JUTRA
Maribor, sreda 12. septembra 1928
nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
n pri poitncm čok. zav. v Ljubljani it. 11.409
m»n v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljon no dom pa 13 Din
Uradniitvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št.1
Oglaai po tarifu
Oglasa aprejama tudi »glaaai oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica it.
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Poštnina plačana v gotovim
Cena 1 Din
Leto II.
Izhaja razui
Račun pri Volja moesino, |
*
Italijanska po
OKROG 15.000 ha DALMATINSKE PLODNE ZEMLJE ŽE V ITALIJANSKI POSESTI. - OSTRA KRITIKA NEDELAVNOSTI DR. KOROŠČEVE VLADE,
BEOGRAD, 12. septembra. Danes se je vršila seja skupščinskega odbora, ki razpravlja o zakonskem načrtu o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Takoj uvodoma je predsedujoči poslanec dr- Šečerov sporočil, da se minister agrarne reforme, Daka Popovič ne more udeležiti seje, ker je na službenem potovanju po Srbiji. Ker pa se bliža rok. ki ga je postavila narodna skupščina za rešitev tega zakonskega predloga, naj bi odbor v odsotnosti ministra sprejel predloženi zakonski načrt.
Prvi se je nato oglasil k besedi zem Jjoradniški poslanec Čeda Kjokano-vič, ki je po daljšem govoru silno ostro grajal postopanje in nedelavnost vlade- Naglašal je, da vlada dr. Korošca do danes ni storila prav nič, da bi popravila težko stanje v državi. Ministri so popolnoma nesposobni, da bi vršili svoje posle. Le razmeram je pripisovati, da so sploh mogli postati ministri. Kaj pomaga, če sprejema narodna skupščina zakon ske predlrgevče jih pa ministri zavlačujejo ali onemogočajo njihovo uveljavljenje. Zato bi bilo mnogo bolj pametni’., če bi se narodna skupščina sploh zaprla. A ne samo posa-mezn' ministri, temveč tudi cela vlada sibotira delo narodne skupščine. Kiji o govoričenju in naglašanju dela’mosti Koroščevega režima med porlamentarnitni počitnicami, ni deloval niti eden skupščinski odbor. In je sedaj, ko se je v zadnjem trenut-
ku sestal odbor za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji, vlada ne srna tra za potrebno, da bi prisostvovala seji odbora. Govornik je zato zahteval, da naj se minister agrarne reforme brzojavno pozove, da se takoj vrne v Beograd, ker brez njega ni mogoče razpravljati o tem zakonskem načrtu. Minister mora namreč dati razna važna pojasnila o zakonu. Pred vsem mora natočiti čistega vina, ali je res. da je že skoro polovica vseh zemljišč v Dalmaciji v rokah in posesti italijanskih državljanov in optantov. Poslanec Kokanovič je dalje naglašal. da je minister agrarne reforme sam najhuje obtožil vlado, ko je izjavil, da bi moral biti ta zakon sprejet že pred ratifikacijo nettun-skih konvencij. Dvomi, da sploh še moremo razpravljati o teh vprašanjih, ker ni znano, v koliko ifnamo vezane roke po nettunskih konvencijah.
V	enakem smislu je govoril še poslanec Voja Lazič, nakar je načelnik v ministrstvu agrarne reforme, Turina, zavračal izvajanja svojih predgovornikov, naglašajoč, da je v Dalmaciji le 14.500 ha plodne zemlje v italijanski posesti.
Končno je poslanec Kokanovič vložil pismen predlog, da naj se ministra agrarne reforme brzojavno pokliče na sejo, seja pa dotlej odgodi. Predlog je bil sprejet, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja bo sklicana pismeno-
Dr. maček o radikalih
ZAGREB, 12- septembra. Glede na vesti iz Beograda o bližajočih se pogajanjih med Kmečko-demokratsko koalicijo in radikali, pristaši glavnega odbora, je izjavil predsednik KDK, dr. Maček, na vprašanje novinarjev, ali bi bila Kmečko-demokratska koalicija pripravljena, da prične taka pogajanja. sledeče: »Nas niti najmanj ne zanimajo notranje razmere radikalne stranke. Imamo že predrago plačane izkušnje, da so napram Hrvatom vsi radikali enaki- Ravno zato ne more biti za nas nikdo niti več niti manj diskvalificiran. Za nas so vsi radikali isto kakor Puniša Račič. Ninko Perič/Toma Popovič in njegov prijatelj, minister za vere, Dra-giša Cvetkovič. Odveč bi bilo, ako bi prišli ljudje take vrste k nam, ker se ž njimi sploh ne bi razgovarjali in bi doživeli v Zagrebu popolno politično blamažo.«
Kraljeuina RIbanija in 'Jugoslauija
BEOGRAD, 12. septembra. Današnja »Politika« poroča, da se bo naš poslanik v Tirani, Mihailovič, ki se že nekaj časa mudi v Beogradu, v kratkem vrnil na svoje službeno mesto v Tirano, kar bi značilo priznanje albanske kraljevine s strani naše države. V zunanjem ministrstvu to vest odločno dementirajo in n’a-glašajo, da o kakem priznanju Albanije za kraljevino doslej ne more biti niti govo ra. Naša vlada namerava namreč počakati, kaj bosta storili Francija in Anglija in bo šele potem izvršila tudi svoi sklec.
Bolgarska kriza
BEOGRAD, 12. septembra. Iz Sofije poročajo, da je sporazum za rešitev bolgarske vladne krize že dosežen. Vlado bo sestavil demokratski blok in bosta v njej tudi Cankov in Burov. Od prejšnjih ministrov ostaneta dalje Molov in Najdenov. Glede imenovanja novega voj-nefea ministra je prepuščena odločitev kralju Borisu. Novo vlado bo sestavil najbrže Ljapčev, ki bo danes popoldne sprejet od kralja v daljši avdijenci. .
'i
Zarota na Španskem
PARIZ, 12. septembra. Listi poročajo, da je bila na Španskem odkrita nova velika zarota, ki jc nameravala odstraniti Primo de Rivero in njegov režim. Izvršenih je bilo že več tisoč aretacij- Med drugimi so bili aretirani tudi 4 generali.
Bitka 5 kaznjenci
NEWYORK, 12. septembra. Iz kaznilnice v Baton Rouge v Louisiani je pobegnilo 13 nevarnih zločincev. Napadli so najprej jetniške paznike, nakar so se polastili njihovega orožja. Med zločinci in jetniškimi pazniki se je pri zasledovanju vnela pravcata bitka, v kateri je padlo 6 zločincev, 4 kaznjenci in 4 pazniki pa so bili težko ranjeni. Ostalim zločincem se je posrečilo, da so pobegnili preko Misisipija.
Murska Krajina se otresa politiinlh parazitov
LEPA ZAUPNIŠKA ZBORA KDK V MURSKI SOBOTI IN BELTINCIH. — »RADIKALOV V PREKMURJU NI VEČ«, IZJAVLJAJO NAJODLIČNEJŠI ZA STOPNIKI TAMOŠNJEGA NARODA.
125krat na Matterhornu.
Vodnik turistov Herman Zerren je te dni dovršil svojo 125. turo na Matter-horn, ki je visok 4505 metrov. To je velik olaninarski rekord.
Za preteklo nedeljo dopoldne je poslov ni odbor KDK za okraj Murska Sobota sklical k Dobraju v Murski Soboti zborovanje zaupnikov celega okraja. Odziv je bil izreden. Zbralo se je iz vseh občin okraja nad 400 zaupnikov, po izjavah nepristranskih poznavalcev ljudi sam cvet tamošnjega kmečkega naroda, mnogo županov, občinskih odbornikov in drugi ugledni možje. Znano je, da je bilo Prekmurje še pri zadnjih volitvah lanskega septembra zopet eldorado raznih radikalskih političnih desperadov in parazitov. Z bombastičnimi obljubami zlasti glede agrarne zemlje so preslepili narod, da je v velikem številu glasoval proti svojim slovenskim koristim za priganjače velesrbskih hegemonistov. Ko je eden izmed govornikov na nedeljskem shodu hotel argumentirati nemožnost, da bi Prekmurci še kedaj nasedli radikalskim obljubkarjem, se je čul iz ust zbranih kmečkih veljakov soglasen klic: »Radikalcev v Prekmurju ni več«. Znamenje, da se je ubogi, od političnih parazitov toli izkoriščani narod Murske krajine začel otresati pijavk in da pričenja presojati položaj trezno in stvarno.
To je dokazal tudi ves potek zborovanja. Kdor je bil doslej na raznih zborih v Prekmurju, je videl, kako so Prekmurci mirni, škoro hladni. V nedeljo pa so se ob govorih narodnega poslanca dr. Pivka in min. v p. dr. Kukovca razvneli skoro do ekstaze. Skoro pri vsakem stavku so burno odobravali s takšno vervo in iz polne duše, da je predsednik zbora, izkušen prekmurski politični delavec, sam moral izjaviti, da kaj takšnega še ni doživeh®Ovacij naroda politiki KDK ni hotelo biti konec in le težko so se zbrani možje in mladeniči po triurnem zborovanju odločili na razhod.
Zborovanje je otvorll in vodil v imenu poslovnega odbora KDK g. notar Koder.
Nar. posl. dr. Pivko je v daljšem, temperamentnem govoru orisal vso gnilobo in nezmožnost današnjega režima, ki je dovedel do strašne katastrofe dne 20. junija in ki vkljub tej katastrofi nadaljuje svojo prejšnjo politiko nasilja in krivic, vodečo v nove še težje katastrofe. Pojasnil je tudi narodu veleizdajsko amputaško akcijo hegemonistov, podprto od SLS in njenega voditelja dr. Korošca.
Min- v p, dr. Kukovec je naslikal velik pomen koalicije, skupne borbe Slovencev in poštenih Srbov s Hrvati za spremembo nevzdržnih razmer v državi.
Na predlog predsednika poslovnega odbora KDK za okraj M. Sobota g. Cvetka je bila sprejeta resolucija, s katero se izreka zaupanje in pozdrav vodstvu KDK in neomajno zaupanje in zvestoba njeni politiki. Obema šefoma KDK sta bila poslana brzojavna pozdrava.
Vršila se je še razprava o volitvah v okrajni cestni o dbor. Izvoljenje bil poseben volilni odbor KDK, sestoječ iz 6 mož, ki bo skupno s poslovnim odborom KDK imel nalogo, da tekom prihodnjih dni sestavi kandidatsko listo ,KDK za te volitve.
Ob koncu zborovanja je prispel tudi še obl. poslanec g. P e t o v a r, ki SO ga zborovalci iskreno pozdravili.
Vršil se je nato skupen obed, pri katerem so bile izrečene nazdravice KDK od gg. dr. Kukovca, Cvetka, Žafrana, dr. Pivka, Petovarja itd.
Zborovanje je napravilo najlepši utis po svoji globoki stvarnosti. Prekmurje si želi velikega javnega zbora KDK, pri katerem bi govorila oba predsednika gg. Pribičevič in dr. Maček.
Popoldne se je vršilo v dvorani pri Kroni v Beltinci h za upniško zborovanje za dolnjelendavski okraj, obiskano predvsem iz beltinskega okoliša. Prišli so pa tudi delegati iz lendavskega oko liša vkljub veliki oddaljenosti. Bilo je nad 100 delegatov.
Zborovanje je vodil g. H o r v a t, govorili so gg. dr. P i v k o, dr. Kukovec in P e t o v a r, slednji o poslovanju oblastne skupščine ter o volitvah okrajnega cestnega odbora.
Oglasila se je še cela vrsta kmečkih govornikov z raznimi zadevami: agrarna reforma, prodaja šum, železniška vprašanja, delavska vprašanja itd.
Izvolil se je tudi tu poseben odbor, ki ima nalogo, da sestavi kandidatsko listo KDK za volitve v okrajni cestni odbor.
Ha konjih u pešce
KRAKOV, 12. septembra. Pri vojaških manevrih, ki se vrše v okolici mesta, se je pripetila težka nesreča. Več konjeniških švadronov je jezdilo v največjem diru proti strelskim jarkom pehote. Namesto, da bi se pri strelskih jarkih ustavili, so šli kar preko pehote. Štirideset vojakov je bilo pri tem težko ali iahko ranjenih.
Točne kobilice
Ne\vyorške parke obiskuje neka vrsta kobilic, ki se odlikuje po izredni točnosti. Te kobilice se pojavijo v velikih rojih vsako 17. leto. Kobilice so dolge nekaj preko 2 cm. samice ležejo jajca po listju grmovja, ličinke se zavijejo ter žro koreninice 17 let. Baje ne napravijo prevelike škode. Letos je bilo zopet leto tega točnega obiska.
Milijarska dedščina našega državljana.
• Policijkega kapetana v Subotici, Mladena Prodanoviča je doletela nenavadna sreča. Po svojem sorodniku Gjorgju, tarmerju v državi Oregon v Zedinjenih državah, je podedoval namreč ogromno premoženje v znesku 30 milijonov dolarjev, ali v naši valuti 1.700 milijonov dinarjev. Gjorgje Prodanovič, ki je umrl pred 3 leti, je imel v Amerikj velikanske komplekse zemlje, gozdov in velike vloge po raznih bankh. Ker ameriške oblasti dolgo niso mogle najti njegove dediče, so posestvo vnovčile, denar pa naložile v državno banko. Zunanje ministrstvo Zedinjenih držav je o iskanju srečnih dedičev sedaj obvestilo naš zunanji urad in je bilo tako kmalu ugotovljeno, da sta srčna naslednika ogromnega premoženja subotiški policijski kapetan Mia den Prodanovič in njegov brat Julij, bančni uradnik v Temišvarm
Kaznovano sleparstvo in nepojasnjen umor v Mariboru
Maribor, 12. sept.
Tudi včerajšnja popoldanska razprava proti Rudolfu. Doberšku, ki je bil t obtožen hudodelstva uboja, je končala s strogo obsodbo. Ker so porotniki z 8 glasovi potrdili uboj, je bil Doberšek obsojen na šest let težke ječe.
Drzni slepar
ki se je hotel na lahek a nepošten način izkopati iz svojih dolgov, je Anton Trpin, oženjeni delavec iz Ranč. Danes mu izprašujejo vest v porotni dvorani strogi sodniki mariborski, ki jim je predložilo preiskovalno oblastvo v sojenje dva slučaja sleparstva, v katerih je izvabil Trpin od mariborskih denarnih zavodov pod zvito pretvezo lepe denarce skupaj 50.000 Din.
Trpinu je prišlo lepega dne na pamet da bi se dalo dobiti v Mariboru znatno posojilo, če bi se mogel s predpisanim: listinami izkazati za kakega bogatega posestnika. Hudobec ga je spomnil na nje govega lastnega strica Jakoba, imovite-ga in nezadolženega posestnika, na če gar nepremično imovino se gotovo ne bo nihče branil dati posojila. Anton Trpin si je znal priskrbeti nekaj takih listin in je res dosegel pri Mestni hranilnici mariborski, da mu je izplačala kot po sojilo 10.000 Din ter se kot upnica vknji žila na posestvo Jakoba Trpina.
Toda veselje v zapravljanju tako lahko pridobljenega novca ni bilo popolno. Sleparija je prišla na dan, ne pa za enkrat še slepar. Ko se je po vasi že javno govorilo, kako je neznani lopov nabrisal uglednega posestnika Jakoba Trpina, se je zahotelo po enakem junaško-prefriga nem dejanju tudi nekemu Ivanu Mejav-šku. Ta je stopil čisto po naključju k Antonu Trpinu in mu razodel svoje načrte.
V	zahvalo za zaupanje je sedaj tudi An* ton Trpin razkril Mejavšku, da je on tisti, ki je prevaril Jakoba Trpina. Tako je bilo prijateljstvo, poslovno kajkhp, v hipu popolno. Načrt za novo prevaro je bil kaj kmalu skovan. Anton Trpin si je iz govoril primeren honorar za instrukcije, kajti sedaj je imel res pošten namen, po ravnati svojo prvo goljufijo in vrniti Mestni posojilnici prisleparjenih 10.000 Din ter postati vendarle neoporečen mož in se lepo izognili kriminalu. Izganjal je pa vraga z belcebubom...
Mejavšek je s pomočjo neke doslej še neznane ženske poskrbel za listine na ime posestnika Pavla Mejana, pri notarju so dobili Anton Trpin, Mejavšek in ta ženska tudi overovljenje podpisov — in Posojilnica v Mariboru je izplačala Me javšku 40.000 Din posojila. Anton Trpin je nastopal kot priča pod tujim imenom in vtaknil zato v žep 7000 Din iz tega novega posojila, ki ga je najel Mejavšek pod tujim imenom Mejan. Tone je res kmalu nato poslal Mestni hranilnici 10.000 Din, stricu Jakobu pa je pisal, da je zadeva urejena in naj ne poizveduje več o stvari. Toda današnja porota kaže, da stvar — zanj vsaj — ni bila prav nič urejena.
Tekom preiskave je Anton Trpin priznal prvo sleparijo. Drugo prevaro je priznal popolnoma samo v prvem štadiju preiskave, kasneje pa jo je tajil.
Ker sta bili pri današnji razpravi zaslišani le dve priči, je bila obravnava kmalu zaključena Ob 10. so se porotniki že povrnili s posvetovanja, kjer so potrdili obe stavljeni jim vprašanji glede hudodelstva sleparstva. Porotni senat* je radi tega obsodil Antona Trpina na dve In pol leta ječe. Obsojenec je sprejel kazen.
Senat: predsednik vdss g. Posega, vo-tanta dss g. Lenart in dss g. dr. Lešnik; zapisnikar g. Levstik. Obtožbo zastopa namestnik državnega pravdnika g. Sever; zagovornik odvetnik g. dr. Koderman.
Uboj v mariborski Ljudski kleti
je še vsem Mariborčanom v živem spominu, saj je preteklo od njega šele osem tednov. Obtožen je tega zločina 221etni Rudolf Štalcer, pekovski pomočnik s Tezna, ki je kritično nedeljo zvečer zabodel godca Karla Kebriča in ga spravil ob življenje.
V	nedeljo 8. julija, zvečer je bilo kot vsak svetek v Ljudski kleti prav živahno. Alkohol je razvnel ševilne goste v do voljeni zabavi, godla je priljubljena harmonika in v polki ter valčku se je vrtelo staro in mlado. Proti polnoči pa je nenadoma nastal prepir med dvema omiz jema. Psovkam so se pridružili kozarci in steklenice, ki so frčali kot bombe med sovražnima si frontama. Harmonikar Kebrič je prenehal z igranjem in skušal potolažiti najbolj razdražene goste. Revežu, očetu številne družine, se niti sanjalo ni, da mu je bila odločena smrt,-čim je odložil harmoniko.	Pomirljivo
vplivanje Kebriča pretepačem seveda ni bilo všeč. Zlasti se je znesel nad njimi Rudolf Štalcer, ki je udaril Kebriča najprej po glavi, nato pa ga z levo roko zgrabil za vrat in ga suval proti zidUi Istočasno ga je — kakor trdi obtožnica
—	z nožem zabodel v prsa. Kebrič se je opotekel in se zgrudil na tla.
Zdravniki so ugotovili, da je bil Kebrič zadet naravnost v srce in ga tudi takojšna zdravniška pomoč ne bi bila mogla rešiti.
Obtoženi Štalcer je tekom preiskave zanikal uboj, čeravno prizna, da je Kebriča res on grabil za vrat in ga sunil k točilni mizi. Toda zaslišane priče so izpovedale tako tehtne okolnosti, da javni obtožitelj z gotovostjo sklepa na Štal-cerjevo krivdo. Hčerka pokojnega Kebriča, Alojzija, je videla popolnoma natančno, kako je obtoženec držeč njenega* očeta za vrat zamahnil z desno roko z nožem v njegova prsa.	:
Pri današnji drugi razpravi, ki se je vršila proti Štalcerju, je bila porotna dvo rana nabito polna. V prvi klopi avditorija so sedele sorodnice pokojnega Kebriča, oblečene v žalne obleke; med njimi je ihtela reva Kebričeva vdova, štalcer, rojen na Dunaju, sicer razume slovenski, govoril pa je med obravnavo nem ški.
Mariborski m dnevni drobiž
Dr. Karol Šaunik f
Včeraj je umrl v Ljubljani v starosti 54 let g. dr. Karol Šavnik, direkor Poštne hranilnice, bivši finančni delegat in honorarni profesor juridične fakultete v Ljubljani. Podlegel je težki želodčni bolezni. S pokojnikom lega v grob nedvomno eden naših največjih finančnih talentov, ki ga je dičilo ogromno znanje, neumorna delavnost in poštenost. Rodom iz veleugledne rodbine Savnikov v Kranju, se je po dovršenem vseučiliškein študiju posvetil finančni stroki in bil kma lu poklican v ministrstvo na Dunaj, kjer je 'dosegel naslov sekcijskega svetnika. Po prevratu je postal finančni delegat v Ljubljani in je opravljal to odgovorno funkcijo do lanskega leta, ko je bil ime-, novan za direktorja Poštne hranilnice v Ljubljani. Pokojnik je napisal celo vrsto odličnih znanstvenih razprav, kot predavatelj pa je takoj znal navezati vse poslušalce. Truplo prepeljejo danes v njegov rojstni kraj Kranj, kjer je polože popoldneh večnemu počitku.
Pozvan, da se izjavi o obtožbi, je Štal cer odločno zanikal,* da bi bil zabodel Kebriča. Razne priče so izpovedale, da se je Štalcer obnašal zelo nasilno. Da bi bil pa ravno on izvršil ostuden zločin, ni mogel nihče potrditi, razen pokojnikove hčerke Alojzije, ki je po svojih trditvah čisto natančno videla, da je imel Štalcer nož v rokah in da je baš on zabodel oče ta v prsa.
Ker so porotniki z 8 glasovi zanikali edino vprašanje na uboj, je bila ob 13. razglašena oprostilna sodba in je Štalcer takoj stopil na svobodo. Zagovarjal gaje odvetnik g. dr. Irgolič.
mariborsko1 gledališče
Gledališka predstava v korist Udruženja gledaliških igralcev.
Koncem tega tedna vprizori mariborsko gledališče velezabavno burko. »On in njegova sestra«, ki je koncem letošnje sezone izredno zabavala občinstvo. Ker se bo vršila predstava na korist Udru-ženja gledaliških igralcev, apeliramo na mariborsko občinstvo, da čim številneje poseti omenjeno predstavo in na ta način pripomore v teh za igralce izredno težkih časih njihovemu podpornemu fondu. Nastopi ves ansambel, režira g. Rasber-ger.
Ljudska knjižnica v Narodnem domu.
Z nastopajočo jesenjo se je sicer prav zadovoljivo dvignil promet v »Ljudski knjižnici«. Kulturnim potrebam Maribora pa obisk knjižnice še vedno ne odgovarja. Občinstvo torej opozarjamo ob pričetku dolgih večerov, da nabavlja »Ljud ska knjižnica stalno najvažnejše novosti Iz slovenske in ostale svetovne literature. V mariborski oblasti je »Ljudska cnjižnica« nedvomno največja in najboljše založena knjižnica leposlovja. Uradne ure so ob četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldpe. Novi člani,se sprejemajo ob vsaki uradni uri.proti vstopnini Din 5. Izposojnina je bila ponovno znižana in znaša komaj toliko, da more knjižnica plačevati vsaj najnujnejše režijske stroške z izposojnino. Poslovni prostori, ki so najmodernejše urejeni z lepo čakalnico, se nahajajo v pritličju Narodnega doma- vhod H Taten-bachove ulice.
Gradbena dovoljenja.
Sinoči je mestni svet na svoji seji izdal .med drugimi tudi sledeča gradbena dovoljenja: za prizidave, tovarni Doctor in drug in tkalnici ,v Mlinski ulici, zadrugi pekov za zgradbo pekarne, tvrdki Her gouth za zgradbo kartonažne delavnice, g. Senekoviču za preureditev hiše Ob železnici, g. Brandlu za preureditev hiše v Strossmajejjevi ul., tyrdki Accetto za podaljšanjevlapeK oblastnemu odboru pa za zgradbo 1;4ve{i v,tronadstropnih hiš v Strossmajerjevl ulici-
Drugj llkpf p^ d^lavski koloniji.
Zidarska dela .-dflj^ega dela delavske kolonije so davršeija.in v soboto se bo tam. praznoval 4rugi. »likof«.
Proslava desetletnice proboja solunske . , ,r' ,,v„ fronte.
Mariborski pododbor Udruženja rezerv nih oficira i ratnika sporočaobčinstvu, da je sklenii preložiti proslavo desetletnice proboja solunske fronte, ki bi se ime la vršiti 15. trn/ na 7. in 8. oktobra. Preložitev se je sklenila na željo ministrstva vojske in mornarice, ki želi, naj bi se proslava izvedla skupno z vojsko in kar najsvečanejše po vsej državi.
Škrlatinka v Prekmurju. Škrlatinka, ki je še pred kratkim razsajala po Murski Soboti, je hvala Bogu ponehala in v zadnjem času ni beležiti novih pojavov, tako, da se vrši pouk po šolah nemoteno. —
Zborovanje vinogradnikov iz mariborske oblasti bo v nedeljo dne 23. septembra ob 10. v Ptuju v mestni dvorani. Na dnevnem redu je zaključi tev druge oblastne vinske razstave, razdelitev diplom in1 kolajn ter sklepanje o prireditvi tretje vinske razstave in sejma za mariborsko oblast v Ptuju. Vinogradniki iz mariborske oblasti se naj zboro-vanja polnoštevilno udeležijo, ker bo na tem zborovanju spregovorjena še marsi-kaka beseda v korist vinogradnikom.
Zanimiv globetrotter se je včeraj pojavil na mariborskih ulicah. Invalid je ter ima tablico z napisom »13 let po svetu...« Njegovo skromno prtljago vozita dva, v navaden voziček vprežena psa. "
Naknadno Iicencovanje plemenskih bikov za ptujski okraj bo v četrtek dne 27.' septembra od 8. ure na sejmišču v Ptuju. — Prignani bodo biki, ki niso dobili spomladi lincence ali takšni, ko £0 sedaj komaj dorasli ali bili nakupljeni. — Bik, ki nima licence, se ne sme pripuščati k plemenitvi in je kazen zelo visoka in stroga.
Društvo jug. akademikov v Ptuju.
V soboto, dne 15. septembra ob 8. zvečer se bo vršilo predavanje v Narodnem domu. Predava odvetniški koncipijent g. Jurij Sluga o »Štefanu Radinu in hrvaškem kmetskem pokretu«. Vabljeni prijatelji društva. — Odbor.
K invalidski tomboli, ki se bo vršila v nedeljo, dne 7. oktobra, prispeva mestna občina voz premoga. To je sklenil mestni svet sinoči na svoji seji-
, Vse šolske knjige
in šolske potrebščine so. po najugodnejših cenah na fazpolago v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti št. 13.
Razstava sodobne kulture v Brnu (ČSR)
Posetniki razstave sodobne kulture v Brnu se opozarjajo, da je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu z oldokotn z dne 15. avgusta dovolila 50% popusta pri povratku iz omenjene razsta ve v dobi do 21. septembra za vse vlake, razven S. O. E. Na češkoslovaških železnicah velja za posetnike popust 33% za potovanje v Brno in nazaj.
Listnica z denarjem je izginil nekemu kmetiču z Dravskega polja, ki je popival v neki gostilni. Mož trdi, da so mu listnico izmaknili drugi pivci. Ker je bil precej vinjen, je mogoče listnico tudi izgubil na poti iz gostilne.
Preprečeni vlomi.
Stanovanja, ki so v počitnicah ostala brez varstva, so bila v veliki nevarnosti pred vlomilci, dokler ni policija z detektivi in stražniki uvedla posebnega nadzorstva nad njimi. Ker je vedno manj osobja, je bilo letos to nazorstvo težavno, vršilo se je pa kljub temu na:d 35 stanovanji in nikjer ni bilo vlomilskih poskusov. —
S trebuhom za kruhom.
Pretekli četrtek je odpotovalo iz Murske Sobote v Južno Ameriko (Argenti-nijo in Uruguay) na delo 43 deklet, fantov in mladih mož iz raznih krajev našega sreza. Potovali so preko Zagreba v Hamburg, kjer se bodo vkrcali na ladjo, ki jih odpelje v tujino, neizvestni usodi nasproti. Potovanje traja približno mesec dni in stane okrog 7000 Din za osebo. Ljudje ostanejo v Ameriki 10 do 15 let, da si prihranijo nekaj denarja, nato pa se vrnejo v domovino, kjer si potem z denarjem kupijo posestva. Ne vsi! —< Premnoge žal požre mračna tujina, kjer izginejo brez sledu, drugi zopet si ustvarijo tam svoj dom in srečno žive v novi domovini, kjer se nahaja že precejšnje število naših ljudi. Težko in solz polno je bilo slovo na kolodvoru od domačih, kar pa ni čuda, saj so šli vsi v temno bodočnost in nihče ne ve, kaj mu prinese tujina, pogubo ali srečo. Želimo jim od srca zadnje. —
Tombola Sokola v Murski Sobot!.
V	nedeljo se je vršila v Murski 'Soboti objčajna vsakoletna tombola murskosoboškega »Sokola«. Druga leta se je tombola vršila v Szaparayjevem parku, letos pa tega iz neznanih vzrokov zastopnik Szaparyja, odvetnik dr. Aleksander Valyi ni dovolil, tako, da se je tombola vršila v drevoredu pred parkom. Udeležba je bila sicer prav zadovoljiva
—	preko 1000 ljudi —, bila bi pa sigurno mnogo večja, ko bi se tombolske karte lahko prodajale že poprej, ne pa šele zad nja dva dneva. Sokolsko društvo je prošnjo za tozadevno dovoljenje vložilo pri ministrstvu poljeprivrede in voda že letos marca meeca, dobilo pa je na ponovne ekspresne in elegrafične urgence rešitev šele v — četrtek. Predno pa ni dovoljenja, se pa karte seveda ne smejo prodajati. Ozirom na te žalotsne razmere je društvo na doseženem uspehu le časti-tati in je beležiti zlasti vesel pojav, da se je tombole udeležilo v pretežni večini ravno kmetsko prebivalstvo iz bližnje in daljne okolice. Bilo je med številnimi drugimi dobitki deset krasnih tombol, od katerih je prvo — 10 tonski vagon premoga zadel Karol Fartelj, posestnik v Bokrači. Med tombolo in po tomboli na veselici v hotelu »Pri kroni« je svirala vrla godba na pihala iz Goričan v Prekmurju. Tudi veselica je bila dobro obiska na. Upamo, da bo imel »Sokol« poleg moralnega, tudi lep gmoten uspeh, saj gre čisti dobiček v fond za gradbo prepotrebnega Sokolskega doma.
Vlomilski poskus Neka gostilničarka na Tržaški cesti Je sredi noči opazila nekega moža na strehi cegljišča. Da ni kak nedolžen mesečnjak, i je bilo takoj jasno in poklicala je orožnika, ki stanuje v hiši. Z orožnikom sta potem opazovala ter videla še neke sum Ijive postave pri plotu, ob kegljišču pa prislonjeno daljšo lestvo. Orožnik je zaklical možu na strehi. Mož se je takoj potuhnil, kar so storile tudi postave ob plotu. Orožnik je parkrat ustrelil, nakar se e čulo lomastenje in bežanje. Prepodeni vlomilci so odvlekli tudi lestvo seboj. Zjutraj se je videlo, da so odtrgali od kegljišča tudi neka; lat in desk. Vidi se, da so namenili svoj obisk hišnemu gospodarili, ki je seda ravno odsoten-
Zanimivosti Iz živalstva
IZUMRLE PASME SE VRAČAJO. — OTOK BELIH PSOV. ZVERINJAK
PRI DETROITU.
Na jugu Rusije leži sredi stepe nekdanji veleposestniški majorat Askanja-No-va. To je tako zanimivo posestvo, da se bo zanj težko našlo primero. Tu se namreč ukvarjajo s poskusi, da bi spravila izumrle živalske vrste zopet na svet v novih, čil" podobnejših tipih.
Pred dobrimi štirimi leti so opazili, da so na tem posestvu živali, glede katerih se ni dalo razumeti, kako so došle v to pokrajino. Tako n. pr. so našli neko posbeno vrsto konj — pol konj, pol čebra in zanimive potomce starih bivo-lov-bizonov. Te in še druge čudne pasme se dajo razložiti samo na ta način, da so si razne živali od domačih do ekso tičnih iz nekdanjega graščinskega malega zoološkega vrta izbrale okolico As-kanje-Nove ter se tu v popolni prostosti križale mer1 seboj.
Tem so se zatekli tudi orjaški biv«li-bizoni iz beloveškega pragozda. Pravih bizonov je danes samo še okrog 700 na svetu, okrog Askanje-Nove je pa nastala nova bizonska vrsta ali pasma.
Razvoj živalstva na Askanja-Novi so vzeli v roke znanstveniki in tekom štirih let so že dosegli nepričakovane rezultate. Iz vseh delov sveta so zbrali tu razne posebno zanimive živalske eksemplar je in sedaj imajo že izračunano, v kolikih letih bodo obnovili razne, skoraj že izumrle vrste. Mnogo frapantno podobnega se je že doseglo.
*
»Otok belih psov« je najnovejše odkritje. Ta otok je zapadno od Madagaskarja in odkril ga je francoski parnik »Le Oaulois« slučajno. Ko je posadka zagledala otok, ki ni označen na nobenem zemljevidu, je odšlo takoj nekaj mož s čolnom na ogled. Na obali ni bilo sledu človeških prebivalcev, pojavil se je pa kmalo srednje velik beli pes, ki je parkrat zalajal. Naglo se je zbralo okrog njega večje krdelo belih psov. Francoski mornarji so otok preiskali ter ugotovili, da so psi njegovi gospodarji. Nobene sledi niso našli, ki bi pričale, da so bili kedaj ljudje na otoku. Opazili so tudi, da psi izborno plavajo ter da se pre-
življajo v glavnem z ribolovom, ker je vegetacija otoka jako skromna in ker na njem ni nobene divjačine. Gotovo je valovje iz kake razbite ladje zagnalo par psičkov na prod otoka, kjer so se potem samostojno razmnožili ter prilagodili življenju.
Velikopotezni Amerikanci ne marajo več zverinjakov in zooloških vrtov, ka-koršni so po Evropi. Pri nas ogledujejo prosti ljudje za rešetkami in ograjami zaprte živali — posamezne ali cele skupine, v novem ameriškem zverinjaku pri Detroitu so pa zverine — proste in ljudje ograjeni.
Velikansko zemljišče je točno po geo-grafičnih podakih glede rastlinstva, kamenja itd. preurejeno v pokrajine iz vseh delov sveta. Tu je kos indijske džungle, tam kos avstralskega pragozda, afriške puščave itd. Tu čreda slonov, antilop, tam velika skupina levov in tigrov, tu so zopet v svojih vodah krokodili, tam razne opice v svojih goščavah in tako je vsak del kakor izrezan iz svoje prave domovine. Vmes vodijo cestlfcza ljudi od obeh strani zavarovane ali zaprte z globokimi in širokimi jarki.
Primerno ločene so tudi posamezne živalske vrste kakor mesojedci od rastlinojedcev in posebej še roparske živali. S potfza gledalce se dobro vidi, kako levja družina gleda in rjove preko jarka, ki jo loči od bivolske črede, a se končno pomiri, ker že Itak ve, da je vse brezuspešno in da se bo končno redno ob času in od gotove strani pojavil za-željeni plen. Meje med posameznimi oddelki so tako naravne, da ne dobi gledale nikdar utiša živalskega jetništva in prisiljenega življenja.
Posebna dobra stran tega zverinjaka je pa ta, da med gledalci ni one grde objetnosti, ki se po naših zooloških vrtovih kaže v toliki meri napram ujeti živali, ter da obiskujejo vse dele ogromnega živalskega kraljestva le oni, ki imajo poleg zdravih živcev in zaupanja v varnostne naprave tudi dovolj smisla za naravo.
Sp0rt
PRED HAZENSKIM PRVENSTVOM.
V	nedeljo se prične tudi za hazeno jesenska kampanja. Žreb je določil za prva nasprotnika SK Maribor in SK Ptuj. Tekma se bo odigrala v Mariboru. Družina SK Ptujt je poslednji čas vestno vadila in odigrala več tekem, n. pr. z Ilirijo, z Muro in je vedno častno odrezala. Družina SK Maribora je imela jako dolge počitnice; njena poslednja igra je bila 8. julija v Zagrebu (medmestna tekma Zagreb—Maribor), na domačem igrišču r>a 26. junija v mednarodni tekmi z SK Slavijo iz Prage. V kaki formi so torej Mariborčanke, nam ni znano; vemo le, da so nekaj časa sem pridno vadile. Pričakujemo, da bodo vzele prvenstveno tekmo dovolj resno. Če ostanejo v nedeljo zmagovalke, jim ne more uiti prvenstvo 1.1928. za mariborsko okrožje. Kajti koncem pomladanske sezone je bila prvenstvena slika naslednja:
1. SK	Maribor	2	2	0	0	25:10	4
2. SK	Ptuj	2	1	0	1	11:16	2
3. SK	Mura	2	0	0	2	5=15	0
Deutscher Sportvereln Leoben v Mari* boru.
SK Rapid ima v nedeljo gosta, ki še ni igral v naSem mestu. V »SV Leobnu« bomo spoznali moštvo, ki se ponaša z znanjem, kakršnega je treba respektira-ti. Tako vsaj je sklepati iz rezultatov, ki jih je dosegel SV Leoben v zadnjih nedeljah v Avstriji. — Drugo nedeljo 23. tm. pa bo igral z Rapidom v Mariboru graški prvak GAK.
Naši Sokoli oiimpiic] v Zagrebu.
Sokolska vrsta olimpijskih zmagovalcev bo imela v nedeljo v Zagrebu javen nastop in pokazala tudi hrvatski presto-lici svoje znanje, s katerim si je pridobila priznanje vsega sveta. V Zagrebu vlada za to prireditev velikansko zanimanje. Zlasti težko seveda pričakujejo športniki svetovnega prvaka Štuklja.
Mariborčani v medmestni tekmi Liubljana—Celovec.
V nedeljo 16. tm. se bo vršila v Lju. bljani medmestna nogometna tekma Ce lovec—Ljubljana, v kateri nastopijo za Ljubljano tudi nekateri igralci mariborskega okrožja. Po tej tekmi bo kapetan podzveze sestavil končnoveljavno enaj-storico, ki naj predstavlja 23. tm ljubljansko podzvezo v tekmi za zlati pokal JNS s. Subotico.
Prvenstvo Zagreba v tenisu.
Te dni je bil odigran teniški turnir za prvenstvo Zagreba. Časten naslov prvaka si je priboril Haškovec Schaffer v skupini poedincev in v skupini dvojic z Leyrerjem. Kakor znano je Schaffer od pomladi tudi prvak Zagreba na nadkri-tem igrišču.
Jan Koželub—prvak ČSR.
V nedeljo je bil zaključen mednarodni teniški turnir za prvenstvo ČSR v Pragi.
V	skupini gospodov - posamič je odpravil Jan Koželuh Irca Rogersa 6:1, 6:3 in je v finalu premagal Avstrijca Matejko 6:0, 6:3, 4:6. S tem je dosegel naslov prvaika češkoslovaške republike v tenisu. — Mesto prvakinje ČSR si je priborila ga Deutschova.
Nov rekord v lahki atletikL
Te dni je ob priliki lahoatletskega mitinga v Ulmu izboljšala atletinja Jung-kranz iz Ulma svetovni rekord v obo-jeročnem metanju krogle. Dosegla je 20.38 m, desno 11.035 m, levo 9.35 m. Tako je posekala Poljakinjo Konopacko, W je šele oni teden metala rekordno 19.32 m!
Beraška nadloga v Uaršaui
Varšava je polna beračev in so med njimi zastopani vsi sloji. Jako mnogo jc invalidov, mladeničev brez roke ali no ge, ki vsled prevelike brezposelnosti ne morejo najti zaslužka. Relativno največji uspeh imajo stare dame v globoki črnini, ki stegajo roke in prosijo samo z oč
0
M
l
M-
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona
radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
mi. Neredek pojav so tudi siromašne žen ske v kotih glavnih ulic z otroci okrog sebe. Pogled nanje je zelo tragičen, posebno v hudih zimah. Okrog cerkev se zbirajo stari berači, ki stalno'ponavljajo molitve, često pa se beraštvo spaja tudi s poulično trgovino. 8- do lOletni dečki. ki prodajajo vžigalice, cigarete itd., so izredno spretni v tem poslu in napravijo dobre kupčije.
Med berači pa se nahajajo seveda tudi premeteni sleparji. Na primer: V tran-vaj vstopi lepo oblečena ženska in nagovori najbližje sedečega gospoda: »Prosim, 20 grošev za razglednico.« Navadno dobi ženska denar takoj izplačan, nakar bliskoma izgine, ne da bi izročila kupcu razglednico. To so takozvane tramvajske specijalistinje. 'Je pa še polno drugih sleparjev, ki izrabljajo občinstvo in ima ooliclja z niimi polno posla. Sploh je v Varšavi toliko beračev, da to vsa’-3ga tujca preseneti.
Doživljaji starih čeuljeu
V	današnji dobi sfatistik je prišel neki šofer v Parizu na originalno idejo, da statistično ugotovi nepoštenost svojih sodobnikov. Ni vzel v roke niti knjige niti časopisa niti registre sodišča ali policije, ker v teh ni vseh nepoštenjakov, temveč je skrbno in lepo zavil v papir svoje stare čevlje in jih pustil v avtomobilu, kakor da je kdo pozabil zavitek. Na en sam dan je peljal 31 potnikov in opazoval, kaj bodo storili. Pri plačeva-
nju je opazil šofer svoj zavitek v njihovih rokah in vsakikrat zahteval, da mu ga vrnejo. Nič manj kot 17 strank je mir no vzelo zavitek in ga hoteli odnesti s seboj. Dva potnika sta se čutila celo tako razžaljena, da sta pričela šoferja psovati. Končno pa sta mu le vrnila zavitek, o katerem sta mislila, da je v njem bog-ve kakšna dragocenost. Le trije od vseh potnikov so pustili zavitek pri miru, ka-‘ kor da ga sploh ne bi opazili, 11 strank’ pa je opozorilo šoferja, da je v avtomobi; lu pozabljeni predmet. Torej, nad 50 odstotkov potnikov je dokazalo svojo nepoštenost. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako bi uspel tak poskus v drugih mestih.
Benijalnost turskega pesnika
Turški pesnik Kiazim bej ni bil zadovoljen s kritikami kritikov, ki so mu odrekali vsako genijalnost. Na vse načine je poskušal, da bi spravil kritike v dobro voljo in jih pridobil zase. Ko pa mu to le ni uspelo, se je odločil za novo sredstvo. Šel je k nekemu carigrajskemu specijalistu in zahteval, da naj se izjavi o njegovih možganih. Zdravnik je res izdal spričevalo, da so možgani pesnika Kiazima nenavadno težki in da je torej njegova genijalnost izven dvoma.; Kiazim je potem to spričevalo prepisal; in je poslal vsem svojim kritikom. Ali1 pa je s tem sredstvom potem tudi pri-j dobil kritike na svojo stran, o tem turški, časopisi molče. Najbrž mu-tudi- ta*gecž-' jalnost ni nič .koristila. _
Edgar Wiltoflii
2aba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
In res je bil filozo., četudi tokrat ni kazal nobenega ravnodušja, ki je glavna lastnost vseh filozofov. Debeli mož je bil ves iz sebe. Zbegano in nerodno je sedel na robu svojega stola-, kakor tedaj ko.je bil v Heron-klubu.
»Upain, da mi boste oprostili, ker sem prišel sem, kapetan Gordon,« je dejal. »Mogoče res nimam pravice hoditi s svojimi skrbmi k Vam.«
»Veseli me, da me smatrate za prijatelja,« je dejal Dick, ko mu je stisnil roko. »Poznate gospoda Elka?«
»Mi smo stari prijatelji,« je rekel Johnson in za hip se je vrnila vsa njegova ljubeznivost. '
»Na vsak način moram zajutrkovati,« je dejal Dick. »Hočete biti moj gost?« ;
»Prav rad. Danes itak še nisem ničesar zavžil. Stvar je namreč ta, gospod Gordon, da me je stari vrgel na cesto«.
, Dick ga je začudeno pogledal.
»Kaj, Maitland Vas je odpustil?«
Johnson je prikimal.. »In pomisliti je treba, da sem staremu vragu služil toliko let za neznatno plačo. Nikdar mu nisem dal kakega povoda za najmanjšo Pritožbo. Tisoči in ttidi milijoni so šli sko zi moje roke. Vse se je ujemalo do beliča. Seveda — če ne bi bilp tako, bi bil stari , itak sam to odkril. To je .največji matematik, kar jih poznam. Dvakrat tako hitro računa in piše kot drugi ljudje’,« je pristavil z nekakim občudovanjem.
»Pravzaprav je čudno, da ima človek tako neokretnega obnašanja in robatega jezika tolike talente,« je menil Dick.
»Za mene je čudčž odkar ga poznam,« je priznal Johnson. »Če govori, bi si človek mislil, da je cestni pometač, a je vendar zelo načitan mož z veliko izobrazbo«.
»Ali si zapomni mogoče tu^i letnice?« je vprašal Elk spoštljivo.
»Seveda si jih zaporrjni,« je pripomnil Johnson resno, »in še kako! Čuden človek je in če je tudi v nekaterih ozirih tako neprijeten, star gospod. Tega rie Opravim, ker me je odslovil, tega mnenja sem bil vedno. Samo to je, da nima'niti iskrice dobrote. Mislim, da je edinp, kar je človeškega na njem, njegova ljubezen do malega dečka.«
»Katerega malega dečka?« je vprpšal Elk 7. največjim zanimanjem.
»Videl ga še nisem,« je rekel Johnson, »Otroka še nikdar niso pripeljali v urad. Niti tega ne vem, čigav otrok. je. Najbrž bo pa Maitlandov vnuk«.
Nekaj časa je vladal molk.
»Sedaj razumem,« je dejal Dick tiho.
V	tem trenutku se mu je zdelo, da je ur ganil nekaj žabje skrivnosti.
»Zakaj Vas je odslovil?«
Johnson je zmajal z ramo. »Radi prave neumnosti. Ko sem prišel danes zjutraj v urad, je bil že tam, kar je jako neobičajno, ker prihaja po navadi eno uro poz eje, ko smo mi vsi drugi že v pisarnah. »Johnson,« je dejal. »Vi poznate gospodično Bennet«. Potrdil sem, da imam to čast. »In kakor čujem,« je nadaljeval, »ste bili že parkrat povabljeni na kosilo«. — »Res je, gospod Maitland,« sem odgovoril. »Dobro, Johnson,« 'je dejal Maitland, »odpuščeni ste«.
»To je bilo vse?« je vprašal Dick o-suplo.
»Da, vse,« je rekel Johnson. »Ali žarno rete to razumeti?«
Dick ni odgovoril. Radovedni Elk, ki je hotel čim več zvedeti o Maitlandu, je pa vprašal:
»Gospod Johnson, tolika leta ste bili skupaj s tem človekom, ali ste opazili ha njem kaj posebno sumljivega? Ali je sprejemal tajne obiske? Ali se Vam.ni zdelo, da ima kake zveze z žabami?«
»Z žabami?« Johnson je široko odprl oči in tudi pp glasu se mu je poznalo, kako zelo-se Čudi. »Bogvaruj, ne! Ne morem si niti misliti, da bi o teh ljudeh sploh Raj 5vedel. Nb, gospod Elk, ničesar niserji'.slišal, videl ali .bral, kar bi zamo-glo mi mene napraviti ta vtis.«
»Videli ste Vendar le porqčila o njegovih poslovnih transakcijah in ali ni med njimi ničesar, da bi se dalo sklepati, če so Maitlandovi dobički bili kedaj v zvezi s kakimi zločini? Mogoče Vam bo tudi znano, če se jg Maitland kedaj inte-reslral zg nakup in prodajo fra^jposkih likerjev«.
Johnson je zmajat z glavo. »Ne gospod inšpektor, on se bavi samo z realitetami. Posestva ima v Angliji, Južni Franciji ih Ameriki/Tildi na borzi je igral in precej se je zaslužilo, predno je padla marka«.
»Kaj mislite sedaj storiti, gospod Johnson?« je vprašal Dick.
»Kaj hočem storiti, gospod. Imam že blizu 50 let in ker sem večino svojega
»Potrpite nekaj dni, da stvar malo premislim,« je dejal. »Kdo je pa sedaj Maitlandov tajnik?«
»Ne vem. Na ‘njegovi mizi sem pa videl ležati na gospodično Bennet naslovljeno pismo. Tedaj mi je šinila v glavo celo misel, da ponuja mogoče njej moje mesto«.
Dick je bil ves začuden. »Kako ste si mogli kaj takega misliti?«
»Ne vem, toda parkrat me je stari vprašal po Rayevi sestri. To je bilo prav tako čudno kot vse, kar je počel.«
Elku se je Johnson zelo smilil. Jasno je bilo, da ni bil sposoben za konkurenčni boj in možnosti, ki se nudijo možu dobrih štirideset let, ki je bil vedno samo v eni službi, so bile v praktičnem oziru enake ničlam.
«Ne verjamem, da bi gospodična Bennet sprejela to ponudbo, če bi jo stavil gospod Maitland. Prosim, dajte mi Vašo adrešo za slučaj, da bi Vam imel kaj za sporočiti«.
»Fitzroy Square številka 431,« je dejal Johnson in se mrmljaje opravičeval radi male umazane vizitke, ki jo je ponudil. Šel je proti vratom in se z roko na kljuki še nekoliko obotavljal.
»Jaz — jaz imam gospodično
Bennet zelo rad,« je dejal počasi. »In rad bi, da bi zvedela, da gospod Maitland ni tako slab, kakor izgleda. Ne bi se mu rad pokapal nehvaležnega«.
»Ubogi vrag,« je rekel Elk in gledal za možem, ki je s povešeno glavo šel proti Harley Terrace. »To je udarec žanj. Vi bi mu bili skoraj izdali, da ste Maitlanda danes zjutraj že videli? Opazil šem to in pripravljen sem bil, da
Vas prekinem. Kajti to ie skrivnost mlade dame,« je dejal Elk očitajoče.
»Dal Bog, da ne 'M bilo tako,« je vzdihnil Dick. In komaj zdaj se je spomnil, da je vendar gospoda Johnsona povabil k zajuterku.
21.
Okoli polnoči je bil Elk nujno klican v Fitzroy Square številka 431. Izvršil se je vlom v Johnsonovo stanovanje in ko je Johnson vlomilca zasačil, je dobil z nekim težkim predmetom tako hud u-darec po glavi, da se je onesvestil.
Ko je dospel Elk, je sedel filozof že obvezan bled in trepetajoč na zofi. Hiša je mrgolela od policistov, na cesti se je pa zbrala razburjena množica ljudi.
»Dobil je prav pošten udarec,« je priznal Elk. »Vendar dvomim, da je to storila žaba sama, čeprav zatrjujete, da se je za to izdal. Kolikor se spominjam, žaba nikdar ni izvršila kakega napada sama«.
Elk je najnatančnejše preiskal stanovanje. Ko je prišel v spalno sobo, je našel v bližini odprtega okna listek za garderobo. Bil je zeleni listek, potrdilo o prevzetem blagu, ki je obstojalo iz ročne torbice. Izstavljen je bil od zadnje postaje severne železnice.
Elk je stopil s papirjem k luči, da bi razločil datum štampilje.
Torba je bila oddana pred štirnaistimi dnevi. Elk je oprezno vzel listek in ga shranil v svojo denarnico.
Glede napada se je Elku zdelo pomembno to, da bi se bil mož, ki ga je izvršil, sam izdal za žabo.
(Dalje prihodnjič.)
življenja iijebil v eni službi, je malo verjetno, da bi dobil drugo mesto. K sreči sem si pa prihranil nekaj denarja in tudi par kupčij se mi je posreSilo, za kar moram biti staremu hvaležen. Ravno toliko denarja imam, da se. bom,lahko skromno prežflvel. Prišel sem pravzar prav, da bi Vas vprašal, če bi Vam bila znana kaka službica za mene. Rad bi delal in najrajši še z Vami«.
Dick je bil v zadregi, kajti kamorkoli se je ozrl, nikjer ni našel kakšnega mesta za gospoda Johnsona. Ni mu pa hotel vzeti upanja.
Šolske knjige
ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER ŠOL. POTREBŠČINE DOBITE
V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 13
dot«Im im McIjaJn* nwmn : «Mka	d» 80 p.
najmanjll cnaaek Otu 5-—
Mali oglasi
Žanih«. dopiMvaaf« In »cla. ■I Ufavakag« •* reUfcuanaga znata j«: «*ak* b«Mdi 50 p, maaak Din tO'—
Zapestnici,
zlata z 2 dijnmanti in safj^om se je zgubila na poti Kralja Petra trg—Studenški gaj. Proti nagradi oddati v Dr. Vrstov-škovi ulici 6, I. nadstr., stan. 17.	1722
Kompletno opravo spalnice
za eno osebo prodam po jako nizki ceni. Aleksandrova c. 44, I. nadstr. desno.
1721
Rožnata foulard svila za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-vellr, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Popravilo ur hitro, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor,. Jurčičeva ul. 8. Po stenske in stoječ^ ure se pride na doml	1538
 ..............n i ■sbbssss«»-.i«i »in srrrnai
Sobo-in črkosllkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Hišo
na zelo lepem kraju z vsem inventarjem se takoj ugodno proda, Maribor, Linhartov^ ulica 12.	1720
Novo meblovana soba
s posebnim vhodom pri južnem kolodvoru se.odda boljšemu gospodu tp’ v najem. Naslov pri upravi »Veternika«. _______________________________________ 1716
Stanovanje
iz treh sob, kuhinje, lokalom in vsemi pritiklinami se odda s 1. oktobrom. Naslov v upravi lista.	1717
'ir
Operna pevka Kovlč-Zamejčeva prične z 10. septembrom poučevati solo petje in glasovir. Pri jr! a.se sprejema na stanovanju od 13. do 15.; ure do 10. tm. v Smetanovi ulici 34.	1676
Zahvala
Za ob času težke bolezni in ob smrti najine nepozabne miijenke
Dragice
nama Izkazano sočustvovanje in sožalje, izrekava tem potom najino najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito zahvalo pa sva dolžna vsem onim, ki so okitili z nežnim cvetjem poslednji dom najine edinke, deci otroškega vrtca iz Melja, ki je spremila svojo malo družico k Preranemu grobu ter vsem, ki so v tako obilnem številu pri-iteli ob odprti grob, k zadnjemu slovesu.
Maribor, dne 12. septembra 1928.
Ludvik in Pavlica Omnlk
i
1719
ORAMCADil PATR1A
Citronada in Mandarinka »Patria* so najfinejši naravni sadni soki. Stalna zaloga je pri
JAKOBU PERHAVEC, MAR2EOR, GOSPOSKA 19
droHno'
tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov.
Na dabalol
bdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran BrozoviJv Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik
Stanko Dotelav Mariboru.	*	.	.	»	•