Dopisi Sv. Peter na Kronski gori pri Dravogradu Prav slovesno smo obhajali pri nas od 26. do 29. junija 150 letnico obstoja naše župnije s štiridnevnim misijonom, katerega je vodil g. pater kapucin Ladislav Hazemali iz Celja, ki nam je lepo in domače govoril o pomenu župnije in o krščanskih vrlinah župljanov. Sv. Ana v Slov. goricah. Ko se je vračal posestnik Vinko Bauman iz Sv. Lenarta v Ledinek proti domu, se je neki neznan avto pripeljal po Žerjavcih za njim. Voznik mu je na vse mogoče načine prigovarjal, naj sede v avto. Bauman pa tega ni hotel, ker ni imel zaupanja. Imel je namreč pri sebi 5000 din gotovine za prodane vole. Take »usluge« so se že večkrat obrnile v nesreeo, zato je bolje biti previden. Apače. Ob obilici poljskega dela — pri nas je veliko pomanjkanje poljedelskega delavstva, ker jih je mncgo odšlo na delo v Nemčijo — so naša poročila za »Slov. gospodarja« bolj redka. — Ob zadnji poplavi Mure se je zgodila nesreča, ki je vzela življenje šolarki iz Stogovcev, štefki Semlič, hčerki trgovca v Stogovcih. Deklica je šla čez most preko naraslega potoka, kar se ji zavrti v glavi in pade v deročo vodo, ki jo odnese, preden je mogel kdo priti na pomoč. Šele po štirih dneh so jo našli: bila je vsa zakrita z blatom, samo del noge je molel iz njega. Stogovska šolska mladina se je ob grobu poslovila od njc z ljubko slcvensko pe3irujo; utopljenka je hodiia v slovenski razred. — Evharističnega kongresa v BudimpešT. se je udeležilo pet oseb iz naše občine, ki so bile s potekom kongresa nad vse zadovoljne. — Igralci od Sv. Benedikta v Slov. goricali so zadnjo nedeljo junija tukajšnje Slovence razveselili z igro »Dva para se ženita« in 3 petjem ljubkih pesmi. Ker se radi dežja prireditev ni rnogla vršiti na prostem, je g. upravitelj deške šole cdstopil prostor v šoli. — Tretjo nodeljo no binkoštih je bil v Lutvercih blagoslov Vogrinčičevega križa in krščanski nauk. Ko se je začel slovenski nagovor, je nekaj mladičev pokazalo viSino svoja germanske olike in omike. Z izzivalnim nastopom so se za kakšnih sto metrov odd&" ili od lutverške '-apelice. Med njimi je bilo tudi nekaj takšnih, v katerih se v veliki meri pretaka slovenska kri. Tudi n»kateri odrasli so odšli z njimi. — Ko gledamo takšno zagrizencst pri nekaterih Nemcih, se nam čudno zdi, da se še najdejo Slovenci v našem kraju, ki doma nemški govorijo. — Nekaj fantov, ki so v Po*gorju izdelovali posebne vrste križe in tucli zastave, je bilo za nekaj časa prestavljenih v Ljutomer na hrano. — Dne 28. junija je ob pol eni ponoči izbruhnil v Vratjern vrhu požar, ki je uničil gospodarska pcslopja g. Gregorca. Gasilci iz Murecka iz Ostmarke so z dvema brizgalnarna omejili požar, dočim domači gasilci niti nastopili niso. — G. Dobaja, učitelj v Stogovcih, je z gospo prestavljen v r-ezanjevee pri Ljutomeru. Fram. V zadnjem času so se poročili Jožef Narat, tovarniški delavec iz žetal, in Frančiška Kropfl, pos. hči v Framu; Pavel Kobalej, pos. sin, in Julijana Predan, služkinja na Pohorju; Jožef Vihar, ličar drž. železiiic v Framu, in Helena Winter, trg. hči iz Vojnika; Ferdinand Majjal, orožniški podnarednik v pok. v Morju, in Marija Frumen, zasebnica v Gornji Lendavi; Jožef Meglič, tesar iz Slivnice, in Angela Grašič v Framu. Mnogo sreče! Ločica prl Vranskem. Prostovoljna gasilska četa na Ločici pri Vranskem bo imela v nedeljo, 10. julija, sk>vesno blagoslovitev novega gasilskejga doma. Pri tej priliki bo v podružni cerkvi na Ločici ob 10 elovesna sv. maša za vse žive in ^ainp^aane ločaSke gasilske čete. Po večernicali bo blagoslovitev doma, ki je obenem združena z župnim zletom, tombolo in. domačo veselico. Vse sosednje gasiiske čete so vljudno vabljene k tej slovesnosti. Ljubno ob Savinji. Selekcijsko društvo je prav piidno na delu, kajti dne 26. avgusta bo imelo preniovanje. Velike skrb! povzročajo Ddboru iinančne zadeve. Veliko se! trudi z nabiranjem prispevkov g. upravitelj šole Kolar, ki je društveni tajnik, le žal, da imajo petičniki zo. to kaj malo zanimanja. Pred nedavnim se je zopet pričel na šoli nedeljski analfabetski tečaj. Zelo je potrla vse starše šoloobveznih otrok vest, da je na lastno prošnjo premeščena gdčna učiteljica Lucija Bajec v Kostanjevico. Zares, lahko žalujemo za njo vsi, ki nara je pri srcu katoliška v:'goja mladine. Najbolj jo bo pogrešalo Prosvet- no društvo kot izvrstno režiserko igralske družine. želimo ji obilo uspeha! Koprivnica pri Rajhenburgu. Naša fara je osirotela. Nekdaj je imela tri občine na svoji zemlji, celo šest jih je bilo delno. Danes pa je fara brez občine, čeprav govori zdrava pamet za sedež občine v KoprivnicL, čeprav sili v to nepravilna sedanja teritorialna razdelitev v občine in čeprav želi vse prebivalstvo, ki je osredotočeno življenjsko na Koprivnico, da nastane v Koprivnici ena, farna, občina. Mnogi seveda tega ne upajo glasno povedati, ker se bojijo zamere. Vedeti morajo taki, da s tem le zavlačujejo ureditev občine, od katere bi imeli korist. Nasprotniki občine v Koprivnici se izgovarjajo, češ, da občina v Koprivnici ne bi imela davčne osnove. To ne drži. Na Raštajnu spada 33 številk v koprivniško faro. Na teh številkah žive skoro sami rudarji iz Senovega. Tako bi bila davčno k farni koprivniški občini zavezana tudi TPD in bi davčna osnova nove občine znatno zrasla. Ni nikake posebne nuje, da tiste številke spadajo pod občino Senovo. Do občinskega urada bi imeli isto pot V Koprivnico, v faro pa tako spadajo sem. Prebivalci naselij iz podsrečke fare Gorjane, Križe bodo vsi za občino v Koprivnici, tudi Podsrečani žele svojo občino v trgu, kar jim mi od srca privošoimo, da jim ne bo treba več hoditi na Poklek v občinski urad. Ako bi imeli Podsrečani svojo občino, kar bi pač bilo pametno, bi Gorjane vsaj delno in Križe pripadle naši občini. Saj prebivalci teh naselij tako hodijo v našo cerkev in celo otroke pošiljajo v našo šolo. Na Pokleku, kjer je zdaj občinski urad, prav za prav ni drugega kot ena hiša — gostilna. Občinski sedež pa na vsak način spada povsod v neko že ustvarjeno središče. Taki središči sta Podsreda in Koprivnica. Koprivnica ima faro, pošto, petrazredno šolo, kar je za te kraje zelo veliko. Zakaj bi ne mogla imeti tudi občine? Noben razlog proti občini v Koprivnici pri zdravi pameti ne more vzdržati. Sedanja ureditev občine pa je deležna tako skoro splošne nezadovoljnosti: Podsreda-trg ne more biti zadovoljna, Koprivničani pa tudi ne. Upamo, da bodo merodajni krogi spoznali, da je Koprivnica lastne, farne občine potrebna in tudi vredna!