Leto XVII._V Celju, dne 18. februarja 1907.	§tev
DOMOVINA
UreMMv*	I	!riiT"	vsiUl	ure*, In Mck ter ™i|. z» I	r.
Mesečna priloga »Slovenski Tehnik".
Zahteve štajerskega ljudsko- in meščanskošol-skega učiteljstva.
(Shod v Gradcu. dne 2. svečana 1907.1 Prvi vzrok vsega nezadovoljstva v vprašanju našega ljudskega (narodnega) šolstva tiči v zistemn. Država zvrača v smislu svojih tozadevnih državnih rakonov vso skrb za vzdrževanje šolstva na posamezne k runo vi ne. zastopstva posameznih kronovin so s«1 istotako lahko otresla teb skrbij s tem. da so odvalila celo breme na šolske občine, torej na iste faktorje, koder se t ozirem na financijelno stran na eni in z ozirom na pogostokrat plitvo nmevanje važnega šolskega vprašanja na drngi strani V tej zadevi premno-gokrat ni to storilo, kar bi se bilo storiti moralo.
Kakšno je današnje šolstvo? Po vsem svojem nstrojstvn in po svojih gmotnih sredstvih odgovarja zahtevam le za slučaj, da ni obveznosti šolskega pouka, ne pa za slučaj, da velja obligutna obveznost. Učni red je pomanjkljiv. ne odgovarja zahtevam časa. nadalje pa »o te prevsakdanji taki slučaji, ko je natlačenih v en razred po 80. 100, 12» celo do 160 učencev. Eksaktno delo je pri takih razmerah nemogoče. Odgovornost pa ne more pasti na učitelja, temveč na one. ki le zahtevajo, a ne store ničesar ali pa vsaj nikoli ne dovolj, da bi zahtevano bilo mogoče izvesti!
Kakor šolstvn samemu, tako se je godilo tudi učiteljskim plačam!
Do I. 1869. so dobivali učitelji svoje plače neposredno od sta riše v.
Državni zakon z dne 14. maja I. 1869. in z dne 5. maja 1. 1883 pa določa, da mora deželno zakonodajstvo urediti šolsko vprašanje, ter nadalje, da so šolske občine dolžne plačevati nčitelje in da se je pri določitvi temeljne plače ozirati na krajevne razmere. Od šolskih občin je prešlo učiteljsko plačevanje na okrajne blagajne, konečno pa se je s pomočjo 7%ne doklade nstanovil deželni šolski sklad, ki še danes zastopa šolske občine. Učiteljstvo pa stremi za tem, daprevz.-ime dolžnosti deželnega šolskega sklada rfriavM blagajna.
Popolnoma neprimerna je že današnjim razmeram stara določba, da se ima temeljna plača določati po krajevnih razmerah, ali z drugimi besedami: da se ima v plači razločevati med učiteljem na kmetih in v mestu. Kes so biie v preteklosti dolžnosti dela različne, različne pa tndi eksistenčne zahteve. Danes pa imata oba enake študije, oba sta enako zmožna, oba delujeta na enak način in za enake svrhe. Na drugi strani pa je danes treba še tudi upoštevati, kako razvita in razširjena je že mreža najrazličnejših komunikacijskih sredstev, kar je povzročilo, da se čuti draginja na kmetih že ravno tako. kakor v mestu. (Povprečno je poskočila draginja na Štajerskem v zadnjih 10 letih za 30%. v nekaterih okrajih še precej več. tako v mariborskem in ptujskem okraju.) Od p r a vi t i se m ora t o rej zistem krajevnih plačilnih razredov z različnimi temeljnimi plačami: pri vsem uči-
teljstvu in ora biti temeljna plača enaka. Na razne izvanredne okolnosti (močna fluktuacija v prebivalstvu. posebne draginjske razmere, tako v večjih mestih, v kopališčih, v letoviščih in v najbližjih okolicah) pa se je treba ozirati s posebnimi dokla-dami, kakor jih dobivajo tndi r. kr. uradniki.
L. 1896. je pričelo štajersko učiteljstvo velikansko akcijo za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Doseglo ie deželni zakon z dne 19. sepJ&AtV. 1899. 1. S tem zakonom so se odpravila podučiteljska mesta in 4. krajevni plačilni razred. Določil se je avanzma v plači in starostne doklade. Funkcijsko pristojbine so povišane. To so prednosti te postave, nedostatki pa obstoje v tem. da so mesto odpravljenih .podučiteljev" prišli na površje provizorični učitelji": nekdanji 'pod-učitelji ao s tem prikrajšani, najnižja plačilna stopnja (provizoričen nčitelj) zaostaja pod postavnim mini-mom dohodka, prizadeti učitelj radi premajhnih dohodkov tudi ne more doseči častniške šarte. Učiteljice pa so prikrajšane v poznejših službenih letih, vrhntega se jim stavijo ovire za slučaj možitve. Ta postava iz leta 1899. je še danes v veljavi. Učiteljstvo priznava njene dobre strani, v ostalih točkah pa. s katerimi se ne more strinjati, zahteva danes sledeče:
Po zgodovinskem razvoju štajerskega ljudskega in meščanskega šolstva ima deželni zbor dolžnost, skrbeti za stanu primerno plačo učiteljev in učiteljic ljudskih iu meščanskih šol. Radi vedno večje važnosti in razširjenosti
šolstva ter radi vedno hujše draginje je nčiteljstvo prisiljeno, zahtevati od štajerskega deželnega zbora primerni poboljšek plač vsem učiteljem, učiteljicam in osobito tndi učiteljicam ročnih del
Vsi člani učiteljskega stanu morajo biti gmotno tako situvirani. da bodo neodvisni, samostojni, (da se jim ne bo treba pehati za različne uničujoče postranske zaslužke). Zato zahteva nčiteljstvo. da se učitelji in učitelji*« ' i vrste enako c. kr. državnim uradnikom v XI. do VIII. činovni razred. Uveljaviti se mora časovni avanzma S 35 službenimi leti sme stopiti vsak nčitelj in vsaka učiteljica s popolno plačo v pokoj. V starostne doklade in v pokojnino se morajo vračuniti tndi vsa provizorična službena leta.
Dokler se učiteljske plače v smudu zgoranjih -zahtev iz katerihkoli vzrokov ne uravnajo, naj se določijo učiteljem in učiteljicam draginjske doklade v visokosti 20% sedanje plače.
Svetovno-politični pregled.
Domače deiole.
Novi volilni red za tržaški deželni in nestni zbor. katerega je izdala v Trstu vladajoča italjanska stranka ter ga predloži deželnemu zboru dne 25. t m. v pretres, je za nas še slabši, kakor smo zadnjič poročali. .Edinost" piše. da od 9 okolici prisojenih mandatov niti ona dva 2. razreda nista gotova ter da bi ostali Slovenci, ako bi se ta nestvor uzakonil — čisto brez vsacega zastopstva. I)a do tega ne pride, da bi se
LISTEK.
Diogen.
Hr«*l»ki *pi»«l Avo«t Senoe |>revedel nj (DoljeJ
.No veseli me", nadaljuje Terezija, -da mi je ta velevažon opravek, ne vem v kaki zadevi, dal srečno priložnost. da se tidi dični gospej ponižno poklonim.- — Te besede je izgovorila Terezija tako živahno, hitro, laskavo in ljubeznivo, da so vsi začudenja umolknili. V društvu je zavladala neka te.-noba. ker je prišla krasna prvobori-teljira nasprotne stranke tako nepričakovano v ta skromen krog. kjer so predle tajne niti. Troilo je stal kakor okameuel, Krčelič se odtegnil v °*adje. Klefeldovo je pretresla tajna groza. a baronica Jnlijana je upirala stoje sredi sobe svoje oči v nepoklicano obiskovalko.
J* meni je v čast", pokloni se konečno starka ceremonijozno .Gospa
grofica, tako odličen obisk, pa naj že bo iz katerega koli vzroka, je moji hiši le v čast in veselilo me bo", pri-dene smehljaje starka, .ako nam ne odnesete spauja ampak da skupno sedema. Grofica se pokloni, sede, popravi svoje belobarvane goste kodraste lase in pregleda z očmi skrivaj družbo, na kar ji predstavi Troilo polkov-nico.
.Ah. tres chire baronne" (preljuba baronica) spregovori z neko prijaznostjo. da Klefeldova ni mogla opaziti
ironije, .glejte spet nova in redka sreča! Da ste mi zdravi!" in Madjarica ji pomoli roko .Midve bi se morali obiskati večkrat, saj sta si najina moža tovariša. Oh. moj grof spoštuje izredno gospoda polkovnika."
.Tudi ja/. sem si mislila to že večkrat gospa grofica,' nasmehne se polkovnica
.No sedaj osta. :n v Zagrebu, in hvala Bogn, priložnosti bo dovolj In vaše zdravje, mii istljiva gospa, je
izvrstno" reče Terezija obrnjena proti djmačinki.
.Hvala Bogu, samo noge. noge."
..A vaše veselje. Vaši vnuki, ne da? Baronici Anki ni para. Izvrstna gospa. Častitam vam gospod baron! I-a. resnično! Koliko otrok pa imate?"
.Dvoje", pokloni se Troilo.
.Želim vaši gospej materi, da jih doživi vsaj deset." nasmehne se lokavo grofica.
.Grofica, prihajate iz Požuna." prične Julijana. .kaj je novega tamkaj ?"
.Novega?" pravi Terezija in slegne z ramama, potem pa prične, kakor da razmišljuje: .Čakajte. Resnično, vse se mi je zmešalo v glavi in nisem si zapomnila posameznosti. Bila sem tamkaj samo kratek čas. tako mimogrede. Kaj torej? Za politiko se ne brigam Ne razumem teh spletk. A drugo? Zabave, plesi, dvoboji. VoilA tout. Ah!" obrne se Terezija malo proti Krčeliču, kakor da ga je opazila še le sedaj. Keverendissime (velečastiti) Niti
opazila vas nisem! Da ste mi zdravi! Res! Iskreno vam častitam!"
Vsi ostrmijo, kanonika pa oblije rndečica.
.Sedaj mi prihajajo novice v spomin". nadaljuje grofica, »res: babemus papam (papeža imamo), dobili smo novega škofa."
.Koga?" vpraša Krčelič in stopi korak bliže, medtem ko mu Kiefeldova radostno namigne. Grofica ga ostro pogleda in reče počasi
„Tausija."
Kanonik postane bled kakor stena, Julijana zazija. Klefeldova zažrairi, samo Troilo je stal brezbrižno, kakor da to ni nič. Grofica premotri sklonjene glave in s stisnenimi usti celo družbo.
»Vas, velečastiti. pa je imenoval pri svojem odhodu gospod baron Klobu-šicki za goričkega arhidiakona."
Kanonik se vgriine v ustnice in se prikloni.
(Dalje prihodnjič )
take gorostasnosti uzakoujevale. zato poskrbe tržaški Slovenci. Nadjati »e je pa. da je hode ves slovenski in hrvatski narod v tem boju podpiral
.logonlovanska socijalna demokracija je poutavila na Štajerskem te le kandidate: ta volilni okraj Celje ia Vransko: Vinko Vidmar. Breiice-Sev-nica-lmško: Mih« Cobal. Marenbern Šoštanj - Slovenji gradeč - Gornji grad: Vinko Vidmar. na.Koroškem. v okraju: Borovlje - Dobrinves - Zelema Kapla-Pliberk Ktbin Kristan. Na Kranjskem ksndidira v okraju: Litija. Vita ja gorn-Kadečr Ivan Cankar.
Ministrski predsednik baron lleck ne bo kandidiral v drtavai zbor. Ta svoj sklep utemeljuje s tem. ds ne mara imeti občutek, ds je tej ali oni stranki odvzel mandat
Zakon o volilni dolinosti. kateri je bil shlenjeu v detelnem zboru nitje uvstrijakem. je ie ressr potrdil ter stopi takoj v veljavo.
V soloograškem detelnem zooru je predlugkl posl. Stabsner naj se zvišajo mezde in plače moštvo vseh vrst skupne armade in domobranstva. To je začetek. V prihodnjem zasedanju drla vsega zbora bo vladu zahtevala potrebne kredite za zvilanje častniških plač pri skupni vojski in domobranstva Zahtevala bode nadalje, da se vutvari častnikom boljli avancement da se v stanovi 110 novih mest ra ttsbne oficirje ter pomnoii pri pehot in lovcih častniiko oeobje za >30 novih stotnikov. To bode za davkoplaievnlce novo breme
Ogrske vlsds je predlotila parlamentu ogrski antonomni carinski tarif v pretres. Ta korak je vzbadil v avstrijskih krogih veliko nejevoljo. Očita ae Ogrom. da niso drfali dane obljube, ki so jo duli ko no seatavljnli aedaaje ministrstvo. Ogrska vlada pa se izgovarja, da je tačas dejala, da .ne aa merava predlotiti ogrski antonomni carinski tarif r parlameutarično ra-iitev". da ae pa s tem nikakor ni obvezala, da tega ae stori. Ogrska vlada pravi da jo k tema koraka eili postopanje avstrijskih ministrov, kateri tako ostro govore proti Ogrski ia njenim zahtevam. — Ako bi ugraki parlament aprajel predloteni carinski tarit imelo bi to prav nune posledice Potem hi bilu popolno ločitev obeh driav neizogibna. Hrti drtavai poslanec. tajnik trgovske zbornice v Brna dr. TJcht pite. da je tu čin ogrske vlade, dejanj« očitega sovraštva, pretrgan je reciprocitete med Avstrijo in Ogrsko katero daje Avutriji no pravico maičevanja na celi črti ia u vnemi sredstvi njene večja gospodarske in Inancijulne moči
Madtari hočejo pač novih koncesij nn političnem in gospodarskem polju, ali novih privilegij v armadi, zato no zgrabili za ta uajnevarnejie oroije. ki jim je aa »polaganje. To Je napravilo na Dunaju potrebni ntia — in koncesije ue bedo zopet kar vuipale na Ogrnko.
m— ■■!« * -
vmmsspm urzsvo.
—	Rusija. .Rus" prinaša odkritje o velikih pouevarjenjih drtavaega daaarja za usa rnsko-japonske vojske. General Deeino in nek raski drtavai tajnik sta imela nalogo iz Shangaja pošiljati municijo v oblegani Port Artnr. Dobila ata zato od vlade baje 30 miljonov. računov imatu pa komaj za polovico tega zneakn
—	Nemčija. V pruskem detelnem zbora je govoril poljski poslanec dr. Mizeiuki o postopsnjn pruskih sodite proti Poljukom v lapudnem Pruskem. Sodiiča ao otaodilu poljske otroke, kateri ao bili toženi zaradi šolskega itrajka v poailna odgojeva-lišča. Te obsodbe stoje r protislovju >
obstoječimi zakoni in tndi s pravičnostjo ter vzbojsjo ogorčenost po vsem civilizovanem svetu tlovornik nsvsjn nsdslje slučuje. v katerih so pruski sodniki nusitao postopali proti onim poljskim pričam, katere ne znajo nemški in liso mogle nemški izpovedati pred sodiščem. Pravosodni miuiuter je dejal, da mu je en ssm tak slučaj znsn. r vseh dragih so ps bila ta nasilstvn baje opravičena, ker »o priče znule nemški. p.i niso kotele nemiki izpovedati, kar se pač po ministrovem mnenju mnogokrat dogaja Nasilaa sredstvs treba obsojati ter jih minister ae odobrava — toda sodniki so neodvisni in govornik meods pretirav*.
Slovenske novice.
štajersko.
It uvodnemu člaaka v it. 20
ad ls. t. poroča se nsm od dobro pončene strani iz Gradca, da je višji drtavni pravdnik g. Amscbl rodom Ptujčnn. slovenščine zmožen.
—	Celjski slovenski gg. pevci vabijo se vljudno, da pridejo v torek 10. svečana ob 1. uri v Čitalnico k pevski vaji zaradi pogreba g. Vošnaka — ob 8. uri zvečer pa k vaji zaradi Gregorčičeve slsvnosti tndi v Čitalnico.
Odbora:
1,'eijskegs pevskega društva, nelavakegs podp. društva.
—	Poučno predavanje bo imel
g. dr. Schvvab prihodnjo soboto, dne 13. t m. v muli dvorani .Narodnega domu". Govoril bo o bakteriologiji s posebnim ozirom na gospodinjstvo. Saov bodo pojusnjevule razne ulike. Opozarjamo s tem vse ude nurodaib društev kakor še posebno naše ns rodno tenstvo ns to znuimivo predavanje.
—	Občni rhar moške In tanake padruialce irniho ar. Cirila la "»toda v Celju se vrti v srede. tO. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni -Nar. doma". Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 1 Volitev aovegu odboru. S. Slučajnosti.
—	Umri J« r Celju 17. t m. oh pol 9. uri neder g. Franc K. Vodnak. bitni posestnik iu pekovski mojster, star 5S let Pogreb ho jutri, r torek, ob pol d. ari popoldne. Pokojnik j« bil poštenjak od nog do glave in dober
—	OMaalovenako obrtno drnštvo
r Celju darovalo J« tukujtaji .Dijuiki kuhinji" 10 K mesto venca na krsto svojemu umrlemu utaaovaems člana g. F K Voinjnku.
—	Surovost v nemški ljudski tali. Nek oče. ki ims svojega sinu r nemiki ljudski Mi. nsm J« postni pri-totho. da Je priiel te dni njegov otrok za sšesi krvav domov; učitelj telovadb« ga Je tako narava vlekel zn ušesu, da je bil deček krvav. — Beležimo ta čin — nemške odgoje brez nega komentar*, kajti tako dejanje govori nuno rane rnzločnejše in jutnejie. kukor bi mogle besede
Vi pa, alovenski starti ki poiiljate svoje otroke v to šolo, vidite, kako se vceplja vaši deci — višja nemika omika. Bodete li konečno spregledali in spoznali svojo zmoto, da slovenski otrok ne spada r nemško iolo?
—	Umrl ja gosp. Alfred Bnrd.vcb. knjigovodja .Delniike pivovurae" na Laškem. Pogreb bode v sredo, dne SO. februarja ob 4. uri popoldne. Lahka mu žemljica!
—	Htajerske vlsokošolce opozsr-jamo na razglas Mariborske posojilnice, priobčen med današnjimi inserati, s katerim razpisuje tri štipendije po 300 K — ua šolsko leto 1906/7.
—	IzPake. Pred pustno šale: Nekema požarnemu društvu so zgoreli
računi in - densrV Jemand hat's ver-sehnstert
Nek psnslsvist je postal vsled čitunja ptujske krote kratkoviden Na tej bolezni hira mnogo šnopsnrjev in nezavednih kmetov
Neki doktor lovi deco, zujce. ribe in nurodne trgovce.
Zal da so te šale resnične.
—	Nloveajgradeč. Dne jt. svečana t I. ob d. uri popoldne se vrti v prostorih .Narodnegs doma" Gregorčičeva alavnoat. Rojaki! Du bode čisti prebitek, ki je usmeujen u pesnikov spomenik, tem večji in du tem lažje pokatemo. da znamo i mi častiti naše slavne može. ndeleiite se te slavnosti kar v največjem številu. Da se tem sigurnejše ndeležijo. so nnprošeni tndi oni. ki mords pomotoma niso prejeli nikskega povabila
Smnrje pri Jelšah. Pred okoli :< tedni skleailn je občina okolica Šmarje — kakor smo te poročali — izključno slnrensko uradovanje
Tegs sklepu pn še do dunes ni prijavila uradom, pač pa kakor aalaič sprejeme v zadnjem času od sodnije v razglsševanje nemške razglase tedikte). katere trika občina zavrača Kako se naj označi tako postopanje?
Ker je tnpsn okoliške občine g. Drofenik naroden mož, zahtevamo od njega, da sklep o slovenskem nrado-naju takoj uradno prijavi, ur tega tadi strogo in vntno izvršuje.
Ali ima mogoče tajnik pri tem prvo besedo?
—	Iz Trbovelj. .Kmetsko bralno drnštvo" ai je izvolilo na glavnem zborovanju sledeče načelništvo in odbornike: gg. Jon. Lončarič. načelnik; Ig. Strouu, podnsčelnik; Jo«. Ooropevšek, blagajnik; Iv. Zupan, tajnik; Iv. Bo-ratak. knjiiaičar; odbornika: Uastav Voduiek st in Franc Strmšek. vsi v Trbovljah.
Rasti — razevitaj se — ia plodi!
—	Bogata«. V ne® ca rakom Rogatcu, kjer hočejo aadi nasprotniki u vsemi mogočimi sredstvi uničiti slovenski iivelj. deluje v bralnem društvu u čudovito požrtvovalnostjo č. g. kaplan Josip Zeksr.
Z velikim trudom poučuje okoli M mlndaničer in mladenk v petju, tam-buruaja in pradstavljaaju gledaliških iger. A ne bran npehal V teku enega leta J« priredilo bralno društvo tri veselice pri .Tinču" r Gaberji (v Rogatca. talibog, Slovenci aimumo niti en« slovenske gostilne) in vselej smo bili prijetno preanačeni nud lepim, eksnktnim nastopom slovenakik dile-taotov.
V nedeljo, dne 10. svečana 1907 priredilo je bralno društvo prodpustuo veselico a petjem, tamburunjem in predstavljanjem gledaliških iger .Eno aro doktor" in .Kmet Herod". Vs« s« j« vršilo izborno brez najmanjše napake, in po vsaki točki je burno ploukanje hvalilo marljive pevce in igralce. — Uvalo smo dolini vrlim mladeničem in mladenkam za ta lepi uiitek, a pred nem čaat ia hvala neustraienemu voditelja g. Žekarjn, ki ai je pridobil te velikih zaslug za probujo tnksjšnjega kmečkega ljudstva.
Končno izrsiam željo, naj bi vsa tnksjšnja maloštevilnn slovenska inteligenca podpirala važne prireditve, kajti neumevno nam je bilo. zakaj je en del nnšegn raznmništvu ob tej priliki izostal. Gospoda, tu se gre za stvar, a ne za posamezne osebe!
Hvala pa bratom Hrvatom za obisk; le ti nas nikdar ne pozabijo, pridejo nelej ter nas navdušujejo z lepimi govori.
— Javna Ijndskn shoda v Breticah. Včeraj, 17. t m. ste zborovali v brežiškem .Narodnem domu" obenem .Narodna stranka" in .Slov. kmečka
zveza", prv« v velilu dvorani v prvem nadstropju, druga pa pri tleh v gostilniških prostorih. — Tu dva shoda imata zanimivo predrgodovino. 4. lebruurja je proail okrajni odbor .Nor. stranke" za veliko dvorano in jo tndi dobil od Po-aojilnice s privoljenjem g. dr. Hen-hoviča. kandidata .Slov. kmečke iveze" za breiiško-sevniški-lsški okraj. Nn to pa je osznanil takoj drugi dsn g. ar Benkovič shod .Slov. kmečke zveze" v .Narodnem domu" politični oblasti še predno je .Narodna stranka" mogla t« storiti. Zato je zahteval včeraj dvorano zu .Slov. kmečko zvezo", duši jo je sam dovolil .Narodni stranki" Hotel jo je zasesti s svojimi pristaši te ob pol treh. kar pa se nin je zabranilo Zginili so tudi ključi dvorane. Pred zboro-vsnjem je prišlo do burnih prirorov pri stopnicah v prvo nadstropje. Tatu je bilo neknko krišišče: zato je opozarjal g. Balon, dn zboruje .Narodna stranka v prvem nadstropju, gospod dr. Benkovič pa ae je postavljal na stopnice — torej dohod v prvo nad-stropje — in opozarjal na zborovanje .Slov. kmečke zveze". Očitalo se je temu gospodu, dn je majhno preveč z rokami govoril — in da je agitiral proti svoji častni besedi tudi še potem, ko se je g. Balon umaknil. Nepristranski človek je moral v takem postopanju spoznati pritisk in tega moramo vselej obsojuti
Predsednikom zborovsnja .Nurodne stranke" je bil izvoljen g. Ant Kuuej. veleposestnik v Stolovniko pri Rajben-burgu, podpredsednikom gospod Miho Zevnik. veleposestnik v Zupljevcu pri Brežicah, zspisntkurjem g. Peter Jan-kovič. učitelj v Kajbenburgu. G. Kunej otvori zborovanje in da besedo gospodu dr. Boliču, kateri se je nujprrj z nekaterimi glosami dotaknil postopanja .kmeta dr. Beukoviča" in omenil, da more priti naš narod do blagostanja ie tedaj, ako se bodo vpoštevali vsi stanovi ne pa, ako se bode pretirano povzdigovalo samo en stan. .Narodna atranku" posveča pa kmečkemu stanu in vprašanju radi tega nujvečjo pozornost. ker izhajujo iz njega vsi dragi naii stanovi. — Govoril Je nn to o znsn na kmečkem programa .Narodne stranke". Poslušalci hiio jih j« do 300. samih mot in zrelih kmečkih mlade-ničev, so mu hrupno pritrjevali
Na to je govoril g. dr. Kakovec. Pravi da so poslatalct tli takorukoč skozi vice v prvo nadstropj«; ali sa to ima prijetno zave«, da so vsi prišli zavedno in s prcpričanj«m. Omeni na to moke. vsled katerih je nastala .Narodna stranka". Dotakne a« tadi enostranskegu postopsnjn .Slov. kmečke zveze", kutera je odklonila sodelovanje i .Narodno atraako" tadi r vprašanjih tikajočih se stanovskih koristi (ogorčenje) in odbila u tem največji del izobruienih in razumnih kmetovulcev od sebe. S tem je .Slov. hmečka zveza" pokazala, da nimu pravzaprav a strokovno - stanovskimi vpratanji ničesar opraviti temveč je I« politična klerikalna organizacija, katera bo najbri po volitvah zaspsla (tako Je!). Narodna stranka bo vselej stala na staliiču, du je trebu tem gospodom gledsti nn prste; naj imnjo tndi no politično moč v rokah, .Narodna stranka" se bo trudila, dn bo odkrila in pokazala ljudstvu slabe strani delovanja duhovniške stranke. Na to prečita govornik nek oklic, kgterega sta podpisala gg. inpnika Kolarič in Čaal, katera prosita milih darov in podpor u — Posojilnico na Laškem. Pred nekaj leti je namreč propadlo konsumno društvo v Laškem trgu; primnnjkljaj od 0.1.600 K trpi Posojilnico. G. Ivan Gorišek, vikur v Celju, nstanovitelj imenovanega drnštva. j« vzel ta dolg na ta aačin nn se, dn gu i« pokril z
zavarovalno polico na življenje, katera
je «3.500 K visoka. roaojiloica trpi torej od one vaote vse obresti — kar bo znašalo v par desetletjih veliko *voto — Govornik preide na to na
mariborski shod. govori o dosedanjem delovanju .Narodne stranke" in o bližajoči* ae volitvah. Izjavi, da ne bo .Narodna stranka" kandidirala nobenega odvetnika in malodane penzijoni-ranega uradnika ampak mola. kateri je v okraju doma in za katerega se bodo odločili zaupniki. Sklene z besedami .Nada stranka hoče premišljeno delo za napredek ljudstva in se ozira v prvi vrsti na kmečki stan brez krivi«* drugim stanovom. Ako boste odkrit" in pošteno delali za njo. si boste pridobili zasluge kot Slovenci in narodnjaki!" (Viharno priznavanje.) K be«edi so s«* Ae oglasili g. ekonom Mula* iz Bizeljskega. g. nadučitelj Pečnu v kapelah, g. dr. Božič, kateri razjasni neresnice, katere trosijo v svet ljudje okrog .Slov. kmečke zveze", češ. da se bori -Narodna stranka" proti veri Ob 6. uri zaključi g. Kunej zborovanje in se zahvali poslušalcem.
Pripomniti je. da sta se shoda vršila pod prikrito asistenco orožništva. kater«- je zahteval baje g. dr Ben-hovič od namestnije. češ da pride lakko .do prelivanja krvi." Zvečer je bila gledališka predstava Stojkovi-čeve dražbe .Uraničari"
—	Kraju! šolski svet pri S\. Duha v Ločah je sklenil na predlog graštaka Posseka obda. iti odslej za napre* vso šolsko deco s knjigami in vsemi šolskimi potrebščinami. Vendar
erklftret mir Oral Oerindur! Zdi se nam da se ta sklep ni rodil iz zgolj .šoli prijaznih" namenov, kakor poroča traAka tetka
Lače. V pustni uoči je padla Marija Sprnk tako nesrečno po stop-njicah. da je aa meatn mrtva obležala.
—	Polje. Kmetijska podružnica za kozjanski okraj vabi vse kmete in prijatelje kmetskega stanu na zborovanje, ki se vrAi v nedeljo, dne 24. februarja ob 3 uri popoldne na Polju v gostilni g. Dobrave« Predavala bota potovalni ačiteli g Ivan Belle in g Andrej Dro-fenig iz Podplata
Koprivnica. Kmetijska podružnica za kozjanski okraj zboruje v nedeljo. dne 3. marca ob :< uri popoldne v Koprivnici v gostilni g. Peniča. Predava) bode potovalui učitelj g. M. Je-lovžek K obilni udeležbi se vabijo vsi mektje in prijatelji kmetskega stanu!
—	Vlaorejskl poučni tečaj se je vršil i>.. 7. in 8. februarja v viničarski šoli v Gornji Radgoni. 11 delež se je tečaja 140 oseb: vinorejski učitelj g. Perstinger je predaval predpoldan nemški, popoldan slovenski 6. in 7. o rezi. S pa o spomladanskem delu v vinogradih. Posebno važen je bil pouk o primerni rezi. ker se mora z njo v okom priti poškodovanjem, katere je povzročil hod letošnji mraz v mnogih vinogradih.
Dijaška kuhinja v Ptuju. Prvi tečaj šolskega leta 1906 7 so darovali za to kuhinjo: Prof. Gomilšak v Trsta volil 50 K; ormoška posojilnica 30 K. posojilnica v Makolah 30 K; posojilnica v Ljntomeru 10 K: iz Ptaja gospodje notar Bratkovič 6 K; odvetnik dr Brnmen 10 K; prof. Cilenšek ♦i K. inf. prošt Kleok 10 K. trgovec Havelka 5 K; odvetnik dr. Horvat 20 K; poštni azistent Hrovatin 5 K; kaplan Jager 2 K; komerc. svetnik Jurca 5 K; odvetnik dr. Jartela 20 K: prof. Kolarič 10 K; prof. Komljanec 5 K; kaplan KropivSek 8 K; gdč. Uknar 5 K; odv. uradnik Pinterič 5 K. vikar Pšnnder 5 K; o. Selinšek 5 K; trgovec Senčar 4 K; zastopnik .Slavije" Slavinc 2 K naddavkar Stepjc Ki K; dr. Stuhec 5 k! davkar Toplak 5 K; gvardijau
potit t K; prnl Zaleaik tO E; ». Žiro vnik 2 K: nadalje Kolarič It. posestnik v Orešja. 1 K; Sonar Frane, poštar t Juršincib, » C: Undovtek Mik. inpnik t Makolah. h r; Metko Fr. Inpnik pri Mariji na Žili. 4 Ki dr. Schmirmaul. zdravnik v Bnjhen-bnrgn, 10 K; Toman Jan. tnpnik na Hajdinn. 5 K: razvec tega posestnika Kancler in Oaojnik nekaj krompirja in posestuik Pihlar fltola in tepe Odbor .Dijntke knhinje' se zahvaljaje vsem gg_ dobrotnikom in prosi, da se je tndi drugi tečaj blagohotno spominjajo
—	.Slovenski Gospodar" porota v številki od 14. t. m. svojim bralcem, da se je .Domovina" postavila na čisto protikmi-čko stališče ter končuje svoje poročilo z besedami: .Tako more pisati le najhujši sovratnik kinfls'. To obsodbo je izrekel .Slov. Gospodar' zato. ker se pisatelj naših člankov: .Carina na živino in na žito in naši mali kmetje' ne strinja z nje člankarjeui. posestnikom g. Piskom in z vodilnimi idejami gospodarske politike .Slovenske kmečke zveze". Saj .Slov. Gospodar' dn svojim čitateljem naša dva članka rela prečitati. da o njih malo premišljajo in naj je potem vpratn, ali jih je res napisal .najhujši sovratnik kmeta" Ne bojimo se sodbe tret-nega in mislečima človeka.
V volilnih bojih se marsikaj dogodi. kur ne obstoji pred aodho pravičnosti. Tak način pisanja jo pa nedopusten in se obsoja sam po eehi. ker to ni kritika ne polemika, ampak zavijanje in obrekovanje.
Naša notica iz Maribora o zaupnem shodu dne 7. t. m registira samo to, kar se o tem shodn v Mariboru govori Naš dopisnik ni bil na shodn, zato ne more vedeti, kaj se je tam zgodilo, beleli ps. kaj ljudje v mestu o tem govore Kot poročevalec sme ta vendnr storiti Vaem tem in podebnia govoricam bi ae bili shlkatelji shoda lahko izognili s tem. da bi bili povabili poročevalce slovenskih listov nn shod. Zakaj bi se branili javnosti? Tako skrivnostno postopanje, ki ae boji luči, se ni še nikdnr obneslo in ae tndi t« pot ni. Toliko .Slov. Gospodarju* v odgovor in pojasnilo o tej stvari. O shodih pa. ki nam bodo dostopni, boao tndi v bodoče poročali, aaj bode t« .Gospodarju" po volji ali pa ne.
—	Vsenemškl volilni odhor v Ptnjn sklicuje v sredo SO. L m. volilni shod. na katerega je povabil vaenoa-škega kandidata Malika. potem A Hickla in Kreban.
—	Povlšaiye. Minister za ak in bogočastje je pomaknil vadniškega učitelja na c. kr učiteljišču v Maribora g. Alojzija Vavroha ad persoaaa v deveti plačilni razred.
—	Poietne obravnava v Mart-hm le prično 4. marca.
Mariborski Slovenci in javni uradi. Dn je na teleznici. na pošti, sodniji. davkariji in v ostalih javnih nradih toliko slovenščine nezmožnih uradnikov, ki se vsikdar pošteno začudijo in škandaliznjejo. če se najde vsake kvatre enkrat človeka v boljši suknji, ki se drzne v Mariboru — prosim nngovoriti oblastnega gospoda v slovenščini, temu smo si deloma sami krivi. Zlasti naši razumniki — vseskozi narodni ljudje, so v tem kaj čudni; no. tudi drugi niso prav nič boljši, celo dijaki, sicer navdušeni sinovi slovenskega naroda, ne delajo v tem oziru posebne izjeme. Vendar se lahko ponašamo s častnimi izjemami, le tal. da jib je bore malo. Na žalost namreč ne moremo ovreči trditve, da hi si npalo več kot 5% mariborskih Slovencev in Slovenk slovenski nagovoriti nemškega poštnega uradnika. Se manj jih je, ki bi se o.smelili slovenski zahtevati vozne listke na kolodvoru.
Isto velja o davkariji, sodniji Tndi slovenskih vrednotnic ne aahtevnao. Poznamo ljudi, ki imajo vedno polu usta narodnosti, pa ae vendarle mirno poslužujejo izključno nemlkih dopisnic, nakaznic, spremnic itd. Poznamo zarode, ki veljajo za slovenske, pn okrasijo svoja pisma, sploh potiljaive, samonemškim ali pa alovenako-nemtkim označen jem dotičnega kraja! Sramota! Mariborski Slovenci! Govorimo vsi v vseh uradih slovenski, to hode najod-ločnejši odgovor nadatoati nemške nradnitke birokracije; zahlevajao povsod slovenske tiskovine, to bode več zaleglo kot vse pritožbe in interpelacije. Ne bojao se zamero! Ne plazimo pred ljudmi, ki se hranijo > našim kruhom! Ne delajmo sramote samim aebl!
—	Mariborski oMInakl avet Predsednik, župan Schmiderer naznanja, da je zahtevala namestnija sestavo volilnih komisij za prihodnje drtavno-zborske volitve. Sestavilo se bode troje komisij. Badi imenika volilcev ae občinski svetniki niao mogli zediniti naj bi bil sestavljen po abecedi ali pa po mestnih okrajih. — Žopan porota nadalje o novem mostn Poadarja, da se je večina občinskega sveta ponovno izrekla za to, da se most stavi z Glavnega trga. od Gosposkih ulic. Omenja nato tadi ostale načrte, zlasti onefa a Viktringholske ulice, ki bi bil sicer cenejši. (Pn kaj to man mariborskima občinskemu svetu! Da bi la par trgovcev v Gosposkih ulicah ne trpelo škode!) Po dolgih pogajanjih z erarjem ae je doseglo to. da priapeva U k odkupnini za hiše. ki se morajo podreti ni za Mtali avet polovico potrebnih 669.0M nakupiti ao bode moralo v vsem Kkapaj 8604 kvadr. »etrov zemlje, proda se pa zopet lahko 7»8 kvadr. metrov; drtava pa tati doli polovico sknpnine Načrti za novi Mat te lete pri naaaatuiji in boto do konca tega aeaeea gotovi. Nekateri akt. svetniki ao zahtevali nn to 1* a M aos^ ker ae ho enkrat inpeljol* električna cestna teleznica od Jataegn kolodvora nn Frane Jotefovo cesto; občtaa pase ne more po besedah tapanovih spnttati v to, da bi bil most 16 metrov tirok, zadostuje na vsak način lt metrov.
—	Očeta Jo hoM natnUtl. 31-letni čevljar Ferdinand Kroia ia Bot-poha pri Maribora, se je spri 99. L m radi neke malenkosti s svojim očetom, aednj kajžarjem nn Tozui. ia je ustrelil dvukrst na njega ia revolverja. Banil je starčka le na deuni roki Ker je po prepiru zbežal, ga Je mariborska policija prijela tele 13 t m in ga izročila okrožnem,] sodišču.
—	Veliko agltacljsko zborovanje nemških napadalnih drattov .HM marke- la .Aolfbrajna*, ae vrti v sredo dne 30. t m. v Gradcu in sicer v .Industriehalle". Zborovanje je sklicalo neatko dijaštvo. ki je z vso vnemo začelo delati za i avedeni društvi Namen zborovanju je, pridobiti novih članov, .vsak Nemec mora biti član teh društev", ter nadalje to, da se pogovore o podrobnostih sedanjega in bodočega nemškega napadalnega dela, katero je naperjeno v prvi vrati proti nam Slovencem.
Govorili, oziroma hnjskali bodo na tem shodu: profesor dr. Oross kot predsednik .dulferajna". profesor d r. K h a 11 kot predsednik ..Sldmarke". drtavri poslanec Waatian in visokošolec Wastian. — Kaki ljudje se pn naših nasprotnikih brigajo za to delo? In pri nas? No, upajmo, da se bode tudi v tem oziru na Slovenskem še kaj izpremenilo!
—	Slovensko nčiteljstvo si je iz svojih moči ustanovilo marsikatero koristno in potrebno napravo. Vse zavedno nčiteljstvo je združeno v .Zavezi jugoslovanskih uči-
teljskih drattov*. ki Kup okoli M00 članov učiteljev in utiteljic. Drnštvo .Suaoapnve* skrbi za oatale po učiteljih s tem. dn izplnča takoj po aarti zavarovanca vdovi itd. toliko goMiunrjev, kolikor šteje draštvo članov. To jo nujna, hitra pomoč.
—	.Slovenska šolska matica" je knjitevno draštvo, ki dnje svojia članom za 4 K letnb po 4 -6 knjig pedagoške vsebine. Ta skrbi za strokovno izobrazbo la iaa letna čez 1M8 tn.-ttvenikov. lansko leto se je ustanovila .Učiteljske tiskarna", tiskovno društvo. TIskarna vrlo napreduje in se bode aoraln v najkrajšem času razširiti. Da bi učiteljska deca. ki štodlra v Ljabljani bila pod dobrim varstvom, nn zdravem staaovanju pri primerni hrani ae nnaerava postaviti v Ljnb-Ijani konvikt
—	Drattvo aa zgradbo učitelj skoga konvikta ima te čez 51000 K in ne je začelo le reano pečati a pri-pravaai za zidanje. Iz tegn drnttva vzklilo je novo: Hrnailnica in posojilnica .Utiteljkega konvikta" v Ljabljnni, rog. zadruga s omejenim jamstvom. To mlado drn ttvo je iaelo svoj 111. redni občni abor dne t. svečana t I Prometa jo to drattvo imelo 1906. leta >31.879 K 63 k ia M» K 61 h čistega dobitka Zadratnikov je koncem leta 1906 356. za dobre namene ao je dalo tekom Ink let ohatanka okoli 600 K. Ko kodo drattvo starejše, hode seveda dajalo vedno več za dobrodelne namene. V .Zaveti" zdrnteno nčiteljstvo intnje tri liato: .Učiteljski Tovarit". tol-skopolitični tednik; .Popotnik" znnnatnao pedagoška mesečna revija ia .Zvoaček". list za laladino. Klerikalno v .Sloatkovi avoai" zdiateao utiteljstvo ima list .Slovenski ntitolj". V loj aveti ia seveda tadi aed aotrndniki hata nad vladajo duhovniki
—	Foaevorjeitjo. Vinarski nadzornik g. Matjatič v Gradca jo iirotil 3. avgusta pret L slugi Oriaan 300 K. dn jih dopoilje vinarskemu nadaoraikn g. Steahergerjn v Šmarje pri Jelšah G rima pa jo denar ponovoril in pobegnil Bil je zato obsojen le v tri-meaečao j*čo. ker jo njegova seetra denar povrnila
—	Pri ofctlaaklk volltvnk v Po-krtah Miza Celovca jo ostalo vne pri atarea, to aa pravi, občinski odbor jo .neatko forttritlih" kot preje.
—	ftolska vea t. Razpisano je do-flnitivno mesto učitelja na enorazred-nici v Št Danijela nad Pliberkea. Prošnje jo vlotiti do t. marca okrajnemu tolskean svetu v Velikovcu.
—	.Kotltev Pepček" v Svetal vnni v Mata, zaani razgrajač po slovenskih ihodih, je parcetiral eno svojih njiv na 10 kosov, ker tako misli pripomoči .Nemcem" do zmage v III. razredu pri občinskih volitvah.
—	fttrajk. V Bajdišak pri Borovljah tirajka 300 delavcev koroške induatrijake družbe zn železo; delavci zahtevajo zvišanje plač.
—	Svetna vna v Božu. Kakor se govori tukaj je sklical znani razgrajač na slovenskih shodih g. Pepej Krasnih p. d. Košičev Pepček v svojo gostilno z„npno zborovanje. Udeleženci so pričakovali dosti piva, a dobili so namesto tega le sifona, ker je namreč Pepček .sodaboserfabrikant*. Vsled tega so se zborovalci nevoljni razšli
—	Zlljska dolina. Željno pričakujemo prihodnjega obč. zborovanja slov. političnega društva v (»oren, na katerem hočemo izpregovoriti marsikatero besedo. Gospodje, čas hiti. na delo!
—	NoeijaJni demokratje mislijo, da so s kandidatnro Etbina Kristana napravili dobro šahovsko potezo, ker je ta Slovenec, obenem pa baje boljše zna nemško nego vsak bivši nemško-nacijonalni poslane« in je dober govornik Kristan kandidira v Ljubljani.
—	Akademija tlovenakih bogo-aloteev v Celovcu lepo napreduje. V pretečenem tečaju so imeli 17 predavanj. ki so se skoraj izključno bavila z ljudsko izobrazbo na Koroškem
Društvene vesti.
—	Prostovoljno gasilno društvo
v Rraalovčuh ima v nedeljo, dne 24. svečana 1907 ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih gosp Fr. Grada letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika, i. Društveno poročilo. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev odbora 5. Slučajnosti in predlogi Ako bi pa ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje t. j. ob 5. nri v istem prostoru in s istim sporedom drngi občni zbor pri vsakem številu članov.
Zadnje Številka .Domovine" vl8) objavi popi« Ijadakega »hoda. katerega je sklical •krajni odbor .Narodne stranke" ta Žalec ta okolirc ia ki se je vriil v nedeljo 10. t. m.
Glaaotn poročila .Domovine" se je na tem •hoda o novem hmeljarskem zakona obravnavalo ter se je kazalo aa to. da pivovarnarji zahtevajo pred vsem čeiki. osobito Satecki hmelj, da ae bo toraj produkcija tega hmelja neprimerno zvišala ua ikodo dragim vrstam, pred vsem tadi hmelja iz Sav. doline, kateri se je doacdaj prodajal pod imenom iateckega hmelja.
Na tem shoda ae je tndi ostro kritikovalo. da ae jat in dr. Koroiec nisva oglasila k besedi in branila slovenske savinjske hmeljarje. Izrekla se nama je radi tega graja in ob enem nezaopoica.
Tema nasproti konstatajem sledeče:
Prvotna vladna predloga hmeljarskega zakona — proti katerej je rajni vitez Kerks nastopil v drlavni zbornici dne K. februarja 1 — ae je v gospodarska odseko zdatno omilila. Ikitifno odsekov« poročilo sem jaz takoj, ko ae je razdelilo med poslance poslal gospoda načelnika hmeljarskega draitva v Žalca a proA-aja. da ae aaj blagovoli z dragimi odborniki o tej zadevi posvetovati ter mi poročati, ali se taaotnje hmeljarsko dniitvo s odaekovim poročilom In predhgom strinja ali pa če hoče kako spremembo nasvetovati. Hmeljarsko dru-ttvo v Žalca je s dnpiaom dne 22. novembra 1906 itev. 17« potrdilo prejem mojega lista In odaekovega poročila ter jo ob enem obljubilo v zadevi potrebno akreaiti in mi potem poročati.
V	istem časa se Je v zbornici vlotilo nad 50 Bajnih predlogov ia mod istimi je zahteval tadi čotko-aemiki poslanec Pesehka aajno obravnavo gori označenega hmeljarskega zakona.
V	dragi polovici decembra 1906 je zbornica pričela v svrho obstrakrije obravnavati poprej omenjene aojae predloge. Po mojih informacijah ie imel Peschkov predlog fttev. 98 and Bojnimi predlogi. Jat aem takoj ko se je ta obstrakcija pričela — bilo je naj hrte 18. ali 19. decembra — pisal goapoda načelnika hme Ijarskega draitva v Žalca ter ga aaiao prosil, aaj mi nemodoma polije potrebnih Informacij glede hmeljarskega zakona, ker bo Peschkov predlog te v par dnevih pri tel aa vrsto, ako se vladi ne posreči potom pogajanj vdaiiti pričeto okstrekeijo.
Po par dnevih se je to vladi re« posrečilo ia takoj aem to s pismom dne — menda 21. decembra 1906 poročal gospodo načelniku s pri-stavkom. da pred (bottčoiini) prazniki hmeljar-aka postava sicer no pride v obravnavo, da se pa to gotovo zgodi mesca januarja 1907 in da prosim. naj se mi informalije pravočasno pošljejo. Slavno hmeljarsko draštvo v Žalen mi vendar ni poslalo nobone informacije, sploh -nobenega odgovora.
Novi hmeljsrski zakon pa itak ne vsebnje obligatorne ampak fakultativne obveze označiti pri prodaji rodni kraj hmelja. Zahteva pa — če s« pri prodaji hmelja rodni kraj naznani, da ae aaj iati resnično pove s tem. da se ime-aoje kraj ali obrtna < Productiunsgebiet) ali detela. kjer je dotični hmelj zrastel n» vsak aačin pa drtava. iz katere izvira.
Na shoda v Žalcu se ie proti tej postavi le povdsrjalo. da bo savinjski iimclj vsled nove postave radi tega oškodovan, ker »e nt- bo smel prodajati pod imenom Iateckega hmelja, kar se je baje dosedaj golilo.
Progega razloga proti hmeljarski postavi pa uiti Calski shod ni mogel navesti.
Ako pa dragega stvarnega razloga proti novi hmeljarski postavi ni. potem mora vsak razsoden človek s!ovenakim poslancem pritrd ti. da niso pri drugem čitanjn hmeljarske postav.-posegli v deitato iu mmara navedli kot vzrok svojega odpora, kakor se je isti na shodn v Žalca povedal
Ta na shodu v Žalcu javno povedani edini razlog je nara\nost nemoralen in kot tak ne poraben v parlamentarnem bojn.
Obtalojemo. da voditelji ..Narodne stranke" s takimi sredstvi vplivajo na ljudstvo in ga begajo. Toliko za dan«**.
V	MARIItulti*. dnr 12. februarja 1907
Df. Franc Vouftek.
D o s t a v e k n r e d u i s t v a. .1 om<>vina" i.- prinesla puroVilo o shodu v Žalcu ter objavita po lanu bivšega poslanca k' dr Vou*ka Zakon o provrui^-nci hmelja je sklenjen — in -topi kmnlo v veljavo, ta nekaj časa se bo •lalo tetko kaj premeniU na njem. Da m- pa v hodo> nosti voli.ci in poslanci izognejo podobnim m-prilikam. M bilo potrebno, da kakor hitro predloti vlada drtavni zbornici kak zakonski načrt zadevajoč koristi tega ali onega stann. da ga pošljejo po-lanri strokovnim dru&tvom prizadetem sinnu. naj ga proufe ter se posvetujejo o i em in preudarijo. v koliko odgovarja njihovim kori-tim, v koliko jim škoduje kaj bi *<• .Ulo «boljšati itd. Na to hi se sklical eden ali več javnih -.hm! » katerih naj bi se ndeietil tudi eden ali »eč ortavnih poslancev, da sliši te I je in zahteve po predlaganem zakonu prizadetih volilcev i in nuvolilcerj. da tudi on pove svoje mnenje ter se z njimi sporazume, kako stalile naj zavzema predlaganemu zakona nasproti v drtavnem /boru. Tako ne bode več neprijetnih iznenadenj in tudi n>- posterjornih totb. katere itak nič ne pomagajo. Doltnosti imajo poslanci in volilri. oboji je morajo vestno spolnjevati sicer ne bomo dosegli ne gospodarskih ne političnih uspehov.
Se je li v prepornem vprašanju tndi tako postopalo, o tem naj razsodijo prizadeti sami. .Domovina" je priobčila poročilo o shodu v Žalcu ter smisel na lein shodn izrečene kritike o imenovanem zakonu in o sklepanju zakona prinašamo tudi bivšega poslanca .Poslano" ter izjavljamo, da je sa nas. kar se osebne strani celega tega vprašanja tiče. stvar s tem končana. Kdor hoče strogo stvarno razpravljati o tem vprašanju, naj se oglasi, dajemo mu radi mesta v lista.
Listnica uredništva.
r. i ■.: »t-.t o M. A. v L. ran te pr.) d.hiti. Hvala In uKluil« -• io[.t!
Loterijske številke.
M. 54. 10. 04. 16. 74. 44. 4». 14. 71.
Trat Iti februarja 1(KW: Liar. .
.ar h 3 krm ). n Miti »rt P. KmM
Willkomm").
Ti tetti oves obrodlTTUii
mb»,J«iU-MJ rodovi tu b MjpreJ AeiorLIrtste fisokoiadej« prit dobro skaon Irao.ntuJlil pi se m vlete. ter m U na m redka Mfc zadostuje M kil u cm oralo. Pod-plsaso oskrtništio potil« » kil u » t, N kil n 11 I, 100 kil a » I i mt« mi. Ozorce po S kil s poito (nako proti
J I » m. pndphiOa. Oakrfcu. iraiiim Sol i 6
»H Bulicah (Bomkiti), ttelmk*.
oziroma
Sluga
mMk pedvfl
a* iprajm« v pehapljt.
Celje, Graška cesta 5.
Prav dobro idoča
gostilna
na Spodnjem Štajerskem odda s- |tod ugodnim pogojem v ioni. Kje, pove upravničtvo , .. IMOVINE".	773-1
Trpi® pilili
izurjenega v trgovini z mešanim blagom kateri je tudi dober manufakturist sprejme Jakob Dmreani v Žužemberku. Kranjsko. Plača po dogovoru.
(681 A 4

Jandanler"
(Voz j sttftiin frčita)
eleganten popolnoma nov in malo rabljen je po ugodni ceni naprodaj Kje. pove npravništvo .Domovine" v Celju.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretnino vest da je naš iskreno ljubljeni mož. dobri oče. sin in brat gospod
Franc E. llošnak
MSal paaaatnlk in pekovski mojster
dane* dne 17. februarja 1907 ob pol 9. nri zvečer po dolgi mneni bolezni previden s svetimi zakramenti v 55. letn svoje starosti mira«' v Gospodu zaupal.
Pogreb bode v torek, dne IS. februarja 1.1 ob pol 4 popoldne na okoliško pokopališče
l'KIJE. dne IH februarja 1907
i7» i	Žalujoči ostali.
Posojilnica V Celju .naznanja žalostno vest, da je dolgoletni član njenega načelstva gospod
Franc E. llošnak
hišni posestnik in pekovski mojster
v nedeljo dne 1". svečana 1907 ob pol 9. uri zvečer po daljši mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v torek dne I«, t. m. ob pol 4. uri popoldne na okoliško pokopališče. Blag mu spomin.
Celje, dne 18. svečana 1907.	,„, ,
i
VIZITKE
priporoči
Zvezna tiskarna
Poshusife
in priporočite = izdelke =
17ydrore toparne hranil
o Pragi VIII. femift zastonj
Razglas.
Posojilnica V Mariboru podeli o priliki svoje petindvnjsctletnire za šolsko leto i»on/7 tri podpore u 300 K štajarskim vlsoko-Aolrem slovenske narodnosti.
ProSnje za podpore, obložene s krstnimi listi, spričevali uhoštva. spričevali o izpitih in z indeksi naj se vlo4e pri posojilnici v Mlirl-boru do 28. svečana ti.
V	prošnji naj se tudi omeni, uživa li prošnik že od drugod kako podporo iu v katerem znesku.
Navesti je tudi studijski semester.
V	Mariboru, dne lfi. svečana IW07.
(SO) i
Ravnateljstvo.
Lastnik: Konzorcij lina .Domovina* Tisk drnStva .Zveica tiskarna" v Celjn
Odgovorni urednik in izdajatelj I.judevit Fnrlani.