Naj* • »Iweaiki dnevnik v Združenih državah Ve|ja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3S7S NO. 306. — STEV. 306. Enter*« ms See«! Class Matter, September 21, IMS, at AR0DA r i Listslovensiihtdelavcevv AmerikL 1 The largest Slovenian Dafly in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Office at Ne« Yark, N. Y, wider Act at af March «, 117* TELEFON: CHBLHi Mil NEW YORK. WEDNESDAY. » EMBER 31. 1930. — SREDA. 31. DECEMBRA 1930 YOLUMB — LETNIK V ANGLIJI BO ZASTRilKALO 350,000 DELAVCEV ker so se vsa pogajanja izjalovila, bodo zaštrajkau premogarji in pletilci Z Novim letom poteče pogodba med premogarji in premogovnimi baroni v Južnem Walesu. — Prizadetih je 153,000 premogarjev. — Zahtevajo višje mezde in skrajšanje delovnega časa. Tekstilni delavci na Švedskem so zapretili s stav-*ko. ' LONDON, Anglija, 29. decembra. — Veliki Britaniji preti resna nevarnost, da bo takoj po Novem letu izbruhnil velik štrajk v premogovni in bombažni industriji. Vsega skupaj bo zaštrajkalo nad 350,000 delavcev. Vsa pogajanja med zastopniki delavcev in zastopniki gospodarjev so se izjalovila. Južni Wales, kjer poteče z JMovim letom pogodba med premogarji in premogovnimi baroni, je zopet središče krize. Ce v zadnjem trenutku ne bo mogoče doseči sporazuma, bodo baroni zaprli premogovnike, i n I 53,000 premogarjev bo brez dela. V Manchestru so zapretili zastopniki 200,000 bombažnih delavcev in pletilcev z generalno stavko, < ko ne bodo delodajalci odstopili od svoje zahteve. da mora vsak pletilec delati na dveh strojih. De-ledajrilci pravijo, da nikakor ni pretirano, če zahtevajo, naj vsak delavec upravlja dva stroja. V premogovni industriji se je pojavil spor zastran plač in delovnega časa. Premogarji zahtevajo skrčenje delovnega časa za eno uro in povišanje plače ^.a deset odstotkov. V Južnem Walesu izkopljejo vsako leto nad štirideset milijonov ton premoga. Ako bi zdaj, sredi zime, ta vir produkcije nenadoma usahnil, b» to pon^enjalo za Anglijo nepopisno katastrofo. Posledica stavke v Južnem Walesu bi bila najbrž splošna stavka vseh angleških premogarjev. Položaj v bombažni industriji ni bil danes nič manj resen. -Obe stranki trdno vztrajata pri svojih zahtevah, in brez vladnega posredovanja bo najbrž vsak sporazum nemogoč. Vladi je malo pred Božičem uspelo preprečiti štrajk škotskih premogarjev, docim v sedanjem slučaju najbrž ne bo imela take sreče. STOCKHOLM, Švedska, 30. decembra. — Nad 32,000 švedskih pletilce" bo po Novem letu zaštrajkalo, ker so se razbila pogajanja med zastopniki delavcev in gospodarjev. Ta štrajk bo pomenjal popoln zastoj v tekstilni industriji. VESELO IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM NAROČ-NIKOM, ČITATELJEM IN X'^f"* PRIJATELJEM Uredništvo in Upravnistvo GLAS NARODA . evolucija in vera si ne nasprotujeta Tako je izjavil dr. Milli-kan pred znanstveniki v Clevelandu. — Zanimivo predavanje učenjaka George Crila.1 I CLEVELAND, O., 30. decembra. — Vera v evolucijo ne vsebuje brezpogojno zavrženje vse vere, — je izjavil danes slavni ameriški fizik, dr. Robert, Millikan pred Ameriško Družbo za Pospešen je Znanosti. Niti evolucija, niti evolucijonisti, — najmanj pa Darwin, — niso bili brezbožniki. i Teorija evolucije ima pravzaprav namen staviti Stvarnika v isto vr-' s'io z veseljstvom v nasprotju z id£-jo b;tja. ki stoji popolnoma izven vesoljstva ter je popolnoma neod-vi-^n od njega. On je oni, ki sprav- i lja vse bitje v tek, natančno kot če ' človek navije uro. i Polom evoluc'Je so bili zbajeni tudi dvomi glede teorije, da bo ve-sjljs:vo našlo konec, kakorhitro bo izginila iz svetov ter planetov vsa gor kota ter eneržija. V nasprotju s] tem zavzema evolucija stališče, da se nekje v prostoru vedno ustvarja nova eneržija in vročina, ki pride v oblki "kozmičnih valov", na zemljo. Po mnenju učenjaka so ti koz-mični valovi v principu oni, ki izhajajo iz radija, le da imajo večjo pro-dirno silo. pmyijo, da bo priiiodn je leto osti bolje Kapitalisti so previdni v v prerokovanjih, toda vsi riti. RAMON FRANCO DOSPEL V BRUSELJ BRUSELJ. Belgija, 30. decembra. Danes je dospel sem iz Lizbone zr/a-ni španski letalec in vstaški vodi'elj Ram;n Franco. Rekel je, da je sko-ro brez denarja ter se je nastanil v ! nekem cenenem hotelu. Franca je obiskal španski polkov- ISTAMBUL. Turčija, 30. decembra. — Turška vlada je sprejela stroge odredbe, da zamori rastoče gibanje za zopetno ustanovitev kalifa-ta. Ministrski predsednik Ismet paša se je urno vrnil v An goro, kjer go vložil v parlamentu predlogo, ki bo eajala vladi najbolj obširne polno-moči. Pristašem starega režima je za-pretil, da jih čaka Ista usoda, kot je dohitela šejka Salda ter njegovo spremstvo pri vstuškem gibanju leta 1925. Said in njegovih 21 pristašev je bilo obešenih. PrvoborUelj vlade je rekel v zvezi s tem: — Odredbe, katere nameravamo, ne bodo pustile niti najmanjšega dvoma, da ima republika moč kaznovati zločince. V Menemenu je bilo 'aretiranih nad 500 oseb. V Istambulu je b:lo aretiranih 26 ljudi in vsi potniki, ki pridejo iz Smirne se morajo podvreči strogemu zaslišanju na policiji. VESELA JE. KAR JE USTREULA OČETA V Btooklynu so aretirali 22-letno Paulino Gerario, ki je uutrelila svojega oAetu, 57-Vetnega Franka Bi- vona. — Da, ustrelila sem ga, — Je re-la na policijski stražnici in sem vesela ter zadovoljna, da sem ga. Povela/i je, da je njen mož zaprt, in da je ona zaposlena v neki tovarni. Svoje otroke je imela v o-skrbi pri očetu. Sosedje so ji pri-povedall, da jih oče podnevi pretepa se vrnila malo izjavila — ter se prej do..,«! — ^ . r «a lastne oči oreprlčala. da sosedje . t. ALJEHIN BI BIL KMALU ZGOREL BERLIN, Nemčija. 29. decembra. V nekem hotelu v Osjeku bi bil kmalu agorel svetovni šahovski prvak Aleksander Aljehin, ki je na potovanju iz Zagreba, tukaj prenočeval. Aljehin je kadil v* postelji in zaspal. Goreča, cigareta je zanetila posteljno odejo, in 'kmalu je bila im, ona brigala za prepovod. Ko je tjič plesala z Killenom, je Downs revolver ter oddal več strelov. Oba sta se agr tva nat tla. Na policijaki [sinje se iš0laj0 za tovarne i ivda* pravi, da manj* Rusiji dva milijona [lavcev. — Nova svata pred vojno nevar-»stjo. iKVA, Ri^sija, 30. decembra, vda"*, oficijelni organ komuni-stranke, je pozvala -danes naj stori vse, kar je v njeni da pritegne ženske k tvorni-iu delu, radi pomanjkanja mo-delovnih sil. >t izjavlja, da bo treba za izve-|e velikanskih načrtov vlade teleta 1931 dva milijona žensk, ta namen je na razpolago šest Ijonov zakonskih žensk, hčera jih so komisarji Čehi. V Pragi, kjer stanuje 75,000 Nemcev, so cenzurni formularji natiskani le v češkem jeziku. Prav posebno so Čehi vzeli na pika kraje, kjer je važno zanje, da ustvarijo češko manjšino. Soglasno v državno ustavo ter minoritetno klavzulo mirovnih pogodb so kraji, v katerih je mogoče najti le malenkostno češko manjšino v katerih sta dva državna jezika. in nemški jezik je dovoljen le tam, kjer je najmanj 20 odstotkov Nemcev. 1 Protest omenja, da so dobili številni nemški kraji češko manjšino, ker je bilo tam nastanjenih 600 čeških vojakov. nik Francisco Mucia, se nahaja v inozemstvu izza časa, ko je bil proglasil Primo de Rivera d ktatu-ro na Španskem. »n ADVERTISE "GLAS NARODA AVSTRALIJA PREPOVEDALA PRISELJEVANJE CANBERRA, Avstralija, 30. dec. Brazilska vlada je popolnoma zaustavila priseljevanje tujcev v deželo. Pravi, da je bilo to potrebno, ker je dosti domačinov brez dela. položaj na kitajskem Vstaški mokamedanci so udrli v kitajsko provinco Kansu. — Vprizorili so veliko klanje. ŠANGHAJ, Kitajska, 30. decembra. — Vlada se ozira danes z veliko skibjo na provinco Kansu, kjer j so, soglusno s poročili, vstaški mo- , hamedanci pomorili nekako 30,000 | tm mater, ki so sicer zaposlene le t fomDVih. ~ ' t pravi nadalje, da je Xsl pro-v ozkem stiku s problemom e prehrane ter vzgoje otrok v ih šolah. lonečno pa je treba pomisliti, da imo odstraniti vse elemente, ki Lvarjajo neenakost med spolom, preostanek preteklosti. Ker ne obstajajo skoro nikake zveze, je motgoče, da se je pripetilo to velikansko klanje, ne da bi do-sp?la dosedaj poročila v zunanji ; svet. n i Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se pogiu7< jete naše banke za obrestonosno nalaganje pošiljanje denarja v staro domovino. Naia nakazila se Izplačujejo na eadnjih poltah naslovljencev toeno ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na prt nas Izdanih potrdilih, Naslovijencl prejmejo toraj denar doma, brez samsd* brn nmdaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljene a podpi*>tr-naslovljencev ln žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo potil 1» tel jem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t slučaje ne sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih »lučajih tudi na sodni jI v stari domovini. Nastopni seznam Vam pok&Že, koliko dolarjev nam je caeaauo -treba poslati za označeni znesek dinarjev aU lir V Jugoslavijo Din 500 ______________________ $ 9.40 1000 ___________________ $ 18.60 • 2000____________% 37.00 2500 _____________5 46.25 5000 ___________$ 91.50 • 10,000___________________$181.80 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 ^ I 5.35 .. S11.50 »16 8» $27 4« „ S54J2& bcaunmosti. led tem pa ugotavlja list "Izvest-. oficijelni organ centralnega ek-kulivnega komiteja, d^i preti so-easki Rusipi velika vojna. List opozarja pri tem na uvodni Poroaila so dospela šele včeraj v Lajičov. glavno mesto province, od beguncev. Poročala iz Lančova, ki so dospela semkaj, pozivajo vlado, naj odpošlje takoj vojake proti moh a meda ncem, ker bo drugače ubit vsak' Kitajec v severozapadnem Kanaasu. kjer mohamedanci sedaj neomejeno mek pariškega lista Le Temps, vladajo. pravi, da se ves svet pripravlja vojno proti sovjetski Rusiji. — To je dokazano, pravijo Izvest-— kajti mi nismo tako slepi ter ti, da bi ne videli znamenj po Delavnost mohamedancev. ki so zasnovali zaroto proti Nankingu. štraja že dalj kot dva meseca. Več krajev je bilo popolnoma uničenih, m dogodili so se prizori, ki se toga j o vsakemu popisovanju. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100,— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6. Za Izplačilo večjih zneskor kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri vellklh nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum*-te glede načina nakazila. Najna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za prtetoJMae Tft Mticl sakser state bank n CORTLANDT STREET NEW lOBft. K. S. Telephone Barclay 0380 r- 0381 i * r .. •■ , ■■. ... ) m \ NEW YORK, WEDNESDAY. EMBER 51. 193« _ k. UKGBI ILOVUB DAILY HO. & ft »trn. I Owned tnd PubiUhed by ENIC rUBLISHXNG COM •lotknic Publishing company (A Corporation) Frank Satoer. prfeitdfo* L. Benedlk, Treat. - —* ■■■.....--j. i (r. ■ .....» » ■ - Plate ©I bmlinw of the corporation and addresses of above officers: litt W. lit* Btreet, BeM«h of Manhattan, New Yerk City. N. Y. ** O L A S NARODA" (Voice of the People) 250 LET PO SMRTI FOKO- i ** PAN Nedavno se je vršil v švedskem rudarskem mestecu Falunu v Da-lekarliji ogromen pogreto, s katerim je bila kočana edinstvena, celih 250 let stara romantična tragedija. V svoji domači vasi je bil pokopan okameneli rudar Matts. ki je umrl tragične smrti že leta 1677, pa so našli njegovo truplo šele 1. 1719. Ma-tts je dobil povelje ,4 J* žrtev žddbe 0 zlatem ladu | Veliki Bečkerek, 14. dec-^bra. j Ker Šotija zatem ni bilo več na j _ Luued JBvery Day Eaeeept Sundays and Holiday«_ Ea celo leto velja list 2a Ameriko«Za New York sa celo leto $3-00 In Kanado ..........................—$6.00 Za pol leta ....................................13.50 Za pol leta ...._________________________U-OO ! Za inozemstvo za celo leto.......-57.00 2 leta -_____________ -••••_____4lJ0'!Za pol leta_________._____________43-50 Subscription Yearly $6 00^__ I odstrelili v globokem rovu nekaj l Pred tukajšnjim okrožnim sceni so se morali te dni zagt ti 67-letni starec Jo-van Šoci i ca in ciganki, 60-letna Giza bujeva in 42-letna Katica SU, Vsi trije so bili ob:oženi slepar Do sodne razprave je prišlo i; Jovan Šcti je siromašen k- »ar- i iva. j izpregled, j** Na22* naposled le po-: iskal pomoč sodnikov, j Na razpravi se je Šoti zagovarjal, ;da ni nameraval nikogar prevari- tva. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" iiftiaja vsaki dan izvzemši nedelj in pragnikoir. Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 21« W. ISth Street, New Ytrk, N. Y. Telephone: Chelsea 3678 POGLED V BODOČNOSTI ("'loveštvo kulturno vedno napreduje, v prastarih •asih seveda v tiso«* lotih toliko, kot dandanes v enem dnevu. pravijali v cerkvi tla. so napravili Dandanes nam je 11. pi*. brzina vlaka nekaj povsem' v pokrov krste okence in krsta je|riito ■to- je se tn ko posestvo. V nadaljnjem i;jgo-voru je Nagy Šotija vprašal p- age-govern denarju in Šoti je or j^o-ril: "Imam več milijonov prerjifce-nja v zlatu. Vse to zlato je kopano". Šoti se je rrato vrnil domov v se po dveh tednih zopet pojav jjri Nagvu, češ: "Vidim, da ste pljjfcn vi ste sirarni, vam pcmo.afcn. ti. nego je chal ves izposojeni denar ; omenjenima cigaretama, ki sta ga j ves čas varali s pripovedko o zjko-jpanem zlatu. Še sam jima je dal od mojega denarja 18,000 Din, a 1 zlata od njih ni dobil. Ciganki sla. sicer vse zanikali, vendar jima sodišče ni verjelo Obsopjeni so bili Jovan Š:ti na 1 leto, Katica Stojkova na 10 mesecev in Giza Eurturjeva na 8 mesecev strogega zapora. ,______ iz Vršca. Meseca m a 13 kosov skale. Zaman ga je prosila y N&yo CmjQ rta:nng njegova nevesta, naj se ne spušča kalere; v to nevarnost. Ni je ubogal, odšel | ^zvll kot zeio ^^ r je v rov in izginil brez sledu. Sele ga ^^ kje w mogel kjpi cez 50 let so našli rudarji njegovo truplo popolnoma ohranjeno, kakor da bi bil pravkar umrl. Truplo je bilo tako dobro ohranjeno najbrž zato, ker je ležalo v vodi. v kateri je bila modra galica. Hevesta nesrečnega rudarja se ni omožila ,temveč je ostala zvesta spominu svojega ženina. Bila je že starka, pa je vendar takoj spozna- .. , , . . . . ' in dober moz, a la svojega zenma m od razburje- . , ... , , , . . iSt-deml sem. da nja jo je zadela ob njegovem trup-, ... . , 1 »Imam toliKo zlatu, da ne vem kal lu kap. Okamenelo truplo so polo- i J žili v stekleno krsto in spravili v j bi storil z njim. Poslal bom sv ega jo Vaclava, Vojteha, Jurja, Ljud-Tam je ostalo ls'nu v Amerikc- da bo tam P-ifel j milo in Ivana Nepomuškega, Polja-za dva milijona dinarjev zlata Ko j ki Stanislava. Kazimirja in Jad- Dopisi. Barberton. Ohio. Dne 27. decembra 1930 nas je poselila izredno vešča govornica gospa Ana Krašnu. Ona nam je. starim in mladim, v slovenskem in angleškem jeziku, prav jedernato raz-tolmačila principe o delavskih or- J ganizacijah ter s tem v nas zasejati. m:sel delovanja v bodočnosti. Slovenci, ki smo naseljeni v Bar bertenu. smo žc imeli nešteto go- 1 vornikev ln govo-nic, ampak takšne še ne. Še ncb&na ni žela takih < aplavze v in čestitk od navzočega i občinstva kukor ona. Govornica nam je v ponos Slo- j § Peter Zgaga V mestu Dv,ight. v državi Illinois, imajo velik zavod, v katerem zdravijo pijance in jih navajajo k treznosti. Pravijo, da je zavod prenapolnjen in da dela ravnateljstvo velike dobičke. Kdo ve. če imajo gospodje v _ j D wight, kaj več sreče kc-t je ima S.iic Sam v Združenih državah, ki se je lotil pred dobrimi desetimi leti istega posla? NOVA SLOVANSKA SVETNICA Rimski papeži sicer v svojih bulah govore o pobožnem slovanskem rodu ipia Slavorum gens), ali doklej so v nebesih slovanski svetni- I ki silno redko posejani. Čehi imn- in gladko rešil. Čestitamo! Slovenskemu narodu p: mu2ej v Falunu. dokler ni začelo razpadati. Potem! so ga položili v pravo krsto in sve-re b0 ma- vam bom dal en ® i vigo Mrvat* in Slovenci pa sme čano pokopali. Pa tudi v grobu POd;jon"- : : °stali ^pelnoma brez lastnih pa- vQ Gl35 Narcia pa Gbi cverkvenim tlakom nesrečni rudar Anton JfJe" T J0™"' ™ ^ J° ^^ lc novih naročnikov v prihodnjem na prošnjo posodil 1250 D.n za :m- 1--------------- F red kiut ki m je bUo porečano, da vencem, pesebno pa nam Primer- si v PitUburghu aretirali nekega cem, ki sme iz istega okraja, nam- ' nad osemdeset let starega človeka, reč iz Vipave. j pri katerem .0 našli šest. galon žga- Želimo Ti mnego uspeha v Tvo- j nja. jem častnem poklicu pri slovenskem j Možak jc izjavil, :'a ima revma-narodu v novi domovini. .izem. in da se koplje v žganju. Velepemembnemu sestanku je 1 Možak ni povedal, cc ima revma-tudi prisostvoval zelo izvežban do- ; rizem \ n ^ 2 a h ali v jeziku. mači pevski zbor '•J-avornik" ood: i vodstvom Mr Andreja Bnmbacha. "Javornik" je svojo vlofo krasno • ženske so ženske in ostanejo žen- ni našel miru. Ko so 1. 1860 po i'.-' ne stroške njegovemu sinu v je šest tednov Aie-in ioti razumljivega. Toda kako ho v bodore l Kako ho «les«ktih letih? Ali ne ho ncko<" ])ri^«i dan, ko ho razvoj tehnike dospel vec' ^ se ne mara vrnlti 37 A pokopališču. rike» čirn ProJal zlato. Sedaj ?m Romantično usodo švedskega ru-|5am sklenil potovati v Franci z darja so porabili že mnogi pesniki I količino zlata, ki ga bom im . in pisatelji za svoja dela. V Nem- predal. Posodite mi še 1250 Dir. za SO odgovorih /. da. nmO£l so obdelaIi Mattsovo tragedijo j potne stroške . 7 ne. Mi nofemo tako daleč" gledati, povejmo le, kak raz-S Rueckert, E. T. A. Hoffmann. Joa- j Na^ ni imel denarja, pa je z,to chim von Arnim in Rihard Wag-1 predal svojega konja m iZKup. £t ner, ki je komponiral leta 1349 iz I izročil Šctiju. te snovi opero v treh dejanjih. Tu- | Nekaj dni nato se je šcti vm: di v Ameriki, na Danskem, v Au- j Novo Crinjo in rekel Nagyjta. da gliji, Franciji, Italiji, Avstriji in na jtrebuje 300 Din. ker bo potovai Holandskem je dobila tragedija jsvejim bratom, ki je svoječasno ...... . .... rudarja Mattsa in njegove neveste | jM v Fmnciji. Nagy je predal eepi drva, pere perilo snazi «-evijo, lupi krompir. ! literarno obliko. jenega konja in mu izročil dei: jn ah itd. !ho v 50 letih neznana prikazen. Na njegovo me-j--j Ali čez več dni je ponovno pr I Šoti Nagya ea 1500 Din. češ. da hne pobožnesti in bogaboječnost:, marveč zato. ker nismo imeli nikoli toliko politične moči. da bi si bili lahko zagotovili svetnika in zastopnika tudi v nebesih. Obračati se moramo na Nemce. Francoze. Italijane in Špance. Pristaši rim- sirni ^ Pisala je fantu, da ga ne mara Ameriki želim srečno in veselo No- -m ,se nc m0re poročiti ž njim ter zaključila pismo z besedami: — Zdaj pa končam to svoje slabo pisanje. Le potolaži se. kajti letu! Pozdrav! Tvoja ne morem nikdar pitati. Josip Ujčič. oprosti-mi m nikar nič ne zameri. , Večno Tvoj? ... >kel svojem i1 pi- vam odpo- VOj bo tehnika zavzela v ">0 letih. Xa našem planetu zavzema danes elektrika prvo mesto. Clov-ek, ki ima poleg svojega pokliea št* ('as in veselje, «la kuri pe«v-i svojega stanovanja, donaša premog. Ilevden, l"tah. Dasi sem že dvajset let v tuk.r-ske cerkve na Češkoslovaškem naj - ';šnji irtdljaniki rezervaciji nisem či-brž občutijo ta nedostatek. zato|ta3 še nobenega dopisa od tukaj, so zahtevali, da se proglasi za svet- Na3 Slovencev je tukaj pot družin, nico blažena Neza Premyslova. če-j^^gi so pa večinoma mormoni Do-ška kneginja, ki se. je odlikovala sti je tudi Indijancev, ki se pa bolj po svoji veliki pobožnosti. Umrla ; zase držijo. Delati jim ni treba, ker je 1. 1282.. za blaženo pa jo je pro-:Jih vlada nekoliko podpira. Prvi glasil papež šele 1. 1874. Nemški sneg dobimo ponavadi meseca ja-viteški red in red sester sv. Fran- nuarja, letos nas je pa že novembra sebnega. pa me je ipanee premagal, čiška v Pragi sta vložila prošnjo obiskal. — Če bi vas samo spanec prema- na praški nadškofijski konzistorij.' Največ se ukvarjamo z živinorejo. 8Ml. b: vam oprostil. Ttxla v spanju da naj se v doslednem času pro- Smetana nam precej prinese. Ra- ste tak3 smrčali, da ste mene 7/011-?lasi za svetnico blažena Neža ste tukaj vse in tudi grozdje obrodi, dili. Gospodar je sarju: — Z da naš jim dnem vedujem -iužbo. — Za božjo voljo, zakaj pa? — Zato, ker ste pri delu spali. — Oprostite, gospod, precej pozno sem prišel domov, dela ni bilo po- V GROBU OKRADENA Nedavni so odkopali na vaueres-sonskem pokopališču v Franciji truplo neke Braydove. Truplo so odkopali zato, ker je bilo na njem za 70.000 frankov nakita in ker je nečakinja umrle obdolžila njenega ljubčka Vallaudiera. da je nekaj dragocenosti ukradel. Truplo so odkopali in ugotovili, da je bil ukiadeni nakit res poko- >enimi jezovi zajezeni. Na vrhovih pa bodo stale satovih, da je bila krsta odprta in ?9tila šotija, jc je ta povedel k dv , . . . v .v , , da ije brezvestni skrunilec groba u- nia cigankama. Gizi Barbujevi : centrale. \ es svet ho takoreko«- nasieen elek- kradel s trupIa. s^^vi n *c NEOPAZENA REVOLUCIJA po si«> bo stopila elektrika, ki bo vse to mesto njega vršila Ogrevala mu bo stanovanja, vsrkavala prah iz njegove obleke, sna žila čevlje, mlela kavo. krpala hlaee in n<-utrudljivo zibala zil>el. Premoga ne bodo ve«"* prevažali, ampak neposve«hio })«»leg premogokopov postavili rovanic, ki bodo oddajale tok. Okoli teh eeirtral pa se bo naselila kemi«'na industrija, ki bo odpadke in preostanke oljnih central porabila ter nadalje predelava la. ; pan z lastnico. Pa nakita Braydcva Nie manj se ne 'ho razvila izraba belega in modrega )ni L™la v Grobar je nekega . večera opazil, da je njen grob raz-premoga t. j. vode in vetra. Povsod bodo vodotoki vjeti |k;;jan obvestil je orožnike, ki so ter z mogočnimi vetrovne trike. Nobena še tako skrita vasica ne ho brez električni lutMv kurjave in gonilne sile. I . pt»| 3Sjj ■ v. , ... 1 ... t ... . . • ; Indijska vlada »je šele zdaj. Na visokih morjih so plavajoči otoki, ki oniogoeuje-j jo prekomorske polete 7. letali, obenem pa so to sanatoria j izbruhniti revolucija v kneževini ji. Ogromne plavajoče tovariše jiridobivajo iz morske v o. Nepalu, to štejejo med tak^ zva-do do takrat tuberkuloze sploh popolnoma zatrli. Mostni ropot s«1 bo zelo omilil. Avto. kur-Hen z bencinom, ho neznana stvar, ceneni akumulatorji 'bodo si ■ neumen, ali ne veš, da se ženinu ne ;.>podcoi kad:ti! ! In ko sta stopila iz avtomobila, mu je zopet rekla: — Oh, kako si neumen. Malo je manjkalo, da mi nisi ttepil na kik-ljo. In med mašo ga je dvakrat dregnila pod rebra rekoč: — Oh, kako si nuemen! Mar ne rimske cer |kve "Dež roz" priporoča zato, naj _ Deconniera. Vsi njegovi mlajši sta- veš, da se ne sme ženin ozirali po ;novski tovariši so se prilagodili no-(cerkvi. vkn razmeram in postali šoferji, j ko sta stala pred oltanem. mu je Katici Stcjkovi, ki sta Nagyjev: zc ni potrdili resničnost pripovedke zastopanem zla tu in dejali, da je ti di nju coogatil. Pri tem sta cigan Ičcški verniki združijo svoje molitve j ki peki,ali presenečeni ženski ve |na blaženo Nežo, da jo tako sklo- Nekdanji fiakarji se prav red so sre- I rekel župnik: treh mesecih, izvedela da je hotela 'lik kup tisoč dinarskih in stodinar Inijo k novim čudežem. "Češke Slo-jca^ P° Paskih predmestjih. Toda j _ Ako jo hočete vzeti za ženo. -kih bankovcev. Tedaj Nagneva žej;vo'\ po katerem posnemamo to Marcel je se vedno kljuboval re.ite: - Ja. na ni več ekrevala, nego je izročil-||vest, nekoliko dvomi, da bi se po- ne neodvisne države in belim tuj-;derar Sctiju ; cem prav tako neizprosno zapira >---- svoje meje kaker n. pr. Tibet. Sicer biva v Hatmanduju, nepalski prestolnici britski rezident, a njegova poštna zveza z Delhijem je zelo slaba. V deževni dobi je navadno za več mesecev sploh prekinjena. Poleg maharadže, ki upravlja Nepal, je najmočnejša osebnost v kneževini ministrski predsednik, čigar čast je-tudi dedna. Pred kratkim je zasedel to visoko službo km najstarejši potomec svojega predhodnika in sorodnik^, gen. Šam-šar Jamg Ranah. Kmalu je prejel nepodpisano ovadbo o zaroti proti njegovemu življenju. Zarotniki so hoteli nadomestiti monarhijo z republiko na načelih prostosti, enakosti in bratstva. Zakopali so bombo pod pragom vladne palače, napeljali zažigalno vrvico v bližnjo hišo in eden med njimi je čakal na prihod ministrskega predsednika, da bi ga pognal v zrak. Policija .je razkopala zemljo pred vrati in bombo našla. Mož, ki bi jo moral sprožiti, je sicer pobegnil, a so ga spoznali. Izkazalo se je. da so bili med zarotniki sami vplivni j možje in tako bi povzročilo njih romanje v ječo veliko razburjenje po deželi. Zato je zaprl sedaj general Šamšar samo svoje tri naj bližje sorodpike. da ne bi kršil u-gleda ostalih plemenitašev. Položaj je slej kakor prej zelo napet in ni izključeno, da bo presenetilo ne-palskega mahardžo, ki le zdaj v Loodonu, sporočilo o prvi indijski TepwblikL "prečilo I_ z molitvami izzvati čudeže. 1 novemu času. sem živel!" je 'Umrl bom. kakoi — Nak, tako neumen pa nisem, — govoril prijat ljem,(je zamrmral ženin in odšel iz cer- PRIMORSKE NOVICE -pa ne bom prodal svojega k ljič- ^ve. ka. Vez m po Parizu 65 let, in če ,tudi ostanem v vsem mestu edini in ; zadnji izvošček, bom le ostal". Bila sta vstakdanji zakonski par. j Neizprosni sovraknik "smrdljivih Kadarkoli je prilika nanesla, sta ----I----i avtomobilov" je tudi postal njiho- se začela prepirati. Iz prepira se je _ , iva žrtev Drveča limuzina je prevr- j običajno razvil pretep, v katerem je Fas:sticni koledar "Calendario mu strežeta po življenju. Potem je !V>;1 u^ia j h j •» j, , , V ........., nila nie^ovo vnreeo in staresma pa- pa skoro vselej ona podlegla. r:aju ufficciale del Partito" usiljujejo se-šel na oroeniško postajo 111 tam ,nua nJe°ovo 111 a p. H . . " . ... _ ^ J. , , ♦ . . , , . . . .. i riških izvočkov je dva dni pozneje! on je bil divjak prve vrste, daj po mestih m tudi po deželi. V mirno povedal, kaj je storil. ^ ** J T . , , . .. t-_ „ .. H J'podlegel poškodbam. 1 In v takem slučaju ga je profila: GonC1' Pul1 mora imetl i Dansko leto je bilo pripeljano v j 1 - Tak daj no mir, ali ne vidiš, da j sem pred teboj na kolenih. — Nak, nič ne vidim in nočem vsak trgovec in oortnik, po kmetih i , „ ,, „„ , , . .. ' K Trst 1627 kvmtalov medu, med te- - pobirajo po 15 lir za koledar, ki bo . „„0 . „ _ . .__. . . .. .. , . au 492 Iz Rusije. Ruski med je bil prišel 12 Rima. , , „ . J .. . iiep :n d^ber. Pri predaji je posre- V redakcijskih prostorih fašistič- |ioval -n$.a nesramneža izključil iz j lianiza Ci je. SL0VENSK0-AMERIKANSK1 koledar j ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u j presega vse dosedanje. GLAS NARODA" — v Ameriki! >venskega naroda kjtega^l BLAZNIKOVE pratike za leto 1931 CENA 20 CENTOV "GLAS NARODA** 216 W. 18th Street New York City U ■ videti. Ampak samo čutim, da te za vrat držim. * Ko sta bila že dva meseca poročena, ji je rekel: — No. dušica, zdaj bi pa že lahko začefci kuhati. — Seveda bom začela, še danes, samo obljubiti mi moraš, da me boš vseeno rad imel. Vremenski preroki prav dobro vedo, kakšno vreme bo prišlo, edinole v dnevih se motijo, kdaj bo prišlo. * Na Novega leta dan ob dveh popoldne bo govoril Mussolini po radio. Tudi v Ameriki ga bomo lahko poslušali. Jaz ga ne bom poslušal, ker sem že dosti oziroma preveč slišal o njem. NEW YORK, STVARNA LJUBEZEN ill;'-11 f ' -' ' DAY. MeEMBCR 3t. ISM VM LAKQKBT ILOl DlULi I - \ A KATAFJNAffEllKA JE BILA BIJA Petrogra:?ka nove zgodovin rih je razvidne. i kade mi j a je zbrala e podatke, iz kate-da stavna ruska ca- ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Boreaa Zgodovina priseljeniških zakonov. rica Katarina , elika ni bila po oče- Sf-del m- na sproti nje na terasi mnogo prej, toda to so stvari, re ;avracije in se nervozno poigra- jih ne razumeš. ki i Yal z zamaškom steklenice sodavi- ee. Instinktivno je čutila, da ga nekaj teži. toda molčala je. Nedvomno so veljale njegove misli nfi. Tako je bilo skoraj vedno. Pozr.s'rt ga je. Končno je vrgel zamašek pro-in jo gledal dolgo, zamišljeno. — Majo. kako čudno, da nisem te^a 4e prej opazil, saj sva se vendar videla relo leto skoraj vsak dan — Kai pa? Neenake oči imaš. Eno oko je svetlo modro, drugo pa sivkasto BlOuTO« In to vidiš šele danes? Menda zato, k t sva se videla vedno samo zv*če.r pri umetni *ve novele. ker skočim še danes v vodo. Tcrej je -koraj neobhodno da vzamem tebe? V svojem končnem letnem poro- je začelo veliko priseljevanje iz tu Nemka, tejvee Rjsinja. Njen . čilu je odstopivši delovni tajnik Irske in Nemčije. Nadaljni porastek dozdevni oče, 3 inj Anhaltski. se ni' James J. Davis, ki je odstopil od imigraci^e tekom naslednjih dveh Ni odgovoril takoj, toda čutil je. razumel s svj o scpro?o, rojeno" svojega mesta, da postane zvezni desetletij je izviral v glavnem iz da je zmagal: on in nihče drugi je princeso n. ki je bila po cele senator, sestavil progo razvoja pri- i3tih dveh dežel. Tekom C "ilne mesece cdsotrs iz stet:ina. kjer sin sel eniške zakonodaje do sedanjega vojne je preseljevanje nekoliko prebivala nv.3 ino če? zimo. Zimo kvotnega -istema. padlo in oorastek v dobi 1871-1880 Lahko vzameš tudi pomaran- Jeta 1728-29 preživela v Parizu Priseljevanje v Združene Draža- je bil neznaten, bržkone radi vse- kjer se je sezAnil-i z atašejem ru- ve ni blo do leta 1822 podvrženo cbčne depresije, ki je vladala v o- skega poslanca Ivanom Ivanovi- r.itcakim resničnim regulacijam s nih letih. učbenik angleškega jezika Prav za prav si velik, neumni čem Beck .n. otrok, Fred. Kaj nisi že davno o-pazil, da ljubim samo tebe? Nisem pa vedela, da potrebuješ novelo, da postaneš energičen. pri Cez nekaj dni je pozvonil nji Nils. Spomladi # je vrnila princesa — Cvj. Majo, ali misliš, da bo zgodaj v Stejln. ker je bila ž? v .""red hud. če mi boš služila za zadnjih mt#zih no>ečno5-i. 21. model? aprila 1729 s Ji je rodila hčerka So- — Prepričana sem. da bo zelo f'js Aviu?ta Jpoznejl-a ruska cari-hUCj ca Katarina fC; dcra?la. je b:la — Naprosil me je. naj mu ilu- Bccktnau pr-jsnctljivo podočna. In stnram novtlo, in mislim, da si, it je potalf carica. je poklicala 11 kot ustvarjena za to.... docela j Beokega na it'er in ga sprejela kot cki je bil mlad, lep strani zvezne vlade. Tudi potem, ko V desetletju 1881-1890 je povpreč- mož in za taktne čase izredno iz- je Kongres nejevoljno prevzel bre- na letna imigracija presegla pol mi- ./oražen. K p^jce-i Anhaltski je za- me nedziranja imigracije. ru bil ijon priseljencev. Tekom teh de- hajal na dorfe in v pariški družbi sprejet nikak zakon, ki bi na kak te tih let je prišlo 1.450.000 pri-veljen- se je splošno #vo rilo. da inrata lju- način omejeval priseljevanje, razun cev iz Nemčije. 655.000 i? Irske, bavno ra.mejfc. | postav prepovedtfjočih priseljeva- 645.000 iz Angleške 111 več kot nje crijentalskih delavcev. Še le 40 300.000 iz Italije. Število priselje- let kasneje je bil sprejet zakon o- nih Italijanov v tem desetletju j,- mejevalnega značaja Bil je to - bilo štirikrat verje kot v prejšnjem "contracit labor law", ki je bil spre- desetletju To je bil vrhunec imi-jet 1. 1884 in ki nekoliko spremenjeno je še vedno v veljavi. Ta zakon prepoveduje delodajalcem, da Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR gracije iz Angleške in Nemčije hi tudi z .škaciinav-kih de^ei. Skupna imigracija \z Danske. Norveške in tip.. MESIJA 20 STOLETJA Od rešen i ko v. rai na zemlji, eden je pa najslavnejši. Tudi Japonci imajo svojega Mesijo. ki so mu je posrečilo zbrati ekreg seb<^ baje 80 milijonov vernikov in pri- ■ ■svo*e°a coetj I menovala ga je za ' * i — ! tajnega sv::ilka in mu poverila u- 'provo vseh ac-vetnih ustanov. Kot tak je u~'a.cvii Beoki zavod ri vzgojo plemičih hčera "Smolni" v bivšem sam xanu istega imena. Ta zavod je 0'ravila šel? boljševiška bi privabil inozemske delavce v to švedske tekom teh desetih le deželo s pogodbami ali obljubami, da dobijo delo 35H rcvclucija. j še viki .so imeli v njem prv> v/ido pri dno v Mcsitvo. bo se preselil: ki cbetajo ljudem 10.000 dolarjev na teden. In v do: je zdaj vak drugi na njegovem mestu polakomnil der.a. 'i. KrisnamunL zahteva od svojih tašev novega nauka o bratrtvu pristašev v prvi vrsti zmernost in vseh ljudi. Japonski Mesiui je usta-' trezno-1. Mož uči, da sta trpljenje r D BI }Z VEDE L za naslov n vil nove cerkev in spiral že nad in radost istovetna. Iz obojega ra-100 debelih knjig, v katerih nzla- ' ^tc resnica. Srce ic po njegovem •ia svoj evangelij. V Parizu je na mnenju hiša ljubezni. Če ni v srcu začel nastopati oravi in najslav- ljubezni, človek ni človek. Krish-nej.si Mesija. Seveda je posvetila na mu rt i ima neizčrpno zalogo tudi ta luč iz orijenta. Predsednici ki a snih prispodob, legend in pri-teozof.skega društva Annie Besan- "Od. O^nan'a ljubezen, simozata-te ga e odkrila nedavno v Indiji jevanje oznanja krščanski evange-m proglasila za novega Krista. Pri- li j. toda njegov jezik je drugačen, peijala ga je v Evrcpo in se na- gre za novo fantazijo ali če hoce-selila z njim v Parizu. Zdaj se pri- te za novo utcp'jo. Mncgi so ga z pravlja za svoje apostolsko delo. j veseljem pozdravili, ker hoče reši-Najslavnejši Mesija se imenuje ti človeštvo grobega materijalizma Krisnamurti. Povabil je francosko in brezobzirne sebičnosti, novinarje in priredil tudi javno I predavanje tako, da ga pariška jasnost že pozna. Krisnamurti le kra-j v SOVRAŽNIK GRDIH Prvi splošni priseljeniški zakon cd 1. 1382 j^ bil bistveno selektivni.-narave, ker je prepovedal pripustitev nekaterih vrst inozemcev. ki so smatrali nc-aaželjivi »undesirable». Izvirni zakon je našteval le štiri vrste tai'.ih inczemcev. ali tedaj postavljeno načelo izbirčnosti glede pr:s?!jenoev. izvedence na ta način. di se izključijo umno, telesne in moralno nesposobni inczem?i. ?e obstala v na daljnih zakonih in bilo dalje razvito, tako da sedanja splošna postava od 1. 1917 izkiju-EDWARI 'LEBAN-A. Pred tremi čuje kakih 30 vrst teh nezaželjivlh. leti je š:l* iz Pecks Run. W. Vn. inozemcev na Centii'. \V. Va. in od tam nekam v Castlo. P-a.. kjer ima 2 lota in ic ki e v Mo. ima 2 farmi. Če kdo dfned rojakov ve za nje-. prosim, da mi javi. to čita. naj s? =-am o-jmam dva pi=ma zanj kraja. — Frank (ier-Box 17, Hall. W. Va. 1) Pritok i mig racije pod politiko ••odprtih vrat"' 'open door policy) je najbolje ilustriran po statističnih podatkih. Tekem leta 1821-30 je priha;alc povprečno 14.000 priseljencev. Tekom naslednjega desetletja je prihajalo .povprečno 60.000 inozemcev vsako leto in v 1. 1841-1850 že 171.000 na leto, k»> KNJIGARNA en tip fizično in duševno razvitega j mjža indij-ke rase, j« visoko izo-; braženi in govori gladko francoska in angleško. Na njem ni nič božjega, pa tudi nič novega. Vse. kar c?nanja. je že v krščanskem evangeliju. Samo da je med krščanskim evangelijem in katoliško prakso velika razlika, dočim zahttrva novi Medija, da se njegovi pristaši stro- "GLAS NARODA' ŽENSK Angleški apostol vegeterijunstva dr. Jozija Oldfiled si ne prizadeva samo dovesti do tega, da bi se hranilo izključno z zelenjavo in s sadjem, marveč je obenem vrl bojev- 216 V/e*t -8th Street i __ SPISI2A MLADINO: T.ANGL) 2. t no Teiiano. Pripovedke In pesmi ........................ New York, N. Y. M go drže novega evangelija. Ni pa|nik proti grdobiji. Pravif da je člo-lzključeno, da bo ta evangelij v:vek grd samo zat0 ker je meso praksi še mnogo slabši od katoli- Kdor je zelenjavo> SOčivje m ske prakse, kajti ljudje so pač sa-| ;a , £ ima vse p0fr0je da postane tno »eaar^. Vinski bmt .. M 3. «r. fr<« rezano. Vsebuje 12 povesti .................... — il 4. sr. trio Tesano. Vsebuje 8. povesti ..................Ji* mo ljudje. Zaenkrat ima pa še vs* 1 mlajši škoda< da ne znake doslednosti in še ni kompromitiran. Krishnamurti misli iskre- no. da je človek na zemlji določen za višje cilje, kakor se splošno misli. Novinarji so radovedni ljudje. Na sestanku z njim so si na vse načine prizadevali odkriti njegove slabe strani. Nova Mesija je tudi Prvič bi rad vedel, pri čem sem. samo človek in ima pač svoje na- pricbžujejo podobe vrlega doktorja, da bi se lahko dognalo, do kake lepe-.e je že prišel sam pT svojem evangeliju. Dr. Oldfield pa mora biti tudi izredno hraber mož. Nedavno je v Newburryju predaval na ženskem zborovanju o lepoti in gr-dcbijl ter je iznesel naslednjo zahtevo: d. sr. trik vestno. Vsrtwje 10 po- T*StI ........................ i« IGRE: Vijnlira. Pesmi za. tuln<]ogt.....60 Zvotirki. Zbirka pesulj za sloren-sku ni!a«ilno. Trdo vpz&iio .... JO Zlatorog, pravljire. trda vez.....60 StovrnxHu iiarmltia lirika.......f»0 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR ' _ i 1 Pnvr-if-1 Klavirski !iit>mn......T."> (Pn vr-j«'-1 Slurenska k<»r:ir-uii-a Tt zvezkov. Vsak zvezek po ... ."0 5 v.verl-MT sliitif*' .............1.25 (1'remerll Tri skladbe ........ J>0 < Parma i IVela Ljubljana, val'ek .SO ll'nrmat I'liwlrav > ■-inula, da veljajo za v.-.e kadilce tova pravila, katerim se rhorav> pokoriti, cenočejo, da bi jim n^k^ ' n coiutnc škodoval. velja zlasti za kadilce cigaret. Dr. Bogen i7 Cincinnati je nedavno ugotovil, da cigarete nikoli ne smemo kadi!: do konca in ^icer zato ne. ker je zadnji košček cigarete nekakšen filter, ki sprejemu vase iz vse cigarete približno dve tretjini nikotina, ki ga »pravi kadilce v svoj organizem, ee ne vrže "Cika" proč Blizu ust tleča cigareta pa škoduje tudi kadllievi ustni duplini. Samo ob scoi je razumljivo da bi kadilci ne smeli cigaretnega dima vdihavati, kajti pri tem prihaja v organizem osemkrat tolikokrat nikotina, kakor pri navadni kaji. Cigarete je treba kaditi počasi. kajti če jih kadimo hitro, pride v organizem dobra poolvica vsega nikotina. kur ga je v cigareti. Dr. Bogen je z mnogimi poizkusi tudi ugotovil, da pride v zrak v sebi več škodljivih .^novi. ce drži kadilec tlečo cigareto v roki, kakor če kadi in puha dim pod strop. Cigaret bi v lastnem interesu ne smeli Beneikitrgevee. Igruku v S. dejanj .M Cvraa (« Bergene. Heroična ko-i-iediji v petih dajanjih. Trdo ve- ■ano..........................1NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM nim sistemom je bila imigracija i j Evrope znižana od povprečni let- j kaditi pred jedjo in ene ciga- ; nih 813.000 priseljencev «v normal-! rete bi ne 3meh kaditi nad 10 mi* t ni dobi neomejene imigraeije, nam- nut ; reč 1901-1910» na povprečno 156.000 ___ priseljencev na leto. Na tak naičn so bila sprednja vrata deloma zaprta evropskim priseljencem. ali postranska vrata iz Kanade. Mehike in drugih ameriških dežel, so še o-tala odprta na ,, , . . . "Vse grde ženske bi morali krat- drugič se pa take novele pišejo v pake. Pravil je, kako je odklonil1. , . ... .. C . komalo utopiti. Zlocm proti naro- Kdela. Ifama v 4. dej..... Marta, £«cnenj v Richmond u. 4 dejada ...................... Ob vaJ^L Isrokaa v Ctlrlh slikah M KLAVIR J/. februarju. Ta mora biti končana ponudbo neke filmske druž-be .ki je kot rečeno jutri. Mora biti postav- biia pripravljena angažirati ga ma. ilustrirana in natisnjena proti mastni plači. Ponujali so mu DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE L A S U J T E "GLAS NARODA" n« čita urno članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE du in človeštvu počenja ženska, ki i imu, grd obraz". Rekli smo. da je te besede izgo-I voril predavatelj na zborovanju i žensk in je gotovo čudež, da mu ni-jso zborovalke izpraskale oči. Na drugi strani pa je razumljivo, da se Tončko^1 tajne um Mlklar&ev veter jfUidfluka Igra a petjem t SL d Janj!!* .................. •• R. C Jf drama v 3 dejanjih s pred- igro,|(čapek). m. .......... .tt Revlzaj 5 dejaaj. oda vezana .. M Verouip Deaenlfika. trda ves ....1^0 Za kri ia irittii. Igrokal v 5. Priložnostne dejatilh...................... ^ Slovenski akordi med prisotnim ženstvom ni našla i J ..L averek niti ena, ki bi se bila potegnila zaJ H j««^, • ^ « < . . „ . .... L sv, Tlkstspf r. 5. dejanj.....•• grde ženske. Vsaka si je mislila: 5 „ p# n 4 .. & ; "Mene se to ne tiče. jaz sem lepa. ^bif^u Ijodskih Icar: naj se oglasijo grde". i 'L muMi rora ..................I.— Mora se reči. da se je s tem po- 1 "»tfiC- MHn »od ccmljo. 8v. kazalo, da so Angležinje zelo pa- i ^,|ynijafta Smrt Marije metne. ali pa so tudi res vse tako Mariji* otrok ........ -3* j lepe. kakor si mislijo, pa je seveda 14. nfadč. Sv. Bofttjaa, Ju—ia« drugo vprašanje. Materia Msroslov .... Jfi < 15. ssppli --i raBoto In !Mi Album slov. narodnih pesmi »Prelovec) ..........-...................80 * Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov 'Balatka) ..........................— 1.— stežaj. Vsled tega je število pri-t seljencev iz ameriških virov rastlo od 77.400 v 1. 1922 na .skoraj 219.000 v 1924. V zadnjih letih pa je bil ; znatno znižano. Tekom fiskalnega ! leta 1930 je prišlo le 65.000 Kahad-cev in 12.700 Mehikancev. ZENITNA PONTDBA. Želim se seznaniti s SLOVENKO ali HRVATICO, vdovo, ki po.-editje farmo. Jaz sem star 37 let. sem dober delavec in imam nek-aj prihrankov. Pišite na: William Savage. «2 Alexander Ave.. Ytinkers. N. Y. i2x 30&31« MEŠAM In MOŠKI ZBOR Odstopivši Secretary of Labor i poudarja v svojem zadnjem poro-(Gruml ....Lit | da ena najbolj resnili hib se- (Adami f) Podpisana bi rada vedela A če kdo izmed rojakov kaj ma o mojemu očetu MATU A; PESMI IN POSZIJS: OKORN, doma iae vasi De- Urspoits ia Ma- broširano.......-...........«JI trdo vea. ................1.— in rsmanff, trda ves......1.29 Bob ta aMi tak, trda ves .... .40 KracnlMkl (Utva) ............ .<5 trdo vesano ................ M (Gancl) ••#.....•.. .1^9 beče, fara Javorje, sodni o. kraj Litija. Slišala sem go. vorico, da so umrli nekje v Alaski toda podrobnost pa le lie morem vedeti. Ako____ mi kdo more kaj o tem spp-|K«ri— (Gradim), m .1 ročiti, sem pripravljena mu ~ plačati za to nagrado, j Margareta 60&, X54€ East (MHm, tm vea i 43rd «tM Cleveland, , ..75 .75 II. zveiik ............... Pomladanski odmevi, L In II. av.. vsak ....................... -tt Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himno (Vodopivec) ....Ltt 10 mofikih Ik mešanih zborov — (Adamič) .......*.......... .45 mo6ki zbor Tri J« moški sbori (PavCiC) ^ Inlala Glasbena Matica ....---- Narad na nasrobniea (Pavčlči .. Gorski odmevi (Laharnar) '2. sv. Stir Ji Matica Naši SAMOSPEVI: lad sla Glasbena MEŠANI ZBORI: II. ir. o3lenostio poročilo nasvetuje -i naj ameriški konzuli ne izdajejoj viz samostojnim prosilcem, razun ' j ako so prav sigurni da pripustitev • dotičnih ne tK) v škode sedali i gospodarski situaciji v Z drugih Državah. \> .49 S* It A I> BI I Z V E D E L za naslov svojega prijatelju JOHN ŽVAN-A. Leta 1919 sva bila .-kupa j na Red Lodge. Montana. Doma je od Stare Fužine. Bohinj. Poročati mu imam radi dedščine po pokojnem očetu Ako Kdo izmed rojakov ve zanj. naj mi spo-roči. ako pa sam č>ta naj mi piše Frank Korošer*Č>šnjica 83. Bn-hinjska Srednja vas. Jogoslavija. <2x 30&311 M X JM M Trijo KAZNI PRSMI S .45 M (Footer) ............ ladala Glaabona Matica Ganko evMIiea (Laharnar) «etve-ro In peoero mili f^aoov .... a haritoi anl« Ia priredbo il « . • i • OV(f((«Tt »ir V pcpeinitei noil (Sattner). kan-ranta za soli. abor In orkester. Izdala Glasbena Matilo............ Knpleti (Gram). Utrni Mibee,-Branjako kce In navado. Ne-raisvljstvo. 3 sreikl skupaj ..L— Knpleta Im Muca (Parma) .... 40 PRSMABKK GKJISBKNK MATICE: 1. rmmmricm, aredll Hnb»d pesmi (SvikarfliC) 1., 2, la S. (?• skupaj «••••••«••••••*•»*"čejo} poudarjati svoje posebno stuliiče družbi, i- csot>ja majo običajno tu h sv,jega poseb- va po svetu-nega majo vojak; m Nadalje vanje* j Je. temveč tudi na Afriko, zlasti na'te. zdaj pa so v Nerfiji določili meI kakih 500 ovac- S0*-0™ P^ bo ' irntrvnii«» csv.i-ni ,_____. . , . , ___ . mp] mnncn .s trt innniio fin ZdcJa bi se mi krivica zamcJčatl moje Kkrbi, — je rekla konično Vse zaupajte meni. Jaz se bom osebno pogajal z vašim očetom Imel sem itak iwn speljati se v prihodnjih dneh v Berlin, kajti na-1 to bo vse urcijeno* 2 Viljemom bom sam govoril. Vam bi bilo to muč- j no! Sedaj, Regina. pa bi rad oprostil Jetnika njegovega nemira Ali ga j Mnetn poidlcatl? . Da. eopod baron. Je privolila Rezina s trdnim gla-som Nje se je lotilo neko čudno zauparrje. kajti bila ji je odvzeta skrb 7.i oCeta remu je stvar drugačna. Žene bo- ga 'lh Alžircev in Maročanov se francoske kolonije v severni Afriki. Afričanke so združile svojo staro cbleko z najnovejšo pariško modo in zato se oblačijo dokaj smerno. Njihova obleka na ulici se ni mnogo izpremenila Niso še dovolj emancipirane. da bi odložile paj-č tlane. in tako se zavite od pete do giave v bele volnene halje. Toda kurata tudi za kle ne .i druge cir- 1 'mel mnos° s to žuPn*J°- da kuške umetnike Ne ir.^e se trditi io bo držal na P°tu čednosti in bo-da bi bilo cirkušk lju*tvo poseb- gaboječega življenja. Vseh članov no pobožno in na ezai > na cerkev ' to je samo zunanja lupina. V ha- Da. moj dragi oče. — Je popravil stari gospod z veselim gladom — MoJ dragi oče. — je ponovila ptkorno in njene oči so ga gledale / zaupnim smehljajem, d očim je obkrožal njena us'.a hvaležen usmev. - Meja ljuba, draga hčerka! Regina Je objela Eiierna razveseljena. flcCuJ te pošljam k pravemu Osreči ga in za to ti bomo hvale int. Na te besede Je mislila Reg-na, ko je stopil Viljem v sobo. da nameri na njo trpraianje. ki bo odločalo o njenem prihodnjem življenju Nato pa Je dovolila, da Jo Je strastno objel. Zanj je bil navaden občutek. da drži lepa deklica v svojih rokah njega, kot neomejno lastnino. čeprav Je komaj čutil ledena*mrzlo «rce. Tolažil pa se Je, da se bo la nedoetopna m Lada deklica že itajala, ko bo postala njegova žena. Tako Je naftel oče nazunaj srečni zaročni par, ko je prišel, da ju i premi k materi Sibila Je sprejela novo hčerko z žaljivo hladnostjo Komaj je ohranila vsaj jrunanje forme Viljem, razvajeni ljubljenček, ni niti hotel nasprotovati svoji materi v katerikoli »tvarl in strahu, da bi napravil pripombo, katere bi ne mogel popraviti. la tertega vsroka se tudi ni vmešal stari baron, ker ni hotel zbuditi <>dp~ra svoje samovoljne ter razdražene >ene. Ko je videla R^ffina, da JI nikdo ne pride na pomoč, se je naenkrat c'.vtfnlU ter rekla mirno: Mislim, da m4 ne motim. če domnevam, da ne morejo vaši ž:vci ,>-enašan najine zvez«- Prosim dovoljenja, da smem oditi ter pridem r .pet ob bolj prtiični uri' . Rr^lna se )«• priklenila pred razžaljeno grajsko gospodinjo ter zapustila cb it ki Viljema s t>o. ^ pretino je našla Sibila besede, da da izraza -»vojemu ogorernju blač:jo kakor evropske žene Nad- ah cerkvi zdi vse.-akor škoda neumrjočih duš. .-.i popadajo po cirkusih. V poren :em inestu Ro- • tenburgu je nedavno ;*:ovaI cirkus z velikim šte\ lom osobja. Bagve kako je pr lo i\ dan, da «lani cirkusa Tn r. lh Utraščaj že leta in leta pogreša jc cirkusa je več kot 900. ali ostali niso katoličani in se morajo zanje brigati druge verske ločine. DROBNA PISAVA I cerkvenih svetota >tev Lahkon i-vse ljubijo svilene nogavice. Ne seini umetniki, moiem fkocevnik:. zadovoljujejo se pa z navadnimi, so se tako malo br cali i svoje in nad kolena segajočimi nogavicami. svojih otrok du e. a n^kaj se Čim daljše so nogavice, tem ra.v krščenih ni bilo. F >tenir.ški škof jih imajo. Evropski trgovci proda-! jajo tam za drag denar dolge. ze!o stare baletne nogavice Doma nosijo Afričanke pestro vezane domače čevlje ali lesene sandale, pritrjene na noge z jer- menčki. Izven doma jih pa vidite z vitkimi petami kakor Parižan-; ke ali Američanke Perilo imajo iz tenke svile oranžne, svetlordeče a:i J o.trozelene barve. Cez perilo nosiju' .široke svilene hlače, pripete nt fumbe. Arabske žene nosijo široke hlače tudi na ulici. Na zunaj se t rej n:so mnogo izpremenile, doma j se pa oblačijo docela po evropskt ! Galantni afri-ki mež b: mopel bi'i1 vzor mnogim evropskim možem.1 Bogat afriški šejk naroča svojim' t najl ubšem ženam darila iz pariške due de la Paix samo za njihovo za-j bavo. kajti izven harema smejo hoditi samo v narodnih" oblekah. SAKSER StATE BANK K CORTLAND T SKKET NEW YORK, N. V. Če se ne motimo, je pomenila do-blagodat; sedaj svetoven rekord v drobnem pismu dopisnica s 3587 besedami v •nekem berlinskem muzeju. Zdaj je prekosil ta čudež mlad Spanec. Drobno, a popolnima čitljivo je na navadn: dopisnici prepisal prvo. drugo in polovico tretjega poglavja Cervanrtesovega "Don Kiho-ta ' s 4760 besedami, torej za 1173 besed več. ^sti umetnik je našel zadost: prostora za latinski očenaš na navadni pošini znamki. Kretanje Parnikov ^— Shipping N«w« — >X 3. januar,« M. • ];n-n»»n, i'hcrb(»urE, 1'r^men I >«• i IIjv i « . ci»-v> ijii'1. c- ti'ourg, hamburg 2februarja: N'-- w KottcrUum 2rj. fttjri. arj.i ■ 6. Januarja .Nt« .\rin>i«>rtlani, 1 • 11 r I . rn P.n:i] Rni- Sur rrt.. .f«. . Iirjr. II 1M.1 .rc 9. januarja: J«'., t uri 11, l. Tr«t '0. j.tnuarja: Maj(-».t i<< "herJioorB Ani'-ri. .i, Chr-rhourjj. 27 f-br li- <1^ S t 1- farja: Km n< 11 :i m t»n > ic I liitii). j r g Ifb'uarja: ijuitaii «. i 12. Januarja: i: i■ <>i>!. <-i rhourjj, llrtrnirn 14. jantarja: Anj; Nap-ill, flmov* !.••■. i.iili < n, Chirrli-»ur g posluje vsak deavnik od 8.30 dop. \ o 6. popoldne. Za večjo udebnost svojih klijentov. vsak pondeljek do 7. ure zvečer. PvtlBiuJmo ae vsi kres fcjeme, I« star« In stanovitne ftoms£e bank«. 15. Januarja: tulti .lt. I januarja: ..r s || , k r* ..n. I g i: ;rl»mrg, I litmlmrt 17. janua-ja SPANSKA VLJUDNOST I »(i »K ('hfrliMti I [.min,k Madridski športni listi so priobčili sledečo vest: — Tudi letos se je udeležil španski kralj s svojo jadrnico "H-spa-nia VI." mednarodne regate bhzu otoka Wighta. Jadrnica njegovega 'veličanstva je zasedla osmo mesto K tekmi je bilo prijavljenih devet jadrnic, toda ena je izostala. — Če bi se glasilo ta poročila na kratka: '"Kraljeva jadrnica je prišla r.a cilj kot zadnja , bi bilo to seveda premalo vljudno. 21. Januarj.T l:r»-m«-i < "li^rli-jur jr. Cfur v 'A'jj«liirKti.n. bor« A.I•« 11 H.ll n. fVi.tl, -rb'iiirs. Il^in r.r»-nien Cht-rl.o Ilun 'g. II.i tnl.'i- g 23 januarja: IVimlanil. t 23 januarja: . tianil«.■ 29. januarja: i:ui .|».». i ' .• 30. januarja: '.! ilu uukn "ho- n ^ t "rti mnenja or*, naj se narjina poroka kmalu vrši. ,v R^«1"1 prsv, mej u potrrt»uješ moje pomoči? Ne, ne, VUJ#m. le pcjdi Točen pa bodi pri zajtrku, kajti imeti rrywava obanr na mamo« s*vrd* — M* je sin veselo zawnojai - ze radi Regme moram biti na meatu Nato pu bo*a ostala v tvoji so nekoliko skupaj! Kmalu nato Je *Ušal oče udarec kopau sinovega konja in opaž 1 je okno. kako si je Je2der zamait trudil zajedati Regmo. da jI spo-ročt te en pozdrav. Ona Je zelo pamrtna ter ponosna ~ je mrmral s ari rio.Npod predor Ona si bo znala prtboriti svoje mesto! Nato pa se je stari irirpood zopet poglobil v svoje zapiske. Viljem pa je odjahal v» * leita srca v krasni, spomladanski svet. Na povraUtu je srečal starega gOKdarja, katerega je vprašal po njegovem dnevnem delu ter mimo dcsia-vil. da se je zaročil z gospodično v on Krausiveck V-t>čeh starega moža je veselo zablisknUo in čestital Je mlademu ■:r.spodu s pri rim ml besedami. On pa Je komaj poslušal. Ošaben po-H«ed na 7V(«t(-)ia >luiabtnka Je bil ves odgovor ln nato je odšel globlje v ,mi, doclm Je Viljem zavil mimo gozdarjevc hišice v upanju, da bo srečal rdečelasko. Imel je srečo. NaAel je Elzo v bližini gozdarjeve hišice, na majhnem rondelu, sredi vunklh smrek. Tam Je ležala na tleh ter Ihtela predse. š Na mehkih tleh Je bll«> komaj slišati udarce kopit in tako se je j: Mečilo Viljemu skočiti s konja ter se tajno priplaziti k jokajoči. — Zakaj J očes, moja mala? Viljem' je zakričala deklica, skočila pokonci ter se »meje oprijela njegovega vratu. Med ihtrnjem pa Je konečno rekla: — Tornj ni resnica, da si se zaročil? 8er hoče on s'cpltl s prihodnjo spomladjo v pokoj. Le ie Jesensko pobi- dreve« bi rad nadsoroval, ki Je v tem le*u prav obilno. i land, I'lirrlHriirg ll.nnt ui|f MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koriti pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slisite, pomaga o. trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in eksp?. dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže \ pravem razmerju vodovje in suho zei\jo, na njem so vse izpremembe, ki so ibsledica zadnjih razkritij. Ta globusbo odgovoril na vsako zemljepis. no vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI V proineru meri globus G i rov Visok je 30 iiu-cv Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele In vodovje, morske toke. smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živili barvah, je na lepem stojalu in je ves polakm s prvovrstnim lakom. Globus je iz posebne satovi, ki se ne da razbiti ter je hllj trpežna kot katerakoli snov. ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stoj.lo je iz takozvane ,4art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v Ittcremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tak? pripravo. • KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREFNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma iis vsake pisarne. Vasi prijatelj ga bodn olvMidovali, vi in člani vaše družine se lo-te dosti naueili iz njega. Prednosti globusa Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROCE, GA DOBE ZA $1. 75 < Dalje prihodnjič ! IGLAS NARODA 21G West 18th Street New York, N. Y. L m 6. feCruarJa: I!.. .ir Kru« 7. februarja: A qui ta I r« ;n n, C? »"l.«-f liour g Kako se potuje v stari kraj in aazaj v Ameriko. - 3 Kdor Jc namenjen potovati ▼ start kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi in ra»nlh drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovtstne brzo-parnike. Tudi nedriavljanl zatnorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ta pavrnitev(Return Permit)is Washington*. ki Je veljaven ta eno leto Brez permita Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. meseeev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, atnpak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vlužiti najmanje eden mesec pred nameravanim cdpotu-vanjem in oni, ki potujejo preko New York* Je najbolj*, da v prošnji označijo naj se jim puiijr na Barge Office, New York. N. V ■ Biiiii-n februarja: •li- ri»a, ' "li<-rl»nir»;. II m." k. riieib um. H trat' KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KitAJA 11 ,\>W V 12. februarja: Sutt«.-ir'. Ch februarja; Kur i- ♦ 'iicri. 17. f^bri. irji : J. r i i ii.- II .v AUK^-IU", X.IS" •rtn>'i > s. ! !r« ni« ri 12. februarja: Pi.m.l.nt II b'MK A U»-rt I!.,! iiilifiu. (*li«rl »r. Ha in m. < '1 fe !jr u.irja r i'.'iul> iiij.ii-. i -u. rtii .1 X I I.i IIIllllf J S ir M-r, lir« iiii-n 6 ONi PREKO OCEANA Najkrajia in najbblj ugodna pot zj potovanje na cgromnih pjrniKih: PARIS 1»;. jail.: ^o. febr. m p M » (G P M> He dc France tJ. feb.; 27. feb. (7 P. M.) '4 P. M.) NiiJUrujSa f>i«t po železnici. Vs:ik )-v |niscbnl kabini i \Mt-ml m-Htrrniini uliriiiMttni. — t'lja.'a in xlavr.t fr.«n-oiivka kuhinja. Ixrt-iln > nlxkf > t-n*. i V|»rti.£ajle k.«t« ivKuk«.'i »hI. a n t a »II FRENCH LINE 19 state street NEW YORK, N. Y. Olasum nove ameriške prlsfljt-ui&ke postave, ki ji stopila * veljavo z prtim julijem, znaša jugoslovanska kvota 815 priseljeni r* letno, a kvotnl vlzeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti ho: Starts! ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki su se po 1, juniju l'J'48. leta poročili; žene in neporočeni otroei Izpod 1H. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, ki so bili postajno pri-puščenl v to deželo za stalno bivanje . 'La v*a pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK IZ COKTLANDT STKfcCT NEW YORK POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, »o naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista /A Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ N [i Prepričajte se! * \ HHtioi