 254; ustavljeno pa le na vojno poštna durada št. 454 in 530.
Kr. brv. zagrebško deželno gledališče. — Mozart, ki ga Nemci po vsej pravici štejejo med svoje največje glasbenike, je bil rojen v Solno-gradu leta 1756. in je že v svoji najnežnejši mladosti kazal naravnost čudovito glasbeno nadarjenost. Kornaj šest let star je že skladal klavirske skladbe in je kot osemleten deček kot umetnik potoval po Nemčiji, Nizozemski, Francoski in Angleški. Kot 121eten deček je zložil prvo svojo komično ooero. V letu 1770. je potoval po Italiji in je v K.mu na veliko sredo čul Allegrijev de-veteroglasni »miserere« ter ga potem »po ušesuc napisal. V naslednjih letih, do leta 1779-, ko je bil nameščen za dvornega organista v Solnogradu, je zložil več oper in operet, vse na italijansko besedilo, ker je bila tedaj pač splošno v modi italijanska opera in se je tudi na Dunaju pelo le italijanski. Italijansko operno maniro je opustil šele v operi »Idomenco re di Creta« (1781), dočim pa jč besedilo še vedno ostalo italijansko. Prva njegova nemška opera je bila »Die Entfuhrung aus dem Serail«, ki pa jo je zaradi spletk italijanskih pevcev komaj spravil na Dunaju na oder, le s pomočjo ukaza cesarja Josipa II. Zaradi enakih spletek — italijanski pevci so namenoma peli napačno — je pogorela na Dunaju tudi »Figarova svatba«, ki se je pela prvikrat leta 1785. Sele z »Don Juanom* je sijajno uspel leta 1787. v Pragi, na Dunaju pa še vedno ne. Leta 1788. Je zložil svoje tri mojstrske simfonije (es dur, g mol In c dur), leta 1790. pa opero »Cosi fan tutte«. Tega
Danas, m nedjelju, dvije predstave: popodne 3>* sata uz snižene cijene »Tosca« s izvrsnom umjetnicom Vikftmfcnsei u naslovnoj ulozi, sa gg
Jastrzebskim, Primožičem, Lesićem i Biničkim ostalim glavnim uTozama. Na večer u 8 sati druga predstava Mozartovog remek-djela »Flcarov pir« sa gdjama Polak, Ogrodzkom, Pabst, 2ličar, te gg. Križajem, Levarom, Lesićem i Biničkim u glav
nim ulogama, Obe predstave dirigira g. Sachs. » « *
Predstava opere »Matiaine Batterfly«, koja je bila najavljena za sutra, ponedjeljak, biti će prekosutra, u utorak, sa glasovitom umjetnicom De-bfckom-Stermich u naslovnoj ulozi.
DAROVI.
—	Jakob Rcnko pri sv. Jakobu daruje v po-češčenje spomina svoje pokojne hčerke Ljudmile 15 K za svetojakobško podružnico Cirila in M^ toda in 15 K za šentvjdsko šolo. Obenem izreka prisrčno zahvalo gospe* Engelmanovi in gošpici Dclkmovi za njiju pomoč in sočutje ob tej žalostni priliki.
—	V počeščenie doslej nepoznanega 5e dobrot nika, ki je pripomogel do povsem primernega poslopja za našo novo šentjakobsko šolo, je daroval Fran Turk 20 K za šentvidsko podružnico. Denar Izročen blagajniku.
—	Za šetvidsko šolo. Vrli šentvidski Slovenec Ivan Simončič 10 K. Viljem Antonič 5 K, trgovec R. 20 K.
Popravek. Med darovi pri nedeljski prireditvi otrok pri sv. Ivanu, mora stati, da g.a Ryb£f je darovala 19 K in ne 10 K.
Poslano")
ZAHVALA.
Pošto mi nije moguće svakome pojedinome izraziti moju najdublju zahvalu
leta je tudi umrl cesar Josip II., ki je bil Mozartu I ?a izkaze Simpatija prigodom mojh go-drugače zeto naklonjen, a mu je kot cesarskemu štovanja Ovdje kao I na počastili način
komornemu skladatelju vendarle dajal izplačevati samo S00 goldinarjev letne plače, dasiravno je pruski kralj Friderik Viljem ponudil. Mozartu službo kapelnika s 3000 tolarji letne plače In ?e leta odklonil ponudbo. Po smrti cesarja Josipa II. se je nahajal Mozart v precej slabih razmerah kar je pač tudi vplivalo na itak slabotno njegovo zdravje. Leta 1791. je zložil opero »Čarobna piščalka« (»Zauberflote«). za slavnosti ob kronanju cesarja Leopolda II. opero »Tit« in potem po naročilu grofa Walsegga »requiem«, zadnjo svojo skladbo, kajti umrl je še istega leta, niti 36 let star. število Mozartovih del je naravnost velikansko — 626, med njimi 20 maš, 17 sonat za orgije, 23 oper In operet, nad 100 arij in pesmi s spremljevanjem orkestra in klavirja. 22 sonat za klavir, 45 za klavir in gosli, 4S komornih glasbenih komadov za godala. 49 simfonij in 55 koncertov. Ogromno delo, če se pomisli, da le Mozart veliko potoval, da je večji del dneva moral porabljati za svoje službene posle, poučevanje Itd. Skla dal je navadno le zjutraj ali ponoči. In to ogromno delo je bilo gotovo tudi vsa? kolikortoliko vzrok njegove tako rane smrti.
»Figarova svatba« spada med najboljša Mozartova operna dela, in veliko je glasbenih strokovnjakov. ki jo postavljajo nad »Don Juana«, poudarjajoč posebno, da je Mozart prav s tem delom podal svetu vzor komične opere, z najfinej šim čutom iztrebivši vse, kar bi moglo kaliti čisto umetnost. Besedilo je posneto po Beaumarchaise vi istoimenski veseloigri, ki jc nadaljevanje tudi njegovega »Seviljskega brivca« in se je prvikrat z nepopisnim uspehom javno igrala 27. aprila leta 1784. v Parizu, samo da je Mozart temu z najpre vejanejšimi spletkami izprepletenemu, tenden-cijoznemu delu odvzel strupeno želo in je navdahnil z najljubkejšim humorjem in najpristnejšo glasbeno poezijo.
čno prelcitno in nad vse lepo in o tisoč in tisoč žarkov je prešinilo nebo in zemljo, da je zagorela in vzplamtela in so šinili mogočni zublji do nebes. In iz zemlje je kipelo in vrelo in se je razpletlo tja do M6ravskih bregov, oj cvetje milo in krasno, cvetje tako dolgo teptano in že zdavnej pegrebe-no, aj sladko cvetje Vere in Nade! In razplamteli so se čudežni cveti, ki niso nikdar ugasnili In so tleli vedno tako vroče pod težkim pepelom našega zatajevanja in se zgrnili čez mesta in sela čez gore in dole, čez šume in livade, povsod, povsod kjer se glase naši ladki spevi slovanski. A ni-&(• to bili cveti posamezni, listi so bili škrlatni ene same rože čudovite, rajsko lepe, I:i jc pripravah i;: dna temnega jezera na površje, ko so ga prešinil, prvi žarki vzhaiajcčega solnca. In ni bila to rož? krvava, ki poveša žalostno glavico in vrejo iz nje smrtnoranjenega srca težke kapljice v črni grob slovanskega rodu. OJ bi!a je roža življenja, roža vstajenja in prebujenja, bila je roža strastne lju bavi, — srce goreče in milijon In milijon plamene je vrelo iz njega in ožarjalo celi svet. Pilo je tc srce deve, ki je dolga, dolga leta ležala zakleta \ globokem snu in jo ic vzdramil sc 'aj strastni p -ljub solnčncga kraljeviča, našega SoUo'a pon. sue ga, našega kralja Matjaža. In dvignila se jc v sfe re pojoče ob strani svojega miljepca, odeta z bel halio in venec, spleten iz dijamsntov. safirov rubinov, ji je ovijal kraljevsko glavo.
(Konec jutri.)
»Figarova svatba« Je umetnina iz vira, Iz katerega je vrela umetnost sama, tista, ki ni iskala efektov, kakor Jih je iskala drugje. Zato pa je tudi ta glasba tako fina, tako lahna, tako, rekli bi, ten-čičasta in obenem tako sladka, kakor more zveneti edino le z najubranejših strun svete umetnosti posvečene mladeniške duše. In mojster Sachs je znal svojemu delu vdehniti Mozartovo dušo. Snočnja uprizoritev »Figarove svatbe« Je bila res mojstrsko delo uprizarjalne umetnosti.
Naš Križaj je bil snoči, da bi ga človek objel. Tu smo čutili z gledališče objemajočim glasom tudi pevčevo dušo in srce. »Magnifico« je bil izraz splošne sodbe. Čestitamo mu na tem uspehu. In ravno tako naša Polakova: Suzana, kakor bi si jo bil mogel želeti skladatelj sam. Zvrgolelo in živelo je v njej življenje. Naš Levar, dostojanstven, a vendar tako srčno mehak, v petju in igri plemenit Almaviva, ki Je imel v gdč. Ogrodzkl diužico, ki je dvignila svojo ulogo na višek za-željivosti. Spresrčkan Kerubin, Je bila jdč. Pabsiova, in zlasti njena »poizkusna« arija Je bila preljubka; ustvarjena za to ulogo. Gdč. 2ličarjeva in g. Lesič groteskni parček, imenitna Marahija imeniten Bartolo, in prav tako g. Biničkega Ba-silio, slika in prilika glasbenikov prošlih časov, uklenjenih v verige umetnosti mizerno plačajočih velikašev. Gdč. Kraljeva v ulogi Barberine in g. Pisarevič kot vrtnar sta kar najprimerneje zaključila vrsto posameznih ulog. Zbor ima le majhno ulogo in jo je izvedel kar najbolje. Posebej naj omenimo izborno izvajani ples baletnega zbora v drugi sliki tretjega dejanja. Oprema je bila sijajna, vredna dela samega, a g. Prcjcu za režijo vsa čast.
Za vsakogar, ki res čuti, pravimo, čuti glasbo, je bil snočnji večer pravi užitek; toda čutili pa smo, da za vse ni bilo tako, zlasti ne za ono galerijsko publiko, ki je vajena ponavljanih arij, ki jih cvrče vrabci na tržaških strehah. Ta glasba jim je pač — pretežka, ker je — prefina. Zrastla je na italijanskih tleh, a jim je prcitalijanska, da bi jo umeli kot Italijani, ki niso. Zato tudi ni bilo onega hrupa, kakor smo ga čuli ob vsaki znanejši "riji ob drugi priliki. Vse drugače pa v onem občinstvu, ki sodi. ker zna soditi. Snočnji večer je bil v umetniškem oziru najlepši večer, kar nam Jih je dGSlcj dala ,zngref'v:a opera! V opravičbo tržaškega občinstva pa naj rečemo le toliko, da mu je MIo delo nepoznano in da uprava ni storila niče-ar, da bi bila vsaj kolikortoliko pred uprizoritvi-;o seznanila žnjim občinstvo. Poudarjamo to prav posebej, ker se zna isto zsoditi tudi z drugim ^vetovrr rosTavljtnim delom, — »Prodano neve-to<r. Upr .va naj poskrbi vsaj toliko, da bo ob-'ffcstvo zm:lo vs^ino libreta in tako moglo slediti Icjanju.	—r.
skojim se mila jugoslavenska publika htjela od mene oprostiti nagradivši me sa ushićenim odobravanjem, cvjećem i skupocjenim darovima, stoga ovim putom objelodanjujem ovu zahvalu.
TRST, dne 29. VI. 1918.
Hnrko UuMć.
ZAHVALA.
** Prebridki ,22abi naše iskreno ljubljene soproge, matere, tasce in tete
Frančiške Ž^nr
so nam bili t veliko tolažbo mnogoštevilni, prisrčni izrazi toplega sočutja. Za vse te dokaze ljubezni do blage pokojnice, se vstai dragim sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na zadujem potu, najtopleje zahvaljujemo.
TRST, 29. junija 1918.
Družine: hm In GBnjccec.
f-*- uVUiiTl
V ponedeljek 1. julija
se preseli fsirozimnii
MESNICA :
Cesare ESenadeti?
v ulico Mojveča Josipa 13
(bivša ul. Ces.im;)

l*rod!8HS
8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej". Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Blanche", asti spumanti, refošk ter muškat desert
I. Parcina & C,o — Trst
ulica Donizetti štev. I.
r
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor veleva zakon.
MALI OGLASI.
Vlvnrlfvcffl rn dvm	prašička za rejo -
PrUQ(ttIU M Cena po dogovora. Ul. Lncto Papiri&no pri Sv. Jakoba.	2386
DPAfflV fD bledeče pohištvo: Poročne sobe, ftTUUU MS vzmeti, nočne omarice, nmivaluilce. postelje z vzmeti, omare in drago razno pohištvo, Kranc, alica So lita rio 29, L	2383
Proda se
Solitario 21», I.
elegantna poročna soba a vzme i in kuhinjsko pohištvo, Kranc. ulica
2384
SIMOtU *
uniči iiuMo hitro stenice.
Vzorec, BteRleniea . . K 4. Večja steklenica ... H
Brizgalnica.......K
Vsa- naročila Je nasloviti na Lekarno k „Nadi*' „Zur Hoffnung" št 14, Pćcs Ogrsko.
I
ZOEOZDRAVNK
Dr. J. Čermak j
v TrsiU: ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste
Izdir nja zobotf brez bo-leein. — Plomb.ran^e.
— UMETHI ZOBJE
Umetno-fofognfični ateliš
Trst aBca del Rios it 42 (pritličls) Trst
svetle in temne poročne sobe, kuhinjsko pohištvo, poh'štvo za <ivo-rane, novo in rabljeno, obešala, postelje, vzmeti prodaja Brod. Poste vecchie 26.	2385
Pohlfioo:
RrnrffJ	na ▼oga*11 enega trga za K
rlUUU	25.000. Hiša ima tri stanovanja ; v
pritličja 2 prodajalni jestvin. Rentira letno K -200. Dolga je J£ lO.dGO. Pojasnila daje Kavčič, Kavarna Commerdo.	2377
fk«f«!«■	v najem senožet za celo leto. Nasl jv
UDuU SC pove In«, odd Edinosti	2379
iftelo se
ženske za poljska dela. Pojasnila v gostilni „Al Montebello-. 2360
Prodam
mizar.
knhinjsko pohištvo Ulica Bocaccio Št. 10 vogal al. Gazzoletti. Babuder,
•2373
Izvršuje vsako foto^rafično delo kakor tudi razglede, posnetk* notranjost lokalov, porcelanasti* plošče zc. vsakovrst. upominiks. POSEBft&ST: P&VZ2a?4Jl ta vSAKS Fora<saA?aj3 m
Kadi udobnosti gos^i. naročat-kov sprejema naročbe in jih ij< vršuje na tiomu, er. tudi 2nnaj mestz. po najzineruejšia coaah.
Trst, al. del Risa il
„intli M isti
In vsa dru$a semena za Um
ptiporoča tvrdila Ssvsr 5 te. — IjoSli'jj.
Vi
lisi - V!u Stadion 10 - Trs?
Odprt oti 8'2 zy2te? naprj]
Usiopnlna K Z ■=
Otroško
zamenjam za živila. Ulica 'etrsrca 8, I. nad,	2332
išče mala družina (3 osebe1. Delo in plača po dogovoru. Via Commerciale III., levo.	B 27
Postrežnlco
K Illtim zamenjam za jest vi ne kavo in ci
nuuilll trone (limone). Garbofa zgornja št 15! IL n. Sudar.	.	2366
IfrfltV 4oll prodati domač nom hiSo uli zemlji* UllUr »II sče v Gorici ali oje okolici, naj po61 je natančni naslov kje se nahaja hiša ali zem IjiŠče, ter tudi zahtevano ceno na na9lov „C. D.' pri Franu Batjel-u. Gorica, Stolna ulica 2. 3198
-e P -S g l#|+nn deklica za hiina dela dobi ta J 3" J D Kina koj službo. — Dobra hrana in »lača Naslov pove Ibs. odd. Edinosti	2370
VlnsRe sode
kupuje Hotel Balkan, Trst, Piazza Caserma.
srebro In dragulje
kupuje po najvišji i cenah dobroznana urama In zlatarna
ALOJZIJ POVH v Trsta
Piazza Barriera v. 2.
JADRANSKA BANKA
Trst, Via Cassa dl Rlsparmlo S (Lastno poslopje) Kapital ki rezerva K 23,500.000.^
FILIJALKE: Duaaj Tegethofsttasse 7-9 Dub: ovnlk, Kotor, Ljubljina, Metković. Opatija Split. Si leni k, Zadar.
VLOGE NA KNJIŽICE
-3* 01
S O
od dneva vloge do dneva vzdiha. Kentni davek plačnie banka svojega. Obreatovanje vlog na tekočem in žiroračunu po aogovdra. - Akre letl7 Čeki in nakaznic na v»a ia-in inozemska tržili
KUPUJE IN PRODAJA: vrednoitaa papirje rente, obligacije, sastavna pisma, prijorite:® delnice, srečke, valute devize, promese itd Daje PREDUJME na vrednostne papirje in b'a^o ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT3
PROMESE.--ProAija srečk razredne lote
rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija trebanja srečk I. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembaurs krediti. Borzna naro&ila. — Inkaso.
MENJALNICA----ESKOMT MENI O
Telefoni; 1463, 1793 in 2673.
Urada« arai odOia 1 popoldne
Brzojavi: JADRANSKA.
Mg ženska naj čita velazftiiniii'o rnMio
moderna gojitev prs
izkušen nasvet pri o;Iabel9sii in pomanjkanja krepkostl.
Pišite z polnim zaupanjem na
IDO umi Ml (M) SUflKS 2 M. 13
Na stana ril.
I
Ne stane nič I
Kupujem đonio zeieniodiio seme in sicer:
solato, radič, zimsko in letno solato, ohrovt, zelje, kapus, broklje, špinačo, melancane, buče, paradižnik, zeleno, korenje, rdečo peso bledo čebulo, por, česen, fižol in grah. — Seme m« biti letoSnje in sveže.
Kdor Ima veUo množino, no] mi naznani svoj naslov, da ss
podam na lice mesta.
H. Gen, Trst ul. Ponuso 3, uLNictieinn^lo Buon J18,
Ustanovljeno L 1893.
Ustanovljeno I. 189J.
UzElemno podporno društvo u Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje Članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vra£e)° se posojila v 71/,, 15 ali 22 /f letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor ieli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongranl trg Stav. 19, k'
daje vsa potrebna pojasnila
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in Jih obrestuje po 41///,
T ruStveno lastno premoženje znaSa koncem leta 1915 519 313 40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleii, ki reprezentujejo j mstvene glavnice za 6.0S9.S50 K
Proda se
v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem s poletno In zimsko sezono. Dobra naložba in
stalen vir dohodkov.
Pisarna dr. E^nil Start, mim v L\mm
. Sodna ulica štev. 4. od 3—5 ^opoldne. __
L