Celje - skladišče D-Per 214/1981 1119811177,18/19 COBISS © GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXI. - ŠT. 18-19 - 15. OKTOBER 1981 Zaostriti odnos do dela in delati drugače Živimo in delamo v času, ko bijemo bitko za stabilizacijo gospodarstva in za ustvarjanje večjega dohodka v vseh okoljih in na vseh ravneh. Vsi si želimo in si prizadevamo, da bi boljše živeli in da bi s (krepitvijo družbeno ekonomskega položaja delavcev in vseh delovnih ljudi sirili in odpirali tudi nove možnosti za duhovno bogatejše življenje. Ponosni smo na vse, kar smo do danes zgradili in ustvarili in ker kljub zaostrenim mednarodnim ekonomskim (razmeram držimo korak s precejšnjim številom (planskih opredelitev. Zavedati se moramo, da le vestno in dosledno izpolnjevanje zadanih planskih nalog vodi k uresničevanju stabilizacijskih nalog. Vendar pri (uresničevanju zadanih nalog vsi vendarle nismo dovolj dosledni, še zlasti ne v primerih kadar si posamezniki v naših temeljnih organizacijah materialno proizvodnjo tolmačijo po svoje. Dogaja se namreč še vse prepogosto, da njihovo ravnanje ni v skladu z interesi širše družbene skupnosti, oziroma, da imajo posamezniki v nekaterih naših sredinah še vedno malomaren odnos do ¡skupnega premoženja, vprašljiva pa je tudi njihova odgovornost do o-pravljanja del in nalog, žal večkrat tudi na najodgovornejših mestih. Naš odnos do pridobljenih vrednot, do življenja in imetja še ni takšen, da bi že isam ipo sebi, kolikor je mogoče preprečeval nastajanje pojavov, (ki ogrožajo ustvarjalno življenje in naš napredek. V zadnjem času resda ugotavljamo visoko zavest naših ljudi in rast varnostne (kulture. Vendar pa imamo ob tem še vedno primere, ko so nekateri pasivni do zlorab samoupravnih pravic in dolžnosti, do družbenega premoženja in drugo. Marsikdo je priča pretepu, malomarnemu odnosu do dela, neizvajanju nalog pa se >mu ne zdi potrebno, da bi to sporo- 31.10. - svetovni dan varčevanja Od leta 1924 dalje praznujemo 31. oktober kot svetovni dan varčevanja. Delo in varčevanje sta najmočnejša in najvplivnejša dejavnika na poti k blaginji, k napredku in dostojanstvu vsakega posameznika, kakor tudi celotne družbe. To je osnovna misel razglasa Mednarodnega inštituta za varčevanje, ki je s posebno listino razglasil 31. oktober za svetovni dan varčevanja. Svetovni dan varčevanja je danes prerasel v prene-katerih domovih v nekaj več — v mesec, v leto varčevanja, oziroma v vsakdanje prijetno skrb, ki ob pravem času ali v morebitni stiski izjemno zaleže. Vsak izmed nas, ki varčuje in ki ima določene prihranke na hranilni knjižici, tekočem računu ali kako drugače spravljene v banki, se počuti zaradi tega bolj neodvisen, samozavesten, samostojen. Ima občutek večje varnosti v življenju in pri delu, pa tudi v prihodnost, ki mnogokrat prinese nepredvidene težave, gleda bolj brezskrbno. Varčevanje pa ima velik pomen tudi za našo socialistično družbeno skupnost, saj varčevana sredstva krepijo in dopolnjujejo družbeno akumulacijo. Po bančnem sistemu se vračajo gospodarstvu, prispevajo k hitrejšemu razvoju proizvajalnih sil in ustvarjajo boljše pogoje za materialni in kulturni napredek družbe. Ker je gospodarska stabilizacija naj glob jd interes delavskega razreda in delovnih ljudi, mora v akciji za njeno uresničitev sodelovati celotno združeno delo in vse organizirane subjektivne sile naše družbe. Ravno zaradi tega je potrebno v naši socialistični družbeni ureditvi posvečati veliko pozornost varčevalni zavesti vsakega po- sameznika. Iz izkušenj vemo, da tisti, ki se ni naučil varčevati s svojo o-sebno lastnino in dohodki, še tem slabše gospodari, oziroma opravlja z družbeno lastnino. Zaradi tega je varčevanje še pomembnejše, ker veliko prispeva k oblikovanju človeka, da bo znal ravnati z družbeno lastnino enako, kot s svojo. Danes, ko bijemo bitko za dosledno uresničevanje stabilizaoije mora predstavljati področje varčevanja družbenega denarja in sre-stev najglobji interes vseh delovnih ljudi v naši delovni organizaciji in vseh občanov, kot najpomembnejša naloga subjektivnih socialističnih sil. Svetovni dan varčevanja sovpada v čas, ko se z vso zavestjo bojujemo s stabilizacijo in ko je varčevanje na splošno, ne samo v denarnem pogledu imperativ za vsakega posameznika in dražbo kot celoto. V/« A • živeti čil pristojnemu organu. V Ob dolgi vrsti vprašanj, vseh primerih tudi ne mo- uresničevanjem proizvod-remo govoriti zgolj o od- nih zadolžitev, v okviru govornosti delavca, pač pa tega pa z uspešnejšim goje potrebno zastaviti tudi spodarjenjem, se vse pre-vprašanje, kako so oprav-. redko vprašamo, ali smo 1 j ali svoje dolžnosti vodil- delavci dovolj disciplinirani delavci, ki bi marali že ni pri opravljanju svojega po svojem položaju skrbe- vsakodnevnega dela. Ko na ti za ustrezno varnost. široko odkrivamo vzroke Ponekod se tudi dogaja, za slabo proizvodnjo, jih da so nekatere naprave in pogosto iščemo v zunanjih priprave že dalj časa po- dejavnostih, zadnje čase kvarjene, pa jih nihče ne pa je prav popularno iska-popravi, potem pa se zgodi ti *e vzroke v splošni sve-nesreča. Ponekod so krive tovni krizi, ne bi smeli razmere v iposameznih ™mo t^ga, 'da je doibrsen TOZD, oziroma obratih. O del teh vzrokov pri nas tem nam nazorno govorijo doma, nastalih ikot po-primeri, ko so pokvarili sladica nedoslednega ure-stroje, da bi počivali, u- sničevanja delovnih ;zadol-živali alkohol med delom, žitev posameznikov, v nji-ali pa da bi nagajali drug h°vi lenobi, v malomarnem drugemu. (Nadaljevanje na 2. strani) OB DNEVU MRTVIH Vsako leto ob tem času obujamo spomine na vse tiste, ki so dali za našo svobodo svoja življenja, obujamo spomine na vse tiste, ki so s svojim trpljenjem, z velikim junaštvom dn požrtvovalnostjo gradili naš svet sedanjosti, spomnimo se na svoje druge domače, na prijatelje in znance. Nikoli ne bomo in ne smemo pozabiti to, kar je bilo, ne smemo pozabiti naših žrtev, prelite krvi, ne smemo pozabiti naših tovarišev, naših sodelavcev, očetov, mater, bratov, žena, skratka vseh tistih, ki so dali vse od sebe, da smo ustvarili to, kar imamo danes, da živimo bolje kot včeraj, da so se zacelile .rane, katere je zadel okupator telesu naše ljubljene domovine. Ko razmišljamo o preteklosti in o vsem, kar se je zgodilo, razmišljamo tudi o naši sedanjosti in prihodnosti. Zavedamo se, da moramo nadaljevati s tem, kar so začeli graditi že naši sodelavci, h (katerim se vrača ob prazniku naš spomin. Mi sami si ustvarjamo naš .svoboden samoupravni socialistični red, zato si moramo še nadalje prizadevati, da bomo dosegli najboljše rezultate pri opravljanju delovnih nalog, da bomo za svoje delo pravilno nagrajevani, da bomo lahko živeli še nadalje v sreči in imiru in medsebojnem sožitju. Nikoli ne smemo pozabiti, da je človek srečen in zadovoljen le v svobodi. Čuvati moramo s (krvjo pridobljeno bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, z uspešnim delom krepimo našo samoupravno .socialistično družbo. Le tako se bomo na primeren način oddolžili vsem tistim, ki so za dosego naše svobode darovali najdragocenejše, kar so imeli — svoje življenje. Članek, ki ga objavljamo pod tem naslovom je v bistvu poročilo strokovne službe o stanju in gibanju ter o vzrokih in posledicah kršitev delovne discipline. Poročila ne objavljamo samo ¡zato, da bi poizkušali vplivati zgolj na moralno plat zaposlenih, temveč in zlasti zato, da se vzpodbudi dejansko k razmišljanju najširši del delavcev naše delovne organizacije o nujnosti krepitve delovne discipline. Poziv najširšemu delu delavcev je vsekakor smo tern, saj z gotovostjo lahko trdimo, da je večina »za« ¡red in disciplino. Toda, ali je ta večina discipliniranih kakorkoli dolžna trpeti posledice, ki jih povzroča nedisciplina posameznikov? Namesto odgovora, ki bi bil sicer zelo kratek, bomo v eni od naslednjih številk našega lista objavili podatke o škodi, ki .se trpi na ta .račun. Glede na to, da je gospodarski položaj težak in, da si bomo z dopuščanjem nadaljevanja take nediscipline materialni in socialni položaj še poslabšali je tudi ostali. Taka spontan; reakcija delovne sredine, b bila najprijetnejša oblik; samozaščitnega delovanja Pričujoče poročilo meri n; iskanje rešitve tudi v te smeri. Pristop prav gotovi ne bo lahek, toda prej al slej bodo razmere prisilile da se bomo ¡morali otrest lažnih moralnih predsod kov in spoznati resnico, k je nismo vajeni. Nedisciplina, drugi šiko dl j kvi pojavi in škodni do godki so dosegli tak obseg ki terja najširše in naj resnejše ukrepe. Povedati o tem, koliki disciplinskih prestopko storijo delavci v naši de lovni organizaciji je mo-go če, če mislimo pri tem n; vsa tista ravnanja delav cev, ki so bila obravnava na, raziskana in sankcioni rana. Toda ne glede na tc ogibanjih in .strukturi di sciplinskih postopkov po uavadi sklepamo na podlagi podatkov, čeprav je res, da ti podatki govorijo zanesljivo le o tem kolikšen del reke disciplinskih ¡prestopkov je bilo mogoče zajeziti. Zato .se ¡bomo v Posnetek, ki je nastal pred kratkim in prikazuje, kako si nekateri posamezniki tolmačijo materialno proizvodnjo in kakšen je njihov prispevek pri uresničevanju naših skupnih stabilizacijskih nalog. vsekakor skrajni čas, da nacja]jevanju oprli na postorimo nekaj v smislu ~ družbene samozaščite. Delavci katerekoli delovne sredine imajo pravico socialni položaj tudi tako, da sami zahtevajo ukrep zoper delavca, ki s svojim nediscipliniranim ravnanjem povzroča škodo, katetre posledice morajo trpeti datke o številu disciplinskih prestopkov, ki so bili obravnavani in sankcionirani. Za gibanje števila disciplinskih prestopkov je od 1977 leta do 1980 značilen nagel porast od leta 1980 naprej pa je značilna stagnacija, če ne celo -upadanje, vendar samo koli- činsko v absolutnem smislu, ne pa v ¡kakovostnem pogledu. Številu delavcev zoper katere so bile izrečene sankcije se največ vrti po letu 1979, okoli števila 550 z značilnimi nihanji navzgor iin navzdol. Odmike je mogoče brez posebnih težav pojasniti. Praviloma -namreč sovpadajo z obdobji, ko je naša delovna organizacija izpostavljena pritiskom reše- vanja vključnih vprašanj družbene in gospodarske stabilizacije. V taksnih pogojih gre za dosledno u-veljavljanje samoupravne nirni problemi in alkoholikov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti alkoholizmu, bodisi, da gre za alkoholizem v latentni ali ga reda, oz. zapostavljanje odkriti obliki, saj podatki kvalitetnejšega delovnega kažejo, da gre pri teh p,re Zaostriti odnos do dela -živeti in delati drugače (Nadaljevanje s 1. strani) odnosu do dela, v slabih delovnih navadah ¡in še -marsikje drugod. Vsi ti problemi -nas spremljajo že lep čas, nismo pa bili nanje nikoli dovolj pozorni, tako, da se počasi razraščajo in v določenih obdobjih presežejo že tako črnogleda pričakovanja. Vse to so pojavi, ki jih sicer ne gre posploševati, so pa takšni, da bi se morali ob njih globje zamisliti, zlasti še s področja družbene samozaščite. Družbena samozaščita je del samoupravne dejavnosti vseh nas -delavcev in je usmerjena proti vsem tistim, ki ogrožajo in kršijo -neodtujljive pravice delavcev, opredeljene v sa- rezultate dela delavcev, -ki ogrožajo neodvisnost, družbeno ureditev in ozemeljsko nedotakljivost deželi, ki razbijajo bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ali kako drugače ogrožajo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in lavec bolje zavedal svoje naloge pri zaščiti družbene in osebne lastnine, da bi spoznal svojo vlogo pri varovanju samoupravnega sistema. To bi preprečilo večino negativnih pojavov, kot je na primer malomaren odnos do družbenih sredstev, neodgovorno o- reda, Ikar pa v danih okoliščinah povzroča ¡konfliktne situacije. Podobno disciplinskih prestopkov, kažejo tudi podatki o njihovi strukturi 'itn še zlasti o spremembah v tej strukturi. Pred ieti so se povzpeli na prva mesta disciplinski postopki, ki jih sedaj ne poznamo v takšnem številu. Današnjo podobo kažejo pomembne spremembe. Na prvo mesto po številčnosti -so se povzpeli neopravičeni izostanki in zapuščanje delovnega mesta. Močno so se povečali disciplinski prestopki, vinjenost, odklonitev stopkih za največji porast. Praksa pa kaže še nadalje, da je alkoholizem tesno povezan z ¡zapuščanj em -delovnega mesta ali predčasnim odhajanjem z dela. Za določene skupine disciplinskih prestopkov je resda že zakonodajalec določil, kakšna sankcija se naj izreče, toda te sankcije je določil v -razponu, ki je praviloma precej velik. S tem je zakon omogočil, da se izbere in odmeri tista sankcija, -glede -na težo in objektivne okoliščine. Čeprav ne pomeni, da je kot izbrana in odmerjena sank-de- cija v vsakem primeru naj'- lovnih nalog in ¡malomaren bolj ustrezna, morda je bi-odnos do dela. V relativ- la preblaga ali nemara pre- delovnih dolžnosti m podobno. socialistične revolucije ter pravi j anje-samoupravnih in sovražno -nastopajo proti samoupravni socialistični ureditvi naše -družbeno politične skupnosti. Delavci EMA -hi morali v prihodnje bolj kot doslej uresničevati družbeno samozaščito preko samoupravnih organov (DS, samoupravne delavske kon- - 77c]ev„ v npr,A,rpd trole, komitejev za splošno resevah. zadeve v neposred- ljudsko obrambo in druž- ne-m stl-ku z de!avcl’ JZOS- nem razmerju, pa -so disciplinski prestopki pretep in tatvine. Pomemben podatek za -presojo o škodljivosti disciplinskih prestopkov v stroga, pa je očitno, da je v svoji celovitosti -kaznovalna politika ustrezen izraz objektivnega stanja. Pri tem je pomembno, da kaznovalna politika sledi naši delovni organizaciji je gibanju in strukturi _disqi-tudi podatek o povratnikih, plinskih postopkov in to Ob vsem tem pa kaže poglabljati tudi odgovornost -do opravljanja del in nalog, kajti marsikatere naloge, bi bile lahko uspešnejše in kvalitetne j še. opravljene, če bi pogosteje če vzamemo, da gre za povratek takrat, kadar se izreče sankcija nekomu, ki mu je bila že izrečena. Tudi sicer podatki o socialni, predvsem tistim, -ki so o-cenjani kot deviantni z vsemi nadaljnjimi posledicami. Glede na to, da so se močno povečali tisti di- poklicn-i in izobrazbeni sciplinski prestopki, ki naj-strukturi kršiteljev, zgo- bolj vplivajo na proizvod- beno samozaščito), strokovnih sektorjev ter vodil- moupravnih aktih delovne nih in vodstvenih delavcev, organizacije, proti vsem ti- Vendar pa bi morala biti stim, ki ogrožajo, poškodu- naša aktivnost usmerjena jejo, uničujejo ali si proti- predvsem v podružbljanje pravno prisvajajo družbe- omenjene dejavnosti v to, na proizvajalna sredstva in da bi se sleherni sode- nili pa bi ¡se tudi -marsikaterim nepotrebnim -neugodnim situacijam. Za meiz-vrševanje nalog pa bo treba v prihodnje zahtevati in izvršiti ustrezne sankcije proti nosilcem nalog. K. V. varno kažejo, da so med njimi v veliki večini, če ¡ne vsi, pripadniki ¡statistične skupine »delavci« med njimi pa zlasti nekvalificirani delavci, ki imajo občutno nižjo raven v vseh pogledih in po vseh merilih po katerih merimo človekov družbeni položaj. Razmeroma dosti med njimi je delavcev z različnimi oseb- ni proces, je v takšnih pogojih nujno, da se takšni prestopki strožje sankcionirajo tako v smislu individualne, kot tudi zastraševalne generalne preven-cije. K temu pa je še dodati | da je strožja sankcija za delavce, ki se po svoji naravi približujejo kategoriji kršiteljev iz navade, je še vedno nujnost. Vendar Boljša disciplina, zanesljiv porok za lepši jutri tu ne gre za negativno na-tvorno delovanje pri ustvarjanju takšnih okoliščin, v katerih bo kar najmanj posameznikov prišlo v na-normami vedenja in ravnanja v delovni organizaciji. Upoštevati pa moramo, da so v disciplinske prestopke potisnjeni tisti, za katere ugotavljamo šele potem, ko so že kaznovani, že prej navedene socialne in osebnostne značilnosti. Tako moramo priznati, da preventivi ne polagamo pravega pomena. Iz vsega povedanega izhaja, da se sankcija kot sredstvo za boj proti disciplinskim iprestopkom, ne zateka predvsem zastraševanju. Ljudje so spoznali čeprav je še v danih pogojih sankcija nujnost, da sankcija ni vselej in za vsakogar najbolj učinko- vito sredstvo. Pri tem pridemo do spoznanja, da je bolje prestopke preprečevati kot kaznovati. Toda za uresničitev takšne zamisli, morajo prej dozoreti v naši delovni organizaciji druge razmere. Pri tem pa velja kot za poizkus u-gotoviti kakšne iin katere ukrepe je potrebno izbrati in zagotoviti za preprečevanja disciplinskih prestopkov. •— pomemben element je tvorno delovanje družbeno političnih organizacij, posebno sindikata in mladine na vseh področjih delovne organizacije, zlasti tega, da disciplinski prestopki odstotek na skupno število 1979 1980 1981 neopravičen (izostanek z dela 68% 57 % 46 % zapuščanje dela 7 % 14% 19% vinjenost 5 % 1 % 9 % odklonitev del. naloge 5% 4 % 7% pretep 3 % 4 % S^/o tatvina 5 % 2 % 2 % kršitev predp. iz varstva Pri delu 2 % 1 % 2% malomaren odnos do dela 4 % 4 % 7 % Ostali odstotki pridejo na druge skupine disciplinskih prestopkov. do disciplinskih prestopkov sploh ne bi prišlo. Delovanje mladine v tej smeri je pomemben dejavnik ob u-gotovitvi, da je v večini primerov med kršitelji največ mladine, — pripadnost kolektivu je potrebno najbolj krepiti, da bodo člani kolektiva zavestno sodelovali pri u-resničevanju skupnih nalog, — izbiranje in razporejanje neposrednih organizatorjev delovnega procesa bi lahko opredelili s tem, da je na vsako mesto potrebno postaviti najbolj primerno osebo in tja, kjer najbolj koristi. To je toliko bolj pomembno, saj lahko mirno trdimo, da večina organizatorjev ni sposobna niti izvrševati, niti urejati delovno disciplino. Temveč to prepuščajo predvsem disciplinski komisiji. Ob takšni ugotovitvi, da gre na tem mestu za enega izmed najbolj vkljuonih problemov, — da je treba pozitivno prizadevanje in uspehe nagraditi, kršitelje norm pa sankcionirati ni novo in je zato potrebno dosledneje opredeliti politiko nagrajevanja, — strožja sankcija ima v danih okoliščinah še poseben pomen. Po sedanjih pojmovanjih je poostrena sankcija še žal najuspešnejše sredstvo za zatiranje disciplinskih prestopkov ne glede na ¡strukturo, ker je obenem sredstvo za delavčevo eleminacijo: oboje, poostritev sankcije in eleminiranje pa naj bi i-melo tudi učinek v smislu generalne in individualne prevencije. L. H. Nasi sklepi iapisnik 20. redne seje DS DSSS, ki je bila v petek, dne 2. 10. 1981 v posebni sobi jedilnice ob 11 uri. Sejo vodi predsednica DS DSSS, Marta Turnšek po naslednjem dnevnem redu: 1. Poročilo o izidu referenduma (Cvek) 2. Inventurne razlike za obdobje april—avgust 1981 3. Predlog za odobritev stroškov študija tov. Peternel Franju mlajšemu 4. Registracija podpisnikov 5. Varstvo pravic tov. Brečko Ivan Za overovatelja zapisnika sta predlagana tov. Stanislav Hren in tov. Milena Golež. Ad 1 Delavski svet sprejme poročilo volilne komisije o poteku in rezultatu referenduma na znanje in ugotavlja s sklepom: Na referendumu dne 30. 9. 1981 je bilo sprejeto z večino glasov vseh zaposlenih v DSSS. 1. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v DO EMO Celje. 2. Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev temeljne organizacije združenega dela oz. skupnih služb. 3. Temelji srednjeročnega plana za obdobje 1981 do 1985. Delavski svet potrdi veljavnost vseh treh aktov. Za podpisnika samoupravnega sporazuma po ■ prvi točki se pooblašča predsednika delavskega sveta DSSS tov. Marto Turnšek. Ad 2 DS DSSS JE potrdi inventurne razlike za obdobje april—avgust 1981 1. Sklad. drob. materiala — 30 Sklad.: tov. Klopotan višek manko odpis Material, kto 360 (HTV) Uporabnik: TOZD Posoda — — 3.080,00 Izvršil se je odpis lesenih čevljev po nalogu vodstva varnosti pri delu. 2. Deli za radiatorje — 36 Sklad.: Tov. Ramšak višek manko odpis Material — kto 310 Uporabnik: TOZD Radiatorja — 5.964,00 — 28,9% prom. davek — 1.723,60 — Skupaj: 7.687,60 Ugotovitev komisije za manjko zaradi administrativne napake v dimenzijah tesnilk — zamenjava šifer. 3. Sklad, tanke pločevine — 40 Sklad.: Tov. Rančigaj višek manko odpis Material — kto 31(i Uporabnik: TOZD Posoda — 4.819,50 — 28,9% prom. davek — 1.392,85 — Skupaj: 6.212,35 Prijavljena kraja ALU pločevine 16 X 1000 X 20000 in to 85ikg. 4. Sklad, debele in sred. ploč. — 43 sklad.: tov. Dvornik višek manko odpis material — kto 310 uporabnik: TOZD Emokontejner — — 805.194,0 Odpiše se neuporabna debela pločevina raznih dimenzij, mehanske in tehnološke okvare zaradi večletnega skladiščenja na odprtem in nezaščitenem prostoru. 5. Skladišče železa — 45 sklad.: tov. Pustek višek manko odpis material — kto 310 Uporabnik: TOZD Bmokontej. 65.445,00 121.509,60 — 28,9 % prom. davek — 35.116,30 _ Skupaj: 65.445,00 156.625,90 Ugotovljeni višek in manjko sta posledica nezaščitenega uskladiščeni a in neupoštevanja predpisov o manipuliranju z materialom (navodilo PP 938-01) Na splošno se ugotavljajo 'inventurne razlike le v neprimernih skladiščih. SKLEP: Višek v znesku din 65.445,00 se knjiži kot izredni dohodek DSSS, manjko v skupnem znesku din 170.525,85 pa kot izredni izdatek DSSS. Predlagana odpisa neuporabnega materiala v znesku din 808.274,00 se odobri s tem, da se pločevina eventualno proda. Ad 3 DS DSSS je potrdil tov. Peternelu mlajšemu kot študentu iz dela v politični šoli CK ZKS v Mariboru izplačilo OD v času študija, kritje stroškov prehrane in stanovanja v študentskem domu Maribor, avtobusni prevoz enkrat tedensko v Maribor in nazaj ter dodatek za ločeno življenje. Stroški se povrnejo od 1. 9. 1981 dalje. Ad 4 DS DSSS potrjuje registracijo naslednjih podpisnikov vseh finanono-materialnih dokumentov TOZD in združenih sredstev DO. 1. Podpisniki za ZDRUŽENA SREDSTVA so: Gazvoda Franci, Grdina Ladislav, Turnšek Jože, Mravlak Drago, Mamuti Zinka, Mihelin Angelca in Štajnpihler Radovan. 2. Podpisniki za TOZD in DSSS so: Gazvoda Franci, Grdina Ladislav, Turnšek Jože, Mravlak Drago, Mihelin Angelca, Mansuti Zinka in Štajnpihler Radovan. Ad 5 Pritožba tov. Ivana Brečka na sklep disciplinske komisije z dne 10. 8. 1981 se zavrne kot neutemeljena. Ukrep disciplinske komisije je pravilen in utemeljen. Predsednik DS DSSS Marta Turnšek POSTANITE NAŠI SODELAVCI Se morda s katerim od člankov, ki jih objavljamo v Emajlircu ne strinjate? Je mogoče vaše mnenje bistveno drugačno ali se vam dozdeva, da smo kaj pozabili? Predlagamo vam enostavno rešitev: Vzemite kos papirja in svinčnik, svoje mnenje, pripombe, oziroma vprašanje zapišite, ter ga pošljite v uredništvo. Za vaše mnenje bodo zvedeli tudi drugi, na vprašanja pa vam bodo lale zadovoljive odgovore ustrezne strokovne službe, oziroma strokovni sodelavci. Uredništvo EMO Urejeno okolje-naš ponos EMO, oziroma naša delovna organizacija je ena izmed redkih, če že ne edina, ki vse od svojega začetka, oziroma od ustanovitve pa do danes skrbi za urejen videz in okolico. O tem priča tudi vzorno urejen park pred upravnim poslopjem, ki je nastal na sipinah odpadlega lesa in drugega neuporabnega materiala. Le redki so delovni kolektivi, ki imajo poleg urejenega okolja še svojo vrtnarijo in vrtnarja, ki s svojim delom skrbi za vzdrževanje parka, vrta, ter se ukvarja tudi z gojenjem sobnih rastlin. Ker stojita tako park, kakor tudi vrtnarija v strogem industrijskem predelu Gaberja, so pogoji za uspešno delo ¡bistveno drugačni, kot če bi bilo to nekje na podeželju, vendar pa se kljub temu lahko pohvalimo za deta nazaj z lepo oskrbovanim parkom. EMO je v Celju rekorder ipo zasajeni živi meji ligustra, katere je okoli 800 m in je vsa ročno oblikovana. Čeprav je vrtnarija že močno zastarela in so delovni pogoji v ¡njej izredno slabi (vrtnarijo je ustanovil že Adolf Westen), pa letno vzgojijo dovolj sadik za redno vzdrževanje parka, kakor tudi dovolj sobnih rastlin za ¡popestritev pisarniških prostorov. Kot ilustracijo naj navedemo, da je bilo v zadnjih štirih letih izdanih okoli 800 lončnic. Poleg »glavnega« parka spada v delokrog vrtnarije še 2087 mJ obdelovalne zemlje, ki pa jo večinoma obdelujejo dolgoletni vrtičkarji. Teh je okoli 50. Vrtnarija, oziroma njeni delavci pa skrbijo še za vzdrževanje parka pri vili Livada, pri obratni ambulanti in tudi za okolje pri stari tehniški šoli, oziroma IKŠ. Vrtnarji, oziroma naša delovna organizacija je v preteklih letih že večkrat prijela priznanja Turističnega društva Celje za lepo in vzorno urejeno okolje in lepe cvetlice. Upamo, da bo tudi v prihodnje tako. Letovanje na Poljskem Obveščamo delavce, da organiziramo izmenjavo letovanja naših delavcev v Zakopane na Poljskem z delavci Rady Zaklodowej iz Poljske. Kot lani so tudi letos delavci iz Poljske letovali v našem počitniškem domu v Crikvenici v dveh izmenah. Navdušeni smučarji in izletniki bi odšli v Zakopane v dveh izmenah. Za drugo izmeno je predviden čas zimskih počitnic šoloobveznih otrok. Prva izmena: 4. 1. 1982 do 14. 1. 9182. Odhod iz Celja 3. 1. 1982 ob 18. uri, prihod v Celje 15. 1. 1982 popoldne. 1. 12. 1981 tov. Marjani Veber, ki bo sprejemala tudi vplačila. Ob prijavi plača vsak 2.000 din na osebo. Zaradi višje sile se letovanje lahko odpove. Naše obveznosti do partnerjev in stroški s prijavo so precejšnji, zato se posamezniku zaračuna povračilo stroškov, če potovanje odpove. Če potovanje odpove zaradi dokumentirane višje sile od zaključenega roka prijav, do 7 dni pred odhodom, se zadrži vpisnina. V primeru odpovedi potovanja 7—0 dni pred odhodom, se zadrži 80 % vrednosti aranžmaja. (Lahko si poiščete sami zamenjavo). Potovanje se odpove pismeno ali ustno v oddelku za družbeni standard. Potovanje bo organizirano z avtobusom naše DO. Stanovanje je zagotovljeno v urejenih, ogrevanih 4—5 posteljnih brunaricah s sanitarijami in priročno kuhinjo. Letovanje vključuje tudi ogled WIELICZKA rudnika soli in taborišča Auschwitz. Druga izmena: 21. 1. 1982 do 31. 1. 1982. Odhod iz Celja 20. 1. 1982 ob 18. uri, prihod v Celje 1. 2. 1982 popoldne. Cena 10-dnevnega letovanja za člane kolektiva je 4.800 din na osebo, otroci do 10 let 4.300 din. Cena za zunanje člane pa 5.800 din na osebo, otroci do 10 let 5.300 din. Cena zajema prevoz, 10 penzionov, zavarovanje ter stroške organizacije in izlet. Letovanje je možno plačati v 3 mesečnih obrokih od prijave do 20. 12. 1981. Prijavite se v oddelku za družbeni standard do H Kasprov — vrh s katerega so speljana smučišča v Zakopane. Dopisujte v naše glasilo Lep pogled na urejene površine pred našim poslopjem. Kljub temu, da so delovni pogoji slabi, vrtnarija stara, pa prizadevni vrtnarji še uspevajo zadovoljevati potrebe naše delovne organizacije. Vrtnar Božidar Panič je s svojim individualnim delom, s svojo zagnanostjo in ljubeznijo do cvetlic, nedvomno mnogo pripomogel k lepšemu in bolj urejenemu videzu naše DO. NAŠE ČRNE TOČKE TOZD Disciplinski ukrep Čoki Jožica Posoda opomin Kovač Bogomil Orodjarna opomin Filipovič Nacko Posoda opomin Ulaga Ivan Orodjarna opomin Škrubej Zoran Orodjarna opomin Vrečko Zlatko Orodjarna opomin Bals Pavle Posoda javni opomin Ropret Milan Posoda javni opomin Ibishi Osman Posoda javni opomin Frajštajner Ivan Posoda prenehanje del odloženo za 3 raz., mes. Kugler Darko Radiatorji prenehanje del. odloženo za 6 raz., mes. Oprešnik Stanko Radiatorji prenehanje del. odloženo za 6 raz., mes. Turnšek Mojca Posoda prenehanje del. odloženo za 8 raz.- mes. Panič Obrad Posoda prenehanje del. odloženo za 3 raz., mes. Jug Franc Frite prenehanje del. raz. špeglič Ivan Frite prenehanje del. raz. Polak Anton Posoda prenehanje del. raz. Dujakovič StojkoPosoda prenehanje del. raz. Nekaj za dobro voljo »Kaj je napravil Brane, ko mu pismonoša ni hotel dati hčerke za ženo?« »Zdaj piše vsak dan sam sebi pisma, ki mu jih mora pismonoša nositi v šesto nadstropje. —0— Dva črva se srečata v siru. »Če se ne motim sem te včeraj srečal v jabolku«, pravi prvi. »Pač, imel sem sadni dan,« odvrne drugi. — 0 — O, zdraog Boris, že dolgo te nisem videl. Le kje imaš plavolasko, s katero si bil vedno skupaj? — Ja veš poročila se je... — S kom pa? — Ja veš, z menoj... »Gospod pazite, da ne izgubite hlač!« »Zakaj pa?« »Ker ste v nabiralnik vrgli dva gumba.« —0— Snubec s šopkom v roki stoji pred materjo svoje izvoljenke. »Torej vi mladi mož si želite mene za taščo?« »To ravno ne, pač pa vašo hčerko za ženo.« —0— Kako si preživel počitnice v Italiji? Imenitno! Povzpeli smo se tudi na Vezuv. Kaj ni bilo nevarno? Prav nič, saj smo jahali osle. Vsak osel je dobil svojo številko. Jaz sem dobil številko 8. Ne glej me tako, gospod, jaz nisem gospodična iz mesta; ni pudran obraz moj, ne šminkama usta. Jaz sem le deklica iz vasi. Žuljave, glej, so moje dlani, sonce pa zdravo mi barva obraz. Kodrov umetnih moj fant ne trpi, spoštuje le kito spletenih las. Moje kraljestvo je polje zoreče, godbo mi sladko gozd temni šepeče, ljubim sprehode čez cvetne ravni, ker sem le deklica iz vasi. —0— Ljubljanska mlekarica gre v novem klobuku čez zmajski most. Veter zapiha in odnese klobuk v Ljubljanico. Pogleda še za (njim, nato pa zamahne z roko: »Ah kaj! Voda ga je dala, voda ga je vzela.« —o— Zdravnik: »Meni se Zdi, da preveč vašega lastnega vina spijete.« Vinski trgovec: »Kako to mislite, gospod doktor?« Zdravnik: »I no, vodenica se vas prijemlje.« —0— Prijateljici med sabo. Včeraj mi je moj Milam rekel, da mi samo še peruti manjkajo. Prijateljica premisli: »Bog ve, kako je on to mislil. Peruti imajo sicer Angeli — pa tudi gosi.« SMajfatee---- Emil Gregorčič 12. v prvem delu državnega prvenstva v podvodnem ribolovu V vodah občine Bar je bil 3. dm 4. oktobra prvi in drugi krog letošnjega državnega prvenstva v podvodnem ribolovu. V petčlanski ekipi Slovenije sta bila tudi dva člana kluba podvodnih dejavnosti LT EMO in sicer Drago Klepač in Emil Gregorčič. Močan jugo je oteževal izvedbo 'tekmovanja, tako da je 27 tekmovalcev iz vse Jugoslavije ob izredno neugodnem vremenu in s.labi vidljivosti ujelo za to področje 'zelo malo rib. O uvrstitvi je odločal ulov kirnj, šargov, ciplov in konjev. Zanimivo je, da je lanskoletni 'državni prvak Dubravko Balenovič ostal brez ribe. Na repu uvrstitve so se znašli 'tudi nekateri drugi sicer zelo dobri tekmovalci. Naš sodelavec Emil Gregorčič se je po prvem delu državnega prvenstva uvrstil na solidno 12. mesto, Drago Klepač pa na 21. mesto. venstva bosta v mesecu Tretji in četrti krog pr-oktobru na Braču. Naš mladinski kotiček VABILO K SODELOVANJU Mladinci v EMU bi radi uvedli svojo stran v EMAJLIRCU. Želimo, da bi ta stran oziroma vrstice res zaživele. Gotovo je v vsakem TOZD, v vsaki samoupravni skupini kaj problematičnega, zanimivega, smešnega. Če vas tare kak problem, mogoče bi radi pravni nasvet, če ste v TOZD osnovali zanimiv krožek ali ste se kakšnemu dogodku od srca nasmejali, pišite nam! Lahko tudi vi, ki niste več mladi, pa se še vedno počutite mladi. Zavedati se moramo, da je EMAJLIREC list nas vseh, saj zato se tudi tako imenuje. Morda kdo med vami lepo riše, sestavlja rebuse? Vsakega prispevka bomo veseli. Za začetek in vsipodbudo danes objavljamo nekaj pesmi in šal. Mogoče bi že za prihodnje številke lahko VI napisali svoj prispevek? Morda, o tem, kako ste preživeli svoj dopust: ali ste bili zadovoljni, kaj vas je razočaralo, kaj bi bilo lahko bolje? Predsednik kulturne komisije OO ZSMS EMO Andreja Semolič Jesen prihaja Vročina je pri piraju poletje je minilo jesensko zdaj vreme podobo je razkrilo. Megla je legla doli na hribe in vasi zvečer pa že ob sedmih zunaj se temni. Poslednja krma zdaj suši se po bregeh za krompir, koruzo, sadje vsak kmet je zdaj v skrbeh. Sonce le še tu pa tam malo kdaj posije potlej pa že zopet hitro svoje žarke skrije. Ptice zbirajo se v jate odletele bodo daleč proč le še nekaj časa bodo tu potlej vzela jih bo noč. Daleč tam na travniku se živina pase pastir ob grmu pa s piščalko opozarja nase. Le še nekaj lepih dni zdaj se nam obeta potlej pa narava bo v beli sneg odeta. Tudi zima bo minila spet pomlad bo tu pri nas za njo pride še poletje in za vse veseli čas. Marjana Vetrih V imeni so ostale sledi tvojih pogledov, tvoje nežnosti. Odhajam... Ne vem ali umiram ali sem šele začel živeti? Bila si in boš ostala lepa kot jutranji cvet. Lasje se ti lesketajo kakor trava v jutranji rosi obsijana s sončnimi žarki. A namesto oči, kakor, da imaš dva bisera. STROKOVNJAK Družina se pelje s fickom na izlet. Očetu, ki je šofiral, se je ves čas zdelo, da zadaj nekaj ropota, zato pravi sinu: — Janezek, poglej, kaj ropota med tisto prtljago, ki jo imamo zadaj! Janeze, ki ni videl nobene prtljage, pravi: — Ata, kar mirno naprej pelji, to ropota v motorju! Dopisujte v naše glasilo G. U. Samo še spomin (K. Končan). 6 E^a$ih£<> Obisk pri firmi Omnical - Ewersbach v IM Na povabilo našega poslovnega partnerja firme OMNICAL smo se sodelavci iz TOZD Kotli od 10. do 12. 9. 1981 udeležili strokovne ekskurzije v Ewersbach ZRN. Povabilo je bilo posledica uspešnega sodelovanja naših tovarn na področju projektiranja, konstruiranja, izdelave kotlov in montaže kotlov in druge opreme za energetska postrojenja, ki poteka že vrsto let. OMNICAL je priznana firma za izdelovanje najrazličnejših kotlovskih enot, toplotnih moči od 1000 kW do 50 M.W (proizvodne pare do 100 t/h) za vse vrste goriva. Tovarna zaposluje okoli 700 delavcev in ima celoten prihodek ca. 80 milijonov DM. Glede na težje pogoje gospodarjenja in naših naporov za uresničevanje ciljev stabilizacije smo koristili za obisk svoj redni dopust. Naši stroški so bili le gorivo in naš avtobus, ki ga je uspešno in varno upravljal naš šofer Janko. Na pot smo se odpravili 10. 9. 1981 ob 0.1 uri zjutraj. Pot nas je vodila prek mejnega prehoda Dravograd, nato dalje po Koroški prek Celovca do Spitala in dalje po izredno lepo izpeljani cesti do Salzburga. Po manjših zapletih na avstrijsko nemški meji smo nadaljevali pot po širokih avtocestah, ki so sploh značilnost v Nemčiji, mimo Miinchna, Niirnberga in nato pred Frankfurtom zavili na sever proti Kasslu. Vozili smo se ves dan in prispeli v naselje Greifenstin, kjer smo imeli organizirano spanje okoli 17.30. Utrujene, vendar dobro razpoložene so nas gostitelji prisrčno sprejeli. Na naših mizah so bile naše državne zastavice in velika jugoslovanska državna zastava na sredi jedilnice. Čutili smo se počaščene in ob sproščenem pozdravu in napovedi programa v času obiska te prijazne zdravice, smo hitro pozabili na dolgo vožnjo in utrujenost. Zjutraj smo si ogledali zgodovinsko znamenitost v naselju Greifenstein. To je izredno lep renoviran in dobro ohranjen srednjeveški grad. Po ogledu gradu in ostanku starega naselja ter drugih znamenitosti naselja, smo se skupaj zapeljali v Ewersbach, kjer je locirana tovarna OMNICAL. Po uvodni informa- Za našo DO se je v ZRN trudilo štirinajst delavcev. ciji o tovarni, njeni zgodovini in razvoju, smo se razdelili v tri skupine in se odpravili na ogled tovarne. Ta ogled je bil izredno zanimiv, saj so bili večina izmed nas prvič v proizvodni sodobne dejavnosti. Predvsem so nas zanimali postopki izdelave kotlov, ki jih že zdaj proizvajamo pri nas in bodo v naši tovarni TEO v Šentjurju v našem rednem programu. Ogledali smo si tudi delo na obdelovalnih in predelovalnih strojih za obdelavo in predelavo pločevin večjih debelin, s katerimi se bomo pri nas prvič srečali v novi tovarni. Ogled je bil temeljit in splošen vtis je, da se da z boljšo organizacijo, večjo usposobljenostjo ljudi in seveda z boljšo preskrbljenostjo z materialom in večjimi proizvodnimi možnostmi veliko več in kvalitetne j e proizvajati, kot je to v naših dosedanjih pogojih. Po ogledu tovarne smo skupaj odšli na bližnji športni center, ker smo ha velikem nogometnem igrišču odigrali prijateljsko nogometno tekmo EMO : OMNICAL. Tudi tu se je ponovila pozornost gostiteljev. Na stadionu so vihrale državne zastave Jugoslavije in ZRN, zastave EMO in OMNICALA — deželne zastave Ewers-bacha. Na srečanje smo se pripravili že v Celju, vendar nas je presenetil teren, ki je bil peščen in zelo neugoden za igro. Nastopili smo v sestavi: zelo dobri golman Kroflič, branilca Kajzba in Perkovič, agilni Obrovnik, še neizurjeni Kneževič, Kršlin in Dolžan, neizkušena Denovnik in Boris Dvoršak ter atletsko hitri Henrik Dvoršak in Mesarič. Rezerve: Velik trenutek je nastopil. Obe ekipi stopata na teren. vedno mlada Tominc in Ločnikar, malo močnejši Krušič, ki pa so uspešno zamenjali že utrujene soigralce. Na začetku srečanja sta v vratih stala g. Schveda iz OMNICALA vodja izvoza in glavni nosilec poslov z Jugoslavijo in naš sodelavec tov. Kroflič. Ob izrednem čuvanju mreže in še boljši igri domačinov je bil rezultat 2 :0 v prvih minutah igre za OMNICAL. Do konca prvega polčasa se je po menjavi vratarjev rezultat povečal že na 3:0. Po okrepitvi v polčasu (doping s pivom) smo uspeli zmanjšati rezultat na 3:2 in na koncu na 4:3 za domačine, ki so prejeli za zmago trajni in prehodni pokal, ki je bil narejen v EMO iz e-lementov kotlovske proizvodnje. Srečanje je bilo na izredno kvalitetnem nivoju, kar sp izrazili tudi prisotni gledalci z županom Ewersbacha in direktorjem OMNICALA na čelu. Ob izredno kvalitetnih športnih toda ostrih duelih se je krepilo naše poznanstvo. Po tekmi smo se vsi skupaj odpeljali na poseben rekreacijski center, kjer so nam gostoljubni domačini organizirali skupen piknik. Ob dobrem domačem fižolu (specialno začinjen srbski pasulj direktno uvožen iz Jugoslavije s kuharjem tov. Krofličem in pomočnikom tov. Kukovičem) in čašici piva je tekel sproščen pogovor o našem skupnem delu o naših problemih ter o našem skupnem sodelovanju. Ob tabornem ognju je bila na ta način brez vsakega najmanjšega tudi jezikovnega problema spontano repre-zentirana povezanost ljudi iz iste branže. Vrstila so se nova poznanstva, nova spoznanja na področju skupnega dela. Zjutraj so se prijazni gostitelji poslovili od nas, mi pa smo se po isti poti vračali v domovino, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, 13. 9. 1981. Obojestranska ocena našega srečanja je bila izredno pozitivna, saj kljub izredno težki gospodarski situaciji glede uvoza repro materiala firma OMNICAL pospešeno dela tudi na odkupu naših izdelkov in pri skupnem nastopanju v tretji svet. O-biska pa je bil tudi izredno pomemben in dragocen s stališča proizvodnje znanja naših sodelavcev iz proizvodnje glede na skorajšnjo preselitev v nove proizvodne prostore in na delo z novimi zahtevnejšimi stroji. Tomaž Milač Miroslav Mesarič Zenske in rekreacija V EMO je zaposlenih približno 1300 žensk, kar je slaba polovica vseh zaposlenih. Sprašujem se, kaj smo storili dosedaj za njihovo rekreacijo, ko vse več ljudi ’ spoznava. pomen redne vadbe za zdrav organizem in uspešnejše delo. Vse kaže da ženske v EMO tega še nismo uvidele. Ali pa, da nimamo pravega povoda. Športnih prireditev se udeležuje le pet, šest žensk, kar je porazno glede na to, kakšna so prizadevanja celotne naše družbe, da bi približala rekreacijo množicam. Prirejamo trim dneve, trim akcije, sindikalna prvenstva in podobno. Lansko sezono smo na občinskem sindikalnem prvenstvu v odbojki pristale v tretji ligi, torej iz leta v leto slabše. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da niti enkrat nismo uspeli zbrati kompletne ekipe. Ce slučajno tja zaide kakšna ženska, mora zbrati precej samozavesti, da se v igri priključi moškim. Na prste pa lahko prešteje, kolikokrat odbije žogo. To vem iz lastnih izkušenj — posledica: ne hodim več v halo Golovec na rekreacijo. zanimanja za športno u-dejstvovanje. Kaj storiti? Najprej bi rabile prostor —• zaenkrat nimamo na razpolago nobene telovadnice, ker smo bili povsod prepozni. V novembru bo prostor v telovadnici partizana Gaberje. Sindikalno prvenstvo v odbojki bomo ponovno preigrale brez treninga, a sreči ni nižje lige kot je tretja. Drug problem je organizacija vadbene ure. Mnogo žensk si želi rekreacije v smislu zmanjševanja telesne teže, razgibavanja in podobno. Vadbena ura mora b(ti pestra, ura se mora razlikovati od ure in mora pritegniti. Nekaj prostovoljcev bi morda za začetek našli, vendar je vprašljiva usposobljenost. Pore-škega seminarja za organizatorje rekreacije se ni u-deležila nobena od štirih kandidatk, ker so kandidirali brez prvotnega razgovora z ženskami in ne da bi vedeli, če so sploh pripravljene iti. Če te misli strnem, je kratka ocena, da za množično rekreacijo žensk v EMO nismo storili še ničesar. Čaka nas naporno delo, ki bo v kratkem obsegalo štiri področja: — zagotoviti ločen prostor — organizirati vodstvo rekreacijske ure — sprožiti široko propagandno akcijo — dolgoročno zajeti čim več žensk, saj na začetku ne moremo pričakovati velikega odziva. Naj končam s pozivom ženskam in seveda tudi moškim, naj me dopolnijo s svojimi predlogi in mnenji v zvezi s to problematiko. Breda Zupančič Pred leti smo ženske i-grale celo rokomet. Informacije o zbiranju ekipe krožijo le v ozkem krogu tistih, ki se poznamo. Pred tremi leti so organizirali vadbo žensk z otroci, katere se je udeleževalo dvajset žensk, pa nismo bili zadovoljni. Smo danes, ko ni nobene več? V hali Golovec ima EMO enkrat tedensko rekracijo. Slika je približno takšna: štirideset moških se razkropi po treh igriščih za nogomet, košarko in odbojko. Na novem kegljišču v hali Golovec, kjer imamo rezervirane ure v ponedeljkih in petkih, vidim kegljati precej žensk, le iz EMO ni nobene. Večina žensk si verjetno misli: »Kaj bi to, ko pa ne znam.« Vprašanje je tudi, koliko žensk sploh ve, da imajo možnost kegljati. Pri moških je stvar enostavnejša, saj se sami pozanimajo kdaj in kje se lahko re-kreirajo. Ženske pa je treba navdušiti, sprožiti široko propagandno akcijo. Ne smemo se ustaviti na stališču, da med ženskami ni Uspeh naših modelarjev 3. oktobra 1981 se je odvijala na letališču celjskega aerokluba v Levcu Zvezno tekmovanje prostole-tečih modelov v kategorijah F1A, F1B in F1C. Pokrovitelj tekmovanja je bilo Društvo Ljudske tehnike EMO Celje. Mlada ekipa Modelarskega kluba LT EMO v zelo močni konkurenci najboljših jugoslovanskih ekip o-svojila odlično drugo mesto. To tekmovanje šteje tudi za izbor reprezentance SFRJ. Križanka št. 10 Na gornjem posnetku pomočnik tekmovalca pomaga pri izpustu modela za visoki start. Spodaj pa tekmovalec DLT EMO Celje Vinko Mazej čaka na start. V ozadju sodniki. {0P60VMAlosr) 31X11- Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Jožeta Lavrinca, se iskreno zahvaljujem godbi na pihala DO EMO, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, ter darovani venec. Žalujoča žena Ana Lavrinc z otroki in vnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Franca VANGUŠA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in so-» delavcem iz montaže za izraženo sožalje in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Fanika Štefančič ZAHVALA Sodelavcem oddelka ročajnice Ob mnogo prerani izgubi dragega brata, se vsem sodelavcem zahvaljujem za izrečeno sožalje ter denarno pomoč. Enaka zahvala velja Mirku Cimerlajtu, Branku Čretniku ter Veri Vodeb. Žalujoča Petek Vekoslava z družino 1 3 s 0 7 8 9 □ 40 Vi tz 45 □ kk □ kS IS <7 □ D IS 49 □ 20 21 22 21 □ 2A 25 □ ti 27 28 29 |.# 30 n 31 n 32 ib 3lf □ zs □ 3& a 39 ko n ki & KRIŽANKA Št. 10 VODORAVNO: 1. letoviški kraj v južnem Jadranu, 9. avtomobilska oznaka Tajske, 10. kraj ob istrski obali, 12. kratica imena in priimka slov. pisatelja (Visoška kronika), 14. kraj blizu Ljubljane, 15. življensika tekočina, 16. del imena glavnega mesta Izraela, 18. avtomobilska oznaka Splita, 20. kemijski znak za Erbij, 21. trava druge košnje, 24. vas pri Ljubljani, 26. prva črka, 27. ožina .med Evropo in Afriko, 30. 18. 23 in 1 črka, 31. Cubanski politik, 32. enaka samoglasnika, tudi označba za WC, 34. začetnici imena in ¡priimka slovenskega pesnika balad, 35. avtomobilska oznaka Švedske, 36. kristalniški skrilavec, 38. avtomobilska oznaka Nemčije, 39. važno živilo, 41. nadstropje — hrvaško, 42. zbiralnik soli. NAVPIČNO: 1. rimsko 1000, 2. Antun Naiis, 3. črni ptič z rumenim kljunom, 4. ime amer. filmske igralke Gardner, 5. vrsta tkanine, 6. začetnici imena in priimka slov. pesnika (Soči), 7. naš največji otok, 8. reka v Švici, 9. glavno mesto črne Gore, 11. voz s plohom, 13. zategnjena žila na loku, 17. nemška reka, 19. tovarna v Kamniku, 22. avtomobilska oznaka Vranja, 23. orel v germanski mitologiji, 25. kemijski znak za Galij, 28. gozdni čuvaj, ¡gozdar, 29. zemljak, človek iz istega kraja, 33. konica, 35. važna začimba, 37. gorski reševalni čoln, 39. avtomobilska oznaka Mostarja, 40. avtomobilska oznaka Karlovca, 43. kemijski znak za Dušik. —Slavi— REŠITEV KRIŽANKE Št. 9 VODORAVNO: 1. KLENOVŠEK, 9. GOBELIN, 10. OB, 12. BALINE, 13. POR, 15. .DEK — Z, 16. A-RON, 18. ŽEP, 20. RIBAR, 22. ROP, 24. LASER, 26. TO, 27. ANTEJ, 28. C — L, 29. NI, 30. RASTKO, 33. OCT — R, 35. LŽ, 36. RA-RITETEN, 40. ITAČANI, 41. KAMIKAZE. NAVPIČNO: 1. KROPA, 2. E-.mil G-rasoiraič, 3. NOB, 4. OBAD, 5. VELEŽ, 6. ŠLIKER, 7. EIN, 8. KNEZ, 11. BORILNICA, 14. ROBAT, 19. POT, 21. REJA, 23. POLOŽNI, 25. R, 27. ANORAK, 28. CT, 31. SREČA, 32. KLEINE, 34. TRIM, 37. ITI, 38. TAK. -Slavi- Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Naš humor Kurir pride k šefu in mu reče: »Rad bi postal vrtnar!« »Kaj ste čisto nor?« »Ne, zakaj? Mar je to pogoj?« Sredi naj večjega dela v eni izmed naših TOZD pride delavec k obratovod-ji in ga prosi za teden dni dopusta. »Znoreli ste! Dopust bi radi zdaj ko imamo največ dela!« »Ženim se jutri. Potem bi pa rad spremljal svojo ženo na poročnem potovanju ...« »Poslušajte, saj imate že celo goro sendvičev! Zakaj pa ne nehate?« ga vpraša mimoidoči. »Kaj, ali mislite, da sem znorel, da bom zdaj nehal, ko sem šele začel dobivati?« Očka, zakaj pa vsak fant drži punco okrog vratu ali pa čez pas?« »Ja, da mu ne bi ušla vendar.« »Pa saj gredo v gozd!« »Saj ravno zato!« JEJ HITRO , CENE RASTEJO t »Naslednji teden greš v »In kaj boš delal po-France stoji pred avto- pokoj, kaj boš počel, Vili?« tem?« matom za nakup sendvičev »Prve štiri tedne bom »No potem, potem pa se in neutrudno meče vanj samo sedel v svojem gu- bom začel prav počasi zi-kovance ... galniku ...« bati...« iWl/UKlíPíi podrljšrjmo si ms jeziki ZNOJIL SE JE zn KRUH - DOBIL PR KILO, PRUH SRT1RR JE DELO-MRPOR, HUMOR LE ZRBRVR - ODMOR KO TAKO PRIDNO UVRŽRMO HUMOR, IZV Rt H J MO VSAJ SMEH ... DOBIL JE PIRKETO, PR VEM, DR' S/ JE ZR SLU ŽIL CEL PLfíHñT! * POLETI KOLRJNH - POZIMI KOLINE /N VEDE SO SE V VODE SPREMENILE S SVOJEGA BRLKONR JE GLEDRL NR MRS BRLKRN »Očka, ali je res, da živali vsako leto menjajo kožuh?« »Da drži, res je, samo tega mami nikar ne povej ...« »Povejte mi resnico! Koliko časa bom še živel?« vpraša pacient zdravnika. »Kakšnega romana v nadaljevanjih vam le ni treba začeti brati.« Dve, tri o naši sistematizaciji S to ¡rečjo je tako: eni se je sistematično otepajo, da bo kmalu bolje narejena... naj še malo potrpimo, saj je že sama izdelava boljše metodologije zamotana ...; tretji sicer dajemo drugim prav glede zamotanosti metodologije, zlasti, če se ta mora prilagajati »obrazom« in...; četrti brez komentarjev odhajajo. Modre in manj modre • Mnogi so padli s konja na osla, pa še kljub temu rezgetajo. • Vsi pač ne moremo piti sladkosti iz istega kozarca. • Prepirljiva ženska je podobna vulkanu — poleg ognja bruha tudi pepel. • Direktor brez prave tajnice je kakor izložba brez neonske razsvetljave. • Strup nimajo samo kače, ampak tudi lepe ženske. • Največje ¡nesreče ne nastajajo ¡na cestah, ampak na matičnih uradih. • Navodilo za nekatere komercialiste: po končanem delu si je treba umiti roke. • Nasprotja se privlačijo, včasih celo pametni tekajo za bedakom. •Zgradili bi si radi zdravo zavest, pa nikjer ne najdemo prave' lokacije. • Kameleoni spreminjajo barvo, ljudje nazore. • Volk se brani z zobmi, bik z rogovi, politika z referati' • Velik užitek bedakov je ponižati pametnega.