Po občinskih volitvah v Ljutomeru. Kakor po hudi uri, vlada sedaj po volitvah v občinski odbor velika tihota tudi v našem trgu. Vendar hočemo pojasniti volitve in sicer zato, da bodo Slovcnci vedeli, pri čein da. so, kako se jim je ravnati v prihodnje. Ved6 naj, komu naj zaupajo in komu ne smtjo, komu naj nosijo svoje krajcarje in koga naj se ogibljejo. V tretjem volilnem razredu smo zmagali Slovenci s toliko večino, kakor še nikoli. Izmed 134 volilcev v tem razredu, ki so se udeležili volitve, glasovalo jih je za narodno stranko 102, a za nasprotno samo 32; torej imamo večino od 70 glasov. Izvoljeni so gospodje dr. Fran Rosina, odvctnik, o. kr. nolar Anton Šlamberger, in veleposestnika Fran Seršen in Ivan Vaupotič. Namestnikom pa: . gg. Anton JVIisija. in Alojz Rajh. In komu gre hvala? Vrlim, značajnim slovenskim volilcem, ki so vkljub strastne agitacije od nemške strani, ki je svoje ljudi razpošiljala na »železnih konjih« na vse strani, ostali neomahljivi. Slava jim! V drugem razredu so voljeni gg.: Stever, Semlitsch, Mauritsch in dr. Namesnig. V prvera pa gg.: Schvvarz, Sideritsch, Huber Adam in Duller. V pojasnilo bodi med drugim j-ečeno, da je Huber edini, ki je rojen Ljutomeržan. In vendar taki ljudje imenujejo po nemških časnikih slovenske poštenjake pritepence! Volitve se je udeležilo 174 volilcev v vseh treh razredih. Izmed teh jih je volilo 116 narodno in 58 za Nemce; a zmagali so Nemci. Kdo ne previdi iz tega, da je novi občinski odbor v resnici po volji vseh volilcev, ko je vendar 116 volilcev glasovalo proti nemškim 58! Dobrega gotovo nič nimamo od njih pričakovati; gospodarili bodo naprej tako, kakor do sedaj. Hranilnična hiša n. pr. ki je postavljena pred dvema letoma, je že vsled starosti oslabela tako, da jo morajo podpirati! To je menda naraesto odobrenja, ki bi vsaj po našem mnenju bilo bolj postavno, kakor popravek že v drugem letu! Kar se pa tiče posebnih volilcev, omeniti nam je sledeče: Krčmar Sideritsch je volil z Nemci in je tudi v odboru. Ali bi ne bilo dobro, da bi si slovenski kmelje, ki le prepogostokrat zabajajo v njegovo gostilnico, to zapomnili? — Dubois, knjigolržec, volil je proti nam, če ludi prodaja večinoma slovenske knjige. — Neka priprosta ženka Marija Smodiš je dala pooblastilo c. kr. poštarju. Pomnimo si! — Kaj pa še le naj rečemo o oštirju Schramlnu, ki rodom niti ni Avslrijec. On se je pri volitvah porogljivo čudil, odkod da pride toliko kmetov? Tako?! Tam, kjer ste vrli narodnjaki izvrševali svojo dolžnost, mu niste bili Ijubi, zakaj bi ga potem nadlegovali v njegovl hiši? Ne hodite mu na pot! Gosp. Semlitsch, ki je bil kot Zemljič eden izmed uatanovnikov tukajšne čitalnice, je volil nemški in je med nem- škimi odborniki. In zato vpraSam: Bi-li ne bilo bolje, da bi mi podpirali slovenske trgovce, nego da bogatimo »Nemce« ter jim dajemo v roke sredstev, da nas potem zatiravajo ? Železo se tudi ne dobi samo pri Adamu Huber-ju, ki je v nemškem odboru, ampak tudi v drugi šlacuni njemu nasproti. Torej! Omeniti bi jih še mogli veliko, toda to naj zadostuje! Ravnokar sera čital v »Tagespošti« brzojav, da so Neraci zmagali v I. in II. volilnem razredu tako sijajno, kakor še nikoli. In v tretjem? O tem — molči. Da! Zmagali so, a zmagali vsaj po našem trdnem prepričanju poslednjikrat! Delujmo z združenlmi močmi, v medsebojni bratovski zvezi in sicer s tem, da podpiramo svoje Ijudi, zakaj v slogi je moč. Potem se smemo zaupno ozirati v boljšo prihodnost. Onim pa, ki še vesele svoje zmage, ter so djali: »Kdor se ob koncu smeji, najbolje stori«, njim pa kličemo: »Ni še vseh dnij večer! Čez tri leta se vidimo zopetU Ljutomerski Slovenec.