Izhaja Tsak Četrtek in Telja a poštnino vred in v Maribora a pošiljanjem na dom u celo leto K *.— za pol leta „ 2.— za eetrt leta „ L— Naročnina s« poSflja ■pravnlitvu t tiskarni ■t. Cirila, koroške ulice hštv. 5. list se poiilja do odpovedi. Deležniki katoL tiskovnega društva do-kivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. V Mariboru, dne 9. januvarja Posamezni listi doM se t tiskarni in pri gospoda Novak-n nt velikem trga po 10 k- Rokopisi se ne vn* fajo, neplačani listi M M sprejemala Za oznanHa se plačaš od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 19 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 2. 1902. Tečaj XXXVI. Kdaj bo za kmeta boljše? Nam spodnještajerskim kmetom in posestnikom ne manjka delavnosti, ne manjka tudi hrepenenja po boljših razmerah, ki je za vsaki napredek potrebno, pač pa nam manjka strokovne stanovske izobrazbe. Mi se pri obdelovanju naše zemlje in pri pridelovanju gospodarskih pridelkov le malo, ali pa celo nič ne oziramo na svetovno tržišče. Kakor in kar so delali naši pradedje, tako in to delamo tudi mi. Mi smo kakor stroj, ki se stoletja in stoletja vedno enakomerno gibamo v istem krogu. Prekomorske dežele in Rusija pridelujejo velike množine rži in pšenice. Pridelovanje v teh deželah pride tako ceno, da še se kljubu voznini do nas lahko tuji pridelki ceneje prodajajo kakor domači. Dalekovidni poljedelci zapadneEvrope so takoj spremenili svoje pridelovanje. Opuščali so pridelovanje rži, pšenice ter drugih uvoženih žitnih vrst, a zemljo so uporabljali za pridelovanje one žitne vrste, ki jo najlažje prodajo, namreč ovsa. Številke naj govorijo! Žitna polja so znašala od 1876—1880 1. povprečno 1. 1896 Polja so se povečala Polja so se zmanjšala Tisoč hektarov Pšenica 19.601 18.748 _ 853 Rž 11.678 11.449 _ 229 Ječmen 6.774 6 432 — 342 Turšica 3.562 3.467 _ 95 Oves 12.222 13.620 398 — V A v s t r i j i so rastla (na obsegu) do 1. 1880 polja za pšenico, rž, turšico, polja za ječmen in oves pa celo do 1895. Od tega časa pa so polja pojemala, vendar so še bila vedno večja kakor koncem sedemdesetih in začetkoma osemdesetih let. Na Ogerskem rastejo od 1. 1870 polja za pšenico in turšico, polja za rž, ječmen in oves pa je bilo zadnja desetletja vedno manj. Od 1. 1898 pa se je za vse žitne vrste obseg polja povečal. V Nemčiji se večajo pšenična polja od !. 1898, polja za rž se manjšajo, za ječmen in oves pa so ostala v istem obsegu kakor prej. V Švici gredo vsa polja rakovo pot, pojemajo na obsegu. Na Danskem še rastejo polja za rž in oves, manjšajo se od 1. 1876 polja za pšenico in ajdo, od 1. 1881 tudi za ječmen. Na Švedskem se večajo polja za vse žitne vrste. Na Norveškem pa samo polja za oves, druga se manjšajo. Na Francoskem se pšenično polje težavno obdržuje v dosedanjem obsegu. Ovsena polja so pojemala do 1. 1891, zdaj zopet rastejo. Vsa druga polja se manjšajo z ozirom na obseg. Na Angleškem se opuščajo vedno bolj žitna polja. Rastejo pa travniki in njive za deteljo ter gozdovi. Na Belgijskem raste samo polje za oves, vsa druga polja so v neprestanem po-jemanju. Istotako je na Nizozemskem, le rži se je začelo v zadnjem času nekoliko več pridelovati. To so zanimivi podatki, ki nam kažejo, kako se pridelovanje razmeram na svetovnem tržišču primerno spreminja. Nismo pa hoteli s temi številkami in s temi podatki dokazati, da moramo sedaj mi štajerski po-ljanci pridelavati le oves. Naša namera je bila marveč pokazati, kako je treba pridelovanje na svoji zemlji spravljati vedno v sklad s svetovnimi gospodarskimi razmerami. Na Spodnjem Štajerskem lahko kmetsko prebivalstvo razdelimo v tri vrste, dasi se ta razdelitev ne sme tolmačiti strogo. Prebivalci po dolinah Mure, Drave, Dravinje, Pesnice, Ščavnice, Savinje itd. so poljedelci. Prebivalci Slov. goric, ljutomerskih-ormoških goric, prebivalci med Poljčanami-Brežicami so večjidel vinogradniki. Prebivalci zelenega Pohorja in Savinjskih planin so leso-tržci in živinorejci. Mi spodnještajerski kmetje torej nimamo vsi popolnoma istih želj, ciljev, pač pa uvidimo vsi, da nam je treba strokovne stanovske izobrazbe, ako hočemo doseči cilj, ki je nam vsem spodnještajerskim kmetom skupen, namreč boljša bodočnost. Kmetijske zadruge. Govor poslanca Žičkarja v seji državnega zbora dne 17. decembra 1901. Visoka zbornica! Po zadnjem odstavku § 19. predloga naj bi se v deželah, v katerih obstoji deželni kulturni svet z odseki ločenimi po narodnostih, pri preosnovi deželnih kulturnih svetov v stanovske kmetske zadruge tem odsekom primerno število deželnih kmetskih zadrug ustanovilo. Če se bo ta načrt postave sprejel, morali se bodete v deželah Češko, Moravsko in Listek Hadra, mlada spoznavalka. Poslov. M. T. F. (Dalje.) Bilo je blizu jeseni 1. 1873. Solnce se je bližalo zatonu. Cela družina Arabcev se je zbrala pred šotorom k večerji. Okoli šotora se mirno pase domača živina, največ konji, krasne, vitke postave, arabskega plemena. Gospodar Marabut zanimivo pripoveduje o svojem potovanju v Meko, sveto mesto preroka Mohameda. Sinovi in hčere pa pazljivo sledijo njegovim besedam. Pri tem najde Hadra izgovor in kot bi imela opravek, splazi se v šotor. Zdaj je priložnost! Zdaj — ali nikoli! Zmuzne se na nasprotni strani iz šotora. Hitro, kot bi jo veter nesel, teče preko polja. Da bi le našla grm, za katerim se varno skrije, da je ne opazijo od doma. Mladi brat prvi opazi, da Hadre ni. Sum se ga polasti. «Kje je Hadra», vpraša, ter se ogleduje? «Gotovo nam je pobegnila!» S temi besedami zgrabi puško in urno leti na bližnji grič. Z bistrim očesom pregleda vso planjavo. Nikjer ni sledu. Ze se hoče vrniti k šotoru. Kar zagleda na koncu grmovja vitko Hadrino postavo. Zapustila je svoje skriva- lišče ter bežala proti Beniubu, kjer je bil njen dom. Mulej sproži puško. Hipoma so Marabut, starejši brat in trije bratranci pri njem. V divjem tiru se vsi zaženo za njo. Strahoma jih zapazi Hadra. Vedno bliže in bliže prihajajo preganjalci. Hadra se priporoči v božjo pomoč in teče kot zajec v velikih skokih skozi grm in strn. Ostro kamenje je ranilo njene bose noge. Krvavi sledovi zaznamovali so njeno pot. Toda molitev in zaupanje v Boga jo je okrepila in bilo je, kakor da bi jo nadnaravna moč varovala pred preganjalci. Spretnost in vztrajnost Arabcev v be-žanju je znana. Toda vkljub temu možje niso mogli doiti uboge Hadre. Mlajši brat v svoji mladostni vročekrvnosti pride onim nekoliko naprej. Jezen zagrabi morilno orodje. V trenutku, ko se Hadra zopet ozre, vidi, kako nastavi puško in meri proti njej. Pa predno Mulej sproži, plane starejši brat za njim ter mu potegne roko nazaj. Tak za-vratni umor neoboroženega dekleta se dozdeva celo krutemu Arabcu preveč nečasten. Ta dogodek je nekoliko zamudil preganjalce, in Hadra je bila na boljšem. Ze je dosegla majhni gozdiček poln gostega grmičevja. Tu se skrije za prvo silo. «V imenu Očeta, Sina in sv. Duha» vsklikne zopet in zopet hvalepolnega srca. Prodira skozi goščavo naprej in naprej. Konečno doseže vznožje zadnje gore, ki jo je še ločila od Beniuba. Zmučena do smrti se vrže na tla in kakor nezavestna obleži. Med tem jo iščejo njeni preganjalci in stikajo po vsem gozdu, dokler jim noč ne zabrani nadaljnega zasledovanja. Nazaj je toraj treba. Vračajoč se pridejo tik grma, pod katerim se je skrivalo revno dekletce. Tresoč se po vsem životu stiska se Hadra k tlom. Srce se ji krči strahu. Razločno je slišala besede jeznega brata: «Ha, umreti mora, kadar jo najdem!» Dolgo še je ostala Hadra v svojem skrivališču. Komaj si upa dihati. Vendar pa se v srcu gorko priporoča varstvu Vsegamogočnega. Nič več ni slišati odhajajočih korakov. Vse je tiho krog nje. Na nebu pa so se prižigale mile zvezdice, ter prijazno zrle skozi temna drevesa, kakor bi hotele pomiriti in vzpodbujati Hadrino razburjeno srce. Vsak otrok bi se bal temne noči. A ne tako naša pogumna arabska deklica. Čas je, iti naprej. Zapusti torej svoje skrivališče in hiti, da pride prek griča. Srečno doseže vrhunec. Prijetni ponočni zrak hladi njena razgreta lica. Teče navzdol in dospe na majhno ravni-nico. Skoraj brezskrbno hiti naprej. A čuj! Kakšni glasovi so to? Kakor zamolklo lajanje in renčanje zasliši njeno uho. Po bregu Tirolsko po dve deželni zadrugi, jedna za nemško, druga pa za češko, oziroma laško prebivalstvo ustanoviti. Kaj pa z drugimi deželami, v katerih prebivajo po dve ali tri narodnosti? V smislu § 1. more sicer deželno zakonodajstvo dve ali tudi več deželnih kmet-skih zadrug ustanoviti. Deželni gospodarski odbor vsprejel je tudi resolucijo gospoda poslanca Spinčiča in tovarišev, «vsled katere se zahteva od c. kr. vlade, da deluje pri predlaganju vladnega predloga, ki se tiče stanovske zadružne kmet-ske organizacije, na to, da se ustanovijo v deželah, v katerih prebivajo razne narodnosti, stanovske kmetske zadruge ali teh odseki, ločeni po narodnostih.» Kolikor sem poučen, so se v deželah, katere imajo odseke deželnega kulturnega sveta, ti odseki jako dobro obnesli. To je tudi čisto naravno in umevno; gotovo more vsak narod za svoje potrebe bolje skrbeti, ko če je skrb za njegove potrebe izročena drugemu narodu. (Čisto prav!) Gotovo ne bo manjkalo nikdar tožb, in sicer upravičenih tožb, če ima jedna narodnost manjšino, da se ji kratijo pravice in se ji dela škoda, dočim bodo te tožbe ponehale, če vsak narod svoje razmere sam urejuje in skrbi za svoje potrebe, torej če se ustanovi za vsako narodnost, ki prebiva v kaki deželi, lastna deželna kmetska zadruga ali vsaj njen odsek. Okvirni zakon, precenjena gospoda, je ostal toraj na pol pota. Za tri krocovine, Češko, Moravsko in Tirolsko določa, da se ustanovi za tam stanujoče narodnosti in sicer za vsako izmed teh posebna deželna zadruga — ali njen odsek —; narodnosti v drugih deželah, kjer jih prebiva v jedni deželi po več, iščejo naj svojo pravico pri deželnem zboru, oziroma vlada naj zahteva od tega, da se ustanovi za vsako narodnost posebna deželna zadruga. Zdaj v resnici ne razumem, zakaj to, kar spozna državna postava trem deželam kot koristno, ne bi veljalo tudi za druge dežele, ki se nahajajo v jednakih razmerah? Če je ta postava v resnici okvirni zakon, more imeti vendar določene principe, kateri se morajo v vseh deželah uporabiti. Logično in dosledno morala bi se predstoječa postava torej tako-le glasiti: «V deželah, v katerih bivajo različne narodnosti, mora se za vsako izmed teh ustanoviti posebna deželna kmetska zadruga.» Posledica take preosnove državnega okvirnega zakona bi tudi bila ta, da bi bil v posameznih deželnih zborih, kjer se naravno navzdol prihajajo ti glasovi! Vedno bliže in bliže! Hadra se strahoma ozre. Kaj pome-njajo te žareče točke sredi gozdne temote? Ali niso to morda ognjevite oči divjih zverin? — Mrzel pot ji stopi na čelo. Spoznala je novo grozno nevarnost. Divji šakali so, ki dirjajo za njo, da bi jo požrli. Spomni se, nedavno je slišala praviti, da so te zverine požrle mlado Arabkinjo. Že so ji za petami! Uboga deklica beži! — beži! — beži! Ali vidiš kako se jim žarč oči? Ali slišiš njih zamolklo renčanje? Naenkrat začuti vročo sapo na zatilniku. Kosmatač ji šine mimo obraza. Že čuti, kako ji strahoviti zobje trgajo obleko. Obupno vpije na pomoč. «V imenu Očeta, Sina in sv. Duha», zakriči iz vsega grla, da se je razlegalo daleč okrog. «Kje so krvoločne zveri?» «Kam so zginile?» «Ali Jih je pregnal obupen klic prestrašenega dekleta?» «Ne! pregnala jih je vsemogočna roka božja!» Deklica je rešena. Šakali so pobegnili v gozd nazaj. Hadra se zgrudi na kolena in se zahvali Vsemogočnemu za srečno rešitev. Zopet poskoči in dirja naprej. Doseže dolino, smoter njenih želji. Prijazno in milo jo pozdravljajo bliščeče lučice bližajočega se Beniaba. Bilo je ob deveti uri zvečer, ko plane z nepopisno srečo in veseljem naša uboga mlada vsaka narodnost, ki se nahaja v manjšini, poteguje za ustanovo lastne deželne kmetske zadruge ali njenega odseka, vsak prepir o tem predmetu preprečen. V soglasju s tovariši, ki so istega prepričanja, dovoljujem si k § 19. še sledeči predlog dostaviti (čita):« «V raznojezičnih deželah, v katerih znaša «število posestnikov pripadajočih narodnostni «manjšini jedno šestino vseh deželnih posest-«nikov in v katerih se ne nahaja noben de-«želni kulturni svet, ali pa ta ni razdeljen, «morajo se naloge, ki so odločene deželnim «kmetijskim zadrugam, izvršiti po posebnih «odsekih, ločenih po narodnostih, med katere «odseke se morajo uvrstiti tudi okrajne za-«druge po narodnostih.» (Dobro! dobro!) Omenil bi rad še sledeče: Govorilo se je te dni o visokih nalogah, katere morajo rešiti deželne kmetske zadruge, da pripravijo tako pot okrevanju kmetskega stanu in to tudi dosežejo. Da, precenjena gospoda, v to svrho pa je treba izpolniti neki predpogoj, namreč ta, da se vsi sodeležniki teh deželnih shodov medsebojno razumejo. Če se torej v deželi, v kateri stanujejo dve ali tri narodnosti, ustanovi samo jedna deželna kmetska zadruga, v katero smejo vstopiti vendar zastopniki raznojezičnih deželnih prebivalcev, kaj se bo pripetilo? Da jeden kmet ne bo razumel tega, kar bo drugi predlagal, ali da ga bo razumel jako nepopolno. Morebiti mi kdo poreče: V deželnem zboru se pa zastopniki raznih narodnostij vendar razumejo. Dobro! Temu ne oporekam. Ali od vsakega kmeta se naravno ne more zahtevati, da se nauči vseh deželnih jezikov, preden vstopi v občni zbor deželne zadruge. (Jako dobro!) Torej tudi iz čisto praktičnih razlogov se mora zahtevati, da ima vsaka narodnost svojo lastno deželno zadrugo, oziroma njen odsek, da se tako v resnici lahko poteguje za korist svojega naroda in to tudi lahko doseže. Komur je torej v resnici mar, da se v kmetskih zadrugah ohrani in vzdrži mir in sloga, komur je mar, da morejo narodi mirno drug poleg drugega o svojih največjih potrebah sklepati, ta naj glasuje za navedeni predlog. (Dobro! dobro!) * * * Poročevalec Povše je podpiral predlog: Dovoljujem si, da označim svoje stališče nasproti Zičkarjevemu predlogu. Oprostite mi, junakinja na srce nekdanje svoje zapovedo-valke, gospe Musini. Omamljena od prevelike sreče se zgrudi v objemu njenih rok. Popolnoma okrepčano vzbudi jo prihodnje krasno jutro. Iskreno se zahvaljuje Bogu za vse prejete dobrote, za pomoč in mogočno varstvo po vseh njenih osodepolnih potih. V sreči in zadovoljnosti ji preteče prihodnje leto. A goreča želja njenega srca še ni bila utešena. Hadra ni nehala prositi milosti svetega krsta. A ker so bili njeni sovražni sorodniki preblizu, je niso upali pripustiti k zakramentu. Po francoski postavi namreč je bilo potrebno dovoljenja njenega strica. To je pa bilo takrat popolnoma nemogoče dobiti. Hadra se uda torej trdi usodi ter se tolaži, da bode prihodnost boljša. Med tem postane Hadra lepa, cvetoča mladenka. Njena prva skrb je, vedno bolj in bolj spoznavati nauke katoliške vere. Po notranjem, srčnem nagnenju sklenila je posvetiti se Bogu ter ostati vedno devica. To je bila res vzorna devica. Čuvala in gojila je čistost srca kot dragocen zaklad. Gojila jo je kot najkrasnejšo nežno cvetko v vrtu lepih, Bogu dopadljivih čednostij. Njen sicer tako dobro-dejen in mil pogled postal je srdit in jezen, kadar je zadela njeno uho nedostojna beseda. Nekega dne po obedu je Hadra prinesla družini črno kavo. To je namreč stara na- da jaz kot poročevalec poljedelskega odseka odločno zagovarjam ta predlog. Mislim, da sem k temu tudi opravičen, ker poljedelski odsek je skoraj soglasno sprejel resolucijo poslanca Špinčiča, katera namerava nekaj jednakega. Tudi vlada se je izrekla v načelu v jednakem smislu, ko je postavni načrt predložila, naj se tam, kjer prebiva več narodnostij v jedni deželi, omogoči, da se po delitvi zadrug mirno delovanje doseže. Mislim tudi da smem povdarjati, da so pri razgovoru vsi govorniki iz Češkega in Moravskega se izrazili, da so po delitvi po narodnostih posamezne stanovske zadruge — deželni kulturni sveti — resnično proste vseh jednostranskih in narodnostnih tokov, z vsemi močmi delovale v blagor celote. Mislim torej, da smem v visoki zbornici naj-topleje priporočati, naj se tudi za druge pokrajine, po katerih prebivajo razne narodnosti, v tej zadevi preskrbi v državnem okvirnem zakonu, kakor zahteva dodatni predlog 2ič-karjev. S tem, da se vse odstrani, kar bi utegnilo med posameznimi narodnostimi netiti prepir, se bo napravila ta praktična, zdrava podlaga k blagonosnemu razvoju in delovanju. Mislim, da če sploh kje, je tukaj posebno potrebno, da se ozir jemlje na vse mogoče razmere, da se to veliko preosnovno delo reši k ozdravljenju poljedelstva, da se to veliko organizacijsko vprašanje dožene v blagor in prospeh kmetijstva, brez ozira na stranke in narodnosti. V ostalem prosim, da se sprejme § 19 po predlogu poljedelskega odseka. (Pohvala.) c Slovenski Gospodar» je že naznanil usodo tega za štajerske, koroške in primorske Slovence silno važnega predloga, Nemci, Čehi in Poljaki so glasovali proti njemu, vsled tega je propadel. Politični ogled. Štajerski nemški kmetski poslanci so v zasedanju našega deželnega zbora glasovali za začasni proračun. A njih vodja, poslanec Hagenhofer, je izjavil, da kadar pride na glasovanje celi proračun, si bodo premislili, kako bodo glasovali. Proti bodo glasovali, ako večina ne bode kazala volje izpolniti njihove želje. Te želje pa so: Pre-osnova volilnega reda kmetom v prid, upeljava postave za ohranitev kmetskih posestev pri podedoranju, deželni kipotekarni zavod in pa preosnova lovskega zakona. Slovenski kmetje soglašajo v teh željah z nemškimi popolnoma. vada v južnih deželah. Med služabniki je bil predrzen vratar. Ko pride Hadra k njemu, jo ta prime drzno za roko. Sveta jeza jo popade, — sune roko predrzneža nazaj, v tem pa ga polije z vročo pijačo. Dva meseca ležal je vsled hudih opeklin. Tako je bila Hadra neprenehoma oprezna in previdna. Bilo je leto dnij po njenem pobegu. Že zgodaj se poda Hadra k studencu ob bližnjem gozdičku, da zajame vodo. Ko napolni posodo, se hoče vrniti. Naenkrat pa vidi mlajšega brata, ki je iz grmovja proti njej prihajal. V roki je nosil grčavo, z železjem okovano palico, kakoršno nosijo navadno Arabci vedno s seboj. Prepozno je bilo, izogniti se mu. Hadra postavi toraj poln vrč na tla in nevstrašeno pričakuje svojega brata — sovražnika. «Hadra!» zarohni mladi Arabec, «zakaj si pri krščanskih psih? — Zakaj se ne vrneš k svojemu rodu?» «Ker ljubim svojo gospo, in ker hočem postati kristijana!» odgovori odločno Hadra. «Ha! — rerče bedasto!» zavpije Mulej togotno. «To se ti ne posreči! Sedaj mi ne pobegneš! Takoj moraš z menoj domov.» «Ne! — Nikdar! Rajii ostanem pri kristjanih!» «To se drzneš ti izgovoriti!» kriči srdit Arabec. Kmetska stranka v češkem deželnem zboru. V tem zasedanju češkega deželnega zbora je nastopila kmetska stranka prvikrat kot močna stranka, ki se mora upoštevati. A težko, da bo izpolnila nade, ki so se stavile v njo. To pa zaradi tega, ker se stranka ni znala povspeti iz liberalnih ali slobodomiselnih okov na krščansko stališče. In že prvi nastop v deželnem zboru je pokazal, da za to nima trdnih tal, ker je pustila krščanstvo na strani. Vodja deželnozborskih poslancev Zdarsky je govoril pri proračunskem razgovoru v imenu stranke, a njegov govor je bil klavern. Delal je le poklone «svobodomiselni» stranki Mladočehov ter se ji malodane ponujal kot oproda. Komaj ob koncu govora se je nekoliko spomnil, da govori za kmetsko stranko, in začel razkladati o vzrokih, zakaj kmet propada in sicer 1. ga uničujejo svetovno tekmovanje v kmet-skih pridelkih, 2. neurejene razmere v avstrijski državi in 3. needinost med kmeti samimi. Kmetski prijatelji na Nižjem Avstrijskem. Na Nižjem Avstrijskem se edino krščansko-socialna stranka poteguje za kmet-ske pravice. Ta stranka je imela dne 6. t. m. na Dunaju velikansko obiskan strankarski shod. O kmetskih stvareh je govoril deželni odbornik Leopold Steiner. Izrekel je, da bo krščansko-socialna stranka zahtevala, da se sedanja majhna carina na italijanska vina poviša. Žitna borza, na kateri judje in oderuhi igrajo z žitno ceno, se mora odpraviti. Stranka pa bo svojo veliko ljubezen do kmetskega stanu pokazala, kadar pridejo v deželnem zboru kmetske zadruge na dnevni red. Kakor se vidi, je kmetska stvar na Nižjem Avstrijskem v dobrih rokah. Tako govori krščanski učitelj ! Na pozdravilnem večeru krščansko mislečega učiteljstva dne 30. dec. 1. 1. v «Katoliškem domu» v Ljubljani, o katerem večeru smo tudi mi poročali, je predsednik «Slomšekove zveze» g. deželni poslanec učitelj Fr. J a k 1 i č pozdravil iskreno tudi navzoče odbore krš-čanskosocijalnih delavskih društev ljubljanskih. Imenom krščansko mislečega učiteljstva pozdravil je g. dež. poslanec Jaklič slovenske delavce tako-le: «Pozdravljeni tudi Vi, slovenski delavci! Prišli ste, kot bratje k bratom, da si stisnemo po bratovski roke, delavci Vi in delavci mi. Pri težkem delu po delavnicah in tvornicah, sredi neprestanega boja za vsakdanji kruh, ste si ohranili srca čista in živo krščansko zavest, ki daje smer Vašemu javnemu delovanju. Kar čutite v srcu, ko žalite svojim otrokom krščanskih učiteljev in vzgojiteljev, to povejte tudi javno. Združite zahtevo po krščanskem učiteljstvu z jednakimi zahtevami drugih stanov, zanesite to zahtevo med delavsko ljudstvo, pa boste videli, kako hitro bode kri in meso misel krščanske šole in krščanskega učiteljstva; a mi slovenski učitelji bomo tem pogum nejši in vztrajnejši, ko se bomo mogli v neenaki borbi z nasprotniki opirati na vas.» «Da, Mulej! Jaz ostanem pri kristijanih», reče stanovitna Hadra. To mu je bilo preveč. Muleju vskipi kri! Skoči k sestri in za-rihti z vso silo svojo grčavo palico nad njeno glavo. — Hadra zavpije na ves glas in se zgrudi brezzavestna na tla. — Kri ji teče curkoma iz globok« rane na čelu in po ru-dečih smrtnobledih licih. Krvoločnemu bratu še ni dovolj. Kakor brez uma jo bije še dalje po obrazu in glež-njih. Domislil se je menda njenega pobega v preteklem letu. Se le, ko se mu zdi, da je njegova nedolžna sestra mrtva, pobegne s krvavo palico in zgine v bližnjem gozdu. Domači so slišali Hadrin obupni klic. Prihiti ji na pomoč in najdejo revo ležečo sredi krvi, na videz mrtvo. Pones6 jo domov in poskušajo na vie mogoče načine, zbuditi jo k življenju. Dolgo, dolgo brez uspeha. — Nazadnje se jim vendarle posreči. Hadra odprt Oči. (lomeč prikod.) Tako krasno more govoriti le krščanska ljubezen, ki ne pozna razlike med stanovi. Kdaj so se že slišale enake besede iz ust kakega nadutega jungovskega učitelja? V goriški deželni zbor sta bila voljena dva katoliško-narodna slovenska poslanca dr. Gregorčič in Berbuč, kot namestnika pa Jakončič in Klaučič. Vojska v Južni Afriki. O velikem porazu Angležev pri Tvveefonteinu so došla obširna poročila. Glasom teh poročil so se Buri morali bosonogi plaziti po zelo strmem griču do vrhunca, kamor so dospeli pred 2. uro v jutro. Na ta način so presenetili in pomorili angleške prednje straže, tako, da iste niso mogle obvestiti angleških čet o bližini sovražnika. Nato so se Buri vrgli na nepripravljenega sovražnika in ga v polurni bitki popolnoma uničili; ob 2. uri v jutro je bil ves angleški tabor v rokah Burov. Tudi čete generala Dunleja, ki so prihitele Angležem na pomoč, so le z veliko težavo zbežale, da jih niso Buri ujeli. — Angleški listi poročajo o vedno živahnejšem gibanju in neprestanih napadih Burov na angleške čete. Novo leto ne obeta biti Angležem nič ugodnejše, nego je bilo ravnokar minolo. — Listi poročajo, da so Angleži zgubili doslej ubitih, obolelih in ujetih mož skupno 104.250 mož! V to število niso všteti tisti Angleži, katere so Buri ujeli, a zopet izpustili! — Od 17.000 konj, ki so jih Angleži zadnji čas peljali iz Reke in Trsta proti Južni Afriki, je že na morju 9.400 poginilo. Transportne ladje, ki so se odpeljale iz Trsta, so popolnoma okužene. Tako kupujejo Angleži konje za — morske ribe, ali pa za Bure, ki Angležem vsak dan mnogo konj odvzemo. Dopisi. Mozirje. (Tudi v pojasnilo.) Ker sem izvedel, da zadnji lanski «Rodoljub» napada našega g. kaplana zaradi mene, prosim, da sprejmete te-le vrstice v svoj pošteni časnik. Laž je, da sem jaz podpisani šel po spoved, ampak sem poslal hlapca. Laž je, da stanujem dve uri od Mozirja, ampak je več kot dve uri zlasti na tisti dan, ko je bilo vse polzko od dežja in stanujem čez 1000 m visoko. Debela laž je, da so g. kaplan koga kregali, ampak hlapcu so dali pismo na šmiheljskega župnika, ki imajo polovico bliže k nam, ki bi toraj prišli polovico prej in ki so že mojega očeta sprevideli radovoljno. Kričeča laž je, da bi bil jaz ali hlapec že ob 8. uri zjutraj v Mozirju, ampak je fant še-le okoli poldne šel z doma. Vnebovpijoča laž pa je, da so moja mati umrli pol ure pozneje, ko se je vrnil fant iz Mozirja, ampak narobe je res, da so namreč umrli pol ure prej, kakor je prišel hlapec iz Mozirja in kakor je mogla priti pomoč iz Šmihela. Pet velikih in nekaj malih lažij je torej nakopičenih v kratkem odstavku. Jaz podpisani imenujem tistega nepoštenega človeka, ki je pisal take laži v «Rodoljub» nesramnega obrekovalca. Zahvaljujem za sprejem tega pojasnila. — Matevž Napotnik p. d. Kortner. — Val. Raztočnik, podpisatelj in priča. — Florjan Smodiš, priča. Mozirje. (V pojasnilo.) Ker se nočem pečati z umazanim «Rodoljubom», prosim, g. urednik, sprejmite v svoj časniK to pojasnilo. «Rodoljub» od 26. dec. 1901 in kakor slišim, tudi «Slov. Narod» sumniči neko zakonsko ženo. Hudobnež pa zamolči, da tudi jaz podpisani stanujem v kaplaniji, da je dotična žena prišla po mene, naj grem k večerji, ko sem ves dan pri njih rezal meso. Domov sem bil šel cerkev zaklepat o mraku. Ženo sem jaz potem spremljal, ko je šla plačevat pomnenje za rajne stariše. Sploh sle-hern pameten vi, da mora kaplanija biti odprta vsakemu človeku. Zahvaljujem za sprejem teh vrstic. — Val. Raztočnik, orga-nist. Iz Dola. (Ljudska zaspanost.) Ni še dolgo odkar je prinesel «Naš Dom» mal dopis iz naše tare, v katerem je bil opisan napredek Doljanov. Dopis je povsem resničen, toda če se ozremo malo na okrog, najdemo še tudi mnogo zaspanosti med ljudstvom, posebno v bližnjih dolinskih vaseh: Mamo, Unično, Brce. Tukaj še vse dremlje in spi. Tu-sem ne prihaja noben časopis in družba sv. Mohorja šteje v teh vaseh samo dva uda. Dragi rojaki, to je žalostno, tako ne sme biti dalje! Svet napreduje v omiki in ljudstvo se izobražuje po dobrih knjigah in poštenih časopisih. Kdor dandanes nič ne bere, navadno tudi nič ne ve, in ostane nevednež, katerega potem lahko vsak vodi za nos in ga zaničuje. Pritožujete se o slabih časih, toda vprašam vas, ali ste morda vi na slabšem, kakor vaši sosedi visoko gori v šentjurski okolici, ali pa celo na visokem Kalu, kjer jim peščica zemlje le pičle dohodke prinaša? A vendar so oni zelo omikani. Naročeni so mnogi na dobre časopise, in Mo-horska družba ima med njimi tudi precej udov. Mnogi se izgovarjajo, da je huda za denar. To je povsem resnično. Malo je med nami takih, ki bi jim preostajal denar, posebno kmetu je večkrat trda za njega; toda z varčnim gospodarstvom se tudi marsikje lahko pomaga. Posebno pri mladini bi se s tem zdatno opomoglo do boljšega blagostanja in izobrazbe. Mnogo se potroši na leto za giz-davo obleko in za nepotrebno pohajanje po krčmah, in ni jim žal za lepe kronice, katere izginejo tem potom v nič ali pa krčmarjem v žep. Škoda se jim pa zdi žrtvovati j e d n e krone na leto za lep slovenski časopis «Naš Dom», ki je najcenejši slovenski list, ali za «Slovenski Gospodar», ki bi jim prinašal toliko lepega in podučnega berila, ali pa bori goldinar, za katerega bi dobili najlepše slovensko berilo, Mohorske knjige. Dragi rojaki! Nastopili smo novo leto in z njim začnimo tudi novo narodno življenje in prebujenje. Začnimo novo življenje in pogumno naprej za drugimi sosedi Slovenci, da ne bomo vsaj predaleč za njimi zaostali, ako jih dohajati ne moremo. Mladeniči in dekleta, odločite si jedno krono, katero boste ob letu prav lahko pogrešali. Prinesla vam bo stoterne obresti lepih naukov, ako si naročite za njo list «Naš Dom», ki vam bo prinašal celo leto kratkočasno in koristno berilo. Gospodarji in bolj premožni — pa si omislite «Slov. Gospodarja», ki vas bo o marsičem poučil, česar še ne veste in vas tako združil z drugimi rojaki Slovenci, da bodemo enega duha in ene misli proti nasprotnikom našega slovenskega naroda stali trdni in neomahljivi. Kar se tiče Mohorskih knjig, naj bi odslej ne bilo hiše, kjer bi ne bilo uda, in kjer bi se ne prebirale te lepe in podučne knjige. Vsem dragim rojakom pa kličem: Na noge, na noge rojaki, Glejte že svitel je dan! Mar bodemo mi nazadnjaki, Med tem ko na dan gre Slovan ? Davno že drugi so vstali Bratje slovenske krvi, Se složno na delo podali, To bratje storite i vil Ganimo roke za delo, Bistrimo z branjem glavč. Bratje — še bode živelo Naše slovensko ime. Podgorski. Razne stvari. Iz domačih krajev. Zborovanje polit, društva v Kozjem bode prihodnjo nedeljo dne 12. januarija popoldne ob 3. uri v prostorih gosp. Gučeka. Društvo ima že do 400 udov, ki se vabijo, da pridejo kolikor mogoče vsi. Na noge torej vrli kat. Kozjani in vi naši sosedi, da se vsi udeležimo zanimivega zborovanja in da pokažemo, da živimo in se gibljemo. — Na vsporedu je tudi govor o časnikarstvu in našem političnem položaju. — Na veselo svidenje v nedeljo v Kozjem! Kat. pol. društvo v Konjicah bo zborovalo dne 19. januarja v društvenih prostorih. Ker se bo govorilo tudi o potrebi zveze krščanskih slovenskih kmetov na Spodnjem Štajerskem, je želeti, da se zborovanja udeležijo kmetje iz celega konjiškega okraja. Na noge, krščanski slovenski kmetje, združimo se!. Živinozdravnikom v Šmarju pri Jelšah je imenovan g. Jos. Rihar iz Logatca. Občinske volitve v Hočah so se za nas Slovence ugodno rešile, kar je nekega nemškutarja tako razkačilo, da si je z lažjo hotel svojo jezo ohladiti s tem, da nas je v Mariboržanki na nezaslišano lažnjivi način hotel pred ljudmi ogrditi. Obdolžil nas je, da smo tatovi in zapravljivci volili. Resnici na ljubo pa ti moramo povedati, da do zdaj še nismo bili tatovi, posebno k tebi še nobeden od nas ni prišel krast, ker morebiti ti sam nič nimaš. Na dolgove pa rajši na svoje glej, kakor na druge. Dokler nas tatvine ne prepričaš, te imenujemo očitnega laž-njivca in obrekovalca. Ti nam praviš, da zanaprej moramo imeti oči zaprte mošnje pa odprte, pa nam se zdi, da imaš ti oči zaprte, drugače bi že bil marsikaj nerodnega videl v naši občini. Pri volitvah si gotovo spal in se že v sanjah po županskem stolcu zibal, da nisi prej tatov zagledal, ki so prišli volit. Sicer bi jim lahko koj vrata zaprl. Ne bodi torej tako zaspan, drugači se ti zna kaka nesreča prigoditi, posebno ti je bistro gledati, kadar po Hočki vasi greš. Na sredi vasi ležijo namreč na peš-poti klade od starega mosta, glej, da se ne spotakneš ter si pri padcu svojega lažnjivega jezika ne odgrizneš, drugači se še spovedati ne moreš, da si poštenim ljudem poštenje kral. — Več Hočanov. Iz Jarenine. Novo leto se za nas ni kaj veselo začelo; dva je pozdravilo na mrtvaškem odru. Prva bila je sicer priprosta, viničarska deklica Marija Roškar, pa lahko rečemo dika naše dekliške družbe, prava hčerka Marijina. S koliko vnemo prihajala je vsak dan k sv. maši, s koliko gorečnostjo pristopala tolikokrat k mizi božji, prepevala s svojimi tovarišicami v čast Marijino. Še pred nekaj tedni pobirala je pri družbenicah milodare za novo družbeno zastavo, katero — tako bomo vsaj prosili — nam bodo pri letošnji vizitaciji blagoslovili naš prem. knez in škoi. Dne 3. prosinca je njo spremilo nad 200 tovaršic z družbenim predstojnikom, g. dekanom k mirnemu počitku. — Drug je bil mož, občespoštovan veleposestnik, dolgoleten naročnik »Slov. Gospodarja«, katerega je vsak teden od prve do zadnje besede vestno prebral. Bil je naše gore list, kmet v pravem pomenu besede, neokužen od naprednega, brezverskega duha, skrben oče svojih 6 otrok, kojih ena je usmiljena sestra, — velik dobrotnik revežev, vzoren kristijan, narodnjak jeklenega značaja, ki je pri vsaki deželno in državnozborski volitvi kot mož glasoval za naše slovenske poslance, večleten odbornik in I. svetovalec naše jareninske občine. Tak mož zasluži, da ga spoštuje cela župnija, zato pa je bil pogreb njegov veličasten, kakoršnega že dolgo ni videla Jare-nina. To naj bo tudi mala tolažba za bo-lehno vdovo in zapuščene otroke, ki so pri pogrebu glasno za krsto pokojnega očeta molili sv. rožni venec, ter darovali po pogrebni sv. maši zanj sv. obhajilo. — Daj Bog, da bi duh pokojnega Florijana ostal pri njegovi hiši, da bi pokojnik našel v vrsti naših mož obilo posnemovalcev, ki bi stali trdno za dom in vero. Naj v miru počiva! V Zerkovcih pri Mariboru so našli dne 5. t. m. na večer fantje, ki so hodili ob bregu Drave, truplo infanterijskega vodja Mihael Filipiča, doma iz Male nedelje. Govori se, da se je utopil vsled nesrečne ljubezni. Odpošiljanje pisem. Poštno in brzojavno ravnateljstvo priporoča občinstvu, da prilepi pisemske znamke vedno le na desni strani zgorej. Naslovi na pismih, ki so na- menjena v večja mesta, morajo biti natančni: ulica, štev. hiše in nadstropja morajo biti natančno označena. Na pismih namenjenih na Dunaj, mora biti zaznamovan dotični mestni okraj. — Razglednice z nedostojnimi podobami ali napisi se ne dostavljajo. — Znamke, na katerih je še vedno stara veljava v goldinarjih in krajcarjih, so izključene iz prometa. Nemško gospodarstvo v Celju. Proračun mesta Celje za leto 1902 izkazuje 147.829 72 K dohodkov, — izdatkov pa 150.218-98 K, torej 238926 K primanjkljaja. V Konjicah je bilo 34 parov oklicanih, rojenih 119 (56 fantov, 63 deklet), umrlo 101 (59 moškega, 42 ženskega spola). Naj-starši je bil 87 let star; 26. maja bode nastopila Mica Kline 101. leto. Uradni dnevi v celjskem okrajnem glavarstvu. Celje: Vsako sredo in soboto, izimši praznikov, od 9. ure predpoldnem do 12. ure opoldne. Ostale dni bodo se le nujne stvari strank obravnavale. Vransko: Dne 7. februarija, 25. aprila, 11. julija, 26. sept. in 12. decembra od 9. ure predpoldnem do 12. ure opoldne. Šmarje: Dne 17. janu-arija, 15. marcija, 16. maja, 18. julija, 19. septembra in 14. novembra od 9. ure predpold. do 12. ure opoldne. Trbovlje: Dne 14. januarija, 20. marcija, 3. julija in in 25. septembra od 9. ure do pol 12. ure predpoldnem. — C. kr. politični ekspozituri vKonjicah in Mozirju bodete uradne dneve od slučaja do slučaja vršili; kdaj bodo ti uradni dnevi, imenovani ekspozituri vsaki-krat 8 dnij poprej razglasite. Slovenska mlačnost. V Laškem trgu je pri občinskih volitvah brez vsakega odpora zmagala nemško-nemškutarska stranka. Slovenski tržani in volilci so ostali doma za pečjo. To je zopet lepa slika iz našega spodnještajerskega narodnega življenja. Kadar je na kmetih kaka volitev, se vse zdira nad kmeti, da moramo iti volit. Kadar pa so volitve po mestih in trgih, pa slovenska gospoda prav rada za pečjo ostane. No, od zdaj pa se bomo začeli zavedni slovenski kmetje zdirati nad gospodo, naj tudi ona izpolnjuje svoje narodne dolžnosti! S Pilštanja. Nemila smrt pobrala nam je dne 27. decembra vrlega moža Jožefa Ferlič p. d. Podveterničkega iz Lesične v 81. letu življenja. Pokojnik je bil zelo spoštovan od vsakega, kdor ^ga je poznal. V prejšnjih mlajših časih je bil župan trga Pilštanj, a dolgo vrsto let do svoje smrti cerkveni ključar farne cerkve sv. Mihaela. — Njegova jednako pridna žena je šla pred tremi leti v večnost. Hiša Ferličeva bila je gostoljubna, vsakemu odprta in ker nista imela otrok, tem rajše sta reveže podpirala. Zato bodi jima Bog obilni plačnik! Pogreb v nedeljo dne 29. decembra pa je pokazal, kako priljubljen je bil rajni Jožef. Takega pogreba že dolgo nismo videli na Pilštanju. — Bog mu daj večni mir! Iz Polzele nam pišejo: Razni listi so pred kratkim svetu poročali, da je naša tovarna pogorela. Ta vest se mora nekoliko popraviti. Vžgalo se je in pogorelo je skladišče, v katerem je bilo obilno lesa. Škoda je precejšnja. Nevarnost je bila velika. A ker je bila množica delavcev in pa domača briz-galnica takoj pripravljena, se je posrečilo požar omejiti. Prišle so na pomoč razne požarne brambe, ki pa hvala Bogu niso imele več mnogo posla. Tovarna pa deluje naprej, kakor dozdaj. — Novo leto nam je prineslo veselo novico, katere smo že dolgo pričakovali: Kunstič je v pokoju. Njegovo mesto je že razpisano; ob enem tudi mesto za četrtega učitelja. Vsi želimo in pričakujemo, da dobimo miroljubne učitelje, ki bodo delovali v soglasju s prebivalstvom v pravi blagor mladine. IzStaveušinjec pri Radgoni. Umrl je blag in naroden mladenič Alojzij Mlinarič. Dalje časa je že doma bolehal, a pred jednim mesecem se je odpeljal v W5rishofen na Bavarskem zdravit. Ozdravila ga je smrt. Pogreb je bil na novega leta dan. Počivaj v miru! Bizeljsko. V petek dne 3. januv. smo pokopali blago, vsestransko spoštovano Jozefo Škof, posestnico v Sušici v starosti 40 let. Svojo dolgotrajno bolezen je voljno prenašala, potolažena po večkratnem prejemu sv. zakramentov. — Pogreb, kakoršnega uže dolgo Bizeljsko ni videlo, je jasna priča, da je bila rajna povsod priljubljena. Pevci so ji v slovo zapeli na pokopališču «Blagor mu», kar je ogromno množico sopogrebnikov do solz ganilo. — Počivaj v miru! Bizeljske novice. Gospod urednik! najprej srčna voščila k novemu letu. Naznanjam vam, da se je pri nas na Bizeljskem začelo nekako posebno zanimanje za vaš cenjeni list «Slov. Gospodar» ter «Naš Dom». — Deset novih naročnikov na njega — to mislim je lepo število — a na «Naš Dom» pa 11 in skoraj sami zavedni mladeniči, to je znamenje, da razumevamo, kaj se pravi lepe krščanske liste prebirati. — Želimo, da še sledijo njim mnogi drugi razumni bizelj-ski mladeniči. — V bizeljski župniji jih se je preteklo leto narodilo 135, umrlo 96, poročenih bilo 24 parov. — Med otroci je oslovski kašelj hudo razsajal, kateremu je marsikateri otrok podlegel. — Tudi ošpice so se prikazale — le v manjšem številu. — Pri priložnosti vam g. urednik zopet kaj naznani iz našega kraja odkritosrčen prijatelj. — (Prosimo! uredn.) Pri Sv. Ani n. K. delujeta močno za «Štajerca» neki zidarski mojster in neki žni-dar. Prvi, akoravno rojen Slovenec, se obrajta Nemca, ter je dal tudi pri ljudskem štetju zapisati kot občevalni jezik «nemški». S kom neki govori doma nemški, ali z ženo ali z otroci ali, ker ti ne znajo, s svojim kužekom ? — Drugi pa, žnidar tudi mojster v svoji «mojštriji», pa razklada svojo modrost, katero prebira v «Štajercu», ko hodi na «štero», ter se trudi pridobiti ljudi za Ptujskega preroka. — Prijatelja, mi vama kličemo: «Šo-štar-ja» ostanita pri svojem kopitu! Nenavadna toplota na Pilštanju. Danes je 5. januarija in ko to pišem, ravno malo predpoldnevom. Solnce lepo sije, rekel bi pripeka, res kaj nenavadnega za ta čas. Toplomer zunaj na oknu kaže 22° po Rea-murju. Trava in ozimina na solčnih straneh lepo zeleni, tudi trobentice že cvetijo. Ljudje po opustošenih vinogradih pridno delajo, samo da brezobrestna posojila silno počasi dobivajo. Naj bi vendar zdaj vlada dala, ker ljudje ne morejo težakov plačevati. — Kdor hitro da, dvakrat da. Čudno je slišati ljudstvo ugibati, zakaj je tako toplo, nekateri pravijo, da smo prišli v druge kraje in tako dalje. Nazadnje pa le pride navadno do sklepa, rekši, zima svojega ne izpusti, bo pa velika noč na peči — in tako bi se znalo zgoditi. V Novicerkvi pri Celju so bile občinske volitve dne 4. prosinca t. 1. Volilo se je raz ven od poludneva do ene neprenehoma od osme ure zjutraj do polupetih zvečer. Nasproti sta si stali stara slovenska stranka in nemčurska «Štajerčeva». Agitacija je bila silna in borba tudi huda, a zmagala je slavno z vsemi osemnajstimi odborniki poštena slovenska stranka, nemškutarji so pa sramotno pro-padli kot so dolgi in široki. Kdo so pa vodje teh ljudij? Ti so: Gobec, Samec in Štinglic. Prvi je naročnik in zvesti čitatelj «Štajerca». Druga dva sta tudi njegova zvesta privrženca. In še več! Kaj pa? Pri zadnjih volitvah v Celji sta kot obrtnika volila znanega Oechsa. In zdaj naj še kdo reče, da ti ljudje niso pravi pravcati posilinemci. Da, posilinemci so, kakor tudi tisti, ki so jih s prepričanjem volili. Seveda, največ njihovih rolilcev pa je bilo takih, da niso vedeli, zakaj se pravzaprav gre. Se pač dela «inteligentno». In takim ljudem naj bi naše ljudstvo zaupalo sedeže v občinskem svetu? Ne, dokler bodo taki: nikdar in nikoli. Ce hočete, da se bo to kdaj zgodilo, krenite na staro slovensko pot in zapustite «Štajerca», dni- gače bo ves vaš trud zaman. Poštenim slovenskim možem pri Novicerkvi pa čestitamo na njihovej zmagi ter jim radostno kličemo: Naprej zastave Slave — na boj junaška kri! — V Banovcih na Murskem polju se je zgodila velika nesreča dne 28. decembra i. 1. zvečer pri g. Lahu. Pogorelo je celo poslopje, pri tem se je podrl dimnik in štiri osebe močno poškodoval. A. Gabercu in T. Koseju je noge zlomil, druga dva pa je po prsih težko ranilo. Sosedje se zahvaljujejo vsem, ki so k obrambi in pogašenju ognja količkaj pripomogli. Osobito pa gasilcem iz Veržeja, Krapja in Križevec. Vsem čast in hvala! Iz Otoka pri Bočni. Umrl je na novega leta dan ob 5. uri zvečer po dolgi, mu-ni bolezni, previden s svetimi zakramenti, Josip Čretnik. Zapustil nas je v cvetju svoje dobe v 20. letu svoje starosti. Bil je blag mladenič. Naj počiva v miru! Iz Savinjske doline se nam poroča, da je gospod Jožef Kunej, župnik na Zgornji Ponikvi že večletni šolski načelnik, občinski odbornik ter častni občan Velike Pirešice zaradi njegove hvale vredne delavnosti za šolo in občino z dne 6. prosinca t. 1. zopet za šolskega načelnika soglasno izvoljen bil. Živijo! Iz Središča se nam poroča, da se on-dotni ž i d o v i drže jako kislo, ker se krščansko ljudstvo oklepa svojega novega poštenega krščanskega in slovenskega trgovca gospoda Kolbesen-a. Iz Celja se nam poroča, da je znani Zabukošek iz Ponikve bil pred sodiščem v Celju zaradi javnega nasilstva obsojen na en mesec ječe, poostr. s postom vsakih 14 dni. Iz šole. Nadučiteljem v Gotovljah je imenovan g. Anton Šumljak iz Žalca, učiteljem ozir. Sol. voditeljem v Pernicah učitelj g. Franc Kotnik iz Št. Jakoba v Slov. gor., v Topolščici g. Feliks Pečar, v Grižah učitelj g. Ludovik Cernej, učiteljicam so imenovane v Vuzenici učiteljica gdč. Ivana Vidmer, Št. Janž na Peči učiteljica gdč.£Fran. Konečnik, v Skalah učiteljica gdč. Nežika Košar iz Ljubljane, v Hajdini učiteljica gdč. Irena Kahl od Velike Nedelje, v Gotovljah učiteljica Ivana Novak iz Galicije, v Doberni učiteljica gdč. Ana Seitz iz Kamnice, na šoli v Jurjemklo-štru učiteljica Helena Leinfellner. — Vpoko-jeni so stalno: meščan, učitelj gosp. Karol Vučnik v Gradcu, naduč. g. Fran Ranner v Poličanah in začasno je upokojena učiteljica gospa Marija Pire, roj. Krajnc v Dobovi. — Na novo nameščeni gg. ozir. gdč.: J. Pav-lovič, voditelj pri Sv. Dubu nad Krškim, kot učitelj na Vidmu ob Savi. V. Jamšek kot suplent v Sevnici, Svetka Lapajne iz Krškega kot suplentinja v Dobovi, M. Dervenšek kot učiteljica pri Sv. Antonu v Leskovcu, namesto gdč. Vinc. Novak, ki je dobila Službo v Globokem. G. Zagoričnik, šolski voditelj v Orešju pri Bizeljskem je stopil v stalni, gdč. Pire, učiteljica v Dobovi pa v začasni pokoj. G. Cugmus, nadučitelj pri Sv. Emi, je prestavljen kot šol. voditelj v Orešje. G. J. Zupančič, nadučitelj pri Sv. Antonu, je radi bolezni na dopustu, nadomestuje ga gospod Jelovšek iz Dobrove. Gdč. Lunder je stalno nameščena v Kapelah. — Naduč. g. Josip Tičar v Šmartnem je stopil v pokoj, njega nadomestuje gdč. Kristina Vole. Radi bolezni ima dopust nadučitelj gosp. Anton Žager na Gorici, nadomestuje ga g. Cimperšek iz Rečice. Na Gorici je nastavljena gdč. Ivanka Schwarc. Čez poletje tja eksponirani gospod Šijanei! iz Gornjegagrada šel je nazaj na svoje mesto. Na Rečico sta prišli gospici Ana Boštijančič iz Kozjega in gospica Helena Dolenc, ki je menjala z g. Lovrom Serajnik za Prihovo. G. Cimperšek na Rečici pride o Veliki noči v Trbovlje. G. Rudolf Wundler v Mozirju je napravil sposobnostni izpit. — Enorazrednice t Bočni pri Novištifti in v Lučah se razširijo. V Solčavi se osnuje nora šola — enorazrednica. Dozdaj je poučeval « domači gospod župnik. Najnovejše iz Ljutomera. Dosedanji glavar ljutomerski, gospod Zupančič, je dobil dopust in kot vodja okrajnega glavarstva ljutomerskega se mudi že od 1. januvarja t. 1. tamkaj baron Rainer, prej pri glavarstvu v Mariboru. Iz ljutomerske okolice. Nekje tam blizu Ljutomera med Slovenskimi goricami je kraj kateri je od Stvarnika za to odbran, da nudi po vinski trti svojim prebivalcem rujno zlato kapljico. A ni toliko srečen, da bi njegov občinski predstojnik in njegov sin tajnik uradovala slovenski. Slovenska Stročja vas v Slovenskih goricah, kako nesrečna si! Žalostno pa resnično je, da v naši slavni ljutomerski dekaniji imamo obč. župane in tajnike, ki še vedno hočejo delati po starem kopitu in vedno uradujejo nemški. Nedavno sem videl na c. kr. okr. glavarstvu v Ljutomeru polo, na katero si ti, o Južek, zapisal sledeče besede: »Alois Kosi ist nicht Gemeinde Pristova sondern on Gemeinde Presika — Gemeinde Amt Pristova. J. V. gr.» Oh žalost, ko vidim tvoje reči tako uradovane. Kaj misliš, da ti s tem počastiš sebe in svojega očeta? Zbudita se vendar iz narodnostnega dremanja. — Ako pa nočeta pristopiti v slovenski šotor, takrat vama pa zapojemo: Adio Gemeinde Voršteher und gemeinde Sakrater! — «Za domovino trud in kri, — Slovenski narod naj živi!» Slov. mladenič. Cerkvene stvari. Visok dar. Naš premilostljivi knez in škof so blagovolili velikodušno darovati za zidanje nove cerkve sv. Duha v Središču 100 K. Za to dobroto jim izreka odbor za zidanje nove cerkve najudanejšo zahvalo. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali gospodje: župnik Klepač 5 K, dekan Šlander 10 K, kapi. Anton Raušl 8 K, kapi. Kocpek 2 K, žup. Fr. Ogrizek 3 K, kapelan Alf. Požar 2 K, Neimenovan »za kruh sv. Antona« 20 K, Gert, medičar 5 K, župnik Osenjak 11 K, kap. Iv. Topolnik 10 K, Fr. Koser v Juršmcih 4 K. Iz Vidma. Znani pozlačevalec Konrad Skaza v Št. Urhu na Tirolskem je napravil za videmsko župno cerkev jako lepo lurdsko votlino s podobo Marije in Bernardete. Slovenci, podpirajte svoje rojake in naročujte pri njih, kar se potrebuje za cerkev in dom! Krščanska usmiljenost. Društvo sv. Detinstva, ki je tudi po Slovenskem razširjeno, je podpiralo lani 199 misijonov z 5676 šolami, 933 sirotišnic in 574 delavnic. Po trudu društva sv. Detinstva je bilo krščenih 43S.408 poganskih otročičev, odkupljenih 22.916 in prehranilo ter vzgojilo se jih je 318 501 otrok. Toliko dobrega stori društvo sv. Detinstva, a vendar ima tudi na Slovenskem svoje nasprotnike. V Gotovljah smo imeli pred zadnjim božičem osemdnevni sv. misijon, katerega so vodili z mnogim uspehom čč. oo. lazaristi iz Celja. Društvena poročila. Runeč pri Ormožu. Na novega leta dan so naši domači fantje v gostilni A. Lip-nik-a uprizorili v zadnjih «Slov. več.» izišlo igro «Ne vdajmo se» od dr. J. Vošnjak-a in šaljivo igrico «Gospod stotnik in njegov sluga» od Neznanoviča. Tukajšnje prebivalstvo se je prvokratnega uprizorjenja mnogobrojno udeležilo; vsi prostori so bili prenapolnjeni. Iz Ormoža ni bilo nikogar. Vspeh je bil povse zadovoljiv; tudi «šaljiva loterija» — za naš kraj nekaj povse novega — je marsikoga kaj zadovoljila, a nekaj pa je bilo tudi takih nesrečnežev, ki še do danes niso nikomur povedali, kaj so «gvinili». — Za svoj narod vneti in tudi delavni fantje so vse uloge prav dobro reSili. — NaSim slovenskim fantom pa prav iz srca častitam, da so se lotili ne samo izomiki, nego tudi, in to v prvi vrsti, probujenju narodnega čuta, pravemu domoljubu in narodnemu delovanju služečemu igranju dobrih gledaliških iger. Le združuj' omikaj in probujaj se, slovenska mladina, da boš tem ložje in vspešnejše branila svoj mili narod, se zanj borila, za njega delovala in za njega sijajno zmagala! Skrbite, da boste postali sami zavedni slovenski možje — korenjaki, ki bodo s ponosom drug druzega bodrili vsklikom: «Ne vdajmo se!» Oparovalka. Silvestrov3večer v Ljutomeru, katerega nam je priredila «Čitalnica», uspel je prav dobro. Vsaka točka programa je občinstvu prav ugajala, zlasti pa veseloigra «Dva gospoda in eden sluga». Uloge so bile v spretnih rokah Glavno ulogo je imel g. Zacherl, ki je dovtipnega Ivana izvrstno pogodil in vzbujal prisrčen smeh. Divili smo se tudi elegantnemu kretanju vdove Pavlinz in njene služkinje Lizike. Mladi tamburaši so krepko udarjali in tudi laterna magika je vsem ugajala. O polnoči je nazdravil g. Janko Karba navzočim in jih navduševal in bodril k vztrajnemu narodnemu delovanju v novem letu. Slov. kat. bralno društvo v Novicerkvi pri Celju je imelo svoj občni zbor dne 31. decembra preteklega leta. Izvolil se je naslednji odbor: dr. Lavoslav Gregorec, predsednik; Franc Jankovič, trgovec, podpredsednik; Franc Leskovar, nadučitelj, tajnik'; Alojzij Kokelj, blagajnik; župan Janez Pinter in posestnik Anton Majer, mladeniča Jožef Arlič in Jožef Cvenk, odborniki. Občni zbor je bil še precej dobro obiskovan. Naročilo se je več iztisov raznih časopisov. Sklenilo se je tudi, da bo vsak mesec eno podučno ali zabavno predavanje v bralni sobi. Prvo predavanje bo dne 19. prosinca, h kateremu se vabi ljudstvo v obilnem številu. Upamo, da bode bralno društvo v tem oziru dobro delovalo v izobrazbo tukajšnega slovenskega ljudstva. Da bi se to zgodilo, pomozi nam Bog! St. Pavel pri Preboldu. Katol. izobr. društvo je imelo dne 6. jan. v kaplaniji svoj občni zbor. Dasiravno je «Slov. Gospodar» prezrl naznanilo (ni prezrl, ampak došlo je prepozno, še le v sredo popoldne. — Uredn.), katero smo mu poslali, se je vendar zbralo ravno 50 mož in fantov. Društvo je imelo to preteklo leto 2 veselici z enim poučnim govorom, tretjo veselico pa so nam preprečili nasprotniki. Društvo šteje zdaj 136 udov. Za nastopno leto bo naročeno društvo na 22 «Slov. Gospodarja», v vsem skupaj jih pa dobiva 26, 25 «Domoljubov», 10 «Naš Dom», vsem skupaj jih dobiva blizu 50, 2 «Slovenca», 2 «Slovenske Novice», 2 «Primorska lista», 6 «Mirov» (društvo je naročeno na tri), 2 «Dom in Svet», 2 «Venca», 2 «Cvetje», 3 «Narodne Gospodarje», 2 «Slov. Lista», 1 «Danica» in 1 «Amerikanski Slovenec». — Društveniki so razdeljeni v 8 skupin in iz vsake skupine so se nekateri zavezali, da bodo pošiljali redno vsako nedeljo po časnike in jih donašali svojim skupščinarjem. Hvala Bogu, društvo čimdalje bolj napreduje. Tega nam ne kaže samo to, da le število udov raste in da smo morali več listov naročiti kakor lansko leto, ampak požrtvovalnost, katero razodevajo nekateri udje, katerim se ne smili čas ne denarji in se ne bojijo truda, kaže, da se čimdalje bolj dosega namen društva, kateri je katoliška zavest. In da bo društvo v tem smislu napredovalo, se je zborovalcem prav posebno na srce položilo, da ni v tem napredek katoliškega društva, da se veliko prečita, da se veliko knjig razposodi in da se prirejajo veselice, ampak v tem, da se čim dalje bolj kaže kat. zavest. Ta je pogoj in poroštvo prave izobrazbe. Iz drugih krajev. Nova bolezen med konji se pojavlja v Veroni. V kratkem času konj, napaden od te bolezni, pogine. Konj leži kakor omamljen in prične končno silno divjati. Glavni dobitek zadel delavec. Zadnji glavni dobitek 1864. drž. srečk v znesku 300.000 K j« zadel gozdni delavec Fr. Macho v Rottenschachenu okraj Gmünd. Pred 20 leti si je mož toliko prihranil, da je kupil srečko. Prvi umor v novem letu. V Berolinu je ustrelil urar Pless 1. t. m. proti 2. uri po polnoči svojo ženo, 3 majhne otroke in potem Se samega sebe. Vsa rodbina je bila baje jetična, zlasti pa mož, ki že ni mogel več delati, vsled česar je živela obitelj v veliki bedi. To je bil menda prvi umor v letoänjem letu. Pretresljiva smrt. Ob božičnih praznikih je priäel na Dunaj svojo nevesto obiskat nek Adol! Matzke s Češkega. Ko je stopil preko praga nevestinega stanovanja, zgrudil se je na tla. Zadela ga je kap. V par trenotkih je bil mrtev. Dolgo spanje. V Nograd Vadkert na Ogerskem spi kmetica Marija Molnar že pet tednov. Zdravniki se izredno zanimajo za ta izreden pojav. Oče morilec. V Jaromiru na Češkem se je kolar Jožef Fierbach spri s svojim sinom. Razljučen oče je zgrabil ostro brušeni nož in ga s tako silo zasadil v sinove prsi, da se je sin mrtev zgrudil na tla. Gospodarske drobtinice. Mažari za italijanska vina. Ker je na italijanska vina postavljena v Avstriji premajhna uvozna carina (colnina), zato prihaja k nam veliko italijanskega vina, naša vina pa se ne morejo prodati ali le za majhno ceno. Upravičeno zahtevajo vsled tega avstrijski vinogradniki, naj se carina zviša. Italijani so zelo hudi na to zahtevo in trdijo, da ne bodo več sklenili zveze z našo državo. No, nam je za polentarje malo mar, pač pa se Mažari zavzemajo za Italijane. Mažarski politiki zahtevajo, naj carina ostane kakor dozdaj, sicer zgubimo prijateljstvo Lahov. Bati se je treba, da bodo zmagali Mažari ne pa avstrijski vinogradniki s svojimi željami. Kako znajo gospodariti krščanski socijalci. Na Nižje Avstrijskem sedaj pet let gospodarijo krščanski socijalci. Leta 1897. je imela ta dežela pod liberalnim deželnim odborom primanjkljaj pri deželnem zakladu 5,124.782 kron, leta 1901. je imela dežela pod krščansko-socijalnim vodstvom prebitka 233.499 kron, pri računskem zaključku za 1. 1896. pod liberalnim gospodarstvom po-manjkljaja 4,128.668 kron, za leta 1900 pod kršč. soc. večino prebitka 2,536.219 kron. Premoženje dežele se je pod kršč. socijalnim vodstvom pomnožilo za 3.151.710 kron in kršč. socijalci so poleg tega ustanovili celo vrsto novih krajevnih železnic, pomnožili šole, poboljšali učiteljstvu plače, ustanovili sijajno prospevajočo deželno zavarovalnico proti toči, ognju in nezgodam, zavarovalnico za življenje in za živino, razna skladišča, bolnice, zadruge, dali velike svote za pov-zdigo obrta in za podporo za slučaj onemoglosti pri malih obrtnikih in delavcih. Uvoz živine. Zaradi rudečice pri svinjah je prepovedano uvažati svinje na Ogrsko iz političnih okrajev Hartberg in Ptuj in za- radi svinjske kuge pa iz političnega okraja Ptuj. — Zaradi svinjske kuge je prepovedano uvažati svinje iz občin Nemški Podčetrtek, Donavic okraja Ljubno, Marenberg in Gor. Feising okraja Slovenji Gradec in obmejnega okraja Ptuj. Zaradi rudečice pri svinjah je prepovedano uvažati svinje iz občine Hopfau-okraja Hartberg, Hochtregist okraja Vojčberg in obmejnega okraja Celje. Ta prepoved se razteza na imenoma navedene občine in njih sosedne občine. Listnica uredništva. Dopisnik z Drar. polja: Eno pesem že imamo. Če imate Vi kako drugo, pošljite jo nam. Pesem, ki smo jo dobili, se začenja: Junak črnogorski Na cepiklu sedi Vozi se v mesto Se grdo drži. . . itd. — Mnogim dopisnikom. Nismo mogli spraviti takrat vsega v list. Prosimo potrpljenja! Loterijske številke Gradec 4. jan. 1902 1, 40, 78, 87, 64 Dunaj » » 63, 8, 72, 22, 56 Društvena naznanila. Dne 12. prosinca: »Celjskega pevsk. društva« gledal, predstava »Deseti brat« v Nar. domu. Začetek ob 8. uri. » » » »Bralnega društva pri Mariji Snežni« občni zbor v stari šoli. Začetek ob 3. uri pop. » » » »Ziškega bralnega društva« občno zborovanje. Gospod učitelj Brglez bo predaval o vinoreji. » » » »Bralnega društva pri Sv. Rupertu v Slov. goricah« občni zbor ob 3. uri popoldne. Vmes nastopijo pevci in tamburaši. » » » »Bralno društvo pri Sv. Ani n. K « ponavlja igro »Lurška pastarica« in na novo »Ne vdajmo se« v prostorih gosp. J. Krambergerja. Vmes govor tujega mladeniča. Začetek po večernicah. » » » »Bralnega društva pri Mali Nedelji« občni zbor. Začetek ob 3. uri popoldne v šoli. » » » »Politič. društvo v Kozjem. Govori. Gostilna Guček. Ob 3. uri popokL » » » »Bralnega društva pri Kapeli blizo Radgone« občni zbor po večernicah v šoli. Dne 19. prosinca: »Čitalnice na Vranskem« plesna veselica. » » » Politično zborovanje v Konjicah. Govor o kmetski zvezi. Dne 2. svečana: »Slovanske čitalnice v Mariboru« običajni ples v Narod. domu. Lepo, plodonosno posestvo v Leitersbergu pri Mariboru se proda. Ono leži na državni cesti iu na razpotju deželnih cest, ki peljejo t Arnovž in v Št. Lenart t Slov. gor., oddaljeno je pol ure od južnega kolodvora. V bližini se namerava narediti železnična postaja. Posestvo obstoji iz plodovitega polja, na ravnem ležečih travnikov, nekoliko vinograda in bukovega gozda, ki s« lahko izseka. Sadonosniki so dobro oskrbljeni in z žlahtnim sadjem posajeni. — Posestvo v Leitersbergu leži deloma tudi v Freideku in meri 31 V« ha ali 54 oralov. Pri. gori imenovani cesti jt prostorna hiša s 4 sobami in vsemi priteklinami, lepa kuhinja, klet itd. Potem enonadstropna hiša, v kateri sta zdaj kovač in kolar j dve najem»in»ki hiši, velika kolarnica, svinjiki hlevi in ena opekarna. Hlevi za živino so obokani. Vsa poslopja so z opeko krita. Kmetija v Freideku, 4 in pol ha ali približno 8 oralov zemlj«, od tega 1 oral vinograda. Lepa hiša s kuhinjo s štedilnikom, goveji in svinjski hlevi. Vse z opeko krito. — Kmetija v Voseku, 93/< ha ali 17 oralov zemlje, od teh je 6 oralov lepih travnikov. Hiša in hlevi so zidani in z opeko kriti. — Viničarija v Kušerniku, 6 oralov, od teh 5 oralov vinograda, kateri je na pol s cepljenimi, nosečimi, amerikanskimi trtami posajen. Viničarska hiša je zidana in ima lepo ter obokano klet, zraven živinski in svinjski hlev. — Natančna pojasnila se dobe pri Jakobu Purgay 17 2-1 v Leitersbergu pri Mariboru. 15 1—1 Zahvala. Za prisrčno sočutje povodom bolezni in smrti našega toli ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda Ivana Krajnc, učitelja v Št. Janžu na Drav. polju, in za obilno udeležbo pri pogrebu dragega rajnega izrekamo najprisrčnsjšo zahialo vsem, posebno pa častiti duhovščini, gg. profesorjem in učiteljem c. kr. učiteljišča t Mariboru ter gospodom tovarišem, ki so prihiteli od blizu in daleč. Maribor, dne 30. dec. 1901. Žalujoči ostali. (Petroleum-Glühlicht) — lastne odgoje pjS-gj^ žlahtne drdrače (harcer), zelo prijetnih prehodov iz visokega in nizkega, n s piskanjem, žveglanjem in krokanjem, ki so redki in zelo zanimivi pevci, priporoča v osemdnevno poskuinjo po 10, 15, 20, 25 in 30 kron («amice po 3 K) I. 13. We!xl v Mariboru, Zofij ni trs it. leve stopnjice, II. nadstrop. 24 3—1 OrgTjarska HK- služba Petrolna žarnica Kanarčke Popolna ljudska svetilka 15 K. daje najlepšo belo svetlobo za 80 sveč, je najcenejša luč, ker zadostuje en liter navadnega petroleja 12 ur, stane torej za uro 2 in pol vinarja, z lahkim ravnanjem in brez vsake nevarnosti. Popolna duša stana 12 K in se more priviti na vsako svetilnično telo, če j« luknja 40 ali tudi več mm v premeru, — Namizne, stenske in viseče svetilke ter cestne svetilnic«, kakor tudi vsi posamezni deli se dobivajo pri zantopii .. i» t «tr I j -»k* družbe »a petrolne iar-■ilc«" I. E. Welxl, Maribor. Zofij ni trg 3. Razglede prosto. 23 3—1 Konja je izpraznjena y Galiciji, ker pa je tudi tam zdaj do 30. januvarja 1902 razpisana poduči-teljska služba, lahko eden sposoben obedre službi — zaradi boljše plače in prostega stanovanja — sprejme. 20 i—1 Cerkveno predstojništvo. ÎOOt Kupim 3500 na suho ali zeleno cepljenih trt, imenovanih sort, kavčina, ployer, laški rilček, silvaner in nekaj amerikanskih sadežer. — Jože Premelč, posestnik t Žnpelev-cih, pošta Brežice. 19 3-2 KUVERTE s firmo priporoča — skopljsnec, sirec, 15'/« pesti visok, i let star, jak tar vrl v voz io kolese$ — proda Viljem Lejrrsr v Maribor«, gospask» ulice 22. 16 2—2 tiskarna sv. Cirila v Maribora. Razglas. Povodom povečanja šolskega poslopja v Poljčanah se oddajo zidarska, mizarska in ključavničarska dela.^ I Načrt in proračun stroškov so na vpogled pri podpisanem načeluiku krajnega šolskega sveta. 13 2—1 Jožef Detiéek. Nekdo želi v najem vzeti dobro obiskano gostilno s koncesijo, s primernimi prostori, blizu mesta, trga ali kake tovarne. — Gena in kraj naj se naznani pod naslovom: J. N. D. na Ponikvi ob juž. žel. 12 2—1 Lesene rakve lepše, boljše izdelane in cenejše kakor drugod prodaja F. WOLF, pokopalni zavod v Mariboru, Tegetthoffova ul. št. 18 548 12-20 in Blumengasse 12 in 14. Vsaka beseda ! stane 2 v. Najmanja j objava 45 v. [ALÁ OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda | stane 2 v. ¡ Večkr. objava I po dogovoru. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. Čevljarskega učenca sprejme takoj Friderik Nerat, čevljarski mojster v Mariboru, koroške ul. 16. 21 8—1 Proste službe. Postranski zaslužek, trajen in rastoč, pontga se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante." 222 Hlapec se sprejme pri župniku na Breznem ob koroški železnici. — Martin Stole. 610 2—2 Kovadkega učenca sprejme Jože Bregant, kovač v Hočah. 9 3—2 Čevljarski učenec Juriju Žunko, čevljarju -vanju pri Mariboru. se sprejme pri v Gornjem Rad-7 3—2 Trgovski pomočnik išče službe v kaki trgovini z mešanim blagom. Ime pri upravništvu. 14 3—1 KovaSkega učenca sprejme Anton Ferenčak, kovaški mojster v Brežicah. 18 3—1 Hiša, ki nosi najemnino, z vrtom in njivo, se po ceni proda. Koroška ul. 122. Maribor. 25 3—1 KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Glavno zastopstvo banke „Slavije" se je preselilo__ od 1. januarja 1902 iz Marnberga v Maribor Tegetthoffova ulica št. 44, II. nadstr. S spoštovanjem Mvan Jeras. •22 2—1 Naznanilo. Deželni odbor štajerski je sklenil v svrho dobre izobrazbe vini-čarjev v sadenju amerikanskih trt tudi v letu 1902 ustanoviti vini-čarski tečaj in sicer: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, 3. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru in 4. na deželni centralni trtni šoli v Sp. Pobrežu pri Ptuju. Ti tečaji trajajo od 15. febru-varja do 1. decembra 1902. L. 1902. se bode sprejelo: v Mariboru 12, v Ljutomeru 12, v Lipnici 20 in v Sp. Pobrežah 30 mladih sinov posestnikov in vini-čarjev. Ti dobe tam prosto stanovanje, celo hrano in tudi 8 K mesečne plače. Podučevanje na teh tečajih je r prvi vrsti praktično in samo toliko teoretično, kolikor je neobhodno potrebno za samostojne delavce in samostojne viničarje. Po dovršenem tečaju dobi vsak obiskovalec spričevalo o svoji spo-sobljenosti. Prošnje za sprejem moraje poslati prosilci vsaj do 15. januvarja 1902 dežel, odboru štajerskemu. V tej prošnji se mora navesti, v kateri zavod želi prosilec vstopiti in priložiti: 1. dokaz o dovršenem 17. letu; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti potrjeno od župnijskega urada; 3. zdravniško spričevalo , da nima prošnjik nalezljive bolezni ; 4. odpustno spričevalo od ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati ves tečaj (od 15. febr. do 1. decembra 1902) neprenehoma obiskovati in kar se tiče izobrazbe ubogati vsa povelja poljedelskih strokovnjakov. 613 3—3 Gradec, 7. grudna 1901. Od JeželMia odbora Stajerskeia. Za svečnico! Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča fin© sveče iz garant, čebel, voska. Nizke cene! Točna postrežbal Vestno delo! S spoštovanjem jLovro Pokorny, svečar v Celju — Gledališka ul. 3. Jožef Brandl, izdelovalec orgelj 24—19 v Mariboru se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago. Proda se lepa enonadstropna hiša z desetimi velikimi sobami, v ka-terej je na eni strani dobro obiskovana gostilna, druga stran pa je pripravljena za trgovino. Gostilna se proda z vsem pohištvom, z vsemi pravicami gostilniške obrti tudi prenočevanje potnikov. HiSa stoji tik okrajne ceste, pet minut od mesta Celje. — Poleg te hi§e se tudi proda hiša z enajstimi strankami, pripravljena za vsako obrt in z vrtom za zidanje. — DC Vse to se proda po najnižji ceni! "3G Kje, pove upravništvo »Slov. Gospod.« 7 4—2 Služba občinskega tajnika in organista se odda v Selah na Koroškem. Plača kot tajnik 492 K, za organista 300 K. Dobi prosto stanovanje in drva od občine. Prednost ima oženjen prosilec, ki je zmožen uradovati slovenski in nemški. Prošnje se naj pošljejo do 15. januvarja 1902 župnijskemu uradu v Selah, poáta Borovlje na Koroškem._6 2—2 I I I i B I M 1 M B lllll 1 I I I I I I **" i družbo Sv. Cirila in Metoda!! I 1 I 1 I I 1 I lllll II I I 1 I I I I+++ o v e m c darujte za m Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršen« t k a m notiiku. Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. Lepo stanovanje v Harlboru (r bližini cerkve) t I. ali II. nadstopju z drema sobana, kuhinjo in drvarnico ■C* išče "30 neka gospa brez obitelji, ki bi s« 1. aprila ali 1. najnika selila. — P«nadbe m aprarništr« d* 80. prosilca. "k Med. xii» i v. dr. Ferdinand Vik usoja si cenjenemu občinstvu okrožja Velenje naznanjati, da bode začenši s 1. januarjem 1002 svoje zdravniško delovanje v ■ Velenju ■ izvrševal in sicer v stanovanju svojega prednika g. dr. K. Chloupeka, v hiši g. Janeza Rak v bližini železniške postne. I 5 3—2 i ANTON KOLENC w w w trg-ovec t C e 1 j n kupuje vsako množino lepega prediva, suhih gob itd. Sploh vse deželne pridelke po naj- ^^ZZUZZZZZZZ višjih cenah. Z^ZZZZZZZIZ^Z Zn t>olne na želodcu, in stare ljudi. 495 Konjak star, iz domačega vina, i>ošilja franko 4 stekl. za ti gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4 80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, OoU8 p. Konjicah, Štaj. i «teki, za i gid. so kr. se dobi pri Al. Qnaiiilest, gosposka nlica, Maribor. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča častiti duhovščini in slavnemn občinstvu vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na prvo sv. obhajilo kos od i do 10 kr. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. BeeeJ Pri kmetijski razstavi v Riedu 1901 najvišje odlikovanje z zlato svetinjo. Novo! Podkove za vole patent. Zehetbauer. Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd. Glavno zastopstvo: 455 25—8 Echinger &Fernau DUNAJ XV, Neubaugiirtel 7 in 9. Prospekti na zahtfvanje. Novo! o o 0 3 0° ö °Ä°o ^SPjo a0^°0°0,0 fl HHHIttKä I Kot I, dobrota ^Orfj) K za vsako družino se*T T S izkazuje uporaba = L-. Kathreiner-ff#=Kneippove j sladneKave. / Nobena skrbna gospodinja ( naj se ne pomislja dalje ^ uvesti to zdravo pijačo. I Najbolj priporočna primes in najboljše nadomestilo za zrnato kavo. : » KathreinerKneippovasladna ™ kava se dobiva pristna L samo vizvirnih zavojčkih z varstveno znamko >župnik ¡f*£ Kneipp« in imenom i Vv^T Kathreiner. T^Šv' o oOO Ä.« o oxfai spoot^i tmm ogooowooaog] dö°°0 ilrPPÄ?/, nO oo,o \tfboOO, °