stran 432.
Politični pregled.
Državni zbor. — Minoli petek je poslanska zbornica začela razpravo o državnem proračunu. Splošno se je sodilo, da se to Še nekaj zavleče, kajti dnevni red je bil zabarika-diran z nujnimi predlogi tako, da se zbornica ni mogla ganiti. V tem obupnem položaju je ministrski predsednik zagrozil strankam z demisijo in vse stranke so zlezle pod klop, vse stranke, na čelu vsem drugim socijalni demokratje in Seho-nererjanci, so svoje nujne predloge za sedaj umaknili, tako da se je lahko koj začelo razpravljanje o proračunu. Doslej se ni v tej debati še nič posebnega povedalo. Izmej slovenskih poslancev sta govorila Pogačnik in Ferjančič. Vzlic temu Korberjevemu uspehu se vzdržuje govorica, da pride do odstopa vlade, a da bo Korber tudi prihodnje ministrstvo sestavil. Morda v njem ne bo vec Eezka, ki je prišel v jako veliko stisko, ker so Mladočebi izrekli ministrstvu nezaupnico.
Združenje Mladočehov in čeških agrarcev. Vse češke stranke, izvzemSi takozvane narodne socijaliste so sklenile mej seboj tesnejšo zvezo, vrh tega pa se je dosegel tudi še ožji dogovor mej dozdanjima nasprotnikoma, to je mej Mladočebi in mej češkimi agrarci. Po tem ožjem dogovoru bosta oba kluba, izvzemši agrarne stvari, v vseh drugih zadevah solidarno postopala, kar je le toplo pozdravljati.
Stran 433
Zanimivi sestanki, -- Na »unanjepolitičnem polju se mora zopet nekaj plesti. Narodi avstrijski o tem seveda ne smejo ničesar vedeti. Te dni pride stric ruskega carja, veliki knez Mihael Nikolajevič, poleg carja najmogočnejši dostojanstvenik velike Eusije, v Budimpešto, da obiSče naSega cesarja. Koj potem zapusti cesar Pešto in se vrne na Dunaj, kjer ga čaka grški kralj in kamor pride tudi njegov sin, kretski guverner princ Jurij. Kaj to pomeni? Nekateri menijo, da sta grški kralj in kretski guverner šla na pot, da dobita privoljenje Avstrije za združenje Krete z Grško. Glede velikega kneza Mihaela Nikolajeviča se različno ugiba. Jedni menijo, da kani intervenirati ladi balkanskih zadev, drugi, da se gre za Bure; kje je resnica, tega pač ni uganiti.
Hrvatska. — Deželnozborske volitve na Hrvatskem so razpisane in začelo se je jako živahno volilno gibanje. Vlada je deželni zbor prav nenadoma razpustila in tudi prav nepričakovano hiti z razpisanjem volitev. Zgodilo se je to z namenom, da bi vlada dobila narodne stranke nepripravljene in bi torej lagje dosegla madjaronsko večino. V ta namen se bode tudi pri volitvah postopalo po starem receptu. Že zdaj goljufajo vladni organi pri sestavi volilnih imenikov na nezaslišan način. Narodni listi prijavljajo v tem oziru uprav vne-bopijoče slučaje, tako da ne bo čuda, ako vlada doseže svoj namen.
Ogrska^ — V soboto se je sešel ogrski državni zbor. Koj v prvi seji so bile zanimive debate. Kossuthovci so namreč izjavljali, da ne gredo v kraljevski dvorec, češ, da naj pride kralj v državni zbor, in ker je na dvorcu razobešena črno-rumena zastava. Ministrski predsednik je izjavil, da je črno-rumena zastava cesarjeva zasebna zastava, ne državna. V ponedeljek je cesar-kralj otvoril parlament s prestolnim ogovorom, čigar glavna želja je obnovitev nagodbe.
Italija. — čedalje jasneje se vidi, da se je Italija naveličala trozveze in da hoče drugih zaveznikov. Zdaj je gotovo, da potujeta italijanski kralj in kraljica že letos in sicer najbrž v mesecu decembru na Eusko, da obiščeta carja. Ves političen svet je v tem jedin, da ima to potovanje dalekosežen političen pomen in ves politični svet je prepričan, da se gre za izstop Italije iz trozveze in za njen pristop k rusko-francoski alijanci.
Francija. — Vlada se je doslej opirala na parlamentarno večino, v kateri so igrali socijalni demokratje važno vlogo. Ti so imeli tudi svojega zastopnika v ministrstvu in sicer v osebi trgovinskega ministra Milleranda. Zdaj je pa prišlo radi sprejema ruskega carja in radi vladnega postopanja proti rudarjem do konflikta. Socijalni demokratje so vladi odrekli svojo podporo in začeli proti nji boj. V tistem trenotku, ko 80 to storili, so druge, vladi doslej nasprotne stranke priskočile na pomoč. Socijdlni demokratje so bili po novi večini poraženi. Njih nastop bo imel samo ta uspeh, da bo moral Mille-rand v kratkem odstopiti.
Vojna v južni Afriki. — Že več dni ni nikakih vesti o vojni v južni Afriki. Lord Kitchener je sicer brzojavil o nekih malih praskah, a te so bile popolnoma brezpomembne. In vender se ravno sedaj na Angleškem mnogo govori o vojni. Povod so dale tri res značilne dogodbe, in sicer: 1. Vojno ministrstvo je nenadoma penzijoniralo generala Bullerja, ker je ostro kritikoval vojno upravo z ozirom na južnoafriško vojno. 3. Kaplandijski guverner Millner je imel v Pietermaritz-burgu govor, ki se je )ako čudno glasil, prav kakor bi ne bilo nič več upanja, da se Angležem posreči zatreti Bure. 3. Minister Cbamberlain, glavni provzročitelj južnoafriške vojne, je imel v Edimburgu govor, v katerem se je bavil tudi z južnoafriško vojno. Chamberlain se je izrazil, da Buri preveč zahtevajo, prav kakor, da bi bil pripravljen, skleniti z njimi mir, ako bi kaj več odjenjali. Pripoznaval je čudovito hrabrost in požrtvovalnost Angležev, potem pa dokazoval, da se mora vojna nadaljevati, naj velja   kar *hoče.    Tudi   grozovitosti, ki
jih počenjajo Angleži v južni Afriki je Chamberlain opravičeval, češ, za vse, kar se godi na bojišču, imamo že vzglede v dejanjih druzih narodov, proti čemur zlasti Nemci in Francozi odločno protestirajo.