Glasilo občine
Cirkulane
Letnik 9, številka 2
December - gruden 2015

' '

■ififo igm
\Jtud U$ic
\4%
4Atob4X V Utu. 20%!
I
DECEMBER 2015
Sreča ni v glavi in ne v veljavi in ne če imaš pod palcem goro zlata. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad.
(Tone Pavček)
Srečno v novem letu 2016 vam želi
Uredniški odbor Glasila občine Cirkulane.
Nikita Potočnik, 1. a	Ana Zavec, 3. a
GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Rado Škrjanec
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Foto: Studio Laura
Leto 2015 se počasi, a nezadržno približuje svojemu koncu. Prihaja prelep božično-novoletni čas, čas radosti, veselja in pričakovanja. Vsak med nami ima zagotovo kakšno pričakovanje ali željo za naslednje leto. Naj se vsem izpolnijo, da bo svet lepši in poln radosti.
Veseli december je tudi čas, ko pogledamo nazaj skozi odhajajoče leto, da se spomnimo vseh lepih in tudi manj lepih, žalostnih trenutkov, ko smo se poslovili od svojih bližnjih, prijateljev, sosedov...
Tudi delo naše občine sta v tem letu zaznamovala mnogo prerana slovesa dveh naših svetnikov Stefana Bana in Milana Zumbarja. Poslovila sta se velika krajana, sodelavca in veliko več - prava moža z veliko začetnico.
Na nadomestnih volitvah sta njuni mesti v občinskem svetu zapolnila Mira Petrovič in Renato Grebenski. Rezultati dela občine, župana, sveta, odborov in komisij so najbolj vidni po investicijah. Teh v odhajajočem letu ni manjkalo: od cest, plazov, kanalizacije, v šoli, na športnem stadionu, pokopališču... Dela nikoli ne zmanjka in tudi v prihodnjem letu nas čaka še kar nekaj cest, kanali-
zacije.
Vsako leto bolj zmanjkuje denarja, predvsem državi, ki hoče vedno bolj priškrniti pipo občinam. Čeprav država iz leta v leto nalaga občinam večje obveznosti, pa se konstantno zmanjšujejo povprečnina in ostala sofinanciranja. Država se ob tem ne zaveda, da ravno male občine ta sredstva vračamo nazaj v gospodarstvu preko investicij. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo kmalu zelo, zelo daleč od decentralizacije države in enakomernega razvoja vseh regij v Sloveniji, o katerih tako radi govorijo visoki politiki, kadar pridejo na obisk v naše kraje, v naše Haloze.
Tudi v naši občini smo bili v tem letu deležni visokih obiskov. Slišali smo veliko lepih besed, obljub. Celo delovna skupina za pripravo zakona o Halozah je bila ustanovljena, se sestala s člani parlamentarnih odborov DZ, kjer je predstavila problematiko haloškega področja. Konkretne rezultate še čakamo. Osebno se bojim, da bodo podobni, kot so že bili v preteklosti, sem so prihajali ministri in poslanci vseh političnih strank in barv, pa je bil rezultat vedno enak: lepe besede, obljube in fotografija za spomin. In karavana je šla dalje.
Haloze se vsak dan vse bolj zaraščajo in lahko se samo bojimo, da se bo z novo subvencijsko politiko ta trend samo se še nadaljeval. Popolnoma nerazumljivo je, da ne bi smeli pasti po strmih pašnikih in da bi kosili po 30. juniju. Ljubljana, kdo bi le razumel tvojo kmetijsko politiko.
Zato smo v naši občini veliko bolj veseli, ko spremljamo delo naših številnih društev, ko spremljamo zmage športnikov, prečudovite nastope sekcij kulturnega društva, aktivno delo gasilcev, vinogradnikov, čebelarjev, ovčerej cev, prireditve turističnega društva, upokojence, planince, pokušamo dobrote gospodinj, spremljamo dogodke lovske družine, radioamaterjev in Društva za oživitev gradu Bori. V delo društev je vloženih tisoče ur prostovoljnega dela
in odrekanja, zato vsakemu hvala, da bogatite našo občino in ponašate njeno ime po Sloveniji in svetu.
Ob koncu žal ne morem mimo dogodkov v bližnji preteklosti, ki so se dotaknili naše občine in ljudi. Ob izbruhu begunske in migrantske krize smo lahko tudi na lastne oči videli kolone ljudi, ki jih je politični vrh sosednje države nenapovedano pošiljal preko zelene meje, in popolno nepripravljenost naše države na te dogodke. Namerno nagajanje sosedov bi lahko imelo za posledico tudi ograjo ob meji. Na našo srečo se je dobro končalo.
Vendar se sprašujem, kaj nam prinaša prihodnost: ali bodo naši vnuki in pravnuki še slavili božič in veliko noč, bodo naši vnuki še peli slovenske pesmi in ljubili slovensko domovino in slovensko besedo. In ne nazadnje ali bodo še odraščali v tradicionalni družini očeta in mame...
Na nas je, da jim privzgojimo ljubezen do doma, družine in domovine.
Drage občanke in dragi občani, kljub hitremu tempu življenja in informacijski dobi poskusimo vsaj v prazničnih dneh ugasniti svoje računalnike, mobitele in raje pojdimo do svojih bližnjih sorodnikov, sosedov, prijateljev, ostarelih, osamljenih ter jim osebno stisnimo roko, poglejmo v oči in jim zaželimo nekaj lepega, kajti jutri bo že mogoče prepozno.
Drage občanke in dragi občani!
Ob koncu leta vam v imenu občine Cirkulane in v svojem imenu želim vesel božič in veliko lepega v novem letu. Naj vas zdravje, radost in sreča spremljajo v letu 2016.
Ivan Hemetek,
podžupan občine Cirkulane

Intervju z županom Janezom Jurgecem
Ob koncu leta 2015, ko tudi v lokalni skupnosti potegnejo črto pod dogodke in skupaj strnejo dosežke dela, je čas za analizo in predstavitev novih idej, želja in hotenj. Tudi v občini Cirkulane je na pragu novega leta 2016 spisek želja kar dolg, a vodstvo občine želi k temu pristopiti z jasno vizijo in konkretnimi cilji na področju razvoja. V prazničnem decembru smo se o tem, pa tudi o drugih aktualnih temah, pogovarjali z županom Janezom Jurgecem.
Gospod župan, ob koncu leta so ponavadi vprašanja iz leta v leto enaka. Kakštioje bilo torej leto 2015 za občino Cirkulane? Kaj bi posebej izpostavili, pohvalili?
Župan Janez Jurgec: »Leto 2015, ki se izteka, je bilo zelo pestro leto, tudi na področju investicij, čeprav ni bilo na razpolago več toliko evropskega in regijskega denarja kot prejšnja leta. Nekaj sredstev smo še dobili za projekt kanalizacije. Sproti smo reševali še druge probleme, ki so se pojavili nenačrtovano, kar je razvidno tudi v proračunu, ki je za čas, v katerem smo, dokaj dobro realiziran. Posebej želim povedati, da smo bili letos uspešni pri zaključku izgradnje kanalizacije v Dolanah, uspeli smo sanirati del ceste v Gradiščah - Štuhečeva hosta, ki gaje poškodoval plaz. Za našo občino je bil to velik finančni zalogaj, a dobili smo pomoč iz države in cestišče uspešno sanirali. Uredili smo tudi cestni odsek Vidovič-Gradišča, obnovili smo cesto Gradišča-Milošič, cestni odsek Hemetek in tudi cesto Olstrak v Paradižu. Tako smo zaključili tiste osnovne investicije, ki so bile planirane v letošnjem letu. Največji zalogaj nam je predstavljala izgradnja kanalizacije v Dolanah, kjer smo izgradili tudi čistilno napravo; ampak tudi to investicijo smo uspešno zaključili že sredi leta.«
Prav gotovo varuje uspelo tudi letos občinski proračun oplemenititi z evropskimi in drugimi sredstvi?
Župan Janez Jurgec: »Za primerjavo, naj povem, da imamo v novem proračunu predvidenih 2,1 milijona evrov sredstev, 2,9 milijona pa je bila
letošnja realizacija, torej se vidi razlika. Okrog 800 tisoč evrov smo dobili nepovratnega denarja iz EU in države. Za prihodnje leto nisem tako optimističen in bojim se, da bo regijski denar v prihodnjih letih usmerjen v druge zadeve, občine pa bomo tudi na ta račun dobile manj sredstev. Leto 2015 zaključujemo optimistično in mislim, da smo lahko zadovoljni z doseženim.«
Dotaknili ste se že novega leta 2016. Kaj bo torej v ospredju v novem letu?
Župan Janez Jurgec: »Prvo branje proračuna je že za nami, prav tako smo sprejeli rebalans letošnjega proračuna in upam, da bomo lahko tiste naložbe, ki smo si jih v proračunu zadali za leto 2016, kljub krizi, ki še traja, in kljub zmanjšanju denarja za občine skušali realizirati. Upam, da nam bo to tudi uspelo.«
Leto 2015 si bomo v občini Cirkulane zapomnili tudi po žalostni plati, saj ste se poslovili od dveh članov občinskega sveta. Za vami so nadomestne volitve.
Župan Janez Jurgec: »V občini smo bili zelo prizadeti ob izgubi kar dveh članov občinskega sveta, kar je precej vplivalo na naše razpoloženje. Vem, da bo to vplivalo na delo in razpoloženje v občini tudi vnaprej, saj vsi, ki smo vpeti v delo naše občine, stremimo, da bi naredili čim več za naše občane, v kar pa velikokrat vlagamo tudi svoje življenje in posledično zdravje. A vendar ostajam optimist, saj moramo na življenje gledati z vseh plati. V občini smo že izpeljali nadomestne volitve, volivci so izvolili novega člana in članico občinskega sveta. Dobili smo torej novo moč v občinskem svetu in želim si, da bi skupaj uspešno delali do konca tega mandata.«
Kako pa je v tem prvem letu novega občinskega mandata potekalo delo v vaških skupnostih?
Župan Janez Jurgec: »Delo v novih vaških odborih je že steklo, imeli smo tudi že dva sestanka, ki jih je sklical predsednik koordinacij vaških odborov. Dogovorili smo se o prednostnih razvojnih nalogah v posameznih nasel-
Župan Janez Jurgec gleda optimistično v novo leto.
jih, ki bi jih morali izpeljati v tem mandatu. Želim si, da bi nam uspelo, čeprav je znano dejstvo, da so potrebe marsikje večje, kot so možnosti za realizacijo. Upam, da bodo v teh primerih tudi občani razumeli, da je denarja vedno manj in da bomo počasi stopali na pot razvoja. Na koncu bomo vsi poskušali biti zadovoljni.«
»ŽELIM POHVALITI NAŠE GASILCE, ŠTAB CZ IN OSTALE PROSTOVOLJCE.«
Tako kot kar nekaj slovenskih občin ob meji se je kriza z begunci in emigranti dotaknila tudi občine Cirkulane. Kako ste doživljali to žalostno zgodbo begunskega vala, kako ste se v tistih dneh znašli in se soočili z dejanskim stanjem na terenu?
Župan Janez Jurgec: »Ko vidiš te ljudi, ki gredo potem naprej v Avstrijo, Nemčijo, se komaj zavedaš, kaj imamo tukaj, česa vse smo deležni. Spoznal sem, da je za te ljudi to težka izkušnja. Ne moreš spregledati njihove stiske, gledati, kako so lačni, premraženi. Ampak vsi ti ljudje stremijo k temu, da bodo v življenju enkrat prišli tako daleč, da jim bo bolje. To jim lahko samo želimo in upamo, da jim bo uspelo. V naši občini smo jim v najtežjih trenutkih ponudili
Ob letošnjem občinskem prazniku je bila v Dolanah slovesnost ob zaključku investicije na kanalizacijskem sistemu in izgradnji čistilne naprave, kjer je župan Jurgec zbranim predstavil potek in vrednost investicije.	(Foto: SLŠ)
tisto, kar smo lahko in kar nam je bilo dovoljeno. Žal se je na državnem nivoju pokazalo tudi nekaj začetnega nesodelovanja s sosednjo državo Hrvaško, kar se je kasneje uredilo v dobro obojih.
Želim pa v tej zgodbi posebej pohvaliti naše gasilce in štab Civilne zaščite, tudi vse ostale prostovoljce, ki so pomagali. Rečem jim lahko le hvala lepa, ker sem se lahko znova prepričal, da so operativci v pravem pomenu besede. Znali so odreagirati v tistem danem trenutku in pomagati ljudem na pravi način. Želim si, da bo naše sodelovanje na tej ravno tako dobro tudi v bodoče. Še enkrat zahvala vsem za pomoč in sodelovanje.«
Ob zgodbah z grenkim priokusom smo lahko v občini Cirkulane letos doživeli kar nekaj odmevnih dogodkov in prireditev, predvsem gasilskih, tudi na regijski ravni.
Župan Janez Jurgec: »Vsak dogodek, prireditev širšega pomena je za našo občino izrednega pomena. Veseli smo, če lahko gostimo tako pomembne dogodke, kot so bili letošnji. Vesel sem,
da je bil pri nas tabor gasilske mladine v okviru OGZ Ptuj, da so se tukaj srečale gasilke iz Podravske regije. Imeli smo zelo doživet občinski praznik, veliko smo sodelovali in se družili s partnerji v čezmejnem sodelovanju. Občina Cirkulane se torej odpira navzven in vsi dogodki, ki se zgodijo pri nas, pustijo poseben pečat na nas in tistih, ki nas obiščejo.«
FILM 0 OBČINI BODO PREJELA VSA GOSPODINJSTVA
V letošnjem letu ste predstavili tudi film o občini Cirkulane, o ljudeh in doživetjih, kar bo prav gotovo veliko pripomoglo k še večji prepoznavnosti občine?
Župan Janez Jurgec: »Na občinskem prazniku smo prvič javno predstavili film, ki je v naši občini s snemalcem Tinčkom Ivanušem in avtorjem teksta Francem Milošičem nastajal kar nekaj časa. Želeli smo namreč narediti čim bolj pristen film, ki bi nazorno prikazal življenje pri nas nekoč in danes, tudi napredek, ki je v občini viden. Odločil sem se tudi,
da bo vsako gospodinjstvo ob koncu leta z novoletnim voščilom prejelo film na DVD-eju. Verjamem, da ga bodo naši občani z veseljem pogledali in ga tudi pokazali drugim. Zahvala naj velja še enkrat avtorjema filma, tudi vsem tistim, ki so v filmu
zaigrali in pokazali, kakšno je bilo naše življenje nekoč in kakšno je danes. Prepričan sem, da bo film o občini samo pika na i tega, kar imamo in kar smo dosegli v zadnjih letih.«
TM
»Še vedno trdim, da je lahko najbolj srečen tisti človek, ki ima delo in zagotovljeno prihodnost. Mora se postaviti na eno točko in pogledati, kam želi dalje iti v prihodnost. Vsem občankam in občanom želim obilo srečnih dni še v starem letu, obilo srečnih dni tudi v novem letu, da se najde delo za vse, ki si to želijo.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2016 vsem v naši občini.«
Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane v obdobju od maja 2015 do decembra 2015
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v obdobju od maja 2015 do decembra 2015 sklical tri redne seje Občinskega sveta občine Cirkulane, eno izredno sejo Občinskega sveta občine Cirkulane in eno dopisno sejo Občinskega sveta občine Cirkulane.
Na 6. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki j e bila dne 26. 8.2015, so svetniki potrdili mandat izvoljeni občinski svetnici Miri Petrovič. Potrdili so Ivana Glavico za člana v Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Svetniki so bili sezna-
njeni s poročilom o izvrševanju Proračuna občine Cirkulane v prvem polletju leta 2015, s Polletnim poročilom Vrtca Cirkulane in OŠ Cirkulane-Zavrč, s Polletnim poročilom o realizaciji finančnega načrta za leto 2015 Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka in prav tako so bili seznanjeni s Polletnim poročilom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Na isti seji so svetniki sprejeli še naslednje sklepe: sklep o sanaciji cestnih odcepov Brezove -Meglošak, Pristava-Paradiž in Mali Okič-Slatina. Sprejeli so sklep o ogledu parcel na terenu v Pristavi in v Dolanah
in podali, da se cesta javno dobro pare. št. 968 k. o. Gruškovec uvrsti v NRP občine Cirkulane. Občinski svet je potrdil predloge gramozenja cest v Velikem Vrhu, Paradižu, Malem Okiču-Slatini in v Gruškovcu ter potrdil vlogo vaškega odbora Cirkulane za ureditev pešpoti »Čret«. Svetniki so na isti seji sprejeli sklep, da se Danijelu Milošiču donira 2000 EUR za nakup prilagojenega vozila.
V OKTOBRU 7. REDNA SEJA
Na 7. redni seji Občinskega sveta
občine Cirkulane, ki je bila dne 12. 10. 2015, so svetniki sprejeli, da se v Odbor za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in gospodarsko infrastrukturo imenuje Miro Petrovič, v Odbor za okolje in prostor pa se imenujeta Renato Grebenski in Davorin Tušek. Na seji so svetniki sprejeli sklep, da se za sodnike porotnike imenujejo Janez Jurgec, Marija Petrovič in Danica Finžgar. Svetniki so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih občine Cirkulane. Občinski svetniki so bili seznanjeni z Letnim poročilom o izvedenih aktivnostih ZRS Bistra Ptuj za leto 2015, s Polletnim poročilom o doseženih ciljih in rezultatih dela SOU občin v Spodnjem Podravju v letu 2015 in potrdili so Plan dela ZRS Bistra za leto 2016. Na isti seji so svetniki sprejeli sklep, da občina Cirkulane ne bo sodelovala v projektu »Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo«, obravnavali pa so tudi vloge in pobude občanov in drugih subjektov. Sprejeli so, da občina Cirkulane odkupi parcelo oziroma sadovnjak, ki je v lasti Škofije in donira Župniji Sv. Barbare
10.000	EUR za sanacijo župnišča.
REDNA SEJA JE BILA TUDI 30. NOVEMBRA
Na 8. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 30. 11. 2015, so svetniki sprejeli Rebalans proračuna občine Cirkulane za leto 2015 ter podali Predlog Proračuna občine Cirkulane za leto 2016 v prvo obravnavo. Na isti seji so sprejeli osnutek Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilo stroškov prevoza v občini Cirkulane ter Odlok o turistični taksi na območju občine Cirkulane. Svetniki so se seznanili s Poročilom o delu po-dravsko-ptujsko-ormoške RDO za leto 2015 in obravnavali vloge in pobude občanov.
IZREDNA SEJA
Na 1. izredni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 26. 5. 2015, so potrdili mandat izvoljenemu občinskemu svetniku Renatu Grebenskemu. Seznanili so se o trendih varnostnih pojavov in doseženih rezultatih dela PP Gorišnica v letu 2014 ter s Poročilom o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v
Spodnjem Podravju v letu 2014. Svetniki so na izredni seji sprejeli sklepe o podelitvi priznanj ob 8. občinskem prazniku občine Cirkulane. Na isti seji so sprejeli sklep o prerazporeditvi sredstev v proračunu občine Cirkulane za leto 2015 in sklep o uvrstitvi nove postavke v proračunu občine Cirkulane za leto 2015 (izvedba volitev). Na isti seji je občinski svet sprejel Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Cirkulane za obdobje 2014-2020 in podal soglasje OŠ Cirkulane-Zavrč k finančnemu planu, programu dela in kadrovskemu načrtu za leto 2015.
Na dopisni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, kije trajala od 9. 9. 2015 do 11. 9. 2015, so svetniki sprejeli Odlok o porabi proračunske rezerve.
Na vseh sejah občinskega sveta bo župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane.
Mihaela Fridauer
Nadomestne volitve v Občini Cirkulane
Renato Grebenski in Mira Petrovič sta nova občinska svetnika
V	občini Cirkulane so 17. maja in 28. junija potekale nadomestne volitve za občinska svetnika.
V	volilni enoti 3, ki obsega naselja Pohorje, Paradiž, Slatina in Mali Okič, je po poročilu Občinske volilne komisije občine Cirkulane glasovalo 143 volivcev od 440 vpisanih v volilni imenik. Največ glasov, 47, je dobil Renato
Grebenski, 33 glasov Silvo Bedrač, 32 Andrej Bogdan in 31 Rajko Lesjak. Na nadomestnih volitvah v volilni enoti 3 je bil za člana Občinskega sveta občine Cirkulane izvoljen Renato Grebenski iz Pohorja.
V volilni enoti 2, ki obsega naselji Gradišča in Pristava, je po poročilu Občinske volilne komisije občine Cir-
kulane glasovalo 155 volivcev od 464 vpisanih v volilni imenik. Največ glasov, 77, torej 50 odstotkov, je dobila kandidatka Mira Petrovič, 69 Boris Emeršič in 8 Marjetka Vidovič. Na nadomestnih volitvah v volilni enoti 2 je bila za članico Občinskega sveta občine Cirkulane izvoljena Mira Petrovič iz Pristave.
TM
Spoštovane občanke, spoštovani občani občine
Cirkulane!
Leto 2015 se počasi končuje. Pred nami je božič, ki je za mnoge najlepši praznik v letu. Prihajajoči čas okoli božiča je čas, ko se prižgejo luči, čas, ko se širi vonj po dobrotah iz domače kuhinje, in čas, ko naš dom napolni občutek miru in ljubezni. Hkrati pa je to tudi
čas, ko premišljujemo o iztekajočem se letu, in čas, ko v glavah snujemo cilje prihajajočega leta.
Dogajanje v Državnem zboru je bilo v jesenskem času zelo pestro. V mesecu novembru smo potrdili proračuna
za leti 2016 in 2017 ter nanju vezano zakonodajo. Sama proračunov nisem podprla, saj ocenjujem, da sta nera-zvojna, ker ne vključujeta niti ene za Slovenijo nujno potrebne reforme. Prav tako sta neinvesticijska, saj drastično zmanjšujeta obseg investicij. Investicije
bi lahko pomembno vplivale na zagon gospodarstva, na nova delovna mesta in ohranitev obstoječih delovnih mest ter izboljšanje pogojev za bivanje in blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije.
Prav tako obžalujem, da se ni dosegel dogovor z občinami glede višine povprečnine pri 536 € po občanu. Ne oziraje se na dejstvo, da so občine v letu 2014 pomembno vplivale na gospodarsko rast v državi, zlasti z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev in izgradnjo infrastrukturnih objektov, Vlada njihovim zahtevam ni ugodila. Višina povprečnine bo tako za prihajajoči leti 522 €. Resnično obžalujem, da je prišlo do znižanja višine povprečnine in to kljub dejstvu, da so občine pomemben generator razvoja v Sloveniji, še posebej razvoja podeželja.
Največje razočaranje je, da v proračunih za leti 2016 in 2017 ni zagotovljenih finančnih sredstev za posebno obravnavo območja Haloz. V mesecu aprilu je bil na skupni seji Odbora za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo soglasno, s strani vseh parlamentarnih strank, sprejet sklep, ki je naložil Vladi, da do konca julija pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Vlada je na julijski seji mandat delovni skupini podaljšala do konca leta 2015. V kolikor bi Vlada s pomočjo območju Haloz mislila resno, bi sredstva v proračunu za ta namen morala zago-
toviti. Sama sem predlagala amandma, s katerim bi celotnemu območju Haloz namenili dodatnih 5 milijonov € letno. Žal je bil amandma podprt zgolj s strani opozicijskih strank SDS in NSI, medtem ko koalicijske stranke SMC, SD in DESUS amandmaja niso podprle. Več kot očitno so eno besede in drugo dejanja.
V mesecu oktobru 2015 je bila na mojo pobudo sklicana nujna seja Odbora za kmetijstvo, na kateri smo obravnavali neustrezno kmetijsko politiko za območje Haloz. Izredno me veseli, da se nam je na odboru pridružilo veliko število kmetovalcev z območja Haloz, ki so zelo realno izpostavili problematiko, s katero se soočajo, zlasti zaradi neustreznih ukrepov v okviru Programa razvoja Podeželja.
Zadnje mesece se soočamo z izjemno velikim številom prehodov emigrantov čez naše ozemlje. V samem začetku je bilo veliko govora o solidarnosti, govorilo se je o humanitarni katastrofi, vsi, ki smo opozarjali na varnosti vidik neskončnega tranzita, pa smo po navedbah nekaterih sejali strah med ljudmi. Žal ob dejstvu, da velika večina prebež-nikov niso begunci, temveč ekonomski emigranti, da te emigrantske poti zlahka lahko izkoristijo tudi morebitni teroristi in če upoštevamo nedavne napade v Franciji, se pogled na problematiko migrantov zelo hitro spremeni. Prav bi bilo, na kar smo vseskozi opozarjali v naši poslanski skupini, da bi bilo ukrepanje Slovenije bistveno hitrejše, tako glede zaščite južne meje, ki bi se morala pričeti skupaj z Madžarsko, kot tudi glede pomoči ostalim južnejšim državam, da se že tam prepreči vstop ekonomskim migrantom. Slovenija je veljala za varno državo, ljudje so se v njej počutili varne in svobodne in želim si, da tako ostane tudi v prihodnje.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo 20. 12. 2015 predmet referenduma, spreminja definicijo družine, ki temelji na zakonski zvezi moža in žene. Zakonska zveza v primeru neuspelega referenduma ne bo več skupnost moža in žene, temveč skupnost dveh oseb. Kar bo imelo za posledico tudi to, da lahko dve osebi istega
w
spola posvojita otroka, sta upravičeni do umetne oploditve ali izkoriščanja možnosti nadomestnega materinstva. Posledice se bodo kazale tudi v spremembi učnih programov na področju družine in spolne vzgoje. Prav je, da poudarim, da so poroke istospolnih parov v Sloveniji že dlje časa mogoče, da so urejene v Zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Strinjam se, da je potrebno pravice istospolnih partnerskih skupnosti ustrezno urediti, vendar ne v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ne s poseganjem na področje družine. Pravica do otroka namreč ni človekova pravica in ni prav, da se interes posameznika postavi pred interes otroka. Ne nazadnje mora država po 53. členu Ustave RS varovati družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Zgolj partnerska skupnost moškega in ženske lahko po naravni poti ustvari družino. Družina je in mora ostati osnovna celica družbe, od nje je namreč odvisna prihodnost naroda. Sama bom zaradi izpostavljenih ralogov na referendumu glasovala »proti«.
Spoštovani,
smo v prazničnem času, času, ko krasimo domove, obiskujemo prijatelje in sorodnike, pečemo dobrote in se pripravljamo na božič. Takoj za božičem je za slovenski narod še en izjemno pomemben dan, to je dan samostojnosti in enotnosti. Le nekaj dni kasneje bomo slavili vstop v leto 2016. Naj vam ob tej priložnosti zaželim lepe praznične dni, v letu 2016 pa obilo zdravja, veselja, ljubezni, miru in osebnega zadovoljstva.
Suzana Lep Šimenko,
poslanka DZ RS
Minister Počivalšek obiskal Cirkulane
25. avgusta 2015 je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek v sklopu delovnega obiska v Halozah obiskal tudi Cirkulane. Spremljala sta ga direktor Direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik ter poslanka Državnega zbora Vesna Vervega. Ob obisku se je podrobneje seznanil s ključnimi priložnostmi v občini Cirkulane na področju turizma in gospodarstva ter s specifičnimi problemi podjetnikov in obrtnikov zaradi razvojnih težav, s katerimi se srečujemo na območju Haloz.
Minister Počivalšek je poudaril, da naloga države ni reševanje konkretnih težav, temveč ureditev sistemskih pogojev za konkurenčno poslovno okolje, od česar bomo imeli korist vsi: država, gospodarstvo in lokalno okolje. V sklopu Vladne delovne skupine za pripravo celostnih
ukrepov za razvoj Haloz so bile identificirane konkretne težave, s katerimi se sooča gospodarstvo na območju Haloz. Izpostavljeni težavi sta pomanjkanje lastnega kapitala za zagotavljanje razvojnih investicij in zagotavljanje konkurenčnih prednosti na prodajnih trgih. Občina Cir-
Obisk ministra Zdravka Počivalška v Cirkulanah 25. avgusta.
Minister Zdravko Počivalšek na srečanju z delovno skupino za razvoj Haloz ter župani iz Haloz.
kulane spada med obmejna problemska območja, ki bi morala biti upoštevana tudi v izvedbenih uredbah evropske politike razvoja podeželja. Vlada Republike Slovenije bo predlagane ukrepe delovne skupine obravnavala v mesecu decembru 2015 skladno s sklepom Vlade.
V letošnjem letu je Stranka modernega centra - SMC dobila svojega predstavnika tudi v Občinskem svetu Občine Cirkulane, saj je bila na nadomestnih volitvah v občinski svet izvoljena Mira Petrovič iz Pristave. Kot občinska svetnica odgovorno
in konstruktivno sodeluje v občinskem svetu, njena želja pa je s povezovalnim delovanjem na lokalnem nivoju in širše prispevati k trajnostnemu razvoju, ki vključuje gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja.
Ob koncu leta 2015 se vam zahvaljujemo za vaše sodelovanje in podporo in vam želimo, da uresničite čim več izzivov v prihajajočem letu 2016. Mirne božične praznike in srečno novo leto 2016.
Jernej Golc, koordinator SMC Cirkulane
Dragi občani in občanke, simpatizerji stranke NSi!
Leto 2015 zaključujemo pestro in se počasi umirjamo ter pripravljamo na družinski praznik, na božič, in na vesel zaključek ter vstop v novo leto 2016. Kot mlada predsednica vam bom predstavila delo NSi v Cirkulanah.
V občinskem odboru NSi v Cirkulanah redno sestankujemo, kjer na dolgo in široko debatiramo o tem, kaj se dogaja v naši občini in v naši širši okolici. Kot mlada predsednica po stažu me zanima vse, kar se dogaja v povezavi z ljudmi in državo. Letos smo se zato udeležili sej za zmanjšanje davkov v Sloveniji. Seveda smo bili pridni pri oddajanju predlogov in jih redno pošiljali na sedež stranke v Ljubljano. Udeležili smo se seje o spremembi zdravstvene reforme v
Sloveniji.
S ponosom lahko povem, da imamo novo predsednico podmladka Mlada Slovenija NSi Marjetko Vidovič iz Cirkulan, ki že pridno izpolnjuje svoje dolžnosti. V Cirkulanah pri Žigi smo začeli s turnejo mladih, ker želimo mlade krajane povabiti v sodelovanje in skupaj nekaj narediti za naše Haloze, da mladi ne bi odhajali. Prav mlade potrebujemo za napredek. Na sestanku pri Žigi so bili prisotni predsednik Mlade Slovenije NSi iz Ormoža Matjaž Kosi in člani iz 9 odborov Ptuj-Ormož. Bili smo zelo uspešni, zato v naše vrste vabimo mlade in mlade po srcu.
Zelo dobro sodelujemo s predsednico regijskega odbora Ptuj-Ormož Barbaro
Omers, ki nam zelo stoji ob strani, ter z ostalimi občinskimi odbori s Ptujskega in Ormoškega. Imamo tudi zelo dobre odnose z vrhom stranke in s predsednico stranke Ljudmilo Novak ter z vsemi poslanci NSi. V sredo, 14. oktobra, nas je v Cirkulanah obiskala podpredsednica NSi Iva Dimic, tema pa je bila povezana z razvojem Haloz. Sodelovala je na predstavitvi izhodišč strateškega dokumenta razvoja Haloz. V NSi se namreč borimo, da kmetje v Halozah ne bi bili obdavčeni, ker imamo težje pogoje za obdelovanje zemlje.
00 NSi Cirkulane Uršula Ahlin, predsednica Marjetka Vidovič, predsednica Mlada Slovenija NSi
8
Glasilo občine Cirkulane
Investicije v občini Cirkulane 2015
V letu 2015 se jev občini Cirkulane izvedlo veliko investicijskih projektov. Investicije v komunalno in cestno infrastrukturo so zanašale 1,3 milijona evrov. Največja investicija, ki smo jo izvedli v letošnjem letu, je projekt Kanalizacija Dolane. Kanalizacijski sistem smo izgradili v dolžini 2.520 m in zajema 260 populacijskih enot ter biološko čistilno napravo.
Svečano odprtje nove pridobitve v Dolanah, kjer je občina uspešno izgradila kanalizacijski sistem v dolžini 2.520 m, ki zajema 260 populacijskih enot in biološko čistilno napravo. Foto: SLS
Zraven kanalizacijskega omrežja smo vgradili tudi cev za optični kabel kabelske televizije in naredili preplastitev cest v obsegu izgradnje primarnega voda. Vrednost investicije je okrog 882.000 evrov, od česar smo dobili 85 % upravičenih stroškov povrnjenih s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, saj smo bili uspešni na 8. javnem pozivu za Razvoj regij.
V letu 2016 pa je predvidena izgradnja sekundarnega voda kanalizacije v Dolanah oziroma hišni priključki, za katere je že izdelana projektna dokumentacija.
MODERNIZACIJE CESTIŠČ
Občina Cirkulane je v letu 2015 izvedla modernizacijo ceste Gradišča Tlačine-Vi-dovič. Cesta se je asfaltirala v dolžini 750 m, hkrati pa smo uredili tudi odvodnjavanje in bankine. Vrednost investicije znaša 61.000 evrov.
Izvedli smo modernizacijo
ceste Milošič-Gradišča v dolžini 700 m. Vrednost prenove je znašala 41.000 evrov. Izvesti je bilo potrebno asfaltno prevleko in odvodnjavanje.
Izvedli smo modernizacijo cestnega odseka Olstrak v Paradižu, v dolžini 70 m. Investicija je znašala 9.000 evrov.
Zaključili smo tudi asfaltiranje in modernizacijo ceste Hemetek v Cirkulanah, v dolžini 250 m. Vrednost investicije je znašala 22.000 evrov.
OKROG STADIONA V CIRKULANAH ASFALTIRANA TRIM STEZA
Izvedli smo novogradnjo trim steze okrog stadiona v Cirkulanah. Steza ima 4 proge v dolžini 100 m in dve progi okrog igrišča v dolžini 400 m. V letošnjem letu nam je uspelo trim stezo asfaltirati, v naslednjem letu pa predvidevamo, da bo trim steza dobila še prevleko iz tartana v vrednosti 45.000 evrov. In-
vesticij a v letu 2015 j e znašala
41.000	evrov.
SANIRALI DVA VEČJA PLAZOVA, VZDRŽEVALNA DELA NA CESTNIH ODSEKIH
V letih 2014 in 2015 je zaradi obilnih padavin nastalo kar nekaj plazov. Nekaj jih je bilo saniranih, sanacija ostalih pa se predvideva v prihodnjih letih. V letu 2015 smo izvedli večjo sanacijo plazu Gradišča - Štuhečova hosta v vrednosti okrog 143.000 evrov, pri čemer je država iz rezerve zagotovila vsa sredstva, razen DDV-ja, gradbenega nadzora in projektne dokumentacije. Iz lastnih sredstev proračuna občine Cirkulane je saniran tudi plaz
Na slovesnosti v Dolanah so nastopili tudi cirkulanski tamburaši.	Foto: SLŠ
Cirkulane - Mali O kič v vrednosti 10.000 evrov.
Sanirali smo tudi nekaj cestnih odsekov in izvedli nekaj vzdrževalnih del na cestni infrastrukturi, in sicer na odsekih Brezovec Meglošak v dolžini 110 m, Pristava-Paradiž v dolžini 205 m in Slatini ter Pohorju. Stroški sanacij so znašali 47.000 evrov.
Občinska uprava
Na stadionu Cirkulane poslej tudi asfaltirana trim steza, ki bo v letu 2016 dobila še prevleko iz tartana.	Foto: RŠ
V letu 2015 je Cestno podjetje Ptuj kot izbrani izvajalec uspešno saniralo plaz na cesti Gradišča-Štuhečova hosta.
Foto: RŠ
Strategija lokalnega razvoja Haloze 2014-2020
Utrinki z delavnice v Zavrču 12. 10. 2015, na kateri je Michael Fend, vodja LAS Vulkanland iz Avstrije, predstavil njihove izkušnje in dobro prakso z izvedbo projektov na njihovem območju.
V Cirkulanah so 19. 10. 2015 na predstavitvi SLR LAS Haloze 2014-2020 sodelovali: mag. Nena Dokuzov, predstavnica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter vodja Vladne delovne skupine za pripravo celostnih ukrepov za razvoj Haloz Simona Kaligarič, vodja OE Maribor Zavoda za varstvo narave, in Velislav Žvipelj, direktor Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
Nova finančna perspektiva v obdobju 2014-2020 prinaša nekatere novosti pri ukrepu 19 Programa razvoja podeželja - Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER. Program razvoja podeželja je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 je na voljo dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo lahko LAS Haloze črpala sredstva v višini okrog 1,5 mio €. Skladno z Uredbo CLLD (uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020) je bilo potrebno na novo ustanoviti Lokalno akcijsko skupino in pripraviti nov dokument -Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014-2020.
Po sprejetju Uredbe CLLD je bil 8. 7. 2015 objavljen javni poziv za vstop v partnerstvo LAS Haloze 2014-2020 na območju občin, ki so sestavljale LAS Haloze že v prejšnjem obdobju (Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk). Na podlagi javnega poziva za vstop v LAS Haloze je bila LAS Haloze na ustanovni skupščini, 16. 9. 2015 v Cirkulanah, tudi ustanovljena. Da ima LAS Haloze možnost črpanja sredstev iz EU in Slovenije, je bilo potrebno pripraviti Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014-2020. Dokument je pripravil vodilni partner PRJ Halo (izbran in potrjen na skupščini, ki je bila izvedena 27. 10. 2015 v Podlehniku) v sodelovanju z ostalimi člani
LAS Haloze. Podlaga za dokument so bile številne delavnice in srečanja, ki so se začele odvijati že v začetku leta 2015, intenzivneje pa smo jih izvajali septembra in oktobra, saj smo želeli na tak način vključiti širšo zainteresirano javnost v pripravo dokumenta. Nastajajoči dokument smo večkrat predstavili na skupščinah, kjer smo dali prisotnim članom LAS Haloze možnost korigiranja in predlaganja izboljšav dokumenta. V sklopu priprave SLR Haloze 2014-2020 smo izvedli tudi nekaj anket, s pomočjo katerih smo lahko bolje oblikovali dokument.
Od ustanovitve LAS Haloze smo zbirali predloge projektov, ki jih imajo člani LAS Haloze namen izvajati v obdobju do 2020. Na podlagi teh prejetih predlogov smo dobili boljši vpogled v dejansko stanje in na ta način poskušali zastaviti čim bolj realne cilje in vizijo za prihodnji razvoj Haloz. Na številnih delavnicah, srečanjih in sestankih smo prišli do skupnih spoznanj, da je potrebno zastaviti dolgoročne cilje in da je potrebno delovati povezovalno in na tak način povezati celotno regijo ter jo kot celoto tudi tržiti.
Lokalna akcijska skupina LAS Haloze deluje na podlagi pogodbenega lokalnega javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da vključuje predstavnike ekonomskega, javnega in zasebnega sektorja, torej občine, podjetja, društva, kmetije, posameznike idr. Za delovanje LAS Haloze so predpisani določeni organi, ki jih je bilo potrebno izvoliti, in sicer upravni odbor, nadzorni odbor in predsednika. Ti organi so
bili izbrani na volilni skupščini, ki je bila 15. 10. 2015 v Majšperku. Za predsednika je bil izvoljen Franc Mlakar. Upravni odbor je sestavljen iz 9 članov, po 3 člani iz vsakega sektorja. Iz javnega sektorja so v upravnem odboru Marjetka Šibila (občina Videm), Matic Šinkovec (občina Majšperk) in Iva Ferlinc (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti). Ekonomski sektor predstavljajo Franc Mlakar (Franc Mlakar s. p.), Matej Grabrovec (Novelus d. o. o.) in Dejan Vuk (Dejan Vuk s. p.). Zasebni sektor pa predstavljajo Sebastian Toplak,
Stanislav Brodnjak in Rado Rodošek. V nadzornem odboru imamo po enega predstavnika iz vsakega sektorja, in sicer iz javnega sektorja Miran Krajnc (občina Podlehnik), ekonomski sektor Jana Žerak (Jana Žerak s. p.) in iz zasebnega sektorja Bojan Kobal. Dodaten organ je v obdobju 2014-2020 ocenjevalna komisija, ki mora biti sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov, ki bodo ocenjevali vloge za sofinanciranje operacij. Ta komisija bo izbrana na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen v prvi polovici prihodnjega leta.
Strategijo Lokalnega razvoja Haloze 2014-2020 smo skladno z določenimi roki oddali 30. 10. 2015 v pregled Ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano oziroma CLLD pisarno. Skladno z roki za pregled dokumenta pričakujemo, da bi lahko bil objavljen prvi poziv za sofinanciranje projektov v juniju 2016.
Vsi, ki še niste člani LAS Haloze in bi
želeli aktivno sodelovati pri kreiranju in izvajanju razvoja območja LAS Haloze, vas vabimo, da pošljete pristopno izjavo za vstop v partnerstvo LAS Haloze, ki je dostopna na www.haloze.org, na naslov vodilnega partnerja PRJ Halo, Cirkulane 56,2282 Cirkulane ali nam jo pošljete na e-poštni naslov: info@halo. si. Za kakršna koli vprašanja in predloge se lahko oglasite na naslovu vodilnega
partnerja ali nas pokličete na telefon 02 795 32 00. Več informacij o LAS Haloze lahko najdete na spletni strani www. haloze.org.
Podeželsko razvojno jedro Halo, Simona Zakelšek, mag. ekon. in posl. ved
Praznični utrinki 8. občinskega praznika
5. junija je bila v večnamenski turistično-prireditveni dvorani dobro obiskana osrednja slovesnost ob 8. prazniku občine Cirkulane. Praznik je bil tudi letos priložnost za obujanje spominov od praznika do praznika, priložnost za odprtje novih pridobitev, za prijetna druženja, zanimive dogodke in srečanja, je pa tudi priložnost, ko se je v občini naredi ocena minulega dela in dosežkov.
Slavnostni nagovor je imel župan Janez Jurgec.
Na slovesnosti so se županu pridružili tudi njegovi sodelavci, oba podžupana Franc Milošič in Ivan Hemetek, občinski svetniki, predsedniki vaških skupnosti, društev in političnih strank, poslanka Suzana Lep Šimenko, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek, gostje s sosednje Hrvaške in mnogi drugi, ki so imeli priložnost tudi čestitati letošnjim dobitnikom naj višjih občinskih priznanj ter spremljati prijeten kulturni program. V kulturnem programu so nastopili učenci cirkulanske šole, MePZ KD Cirkulane in Mladi veseljaki.
Ob tej priložnosti so javnosti prvič predvajali predstavitveni film in dokumentarni film o ljudeh, običajih, posebnostih in glavnih zgodovinskih mejnikih. To je film o Bela-nih, o izjemnih lepotah teh gričev in domov, o delavnosti, ponosu, trmi in veselju tukajšnjih prebivalcev. Film sta zasnovala Tinček Ivanuša in Franc Milošič, na osrednji občinski slovesnosti pa se jima je za to izjemno delo zahvalil tudi župan Janez Jurgec.
Posebej je spomine od lanskega do letošnjega praznika v svoj nagovor strnil slavno-
Utrinek z letošnje 8. občinske slovesnosti v Cirkulanah.
Najzaslužnejši so dobili občinska priznanja.
stni govornik župan Janez Jurgec in poudaril: »Zavedam se, da je na področju investicij še potrebno veliko postoriti, vendar je skrajni čas, da začnemo razmišljati korak naprej. Ne gre toliko za občino, ki ustvarja pogoje za normalno bivanje in ustvarjanje, pač pa za vas same občane, ki si morate upati
uresničevati ideje, kijih imate. Občina vam bo tukaj stala ob strani, mladi ljudje pa morajo razmišljati podjetno. Verjemite mi, da ne bo nihče namesto vas naredil ničesar. Sami si moramo pomagati, si upati in sprejeti tudi kakšen riziko, da lahko preživimo in živimo.
Naša občina je v teh nekaj
letih marsikaj postorila in dosegla. Pričakovanja so presežena, za vedno pa bo ostal ta napredek v zapisu, sliki in besedi in arhiviran. Tako ne bomo pozabili tistih, ki so se trudili za razvoj naših krajev pred nami in tudi ne nas, ki se trudimo razvijati naš kraj v sodobno razvito področje danes.«
PODELITEV NAJVIŠJIH PRIZNANJ OBČINE
Osrednja praznična slovesnost v občini Cirkulane se je nadaljevala s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj in letos so podelili plaketo, veliko priznanje občine Cirkulane ter posebno županovo priznanje. Podelitev so opravili župan Janez Jurgec, podžupana Franc Milošič in Ivan Hemetek ter direktorica občinske uprave Milena Debeljak.
PLAKETA OBČINE CIRKULANE POSTHUMNO MILANU ŽUMBARJU
Plaketo občine so posthumno podelili Milanu Žum-barju za prispevek k razvoju občine Cirkulane in za aktivno delo na drugih področjih. Plaketo je sprejela soproga Antona Žumbar.
»Milan Žumbar z Muškatnega brega, kot tudi imenujemo njegov s soncem obsijan vinograd poleg rojstne hiše v Pohorju, je znanje tradicionalnega haloškega vinogradništva znal negovati in je svoje dragocene izkušnje prenašal na druge vinogradnike. V Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze je kot aktivni član sodeloval pri razvoju vinogradništva v Halozah; s svojimi izkušnjami pri predelavi, proizvodnji in trženju ter prodaji vina je prispeval k prepoznavnosti vin iz vinorodnega okoliša Haloze. Prizadevanja za razvoj tu-
rizma in ohranjanje kulturne dediščine v domači občini in širše je udejanjal kot prostovoljec v Turističnem društvu Cirkulane, Kulturnem društvu Cirkulane in Društvu za oživitev gradu Bori.
Nesebično in požrtvovalno je deloval v vaškem odboru Pristava ter kot svetnik v občinskem svetu občine Cirkulane vse od njenega nastanka. Tako je bistveno prispeval k razvoju občine Cirkulane na področjih vinogradništva, turizma ter ohranitvi naše kulturne dediščine. Čeprav ga danes ni več med nami, smo prepričani, da bodo rezultati njegovega dela v našem prostoru vidni še veliko let.«
VELIKO PRIZNANJE OBČINE CIRKULANE PODJETJU ADK
Veliko priznanje občine Cirkulane so podelili podjetju ADK d. o. o., podjetju za proizvodnjo, trgovino, projektantske, inženiring storitve, turizem, gostinstvo in najeme, za 20-letno uspešno delo na področju podjetništva.
»Podjetje ADK je uspešno slovensko podjetje, ki se je iz srednjega razvilo v učinkovito veliko podjetje. Družba je bila ustanovljena in registrirana leta 1995 in je to leto praznovala 20. obletnico svojega obstoja. Je eno največjih slovenskih podjetij v kovinsko-pre-delovalnipanogi. Proizvodnja poteka v Hočah na 24.000 m2 pokritih prostorov, v Dolanah na 10.000 m2, v Mariboru na
3.000	m2 in v podjetju ADK d. o. o. Novi Travnik v BiH na 8.000 m2. V podjetju je bilo zaposlenih že okrog 1200 ljudi (od tega okoli 250 v obratu Dolane) in okoli 200 ljudi v BiH.
Podjetje se v veliki meri ukvarja z izdelavo zahtevnih jeklenih konstrukcij izfino-zr-
Dobitniki najvišjih priznanj občine Cirkulane v letu 2015 v družbi podeljevalcev.
Zapeli so Mešani pevski zbor KD Cirkulane in Mladi veseljaki, nastopili so učenci cirkulanske šole.
Županova zahvala Tinčku Ivanušu in Francu Milošiču, ustvar-	Veselo je bilo tudi v prireditvenem šotoru.
jalcema filma o Belanih.
natega jekla velikih dimenzij ter montažo končnih izdelkov. ADK-jev nastop na svetovnem trgu temelji na sodelovanju s strateškimi partnerji iz tujine, kot je koncern Liebherr. Končni proizvodi so tudi mobilna avtodvigala, katerih proizvodnja se vrši pretežno v Dolanah.
Spomnimo se, daje bil leta 1976položen temeljni kamen za gradnjo industrijskega obrata v Dolanah. Investitorje bilo podjetje Olga Meglič iz Ptuja. Proizvodnja je stekla leta 1978, podjetje je šlo leta 1990 v stečaj. Podjetje se je ukvarjalo z izdelavo hidro-pnevmatičnih naprav. Ob stečaju je bilo podjetje dolžno okoli 7 milijonov nemških mark. Tovarno je nato odkupil zasebnik Emil Mlakar in v občini Cirkulane ustanovil podjetje EME Engi-neering d. o. o., tovarno za pločevinaste in plastične komponente in izdelavo specialnih vozil. Ker novonastalo zasebno
podjetje ni uspelo zagnati masovne proizvodnje, je obnovljeno tovarno z dodatno novo izgrajeno halo prodalo podjetju ADK. V občino Cirkulane je podjetje ADK tako stopilo leta 1998. Od tega leta naprej podjetje, kljub vse ostrejšim pogojem poslovanja, nudi zaposlitev in socialno varnost številnim družinam iz občine Cirkulane, pa tudi družinam iz drugih bližnjih občin. Uspešno sodeluje tudi z domačimi društvi in jim z dotacijami omogoča kvalitetnejše izvajanje njihovih programov.«
ŽUPANOVO PRIZNANJE NEJCU KRALJU
Priznanje župana občine Cirkulan je letos prejel Nejc Kralj, učenec OŠ Cirkulane-Zavrč, doma iz Dolan, za izjemne uspehe na glasbenem področju.
Foto: Studio Laura
»Nejc Kralj je na glasbenem področju zelo nadarjen učenec. V tem šolskem letu je uspešno sodeloval na raznih prireditvah in drugih glasbenih dogodkih.
Nejc je zmagovalec šolskega izbora Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, zmagovalec finalne oddaje Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, s šolskim bendom, v katerem so Blaž Bratušek, Jure Zavec in tudi Nejc Kralj, je sodeloval v projektu "20 za 20" in nastopal v vladni palači pri predsedniku države Borutu Pahorju, z učencem Blažem Bratuškom je na OS Cestica zastopal svojo šolo na glasbenem tekmovanju »Max sueht-den Superstar" in zasedel 4. mesto, sodeloval je na šolski prireditvi "Praznikom naproti" ter nastopal na številnih ostalih šolskih prireditvah.«
TM
Fotozapis z letošnjih Iger Belanov
Športni stadion Cirkulane je bil 7. junija v znamenju razgibanega špor-tno-zabavnega programa vaških iger, ki so jih poimenovali kar Igre Belanov. Za dogodek sta poskrbela ŠD Cirkulane in Občina Cirkulane. Ekipe so se pomerile v zanimivih in šaljivih igrah, najboljše pa so osvojile tudi pokale. V ospredju je bilo druženje, manj je bilo čutiti tekmovalnosti.
Foto: Tatjana Mohorko
Igre Belanov 2015 v sliki
Delovanje Društva za oživitev gradu Bori (DgB)
2005-2015
USTANOVITEV
Proti koncu leta 2005 je v Cirkulanah zavel veter pozitivne energije v pričakovanju novega, boljšega, drugačnega. Na Barbarno leta 2005 je luč sveta zagledala knjiga Cirkulane: Svet Belanov, ki je prva celostna predstavitev tega območja. Prebivalci smo imeli občutek, da skupaj zmoremo vse. Somišljeniki, ki smo bili prepričani, da lahko s skupno voljo in energijo naredimo nekaj dobrega tudi za grad Bori, smo se zbrali v ponedeljek, 19. decembra 2005, na ustanovnem zboru društva, ki smo ga poimenovali Društvo za oživitev gradu Bori. Določili smo poslanstvo društva: Gradu Bori povrniti življenje in dostojanstvo. Za prvega predsednika smo izvolili mag. Martina Prašničkega. Izvolili smo tudi vse druge potrebne organe društva, pripravili statut... in nato veselo na delo.
SODELOVANJE Z MK
Takoj smo navezali stik z Ministrstvom za kulturo (MK), kjer nas je sprejel Stanislav Mrvič, s katerim smo navezali tesnejše stike. Sodelovali smo pri kreiranju razpisa za oddajo gradu v najem. Skupaj s predstavniki MK smo organizirali tiskovne konference, z dobrodelnim koncertom zbirali sredstva za sanacijo strehe, predlagali nujna vzdrževalna dela, bdeli nad Borlom in redno poročali v Ljubljano, kaj se dogaja z njim, predvsem o podoru leta 2012. V sodelovanju z MK smo ob vhodu na grad postavili tablo, ki obiskovalce nagovarja z napisom: »Grad Bori je kulturni spomenik državnega pomena. Z njim na podlagi zakona upravlja Ministrstvo za kulturo. Vstop v grad je lastna odgovornost in brez dovoljenja lastnika Republike Slovenije ni dovoljen.« V odnosih z MK smo doživljali vzpone, se veselili skorajšnjega odprtja, reno-viranja, razpisa, zakona ... in doživljali padce, ki so se zgodili ob številnih zamenjavah vlad, politike do vprašanja gradov, osebne empatije odgovornih do gradu Bori. V naših desetih letih delovanja smo se srečali s 6 ministri/ministricami, pristojnimi za kulturo (nekaj časa smo bili celo brez kulturnega ministrstva), in s skoraj dvakrat toliko direktorji ali v. d. direktorji Direktorata za kulturno dediščino. Vsakokrat, ko je prišla na obzorje nova oseba, je pri nas vzklilo novo upanje, ki po 10 letih še ni povsem ugasnilo.
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
V letu 2006 smo v okviru DEKD pripravili dobrodelni koncert skupaj s Kulturnim društvom Cirkulane. Organizirali smo posvet o Borlu, kjer so strokovnjaki z različnih področij povedali, kaj vse se je z gradom že dogajalo v preteklosti in predstavili svoje poglede, kje vidijo Bori v prihodnje in kaj bi bilo potrebno za to narediti. Pripravili smo tudi razstavo razglednic z motivom Borla.
ČISTILNE AKCIJE
Spoznali smo, da brez urejene notranjosti in okolice gradu ne moremo organizirati prireditev in na grad vabiti obisko-
valcev. Zato smo se lotili izvajanja obsežnih čistilnih akcij, ki so prva leta potekala tako v notranjosti, kot v okolici gradu. Prva čistilna akcija je bila leta 2007, organizirali pa smo jih že 9. Z gradu smo odnesli več ton različnih odpadkov (jogijev, gradbenih odpadkov, različnih smeti). Zadnja leta čistimo,
Ustanovitev DgB v Cirkulanah, 19. 12. 2005.
Čistilna akcija 2014.
V muzeju v Varaždinu hranijo orgle z Borla, ki jih je dal izdelati Jurij Friderik Sauer; ogledali smo si jih aprila 2015.
kosimo samo okolico, da se ne zaraste, saj v grad ne smemo.
BARBARNO
Med našimi najodmevnejšimi prireditvami je Barbarno, na kateri vsako leto od 2008 naprej obiskovalcem predstavimo delček bogate zgodovine Borla preko likov grofa in grofice Sauer, ki predstavljata rodbino, ki je pomembno vplivala na razvoj Borla in okoliških krajev. Istočasno obujamo tradicijo semanjih dni, ki so bili v Cirkulanah prisotni v preteklosti.
Dobrodelni tamburaski koncert, Bori, september 2006.
Sodelavci pri pripravi knjige o Borlu skupaj z grofovskim parom ob predstavitvi knjige na Barbarnem, 5. 12. 2010.
Grof Jurij Friderik Sauer in grofica Marija Barbara Sauer bi si želela, da se Borlu povrne sijaj, ki gaje imel v njunem času.
Fotografije: Arhiv DgB
PROF. DR. VLADIMIR BRAČIČ
Z našim delom smo prispevali tudi k prepoznavnosti našega rojaka prof. dr. Vladimirja Bračiča. Ob 90-letnici rojstva smo leta 2009 postavili pregledno razstavo v Cirkulanah, sodelovali pri organizaciji simpozija in izdelali spletne strani, na katerih je možno prebrati veliko o njegovem življenju in delu. Založili smo tudi kratek dokumentarni film, katerega premiera je bila leta 2011. Na 13. totem festivalu nekomercialnega filma Maribor 2013 je naš film Žlahtni trs haloških goric prof. dr. Vladimir Bračič, ki ga je posnel Tinček Ivanuša, v kategoriji dokumentarnih filmov zasedel 3. mesto, v konkurenci filmov iz 15 držav.
KONFERENCA O BORLU, 15. 10. 2010
V	oktobru 2010 smo organizirali odmevno konferenco: Pomen gradu Bori za gospodarski razvoj Haloz. Čeprav smo s številkami in besedami dokazovali vsem prisotnim, kako je revitalizacija Borla in njegova vpetost v kraj pomembna za gospodarski razvoj Haloz, so na MK ocenili, da je grad nevaren in je najbolje, če je zaprt.
PRIREDITVE V GRADU IN PRED NJIM
Do zaprtja Borla konec leta 2010 smo v gradu organizirali in soorganizirali številne dogodke, ki so bili vedno dobro obiskani. Na zadnjem dogodku, ko je bila predstavljena slika sv. Florjana, ukradena v 90-ih iz grajske kapele, se je tedanji direktor ptujskega muzeja slikovito izrazil, da Borlu dajemo umetno dihanje. Tudi po zaprtju Borla volja do izvajanja prireditev ni pojenjala, zato je bilo tudi pred gradom izvedenih nekaj koncertov, monodrama in prireditev Ovčje-kozji bal... Zaradi velikih naporov, ki jih je potrebno vložiti v organizacijo prireditve pred gradom, pa je takih podvigov čedalje manj.
KNJIGA O BORLU
Leta 2010 smo po večletnem sodelovanju z Brankom Vnukom in Marijo Hernja Masten izdali obsežno monografijo o gradbeni zgodovini gradu in o rodbini Sauer. V knjigi je tudi prispevek Martina Prašničkega o DgB. Na knjigo smo izredno ponosni.
STROKOVNE EKSKURZIJE, SODELOVANJE S SORODNIMI DRUŠTVI
Z namenom, da bi našli kar najboljše rešitve za Bori, za člane DgB in ljubitelje Borla organiziramo vsako leto strokovne ekskurzije, na katerih pridobivamo veliko znanja, spoznavamo izkušnje drugih in pridobivamo prijatelje po Sloveniji in tujini.
DELAVNICE, DOGODKI, PROJEKTI
V	DgB smo izredno dejavni na področju kulturne dediščine in organiziramo različne delavnice in dogodke na teme: rodoslovje, naši kraji in ljudje v starih pisnih virih, žrtve 1. in 2. sv. vojne, belanski govor, zgodovina Borla, Cirkulan ipd. Aktivni smo pri soorganizaciji drugih dogodkov v kraju. Sodelujemo z osnovno šolo, saj želimo tudi našim mlajšim rodovom približati pomen gradu Bori in v njih vzbudili zanimanje. Za financiranje izvajanja aktivnosti pripravljamo projekte in
z njimi prijavljamo na razpise občine, države in EU. Veseli pa smo tudi vsake donacije članov ali simpatizerjev našega društva. Gre predvsem za materialne stroške in stroške storitev, ki jih ne moremo sami opraviti. Delo vseh članov pa je prostovoljno in je naš doprinos Borlu in kraju, kjer delujemo.
LASTEN PROSTOR DGB
V	letu 2012 smo pridobili lastno pisarno, ki smo jo uredili s pomočjo donatorjev in veliko lastnega dela. Nismo pa še opustili želje, da bi nekoč DgB dobilo svoj prostor na Borlu.
BELANSKI GOVOR
V	letu 2013 smo se v DgB lotili najzahtevnejšega projekta doslej: zbiranja besed belanskega govora in njihovega zapisovanja na ustrezen način. V prihodnjem letu se nadejamo izdaje obsežnega slovarja belanskega govora.
ŽRTVE SVETOVNIH VOJN Z OBMOČJA CIRKULAN
Na Barbarno 2013 smo izdali prvo knjigo zbirke Svet Belanov. S knjigo Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan je Martin Prašnički zaokrožil svoje desetletno raziskovanje žrtev 1. in 2. svetovne vojne. V knjigi so predstavljene vse žrtve obeh vojn z območja Cirkulan. Vsebina je razdeljena na dva dela, za vsako vojno posebej pa navedene žrtve. To so bili vojaki v različnih vojskah, aktivisti, talci, sodelavci enih in drugih, civilisti. Poleg imen žrtev so navedeni tudi njihovi podatki (rojstni datum, kraj, imena staršev, datum in kraj smrti). Na koncu vsakega dela pa je še nekaj zgodb posameznikov, ki so jih doletele pretresljive usode. V DgB si že več let prizadevamo, da bi žrtve vojn dobile tudi ustrezno obeležje.
OBNOVITVENA DELA NA HIŠI PARADIŽ 43
V	letu 2013 smo se v DgB skupaj s Turističnim društvom Cirkulane lotili obnove močno načetega zvonika na objektu Paradiž 43 in križa s kipom Jezusa. Celotni zvonik smo dvignili in odpeljali v rekonstrukcijo, streho pa začasno pokrili nazaj z opeko. Kip Jezusa smo previdno sneli in ga dali v restavriranje. Na Barbarno 2014 smo obnovljen kip namestili nazaj. Žal je nesreča hotela, da je bil letos ponovno poškodovan in zdaj čaka na ponovno popravilo. Zvonik je v času od dviga s strehe prepotoval veliko kilometrov, v rokah ga je imelo veliko mojstrov. Zvonik je v celoti obnovljen, ima novo streho in čaka na primeren trenutek, da bo vrnjen na svoje mesto na streho, kjer kraljuje že dolgo.
KONZORCIJ ZA GRAD BORL
V	začetku leta 2014 je bil v Cirkulanah izveden svečan podpis Sporazuma o sodelovanju Konzorcija grad Bori. K podpisu je pristopilo več kot 20 različnih organizacij: lokalnih skupnosti, društev in nevladnih organizacij, zavodov in podjetij. Formirana je bila projektna pisarna, ki je bila v nenehnem stiku z MK. V pripravi je bila tudi pogodba o uporabi varnih predelov gradu. Žal je po smrti Elene Begant, kije bila gonilna sila konzorcija, delo nekoliko zastalo. Po jesenskih vzdrževalnih delih (2014) je konzorcij okrepil svoje delovanje. Vendar je bil v 2015 soočen s spremembo državne politike do gradov in je prisiljen v iskanje novih rešitev.
PREDSTAVITVE GRADU BORL
V DgB vsa leta skrbimo za promocijo Borla in njegove zgodovine, za javnost našega dela in predstavitev naših stališč na različne načine. Imamo lastno spletno stran www.borl. si, spletno stran www.bracic-vladimir.info, FB stran, e-arhiv fotografij na picasi. Preko navedenih orodij in e-novic redno informiramo člane DgB in zainteresirano javnost o vseh pomembnih aktivnostih DgB. Dvakrat letno izdamo tudi novice v papirni obliki, ki jih skrbno arhiviramo tudi v e-obliki. O našem delu obveščamo tudi javnost preko tiskovnih konferenc. Z mediji smo v rednih stikih, saj poročajo o našem delu preko časopisov, radijskih postaj in televizije. V zadnjem letu smo imeli možnost o Borlu in našem delu govoriti za kar tri TV-oddaje (Epilog - POP TV, Dobro jutro - TV SLO 1, Oddaja Sledi - TV SLO 1). Slednja je prav gotovo velik prispevek k prepoznavnosti Borla v Sloveniji.
PRIDOBITEV STATUSA V JAVNEM INTERESU
Po večletnih prizadevanjih članov Društva za oživitev gradu Bori smo 3. 11. 2014 s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ministrice mag. Julijane Bizjak Mlakar, prejeli odločbo o podelitvi statusa društva v javnem interesu na področju kulture.
Na MK so v obrazložitvi odločbe med drugim zapisali tudi dejstva, ki so nam v poseben ponos: »Društvo izkazuje pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju kulture. Svoj namen in cilje uresničuje na področju varstva kulturne dediščine, ki se nanašajo na grad Bori in okolico. Društvo je organizator kulturnih dogodkov, ki prispevajo k dostopnosti kulturnih dobrin, katerih namen je revitalizacija gradu Bori. Društvo izvaja in razvija programe in projekte, ki prispevajo k ohranjanju kulturne in etnološke dediščine gradu Bori, Cirkulan in Haloz in pri tem sodeluje z domačimi sorodnimi organizacijami, ki izvajajo dejavnosti na področju kulture.«
Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri naših dosedanjih aktivnostih. Veselimo se skupnega sodelovanja v prihodnosti.
Sonja Golc
Zapuščina Branke Jurca v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2015 praznuje 60-letnico Mladinskega oddelka. Med dogodki, ki smo jih pripravili ob tem jubileju, je bilo tudi poimenovanje pravljične sobe Mladinskega oddelka po Branki Jurca, kar smo slavnostno obeležili z literarnim večerom v septembru 2015.
Ob tej priložnosti smo predstavili del zapuščine Branke Jurca, ki jo je knjižnica v letu 2014 prejela v dar od pisateljičinega sina dr. Matjaža Potrča. Podarjena knjižna zbirka je svoje mesto dobila v pravljični sobi Mladinskega oddelka in šteje 119 knjižnih enot. Med njimi je 60 avtorskih del Branke Jurca, od tega 16 prevodov v tuje jezike. Z zapuščino Branke Jurca smo ob knjigah iz njene osebne knjižnice prejeli še precej raznovrstnega gradiva, kije našim uporabnikom dostopno v Domoznanskem oddelku. Med drugim hranimo številne tipkopise Jurcine kratke proze, družinske fotografije, periodiko in korespondenco. Del zapuščine so tudi nagrade in priznanja, ki jih je Branka Jurca prejela za svoje literarno in družbeno delo: Levstikova nagrada za knjigo črtic Okoli in okoli (1960), zlata knjiga za slikanico Poredni zajček (1975), zlata knjiga za delo Ko zorijo jagode (1976), zlata knji-
ga za slikanico Bratec in sestrica (1980), partizanska spomenica (1941), priznanje OF ... Branka Jurca je bila rojena 24. maja 1914 v Koprivi na Krasu. Ko je oče dobil službo v mariborski kaznilnici, se je družina preselila v Maribor, kjer je Branka obiskovala osnovno šoli in učiteljišče (1929-1934). Leta 1938 je dobila prvo službo učiteljice pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Po nemški okupaciji Maribora se je preselila v Ljubljano in se priključila Osvobodilni fronti. Kot aktivistka narodnoosvobodilnega gibanja je bila internirana v koncentracijski taborišči Gonars in Ravensbriick. Po vojni se je poročila s pisateljem Ivanom Potrčem, rodila sta se jima dva otroka, Matjaž (1948) in Marjetica (1953). Znova se je vrnila za učiteljski kateder, nato je urejala reviji Ciciban (1960-1971) ter Otrok in družina (1964-1966). Izšli sta njeni zbirki kratke proze, namenjeni odraslim bralcem, taboriščne novele Pod bičem (1945) in zbirka novel Stekleni grad (1958), nato pa je svojo pisateljsko pot posvetila pisanju za otroke in mladino. Kot soproga Ivana Potrča je stkala vezi s Ptujem in tudi z našo ptujsko knjižnico. Leta 1994 je kot govornica sodelovala na otvoritvi Mladinskega oddelka v pro-
Branka Jurca s soprogom Ivanom Potrčem (80. leta 20. stoletja).
Foto: Arhiv Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
štorih Malega gradu. Predlagala je odprtje spominske sobe Ivana Potrča in leta 1998 knjižnici podarila bogat del njegove zapuščine. Obe donaciji nas uvrščata med knjižnice, ki o Branki Jurca in Ivanu Potrču hranijo največ gradiva, ob tem pa so del naše zbirke postale knjige, ki so nekoč polnile njune knjižne police.
Anja Ogrizek
Župnišče v Cirkulanah z novo streho
Prejšnja številka občinskega glasila je v vaše domove prinesla novico o nujnosti zamenjave strehe na župnišču v Cirkulanah. Tokrat pa vam z veseljem sporočamo, da je delo tako rekoč končano. In kot se je pred kratkim pošalil gospod župnik, je v mesecu oktobru streha že prestala test
kvalitete.
Kot je bilo dogovorjeno, je podjetje Monte d. o. o. v mesecu septembru opravilo zamenjavo kritine in sanacijo dotrajanega ostrešja. Seveda v času del ni bilo mogoče izvajati verouka, zato smo z njim pričeli takoj po njihovem zaključku. Kot rečeno, je glavnina del končana. Kar se tiče zunanjih del, je potreb-
na zgolj namestitev okenskih polic. Ostalo pa je še nekaj notranjih del (npr. izolacija ob novo nameščenih oknih), pri izvedbi katerih pa na srečo nismo odvisni od vremena. Le-to nam je ob glavnini del res šlo na roko.
Po dogovoru z izvajalcem del smo ob začetku del plačali 10.000 €, naslednjih 20.000
Streha na cirkulanskem župnišču je obnovljena.
Foto: Arhiv župnije
€ ob zaključku del, preosta- moramo izplačati do konca nek (dobrih 12.000 €) pa tekočega leta. Kot je razvidno
/z naše šole
in vrtca
vjori	»IM
1	l J j l
■§	,< j
\ 1 (j j	j [	•	r j L- '	' »
v
Življenje se začne v vrtcu
Malo za šalo, malo zares ... Tako nekako se vam v letošnjem glasilu oglašamo spet tisti »najmlajši« na vasi. Dobri trije meseci dela, veselja, skrbi in težkih juter so že za nami, mi pa se vam ponovno oglašamo z goro zanimivih dogodivščin. Seveda bi vam radi zapisali vse od A do Ž, a ker je dejavnosti in dogodkov res veliko, nam dovolite, da vam predstavimo le nekaj izmed njih.
Folklorniki se pripravljajo na nastop.
Leto 2016 je pred nami.
Preden mu zaželimo dobrodošlico, bi se radi zahvalili vsem, ki ste z našo šolo delili trenutke iztekajočega se leta.
Leto zaključujemo mirno, veselo in nasmejano.
V vsaki lučki, ki te dni gori, je drobna želja sreče tudi za vas.
Želimo vam vesele in tople praznike v objemu svojih najbližjih in uspešen vstop v leto 2016. *
Učenci in kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč
Meseca septembra v našo hiško sprejmemo nove otroke, starše ter se počasi pričnemo navajati na novo igralnico, vzgojitelje in prijatelje. Tako je bilo tudi letos, a lahko vam povemo, da so sami začetki uvajanja v novo okolje bili veliko lažji, hitrejši in skorajda pogumnejši. Ko smo se domala že navadili na nov ritem, smo brez obotavljanja pričeli s tistim, kar nam naši »velikani« zmeraj in zmeraj govorijo ter učijo
Izdelovanje strašil.
- biti samostojen. Kamor koli smo šli, ne glede kaj vse smo počeli, vedno so bile prisotne odrasle besede: »Poskusi.« ali pa »Saj ni tako težko.« in navsezadnje »Vidiš, da zmoreš.« Takšni in drugačni so bili naši dnevi - veliko vaje, ponavljanja, utrjevanja, predvsem po poskušanja ... Danes se tem besedam samo še nasmejimo. Veliko stvari smo osvojili in »veliki ljudje« so danes ponosni na nas.
Pa poglejmo, kaj vse smo se do danes že naučili in izvedli v naši majhni hiški. Že v samem začetku smo pridno pričeli s pevskimi vajami v otroškem zborčku, obenem pa se že veselo zavrteli tudi pri folklorni dejavnosti. Ker sta zanimanje in želja bili veliki, smo letos dejavnost zborčka in folklore razširili kar na dve starejši skupini. Kaj znamo in kaj vse se učimo, lahko redno spremljate na naši spletni strani vrtca ali pa se kar iz prve vrste prepričate na enem izmed naših nastopov.
Ker je jesen vedno pisana, sončna in kar polni s pozitivno energijo, smo tako radovedni tudi mi odhiteli v naravo raziskovat, kaj vse pa vendarle najdemo in odkrijemo. Vse jesenske predmete in ideje smo tako prinesli v našo hiško ter jo temu primerno tudi okrasili. Tako smo otroci iz vseh skupin vrtca poskrbeli za pisano dogodivščino naših hodnikov in igralnic. Srečali ste lahko piite, brente, trte, ježke, jesenska drevesa, okrasne buče, strašila in še bi lahko naštevali. Ker smo imeli idej res veliko, smo se odločili, da medse povabimo še naše starše ter skupaj pričnemo ustvarjati na jesenski
delavnici ob pečenih kostanjih. Udeležba je bila ponovno velika in nasmehi iz ene v drugo igralnico so bili glasnejši in raznoliki. Ponovno smo pokazali, da znamo veliko narediti, da smo pravi majhni majstrovalci, predvsem pa, da si znamo vzeti čas drug za drugega in se obenem imeti lepo.
Meseca oktobra, kot vsako leto, otroci praznujemo »Teden otroka« in z letošnjo tematiko »Nekaj ti imam za povedati« smo bili otroci ponovno deležni razgibanih dejavnosti. Najprej smo obiskali gospodinje na razstavi krompirjevih jedi. Povedati vam moramo, da je bilo čudovito - od same
Majhna zabava na hodniku - prepeval je otroški zborček.
Tudi najmlajši radi ustvarjamo.
m
Šli smo na pečen krompirček h gospodinjam.
ojju^riuvunjt i>uuju iri tcicrijuvc.
priprave, ogleda in seveda kasneje do odličnega okušanja pečenega krompirja. Kmalu za tem so nas obiskali gledališčniki iz Maribora ter nam ponovno prikazali ljubko, a poučno dramatizacijo. Prav tako nas je obiskala gospa knjižničarka ter nam dopoldan polepšala s pripovedovanjem pravljice in prijetnim pogovorom. Ob koncu tedna pa smo se vsi veseli in razigrani zapodili še na cestišče, kjer smo se srečali z učenci iz OŠ Cirkulane-Zavrč ter skupaj poskrbeli za barvito poslikavo pred našim vrtcem. Druženje je bilo prijetno, seveda pa smo se pogumno zadržali tudi zraven policista ter mu zastavili vprašanj in še sto.
Ker jesen oznanja, da je potrebno počasi pridelke pobrati in shraniti, smo si v ta namen v našem vrtcu priredili majhno tržnico ter kupovali, trgovali in se sladkali. Uuuu ...to je bilo zabavno.
In žeje med nas pokukal mesec november. Meseca novembra smo izvedli evakuacijsko vajo skupaj z našimi gasilci, prav tako pa smo ta mesec namenili pogovoru o zdravem načinu življenja, predvsem pa velik del namenili zdravi prehrani in gibanju. Ker se je Tradicionalni slovenski zajtrk že približeval, smo se skupine odločile, da skupaj ustvarimo plakate o zdravi prehrani, življenju ter se na ta način predstavimo našim obiskovalcem in prijateljem iz drugih skupin. Če ste se morda sprehodili po našem hodniku, ste lahko zasledili velike, razgibane in domiselne plakate, otroci smo pa vam zagotovo znali povedati še kaj več. Ponovno nas je obiskala teta Helena, nam pripravila zanimivo pravljico, pomagala pri umivanju zobkov ter poskrbela, da je bilo raziskovanje ob velikanskem modelu čeljusti zabavno in prijetno. Prav tako smo istega meseca organizirali predavanje za starše z naslovom »Kako vzgojiti odgovornega otroka«, ob koncu meseca pa izvedli »Dan odprtih vrat«, kjer so nas lahko obiskali tisti otroci in njihovi starši, ki v naš vrtec niso vključeni. Mi smo poskrbeli za ustvarjalni dan v naši hiški, otroci in starši pa so imeli možnost vpogleda v naše delo in življenje.
Lahko bi vam zapisali še dolge in široke strani o vsem, kar smo počeli in kaj vse še bomo. Pa vendar, med nas prihaja eden najlepših mesecev, sploh za otroke. Želja in obljub je veliko, koliko jih bomo izpolnili, pa vam bomo znali zapisati v našem naslednjem »branju«. Seveda je pred nami mesec, ko
je potrebno še veliko stvari urediti in se naučiti. Mi imamo idej in idej napretek, pa vi?
Lahko vam zaupamo, da se pripravljamo na božični koncert, da je potrebno pripraviti zimsko dekoracijo, počasi pobrskati na podstrešju za našo jelko, se pripraviti na bo-žično-novoletno delavnico s starši, pisati Božičku, spoznati adventni koledar, popraviti stare sani in se pripraviti na dolgo, zanimivo in nagajivo zimo. Mi se veselimo!
Besedilo in foto: kolektiv Vrtca Cirkulane
M/
Šolske knjižnice so zakon!
Meseca oktobra smo praznovali mednarodni mesec šolskih knjižnic. V slovenskem prostoru - Sloveniji in zamejstvu - je projekt izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Središče letošnjega gesla »Šolske knjižnice so zakon!« opozarja na pomen šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju učnih spretnosti in pri razvoju kritičnega mišljenja.
Mednarodni mesec šolskih knjižnic smo praznovali tudi v naši šolski knjižnici. Zadišalo je po pravljicah, pesmicah, ugankah, marsikatero pesmico smo tudi zapeli.
Izvajali smo torej pravljične urice (tudi v vrtcu), izdelovali knjižne kazalke, pripravili razstavo knjižnih kazalk naše šolske knjižničarke, se pogovarjali o najljubših (naj) knjigah in jih priporočali v branje svojim sošolcem in prijateljem, sodelovali v reševanju knjižne uganke meseca oktobra (na temo gesla mednarodnega meseca šolskih knjižnic), pripravili razstavo knjižne zbirke Čebelica, ene najstarejših knjižnih zbirk pri nas, ki je prinesla med mlade bralce že več kot štiristo knjig kakovostnega branja za otroke. Prva knjižica v zbirki Čebelica je prifrčala k otrokom septembra 1953 in jim prinesla Rdečo kapico. Zbirko je zasnovala in jo potem dvajset let z ljubeznijo urejala pisateljica Kristina Brenkova. Takole je povedala: »V svetu duha ne šteje število, temveč zbrana notranja ustvarjalna sila. Sije kot
Pogled v knjižnico OŠ Cirkulane-Zavrč
magični kamen, kot živa voda napaja rodove, iz čim več kultur se poji njegova življenjska sila, tem več jim vrača. In sleherni narod, ki se tega zaveda in uresničuje svoje kulturno poslanstvo, ceni bolj od vseh svetovnih nagrad radoživo slo svojih mladih bralcev po lepi in dobri knjigi.«
V mesecu oktobru je praznoval svoj 40. rojstni dan Maček Muri in ne boste verjeli, Pika Nogavička jih ima že 70. Sedemdesetletnico pa letos praznuje tudi otroška revija Ciciban. Ob 70. rojstnem dnevu so se v uredništvu Založbe Mladinska knjiga odločili, da bodo mladim bralcem pokazali čim več Cicibanovih zakladov in jih skupaj zbrali v že tretjo obsežno antologijo. Pod naslovom Medvedi in medvedki so zbrali sedem-
deset najboljših pravljic, črtic, pesmic, ilustracij, ugank o medvedih in medvedkih. Zakaj medvedki? »Medved je vzoren simbol, najmočnejša žival, a tudi najbolj priljubljena igrača med otroki. Je zelo priljubljen motiv leposlovja in ilustracij za otroke, Modri medvedek pa je maskota naših revij,« je povedala odgovorna urednica Cicibana Slavica Remškar.
Branje je torej za otroke zelo pomembno. Spodbuja namreč domišljijo in ustvarjalnost. Ob branju otrok spoznava bistvo življenja, odnose, razmerja. Potujmo torej tja, kjer so pravljice doma.
Knjižničarka: Marica Zebec
L
Mačka in miški
V majhnem mestecu so živele dve miški in mačka. Miški sta mački neprenehoma nagajali, zato je mačka sklenila, da ju bo nekega dne pojedla. Hodili sta v službo, a vedno sta našli čas za nagajanje muci. Nekega dne, ko sta odhajali iz službe, jima je mačka pripravila presenečenje. Kupila jima je darilo. A miški se nista dali zavesti, saj sta bili prebrisani. Imeli sta že pripravljen načrt za pobeg. Mačka je bila nekaj časa obupana, a se je končno odločila, da bo izvedla svoj načrt s prevaro. Miški je pospremila do doma in jima predlagala, da pozabijo na vse zamere in postanejo prijateljice. Miški staji verjeli in mačka ju je na koncu pojedla.
Nauk: Ne zaupaj sovražniku!
Žan Spevan, 7. a
Silvi Meznarič plaketa, Nadi Arbeiter priznanje dr. Franja Žgeča
Na slovesnosti ob svetovnem dnevu učiteljev, ki je potekalo 5. oktobra 2015 v dvorani ptujske gimnazije, sta prejemnici Žgečeve plakete in priznanja naši dolgoletni sodelavki Silva Meznarič in Nada Arbeiter.
Iz predlogov za podelitev na kratko povzemamo nekaj najpomembnejših razlogov, zakaj sta si naši sodelavki prislužili priznanji.
Silva Meznarič, vzgojiteljica in druga strokovna delavka v 1. razredu, z nazivom svetovalka, ima za seboj že 34 let pedagoške prakse. Na OŠ Cirkulane-Zavrč, kamor je prišla iz VVZ Ptuj, je zaposlena že 19 let.
Bila je mentorica najmanj desetim dijakinjam, študentkam, pom. s prekvalifikacijo ter mentorica šestim pripravnikom.
Ves čas se redno izobražuje v študijskih skupinah za vrtce, 1. VIO in OPB, na seminarjih v sklopu šole. Bila je vodja ah soorganizator prireditev ob božično-novo-letnih praznikih, materinskih dneh, kulturnih programih ob dnevu šole in prazniku občine Cirkulane ter ostalih prireditvah v okviru šole in izven nje. Vsako leto pripravlja programe za sprejem novincev in še posebej slovesnih prvih šolskih dni. Z veseljem sodeluje in pomaga v različnih projektih šole (Države Evrope; Go-car-go ...) ter skrbi za urejenost šolskih prostorov - dekoracije, izdeluje različne scene ter sodeluje v šolskem zboru.
S svojim strokovnim delom je tako prispevala tudi k razvoju in ugledu vzgoje in izobraževanja v širši strokovni javnosti Republike Slovenije.
Nada Arbeiter, pomočnica vzgojiteljice v Vrtcu Cirkulane ima za seboj 33 let izkušenj dela v vrtcu z malimi nadebudneži. Sodelovala je pri organizaciji in izvedbi vseh projektov vrtca, srečanja s starši, delavnicah s starši, izletih s starši, pohodih ... Sodelovala je na krajevnih pustnih povorkah, na vseh prireditvah občine, dneh šole, na javnih prireditvah za božično-novoletne praznike, materinskih dneh, zaključkih šolskega leta in pri vseh ostalih prireditvah šole in kraja. Sodelovala je pri lutkovnih predstavah za otroke ter pri novoletnih obdarovanjih za otroke v občini Cirkulane. Ves čas pomaga in vodi pripravo različnih tematskih razstav v vrtcu, ki so namenjene otrokom in staršem, pri organizaciji predavanj za starše ter pri izvedbi dni odprtih vrat.
Z nasveti iz bogate prakse je pomagala številnim dijakom na praktičnem usposabljanju v vrtcu ter pripravnikom pri opravljanju pripravništva. Poleg nalog s svojega delovnega področja samoiniciativno in kvalitetno prevzema in opravlja še vrsto dodatnih nalog.
Njen prispevek k boljšemu delu vzgojno-izobraževal-nega zavoda in njegovemu ugledu v javnosti je velik. Pomembno je prispevala k učinkovitejšemu izvajanju nalog in k boljši organizaciji dela v vrtcu.
Čestitka nagrajenkama Nadi Arbeiter (na levi) in Silvi Meznarič (na desni).	Foto: Arhiv OŠ
Predvsem pa sta obe so- gati s svojimi nasveti, delavki - človek z velikim sr- Obema prejemnicama Čečem - zelo pozitivni in topli stitamo! osebi ter trdna opora svojim
sodelavcem v vseh situacijah	Suzana Petek,
ter vedno pripravljeni poma-	ravnateljica
f K
l JA.1' • —
Rene Brlek, 2. a
a
N
‘2
a
-s
niBiiuii jiiiihp i mmmr
Moja muca
Doma imam muco. Ime ji je Kepica. Na glavi ima dve ušesi in smrček. Na trupu ima dolgo črno dlako in rep. Rada je brikete. Lovi miši in ptice. Rada spi. Ko pridem iz šole, me čaka pred vrati. Svojo muco imam zelo rad.
Andraž Petrovič, 3. a
Moj Pako
Imam zajčka, ki mu je ime Pako. Star je sedem let. Ima rjavo in črno dlako, sive uhlje in modre oči. Pako zelo rad je korenček, travo in koruzo.
Žan Brodnjak, 3. a
4v
"V
v i > -k
X	-k	-K
V w

Moja mačka
Imam muco, ki ji je ime Lola. Stara je dve leti in pol. Ima velike rjave oči, gosto dlako in dolgi rep. Je sive barve. Najraje je hrano iz konzerve, meso ali brikete. Rada lovi miši in ptice. Včasih je zelo nagajiva. Takrat praska in grize. Všeč ji je, da jo božamo po glavi. Pri tem prede. Muco imam zelo rada.
Teja Kolednik, 3. a
Naša Romenka
Doma imamo papigo. Ime ji je Romenka. Ima svetlo rumeno perje, ki je na koncu repa malo belo. Romenka je zelo plašna žival. Pije vodo in je mešana semena. Ima zelo oster kljun. Živi v kletki, kjer ima gugalnico in ogledalce z zvončkom. Včasih na kletko skoči muca.
Katja Emeršič, 3. a
Muca (ročna lutka), Valentina Juhart, 4. a (Foto: Maja Belič)
Moj pes Zoro
Zoro je star sedem mesecev. Ima velike brke, lep smrček in vzorce na tačkah. Je brikete. Rad se igra z žogico in hodi z mano na sprehode. Zelo ga imam rada.
Ana Gasparič, 3. a
r*i***f	VV * **•
V	v * * j. *
* ** F %
jC
f *
* *
A f /A
* Z
k * * *	> is XyC f' A 'f
ti *	ti /
,	' Kil I v ' w’ '
it ® *
- k >	tti
m ■
n
**!%*%*rk **!v*
t I*	Af t
Lars Štumberger, 3. a
Blaž osvojil 4. mesto na državnem tekmovanju
Blaž Kopša, učenec 3. b razreda OŠ Cirkulane-Zavrč je na prvi pogled čisto navaden fantič, droben, nasmejan, skromen in rahlo sramežljiv. A vendar je dokazal, da je mnogo več kot povprečen. V resnici je Blaž pravi mišičnjak. Njegovi cilji niso skromni. Ko ima priložnost, pokaže svoj pogum.
Vse te kvalitete je kazal že v drugem razredu; predvsem njegova spretnost ni ostala neopažena. Vključitev v redno vadbo v Gimnastičnem društvu Ptuj je bila logična posledica. Po le slabega pol leta treninga je Blaž v sredo, 18. novembra, nastopil na svojem prvem športnem tekmovanju, državnem šolskem prvenstvu v akrobatiki. Tekmovanje je potekalo na OŠ Dobrova pri Ljubljani. Nastopilo je več kot 20 šol s skoraj 300 tekmovalci. Blažje odlično opravil z vsemi štirimi vajami in dosegel skupaj 38,3 točke, kar je na koncu pomenilo 4. mesto! Ob tem velja poudariti, da mu je do odličja zmanjkala le desetinka točke. Vsekakor je to občudovanja vreden dosežek, še posebej, ker Blaž prihaja iz majhnega kraja in ga morajo
starši voziti na treninge v več kot 20 km oddaljeni Ptuj. Blažu čestitamo in mu želimo še veliko športnih uspehov, veliko volje na treningih, predvsem pa naj ostane nasmejan in vesel fantič!
Mitja Vidovič, prof. ŠPO
Pikin festival
Meseca septembra smo imeli naravoslovni dan. Odšli smo na Pikin festival v Velenje. V Velenje smo se vozili skoraj dve uri. Tam se nam je pridružila Pika Kaja, ki je bila ves dan z nami. Najprej smo si ogledali gledališko predstavo o junakih Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, ki si jih je izmislil Miki Muster. Predstava je bila vsem zelo všeč. Po predstavi smo se odpeljali na Pikin festival. Ob jezeru, v katerem so bili labodi, smo pomalicali. Nato smo se odpravili do velikega šotora, kjer so bile različne delavnice. Tam smo si lahko izdelali veliko zanimivih izdelkov. V drugem šotoru so nam Pike naredile kitke in nam na noske narisale pike. Tako, da smo tudi deklice bile Pike. Zelo všeč mi je bila Pikina hiša, kjer je bilo veliko zabavnih in
lepih stvari. Na poti do avtobusa smo se ustavili še na poligonu, kjer smo lahko med seboj tekmovali. Tudi na poligonu je bilo zelo zabavno. Nato smo se poslo-
vili od Pike Kaje in se ji lepo zahvalili. Z avtobusi smo se odpeljali domov. Ta dan smo se imeli res lepo.
Taja Štumberger, 4. a
Lisica in vol
Nekega vročega poletnega dopoldneva, ko je vol delal na polju, je mimo prišla lisica. Volaje takoj priliznjeno ogovorila: »Zdravo vol, ja kaj pa delaš?« Vol pa ji je izmučeno odgovoril: »Delam, lisica, delam!« Lisica gaje še naprej motila do večera, ko je prenehal z delom. Vsem prijateljem je razlagal, kako ga je lisica motila. Slednja pa je odšla do svojih sestric in jim povedala ravno obratno, torej, da je ona delala in jo je pri delu
ves čas motil vol. Naslednji dan je vol imel prosto. Na cesti je srečal lisičino sestro, ta pa mu je povedala, da že vsi vedo, kako je lisico včeraj motil pri delu na polju. Takoj je odhitel do lisice, kjer ji je povedal: »Ne jemlji si tujih zaslug, lisica!« Slednja je bila tiho, vol pa je odšel do lovca in mu naročil, naj ustreli lisico. To je tudi naredil in vola ni nihče več motil pri delu.
NAUK: Ne prilaščaj si tujih zaslug!
Jure Bezjak, 7. a
Učenci 4. a razmišljajo o knjigah in pomenu branja ...
Valentina Juhart: Knjige mi pomenijo veliko, iz njih se učim. Tilen Resman: Zelo rad berem.
Sebastjan Kokot: Rad berem zanimive in poučne knjige.
Jan Vidovič: V knjigah je veliko zanimivih stvari.
Nik Brlek: Moje najljubše knjige so domišljijske.
Žan Feguš: Trenutno berem knjigo Dese Muck Blazno resno slavni. Je zelo duhovita.
Nela Brlek: Nazadnje sem prebrala knjigo Grozni Gašper. Bila mi je všeč.
Eva Šegula: Moja najljubša knjiga je Mala čarovnica Lili, je zelo zabavna.
Tjaša Bratušek: Rada berem, ker so knjige tudi poučne.
Zala Fridauer: Rada berem, vsako večer bratcu preberem knjigo o božiču.
Julija Maučič: Zelo rada berem, moja najljubša knjiga je Zelišča male čarovnice.
Tamara Emeršič: Rada berem, ker se ob branju sprostim. Moja najljubša knjiga je Začarana palača.
Taja Štumberger: Ko berem knjige, se sprostim.
Teo Črnivec, 1. a
Moja prijateljica Maja
Moji najboljši prijateljici je ime Maja. Stara je 9 let. Maja hodi v 4. c razred. Rada ima konje. Skupaj preživiva veliko časa. Prijateljici sva že od vrtca. Ima svetlo rjave lase. Rada pomaga, je prijazna in poštena. Najino prijateljstvo mi pomeni veliko, saj imava radi veliko istih stvari. Obe imava radi konje, stari sva enako, hodiva v isto šolo, le v razredu nisva skupaj. Vsako leto povabiva druga drugo na rojstni dan. Skupaj se imava lepo.
Tamara Emeršič, 4. a
Uspavanka za bratca
Spi, le spi, naše dete malo.
Zapri oči in zaspi.
Poleti v svoje sanje.
Uživaj, kolikor le moreš, uživaj svoje sanje.
Zbudi se lepo naspan v novi lepi dan.
Uživaj vsak prelepi dan.
Tjaša Bratušek in Julija Maučič, 4. a
Mikenska vaza po otroško, Julija Maučuč, 4. a
4. a - to smo mi
Mi smo učenci 4. a, vsak na šoli nas pozna.
Radi raziskujemo in težke račune izpeljujemo.
Beremo zelo,
ker fajn nam je res to!
Vseh trinajst nas je razigranih in
za učenje vedno zagnanih.
Med seboj smo res prijazni in naši srčki nikoli niso prazni.
Mi smo 4. a, ki vse zna in učiteljico rad ima!
Učenci 4. a razreda Ana Gasparič, 3. a
Utrinki učencev 1. a razreda
Še vedno se spominjamo meseca septembra, ko smo pr- otroke prav posebej vesel čas. Obiskali nas bodo kar trije do-vič sedli v šolske klopi in postali pravi učenci - prvošolčki, bri možje. Vsi smo jim že napisali pisma. Kakšne so bile naše Dobro smo se privadili na šolsko delo in se že veliko novega želje, bomo zaupali tudi vam. Če bomo dovolj pridni, se nam naučili.	bodo naše želje verjetno uresničile.
Čas hitro beži in že je tukaj mesec december. To je za nas
ŽELJE PRVOŠOLČKOV:
Teo - Želim si kitaro, da bom lahko sestrici zaigral pesmico.
Miha - Želim si lego kocke, da bom gradil hišo.
Tibor - Želim si plastelin minions, da bi lahko delal mi-nionse.
Žiga - Že od nekdaj si želim traktor in prikolico na daljinec, da bom lahko vozil pesek.
Marsel - Želim si, da bi bil dober glasbenik na harmoniki. Igral bi na zabavah.
Sara - Želim si konjičke za barbiko, da bi se z njimi igrala.
Alex - Želim si kitaro, da bom lahko igral.
Lana Kristovič, 1. a
Vito - Želim si več lego kock, figurice policistov in policijski helikopter, da bi bila moja igra varnejša.
Nikita - Želim si pravega konja, da bi ga lahko jahala in zanj skrbela.
Duli - Želim si bonbone in balone.
Matic - Želim si Olafa, Ano in Elso iz lego kock, ker zelo rad sestavljam. Rad bi imel tudi gasilski avto na daljinsko upravljanje in rezervne baterije.
Patrik - Jaz si zelo želim avto na daljinca, ki se vozi po blatu in ima rezervne zimske gume. Mora imeti tudi rezervno baterijo.
Lucija - Želim si pravo lisasto mucko. Z njo bi se igrala, jo hranila in bi mi bila za dobro družbo.
Lana - Želim si Elso iz lego kock in pravo malo muco, ki bo sive in črne barve.
Ana Marija - Želim si konja in barbiko s krili. Z njima bi se rada igrala.
Aleksander - Želim si avto, tovornjak in gasilce. S tovornjakom se bom vozil po cesti, z gasilci bom gasil požare.
Jaka - Želim si veliko žogo, ki ima v sredini malo žogico, ki v veliki skače.
Maja - Želim si belega konjička, da bi se s sestrico z njim igrali.
Emanuel - Želim si, da bi bili vedno srečni in vedno veseli. Božiček mi lahko prinese tudi igračo želvico.
Učiteljici - Najinim učencem želiva veliko zdravja, veselih dni in da bi si v šoli pridobili veliko znanja in spretnosti za nadaljnje življenje.
Učenci 1. a razreda, učiteljica Dragica in vzgojiteljica Silva
iz zgornjih podatkov, gre za nemajhen finančni zalogaj za našo župnijo. Nekaj sredstev smo pridobili s prodajo zemljišča, kjer stoji šolski sadovnjak, vaših prispevkov se je doslej zbralo pri-
bližno 18 tisoč evrov, z dotacijo 10 tisoč evrov pa nam je na pomoč priskočila tudi občina. Vsem, ki ste kakor koli pomagali (finančno ali fizično), se iskreno zahvaljujemo. Ker pa dela v celoti še
niso zaključena in bodo posledično nastali novi stroški, vabimo vse, ki še niso, pa jim finančno stanje to omogoča, da oddajo svoj prispevek. Hvala!
MM
PD Cirkulane organiziralo številne pohode
Planinci PD Cirkulane so v letošnjem letu prehodili veliko znanih poti in odkrivali še neznane. Poti so nas vodile od tradicionalnega Boča in Donačke gore do Raduhe, Jezerskega, Logarske doline, Triglavskih jezer, Slovenskega primorja, Konjiške gore, Žič, Pohorja pa vse do našega veličastnega Triglava. Narava in druženje s prijatelji nas vedno navda z dobro voljo.
Zato tudi vas, drage občanke in dragi občani, vabimo, da se nam pridružite na naših poteh, da bomo skupaj odkrivali neznano in doživeli še veliko lepega. Vse naše izlete za prihodnje leto si lahko ogledate na prenovljeni spletni strani PD Cirkulane.
SLOVENSKO PRIMORJE
Jesen je že dodobra potrkala na naša vrata. Tako kot vsak letni čas posebej, nosi tudi ona svoje sporočilo. Narava še zadnjič zažari v vsej svoji popolni lepoti in se pripravlja na počitek. Planinci PD Cirkulane pa počitka ne poznamo, zato smo se 10. in 11. oktobra odpravili na dvodnevni pohod po Slo-
venskem primorju. Zjutraj smo se ob 3. uri zbrali pred OŠ Cirkulane, se prijateljsko pozdravili in se še malce zaspani podali novim dogodivščinam naproti.
Našo pot smo pričeli v Socerbu pri istoimenskem gradu. Ta se prvič omenja v 13. stoletju. Utrjeni rob, na katerem grad stoji, je bil že nekdaj naravna meja med benečanskimi in avstrijskimi gospostvi, meja, ki je nenehno nihala in kjer so se nenehno bili boji za oblast. Danes na gradu deluje okrepčevalnica, grad pa s svojo čarobno lepoto privablja vedno nove obiskovalce. V močnem vetru smo pot nadaljevali proti Tinjanu. Pot nas je vodila
skozi gozd, okrašen s toplimi jesenskimi barvami. Jesenski pohod po gozdu nas je pomiril, vonj po jeseni nas je napolnil z novo energijo, ki jo potrebujemo v zimskem času. Šli smo čez Osp, Riža-no, vse do Merezig, kjer nas je čakal šofer in nas odpeljal v hostel v Izolo. Po nastanitvi smo se zadovoljni nad opravljeno potjo poveselili in si odpočili.
Drugo jutro smo pot iz Izole nadaljevali proti Strunjanu. Padle so prve kapljice dežja, morje je bilo močno vzvalovano, valovi so pljuskali ob obalo, tako da smo se jim morali izogibati. Uživali smo, tekali po obali in naredili veliko krasnih fotografij. Šli smo mimo hotela Belve-dere v Izoli, čez travnik, kjer smo imeli lep razgled na klif in pristanišče Trst. Nekaj časa smo uživali v razgledu in pot nadaljevali proti najlepšemu delu Strunjanskega klifa, proti Belim skalam. Strunjanski
klif je z višino do 80 metrov naj višji Hišni klif ob celotni Jadranski obali. S svojimi prepadnimi stenami omejuje edini neokrnjen del slovenske obale. Večji del te obale predstavlja Mesečev zaliv, ki kopalcem zaradi odmaknjenosti ponuja mir in pa veličasten pogled na klife. Tudi morje je tu najbolj čisto, saj rastejo tukaj nekatere redke vrste alg ter do meter velike školjke - leščurji, raste tudi tipično mediteransko rastlinstvo. Celotno območje je zavarovano kot Naravni rezervat Strunjan.
Gozd, odet v jesenske barve, obala, posebno zaobljeni kamni, valovi, skale in pogled na klif so bili nepozabni, nepozabno je bilo tudi naše prijateljsko druženje. Vedno znova se imamo bolje in z veseljem bomo naše prijateljske pohode tudi nadaljevali.
Marjetka Mlakar
Ljudski pevci prihodnje leto praznujejo 20-letnico
»Lepo vabljeni prihodnje leto na našo 20-letnico praznovanja ljudske pesmi.
Potrudili se bomo, da bo ljudska pesem živela še naprej,« pravijo člani cirkulanske skupine ljudskih pevcev.	Foto: Arhiv Petrovič
Skupina ljudskih pevcev je imela svoj prvi nastop 23. marca leta 1996. Takrat so prvič zapeli na občnem zboru DU Cirkulane. Bliža se torej naš jubilej in ta bo natančno 23. marca leta 2016, ko bo okrogla obletnica, tj. 20-letnica delovanja skupine ljudskih pevcev. Sekcija Ljudski pevci je še danes zelo aktivna.
Na leto se skupina udeleži od 28 do 35 nastopov po različnih krajih Slovenije ter nastopa na raznih pevskih revijah. Naša skupina spada v regijo, ki sega od Slovenske Bistrice do Ljutomera. Glasbena Matica Ljubljana vsako leto znova organizira pevske revije, ki so razdeljene na območne, regijske in državne. Za regijsko revijo se izbere po 13 skupin, kasneje pa se izbere od 8 do 10 skupin za državno revijo. Naša skupina je bila kar 11 -krat izbrana za nastop na regijski reviji in 5-krat smo se uvrstili na državno. Po vseh teh letih nam je v spominu najbolj ostal nastop v hotelu Union v Ljubljani. Tja nas je povabila Glasbena Matica. Do pričetka nastopa nismo vedeli, koliko pesmi bi morali zapeti. Ko smo se sestali z organizatorji, je bila njihova želja, da zapojemo 16 pesmi. Komisija, ki nas je spremljala, pa je imela željo, da
zapojemo tri pesmi. Kasneje smo imeli posamezne razgovore. Spraševali so nas, od kod prihajamo, kako je naše življenje, kaj vse se pri nas dela, kako smo fantje k puncam hodili itd. Ti pogovori so bili polni smeha.
Kot smo že omenili, Ljudski pevci iz Cirkulan praznujemo naslednje leto 20-letnico delovanja. Prireditev ob jubi-
leju bo 9. aprila 2016 pod imenom Veseli večer. Ob praznovanju 20-letnice ne bo manjkalo pevcev in godcev od drugod. Za smeh in dobro voljo bosta poskrbela Danica Cvetko in Tonček Žumbar. Potrudili se bomo, da bo ljudska pesem živela še naprej. Lepo vabljeni na našo 20-letnico praznovanja ljudske pesmi.
Jože Petrovič
Na cirkulanskem odru je spet živahno
Leto se počasi, a zanesljivo izteka. Neznosno poletno pripeko so zamenjale veliko prijetnejše, a za ta čas še vedno neobičajno visoke jesenske temperature. Če nas te temperature ne spominjajo, da je pred nami konec nekega obdobja in začetek drugega, pa nas na to opozarjajo vedno krajši dnevi in jutranja megla, zaradi katere se nam svet zdi nenadoma zelo majhen in omejen.
Daljši jesenski večeri so kot nalašč za druženje s prijatelji in z znanci ter ukvarjanje s takšnimi ali drugačnimi hobiji. Nekoč so bili jesenski meseci tudi čas, ko je Dramska skupina KD Cirkulane pričela s pripravami na novo gledališko sezono. Po nekajletnem zatišju pa je na našem
odru spet živahno.
Na spomladanskem sestanku članov dramske skupine smo se strinjali, da je najboljši čas za ponovni zagon skupine jesen. In tako smo v začetku oktobra pričeli s študijo novega dela. Ker je med gledalci najbolje sprejeta komedija, smo se tudi tokrat
Na cirkulanskem gledališkem odru nastaja nova predstava.
Foto: Arhiv društva
odločili za to zvrst. V času tiko sama po sebi umevna, burnih razprav o takšni ali Družine se med seboj raz-drugačni družini se je zdela likujejo. Medtem ko v neka-izbira dela z družinsko tema- terih vladata sloga in razu-
mevanje, je sreča pri drugih zgolj navidezna, privid za površnega zunanjega opazovalca. Prav o takšni na videz popolni povprečni slovenski družini, v resnici pa povsem disfunkcionalni, govori komedija z naslovom Tašča izpod peresa Tončeka Žum-barja. Zmeda je popolna, ko se k tej družini po sili razmer priseli mama oziroma tašča. Za razliko od del s podobno tematiko, ki izpostavljajo odnos med taščo in snaho, je tokrat v ospredju odnos med taščo in zetom. Za razgibano dogajanje skrbijo še sosed Hanzek in obiski iz Haloz. Vsaka podobnost z resničnimi osebami je nenamerna in naključna, čeprav bi se v
Prepihovih lahko marsikdo prepoznal.
Za režijo skrbi avtor dela Tonček Žumbar. Pod njegovo taktirko predstavo pripravlja 10 igralcev. Nekatere od njih že zelo dobro poznate in ste jih verjetno že pogrešali. Po nekajletni odsotnosti se na gledališki oder tako vračajo: Betka Forstnarič, Miro Lesjak, Franc Meznarič in Marica Žuran. Z veseljem v naši družbi pozdravljamo nove mlade moči. Na premieri bodo igralski krst doživeli: Maša Kranjec, Alen Meznarič in Sanja Muzek. Poleg omenjenih v predstavi nastopamo še Ana Črnivec, Marjan Prašnički in moja malenkost.
Ker v delu nastopa družina, ki sicer živi v Mariboru, a izhaja iz Haloz, smo se odločili uporabiti domačo govorico, zaradi katere so že sami po sebi zabavni dialogi še bolj smešni, veliko pa je tudi situacijske komike. Več pa vam ne smem izdati.
Upam, da sem prebudila vašo radovednost. V kolikor je odgovor pritrdilen, vas vabim, da se nam pridružite na premieri, ki jo načrtujemo na Štefanovo (26. december). Takrat se boste lahko
nasmejali zgodam in nezgodam družine Prepih in obudili spomine na stare čase, ki so bili sicer resda težki, a v marsikaterem pogledu boljši od časa, v katerem živimo. Pridite, čaka vas poldruga ura smeha in zabave!! Zagotovilo za to je poleg vsega naštetega tudi razpoloženje na vajah, kjer ustvarjalci, kljub temu da smo delo preigrali že x-krat, občasno ne moremo zadržati napadov smeha. Na svidenje na premieri!!
Mateja Muršec
Voščilo KD Cirkulane
Novo leto prihaja in staro nas s hitrimi koraki zapušča. Prišlo in odšlo je s hitrimi koraki nešteto trenutkov. Prineslo je vsakemu izmed nas svoje trenutke radosti, veselja pa tudi žalosti. Pa vendar, to je življenje v vseh svojih odtenkih. Preživeli smo to leto bolje ali slabše od prejšnjih, pa vendar, preživeli smo ga. Upamo in čakamo ter prosimo, da nam bo prineslo prihodnje leto le dobro in bolje. In želimo, da se nam želje uresničijo. Naj nam bo dobro, srečno in zadovoljno leto 2016 v vseh odtenkih našega življenja.
Zahvaljujemo se vam za Vašo podporo pri izvajanju naših aktivnosti in želimo, da z nami uživate in ohranjate le lepe spomine tudi v prihodnje v sreči, zdravju in medsebojnem spoštovanju.
V imenu članov KD Cirkulane Antonija Žumbar, predsednica
»Mi, Belani... Mi, Barbarčani...«
Potreba po ustvarjalnem druženju in prijetni sprostitvi. Veselje, ki prežema telo, ko se pleše, poje in igra. Spoštovanje naših prednikov in s tem ohranjanje in obujanje ljudskega izročila. Želja predstaviti se in pokazati, kaj zmoremo in znamo, in želja s svojo gorečnostjo zanetiti iskrico po ustvarjanju še pri kom. Da, prav imate. To smo mi, folklorniki FS KD Cirkulane.
Marsikateri del prej opisanega obstaja dandanes le še v obliki simpatičnih zgodb v knjigah in zaprašenih arhivskih zapisih. Za spoznavanje dejanskega pa je lahko bil kot nalašč naš tradicionalni osmi koncert »Mi, Belani ... Mi, Bar-
Nasmejani obrazi folklornikov po uspešno preplesanem večeru.
	BiJjH	
iy		
Im		
	?	i
	V Ir iiJ LMM
Med nastopajočimi so bile tudi tri naše najmlajše - prav prisrčno so nastopile. Nastop so vzele resno, na svojo vlogo pa bile zelo ponosne.	Foto: Božo Vidmar
barčani ...«. Konec meseca novembra smo se tako sprehodili skozi praznično leto šeg in običajev v našem kraju - vasovanje, pust, odhod k vojakom, trgatev in Barbar-no. Obiskovalci so nas tako lahko občudovali ob prikazu štajerskih plesov ter prisluhnili zvokom štajerskih glasbil. Mi pa smo za piko na i in lep nastop seveda še pokukali v omaro štajerskih noš. Za prijetno vzdušje in celostno veselo podobo koncerta so nam v pomoč priskočili še nekateri nastopajoči: Mladi Veseljaki in Sestre Kopinske KD Cirkulane ter Folklorna skupina KD Podgorci.
Z ljubiteljske plesne plati namreč nikoli ne delamo razlik med nastopi na velikih ali malih odrih ter nastopih na tujih in domačih odrih, a takšen celovečerni nastop pred domačim občinstvom nam da res tisto največjo motivacijo. Veste, folkloristi smo svojevrsten fenomen. Svoj čas in znanje dajemo zato, da predstavljamo in ohranjamo
kulturno dediščino. Dobimo pa tisto, kar nam je več kot dovolj - iskren aplavz.
In tako hitro mine leto, dve, tri, ko se v taktu vrtiš na odru ter učiš novih, drugačnih postavitev, oblačenja in spoznavanja noš, oddolževa-nja vsem, ki nam zvesto pomagajo. Ampak to še sploh ni vse. Tukaj so še tudi vsa tista vmesna dogajanja. Druženje med vajo in po njej, vožnja na nastope, podoknice, abrahami, poroke, sklepanje prijateljstev, iskrice v očeh tistih, ki se zaljubijo, in radovedno ugibanje ostalih, ki to opazujejo. Tako spet mine leto, dve, tri, pet in ne nazadnje tudi naših čudovitih osem let.
Ob vsem tem pa nikakor ne morem mimo dejstva, da smo za tak uspeh zaslužni vsi plesalci, godci in naša zvesta mentorica Maja Glaser Bede-nik. Ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki so že bili del naše skupine, in tiste, ki bodo skupaj z nami še pisali uspešno plesno zgodbo. Sicer pa vsi
tisti, ki ste se udeležili našega koncerta, ste videli, da se nam za podmladek nikakor ni treba bati. Vsi vemo, kako je. Nekateri vztrajajo dalj časa, nekateri manj, nekateri vztrajamo še vedno in predstavljamo našo folklorno skupino na številnih odrih. Kako naključna združba postane velika razširjena družina, lahko pove vsak izmed nas, ki je skozi ples ne samo lovil korak s časom, temveč tudi ujel ritem.
Zato se ob koncu še enega plesno ustvarjalnega leta zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli pomagali pri našem nastajanju in preteklem delovanju, oziroma so kako drugače pokazali dobro voljo, spoštljiv odnos in razumevanje za delo naše skupine. Naj velja iskrena želja, da bi v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju še dolgo uživali v številnih bodočih folklornih dogodivščinah. Mi in Vi.
Nina Gabrovec
Tamburanje na anino
Včasih je bilo moč na Anino soboto tamburice slišati na gradu Bori, letos pa se je njihov zven razlegal od bližnje cerkve sv. Ane. Zaigrali in zapeli smo Tamburaši iz Cirkulan KD Cirkulane in gostje s Hrvaške, Otroški tambura-ški orkester CTK Varaždin.
Koncert se je pričel po tradicionalnem križevem potu in maši. Hvaležno občinstvo je z velikim aplavzom nagradilo prav vsako skladbo in nam tako pokazalo, da se je milozvočna tamburica že dodobra zasidrala v srcih mnogih ljudi. To so nam potrdili tudi odzivi ljudi, ki so nam po koncertu povedali, da pogrešajo naše tamburaške koncerte in da že nestrpno pričakujejo njihovo nadaljevanje.
Z izvedbo letošnjega koncerta smo
Nastopil je tudi otroški tamburaški orkester CTK Varaždin.
Foto: Jernej Golc
Letos seje tamburanje slišalo od cerkve sv. Ane.
želeli vsaj malo zapolniti vrzel, ki je nastala po letu 2010, ko je grad Bori zadnjič gostil
cikel koncertov Tamburanje ob večerih. Na odlično obiskanih koncertih tega cikla
smo od leta 2002 ponujali pester izbor tamburaške glasbe - vse od tradicionalnega tamburaškega programa, ljudskih pesmi in viž do priredb popevk in klasične glasbe, po končanem koncertu pa je vsakokrat sledila še degustacija izbranih haloških vin v grajski kapelici. Ko so pristojni grad Bori leta 2010 zaprli za javnost, je ugasnilo tudi Tamburanje ob večerih.
Za pomoč pri organizaciji tokratnega koncerta se zahvaljujemo domačemu
župniku Emilu Drevu, Sonji in Jerneju Golcu iz PRJ Halo ter številnim posameznikom, ki so vsak po svoje prispevali k lepemu večeru. Dogodek je potekal v okviru čezmejnega projekta DE-PARK, ki se izvaja v okviru OP IPA SI--HR 2007-2013 in ga delno sofinancira Evropska unija preko Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Mira Petrovič, Boštjan Polajžer
Posledica visokih temperatur je dokaj povprečna
letina
Naša predvidevanja so se uresničila. Čebele so prišle v fazo medenja zelo močne; bilo je samo vprašanje vremena v času cvetenja. Glede na lansko letino smo pridelali več cvetličnega medu, tudi akacija je zelo lepo zame-dila, vendar jo je uničil dež v zadnji fazi cvetenja.
Čebelnjak pri Marjanu Vajdi.
Foto: Milan Kolednik
Na žalost lipe in kostanja zaradi slabega vremena skoraj nismo točili, naleteli pa smo na dokaj redek pojav, namreč zamedila so določena gozdna drevesa in tako smo posledično dobili odličen gozdni med. Uradno ga je potrdil tudi Medex. V juliju in avgustu so bile marsikje čebele brez hrane, zato jih je bilo potrebno že zelo hitro krmiti in zdraviti.
In kaj se dogaja v društvu? Pripravili
smo dan odprtih vrat z razstavo, kjer je bilo možno določene jedi tudi poizkusiti. Letos se je obisk razstave povečal; obiskali so nas tudi krožkarji z mentorjem Edijem Hojnikom. Sodelovali smo na občinskem prazniku, kot pomoč pri delu. V času občinskega praznika smo zasadili lipe na občinski površini, pred tem pa smo s pomočjo občine razdelili kar 600 medovitih rastlin med občane občine Cirkulane.
V mesecu juniju smo organizirali ekskurzijo v Prekmurje, kjer smo si ogledali tri večje čebelarje, od tega tudi pridelovalko matic Mileno Kavaš. Prav
tako smo se ustavili na ogledu v podjetju Orhideja v Dobrovniku, si ogledali unikatno mozaično cerkev v Pertoči in na koncu smo se ustavili še v »Čebeljem gradiču« na Goričkem. Lastnik ima svoj muzej, ki nas spominja na našo mladost, saj smo v enakih okoliščinah živeli tudi mi. Za zaključek smo si pripravili hrano v obliki piknika, saj smo vse potrebno imeli s seboj.
Predvidenega srečanja čebelarjev Slovenije na Dolenjskem se nismo udeležili, kakor tudi ne sejma v Varaždinu, odpadel je iz nerazumljivih vzrokov.
Čebele krmimo in zdravimo po svo-
jih močeh, saj so nam omejili zdravila. Predavanj s tega
področja je vedno manj, zakonodaja ostaja na svojih
stališčih, varoja pa je čedalje močnejša. Nekateri smo že doživeli upad čebeljih družin pred zimo, pravi rezultat pa se bo videl šele spomladi.
Tudi letos smo se aktivno pridružili akciji »Medeni zajtrk«. 19.11. smo obiskali Dijaški dom Ptuj, otroke s posebnimi potrebami, za njih pa je družina Jerenec darovala kar 6 kg medu. 20.11. smo obiskali tudi Osnovno šolo Cirkulane. Učencem šole in otrokom iz vrtca smo čebelarji podarili kar 15 kg medu. Pri tem moram poudariti, da
naj bi po priporočilih ČZ Slovenije med zaračunali brez davka. Nekatera društva so to že storila, mi tega ne nameravamo.
Pred nami je veseli december, zato ga lepo preživite. Ob novem letu, ki se približuje, pa člani in članice Čebelarskega društva Cirkulane želimo vsem občanom in občankam sreče in zdravja v letu 2016. Spoštujmo čebele!
Kolednik Milan, predsednik ČD Cirkulane
Čebelarji na obisku v Dijaškem domu Ptuj.
Foto: Arhiv Dijaški dom Ptuj
Aktivnosti Društva gospodinj Cirkulane
V društvu gospodinj Cirkulane je bilo tudi letos v drugi polovici leta kar aktivno. Pričeli smo s peko peciva za občinski praznik, nato je sledila peka potice in oprešaka za četrto razstavo. Sli smo tudi na čudovito ekskurzijo v rudarsko mesto Velenje, kjer smo si ogledali rudniški muzej in velenjski grad, nadaljevali pa s piknikom v Vinski Gori, kjer smo uživali v prelepi naravi.
Okopavanje končano ...
Sledil je četrti praznik krompirjevih jedi. Kuhali smo krompirjeve jedi in pekli piškote, na koncu pa pripravili iz pripravljenih jedi majhno razstavo. Pri pripravi jedi so sodelovali tudi učenci 9. razreda Osnovne šole Cirkulane, ki so bili spretni v lupljenju krompirja. S pomfri-jem in slastnim čipsom smo postregli vse otroke naše šole
in vrtca. Obiskal nas je naš župan Janez Jurgec, ki nas je prav lepo pohvalil za delo v društvu. Z njim so prišli vsi njegovi sodelavci, zaposleni v občinski upravi. Posebej nas je presenetil obisk naše poslanke Državnega zbora Suzane Lep Šimenko. Tudi ona nas je lepo pozdravila in nam zaželela uspešno delo še naprej.
Cirkulanske žene so pridelek krompirja izkopale s skupnimi močmi.
Cirkulančanke so kuhale »ajnmohc« v Leskovcu.
Kuhali so krompirjeve jedi in pekli piškote, na koncu pa pripravili še majhno razstavo. Pri pripravi jedi so sodelovali tudi učenci 9. razreda OŠ Cirkulane.
DRUŽENJE TUDI OB MARTINOVEM dnikov in sadjarjev Haloze. Udeležile Nadaljujemo s kuharskimi tečaji, Pripravili smo si tudi Martinovo ve-	smo se tudi desetega festivala jabolk v peko peciva, z luninimi pohodi, druže-
čerjo, ob kateri smo prijetno poklepeta-	Zavrču. Izdelale in spekle smo jabolčni nji in izdelovanjem ročnih del.
li. S svojimi pekovskimi izdelki smo se strudelj'. Sledilo je tekmovanje v luplje-
predstavili na martinovanju v Cirkula- nju jabolk za najdaljši olupek. Uspelo	Ana Gabrovec
nah v sodelovanju z Društvom vinogra- nam je osvojiti 1. mesto.
Društvo je ob prazniku občine pripravilo razstavo potic in oprešakov, posebej lepo pa sije bilo ogledati rokodelske izdelke pridnih rok.
Foto: Ivan Tetičkovič
Vinogradniki aktivni od pomladi do jeseni
Vinogradniki in ljubitelji vinske kapljice in veselega druženja smo v maju organizirali Vinogradnikov dan. Tisti, ki so želeli, so se lahko udeležili pohoda po okoliških hribih, kjer so nam na več točkah pripravili manjše pogostitve, da smo se lahko malo okrepčali.
Pohod smo zaključili pri cerkvi sv. Ane. Tam nas je pričakala malica, ki jo je pripravil Franc Roškar iz Turistične kmetije Kozarčan. Veselo druženje so nam popestrili Ljudski pevci in tudi vinogradniki, ki so pripravili pokušino vin. Na stojnici smo lahko poskusili najbolje ocenjena vina iz ocenjevanja VINO Ptuj 2015.
Poleti je bilo potrebno veliko postoriti v našem učnem vinogradu. Poleg rednih del
v vinogradu, kot sta škropljenje in košnja, smo morali tudi opraviti košnjo hriba okrog cerkve. Košnje se je udeležilo več koscev, ki so v nekaj urah postorili vse potrebno, da je okolica ponovno dobila lično podobo. Koscem smo se zahvalili in jim ponudili malico. Prosimo jih še za vnaprej, da se odzovejo našemu vabilu in nam pomagajo, da skupaj poskrbimo, da je okolica lepo urejena. V mesecu avgustu smo, kot je
Župan Janez Jurgec in ravnateljica osnovne šole Suzana Petek sta ponosno pobrala grozdje z naše potomke najstarejše trte na svetu.
že tradicija, na praznik Marijinega vnebovzetja postavili društveni klopotec. Klopotec smo s konjsko vprego pripeljali na hrib k cerkvi sv. Ane. Pri postavitvi klopotca so nam pomagali člani Sekcije za ohranjanje starih običajev iz Turističnega društva Cirkulane. Veselo druženje ob dobri hrani in pijači so nam popestrili muzikanti.
USPELA TRGATEV MODRE KAVČI N E
Jeseni smo komaj čakali na našo trgatev. Letos je grozdje zelo lepo dozorelo in tudi pridelek v našem učnem vinogradu je bil še večji kot preteklo leto. Z zanimanjem smo večkrat hodili opazovat
dozorevanje grozdja, saj imamo v vinogradu posajenih veliko različnih sort. Sorte smo med seboj primerjali, pokušali grozdje in opazovali, kako se razlikujejo v času dozorevanja, količini in kvaliteti grozdja ter drugih lastnostih. Trgatev smo imeli dvakrat. Prvič smo se v gorico odpravili člani organov društva s partnerji. Obrali smo bele sorte in opravili podbiranje pri rdečih sortah. Modro kavčino in rdeče sorte smo še pustih zoreti v vinogradu. Trgatev le-teh smo opravili 26. septembra, ko je župan povabil na slavnostno trgatev modre kavčine. Istočasno je občina povabila v trgatev vse tiste, ki so pomagali
Pridelek je pospravljen ... Vince je v kleti.
Lokalne volitve 2014
V Halozah so bile na povabilo ptujske vinske kraljice Urške Polanec, ki seje letos poslovila od krone, na obisku vinske kraljice iz slovenskih vinorodnih koncev. Priložnostno darilo je Urški predal Edvard Hojnik, predsednik DVSH.
Foto: Arhiv Arnečič
pri pripravi in izvedbi občinskega praznika v Cirkulanah. Župan Janez Jurgec in ravnateljica osnovne šole Suzana Petek sta ponosno pobrala grozdje z naše potomke najstarejše trte na svetu. Pozneje so se jima v vinogradu pridružili še drugi berači. Ker pa je bilo treba grozdje še zmleti, sta pri tem pomagala oba podžupana občine Cirkulane. Vsem se za pomoč lepo zahvaljujemo. Ta dan je potekalo tudi tekmovanje za največji prinesen grozd modre kavčine.
Vse, ki so prinesli grozdje, smo obdarili z medom, ki so ga prispevali naši čebelarji. Zmagovalcu smo podarili buteljko modre kavčine. Po naporni trgatvi in mletju grozdja smo se lahko okrepčali z malico, za katero je poskrbela občina. Trgatev je odlično uspela, s kvaliteto grozdja smo bili zadovoljni, želimo si le, da bi ta dogodek v prihodnje privabil več obiskovalcev.
NA OBISKU VINSKE KRALJICE
V mesecu oktobru smo bili vinogradniki počaščeni
z obiskom vinskih kraljic iz različnih koncev Slovenije. V naše konce jih je povabila ptujska vinska kraljica Urška Polanec, ki se letos poslavlja od svoje krone. V Vidovi kleti je bil gostitelj vinogradnik Zavec iz Lancove vasi. V našem društvu smo se odločili, da kraljicam ponudimo vino modre kavčine, potomke naj starejše trte na svetu. Bile so navdušene, saj še nobena izmed njih ni poskusila vina naj starejše trte na svetu. Druženje smo zaključili z obljubo, da se morda z Urško Polanec srečamo na največjem prazniku vinarjev - na martinovanju. In res se je ptujska vinska kraljica odzvala našemu vabilu in se nam pridružila na martinovanju v Cirkulanah. Martinovanje je potekalo v večnamenski dvorani, kjer so nam člani Kulturnega društva Cirkulane pripravili zelo zanimiv program. Nastopali so: Mešani pevski zbor, Sestre Kopinske, Mladi veseljaki in Ljudski pevci. Zahvalili smo se dosedanji kletarki Majdi Čoki za njen trud in ji podarili simbolično darilo.
NAJ MARTIN XI. JE EDVARD HOJNIK
Za novega Naj Martina XI. je bil izbran Edvard Hojnik iz Hrastovca. Kandidata je temeljito izprašala ptujska vinska kraljica in z vprašanji je odločno opravil. Novega Naj Martina je slavnostno imenoval župan in kletar je moral izreči slovesno prisego, da bo vse svoje obveznosti in dolžnosti vestno izpolnjeval. Veselo druženje se je začelo, ko so muzikanti začeli igrati. Pripravili so nam tudi šaljivi krst mošta, ki nas je prijetno
nasmejal. Novi Naj Martin je udaril sod na pipo in tako so lahko vsi obiskovalci poskusili 'zbirco', ki so jo prinesli vinogradniki. Martinovanje se je zavleklo pozno v noč in se nadaljevalo naslednji dan v cerkvi sv.Ane. Tam smo imeli sveto mašo in blagoslov mladega vina. Po maši smo pospravili še društveni klopotec in pokušali mlada vina. Druženje je bilo zelo prijetno, za kar je poskrbelo toplo jesensko sonce.
Suzana Arnečič Zamuda
DRD Haloze v letu 2015
Za članicami in člani Društva rejcev drobnice Haloze je zelo aktivno leto. Konec meseca maja smo na Švabovem pripravili predstavitev nove brošure z naslovom Izbrane jedi iz mesa drobnice, ki smo jo izdali v začetku leta. V brošuri je kuharski mojster Dušan Belšak predstavil 12 receptov za okusne jedi iz jagnjetine in kozličevine.
Na predstavitvi sta nam mojster Dušan in soproga Branka tudi praktično prikazala pripravo jedi. Na dogodku so bili prisotni tudi novinarji, ki so dogodek in recepte predstavili slovenski javnosti.
V mesecu juniju smo sodelovali na občinskem prazniku v Cirkulanah, kjer smo ponudili pečenega jagenjčka.
Prvo soboto v juliju smo pred gradom Bori organizirali že 13. Ovčje-kozji bal. Na njem smo predstavili živali, ki jih redimo člani našega društva. Prikazali smo striženje ovac in delo s pastirskim psom. Ekipe so se pomerile v kuhanju golaža iz mesa drobnice. Za zabavo obiskovalcev smo poskrbeli s šaljivimi pastirskimi igrami. Vključen je bil tudi kulturni program s pozdravnimi nagovori. Na predlog strokovne komisije smo podelili tudi dve priznanji za najboljše rejce. Za rejo ovac in nadpov-
prečne dosežke pri plodnosti in prirastkih jagenjčkov ter urejenost kmetije je priznanje dobila Jelka Zupančič iz Gorice pri Račah. Ta kmetija je v samem slovenskem vrhu prireje ovac pasme JSR.
Priznanje za izjemne rejske rezultate v prireji in proizvodnji mleka je dobila kmetija Milice Bedrač iz Slatine pri Cirkulanah. Kmetija Bedrač slovi po vzreji koz srnaste pasme in kvalitetnih izdelkih iz kozjega mleka.
Meseca avgusta smo sodelovali na občinskem prazniku občine Zavrč. Na Društvenem večeru smo ponudili tudi okusnega jagenjčka.
Ob koncu meseca smo se udeležili
sejma AGRA v Gornji Radgoni. Kmetije so se predstavile s svojo dejavnostjo: mlečni izdelki, izdelki iz volne, živali...
V novembru smo za člane društva organizirali še strokovno ekskurzijo. Najprej smo si v Logatcu ogledali državno testno postajo za drobnico in živino, ki deluje kot del Biotehniške fakultete in Veterinarske fakultete. Seznanili smo se s postopki selekcije ovnov, srnastih
koz, avtohtonih slovenskih krav cik ter goveda limuzin in chevrole. Za nas rejce je bil ogled tega centra zelo poučna stvar. Ekskurzijo smo nadaljevali v Idriji z ogledom mestnega muzeja, čipkarskega in rudarskega.
Ob vračanju iz Idrije smo se ustavili ob Divjem jezeru, ki je pravi kraški fenomen, vreden ogleda. Dan smo zaključili s pokušino odličnih jedi, ki nam
jih je pripravil kuharski mojster Dušan Belšak v Slavkovem domu.
Ob koncu leta želimo vsem občankam in občanom občine Cirkulane vesele božične praznike in srečno novo leto 2016!
Ivan Hemetek, predsednik DRD Haloze
Humanitarni projekt »Starejši za starejše«
Humanitarni projekt »Starejši za starejše« smo v DU Cirkulane pričeli izvajati leta 2008 na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije. Upravni odbor je imenoval 13 prostovoljcev in koordinatorja. Namen tega projekta je obiskovati in na nek način pomagati vsem občanom, ki so stari 69 in več let.
V	naši občini imamo evidentiranih 340 oseb, starih nad 69 let. Redno obiskujemo 200 oseb. Z nekaterimi ne moremo redno kontaktirati iz raznih razlogov, nekateri tudi ne želijo sodelovati.
Na terenu se prostovoljci srečujemo z raznimi problemi starejših.
V	letošnjem letu nam je Občina Cir-
kulane pomagala, da smo se vklopili v evropski projekt humanitarnosti, ki vključuje Slovenijo, Nemčijo, Hrvaško in Srbijo. Tako smo bili v mesecu oktobru povabljeni na tridnevno ekskurzijo v Nemčijo.
V LETU 2016 SE TA PROJEKT NADALJUJE
Od 21. do 23. aprila 2016 se bomo udeležili ekskurzije v Srbiji, v mesecu maju 2016 pa smo gostitelji občina Cirkulane in Društvo upokojencev Cirkulane. V mesecu septembru se ta projekt zaključi s tridnevno ekskurzijo na Hrvaškem.
Prostovoljci smo s tem projektom
zelo zadovoljni, saj si s tem pridobivamo znanje, ki ga bomo lahko uporabili tudi v društvu.
V	začetku meseca novembra smo v zahvalo prostovoljcem društva organizirali enodnevno ekskurzijo na Koroško in tako obiskali slovensko Koroško in del avstrijske Koroške.
V	letu 2016 se zaključuje mandat članom upravnega odbora DU Cirkulane in vsem odborom ter komisijam.
Želimo se zahvaliti vsem članom društva in vsem, ki so kakor koli pomagali, daje društvo lahko v tem mandatu uspešno delovalo. Hvala!
Rudi Lozinšek, predsednik DU Cirkulane
160 mladih gasilcev na taboru v Cirkulanah
Od 21. do 23. avgusta so središče občine Cirkulane zavzeli mladi gasilci OGZ Ptuj, ki so se družili na taboru gasilske mladine. Letošnji je bil že enajsti zapovrstjo, organizacijo zanj pa so v veliki meri prevzeli člani PGD Cirkulane v sodelovanju s člani komisije za delo z mladino OGZ Ptuj. Na taboru so jih obiskali tudi predsednik in poveljnik OGZ Ptuj Marjan Meglič in Zvonko Glažar ter regijski poveljnik Dušan Vižintin.
Letošnjega tabora se je udeležilo 160 mladih gasilcev, zanje pa je skrbelo še 40 mentorjev in drugih sodelavcev, ki so zraven iz leta v leto. Janko Fišinger, vodja mladine OGZ Ptuj in vodja tabora, je po uspešnem zaključku strnil nekaj vtisov in dejal: »Otroci so ob vseh aktivnostih v taboru preživeli tri
nepozabne dni, se veliko izobraževali na temo prve pomoči in požarne preventive. V Zavrču so z navdušenjem spremljali tekmo prve nogometne lige med ekipama NK Zavrč in NK Domžale, podali so se tudi po Mustrovi poti in se tam srečali s stripovskimi junaki Mikija Mustra, srečali so se z vinarji, radioamaterji,
motokrosisti.
Velja omeniti, da smo izvedli še izobraževanje v pridobivanju veščin, kjer so se najmlajši pionirji usposabljali za preventivce, mladina ter
pripravniki pa za bolničarje. Veseli smo bili tudi obiska gasilcev iz Markovcev, Stojncev, Zavrča in Ptuja, ki so nam prišli predstavit svojo razpoložljivo tehniko
in znanje, ki ga potrebujejo ob intervencijah. Tabor smo zapustili brez nevšečnosti, brez poškodb, z udeleženci pa smo si ob slovesu obljubili, da se srečamo spet prihodnje leto in nadaljujemo v taborniškem vzdušju.«
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Podravske gasilke na druženju v Cirkulanah
Odlično vzdušje, dobra udeležba in sončna sobota, 6. junija, so veliko doprinesli k uspešni izvedbi že 28. regijskega srečanja članic Podravske regije. Organizacijo letošnjega srečanja je prevzela OGZ Ptuj, za izvedbo so poskrbeli gasilci in gasilke PGD Cirkulane, dogodek pa je sovpadal tudi s praznovanjem 8. praznika občine Cirkulane.
Za vseh 365 članic je bil srečanja in ob navzočnosti to poseben dan, ki so ga pre- nekaterih gostov, ki so bili živele v dobri družbi, v za- priča enkratni gasilski zgod-bavnem tekmovalnem delu bi. V družbi župana občine
Cirkulane Janeza Jurgeca, predsednika in poveljnika PGD Cirkulane Antona Kokota in Ivana Tetičkoviča so bili tudi predsednik sveta Podravske regije mag. Janez Merc, podpredsednik sveta Janez Liponik, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, Marica Mlakar, odgovorna za članice v Podravski regiji, gostje iz Vatrogasne zaje-dnice Varaždinske županije, nekaj lepih trenutkov na srečanju pa sta s članicami podoživela tudi poveljnik GZS Franci Petek in podpoveljnik GZS Zvonko Glažar.
A še preden se je začel zabavni del z igrami, so gasilke lahko prisluhnile dobrodošlici organizatorja in nagovoru nekaterih gostov, tudi župana Janeza Jurgeca, z lepo slovensko pesmijo in glasbo pa so jih pozdravili pevci Mladi
veseljaki KD Cirkulane in harmonikar Žan Levičnik.
LOVILE VODO, POSPRAVLJALE JABOLKA, KUHALE JAJCA...
Vrhunec regijskega srečanja so bile spretnostne igre, kjer so se v lovljenju vode, pospravljanju jabolk, kuhanju jajc in v vlogi natakaric pomerile ekipe iz 12 gasilskih zvez. Vzdušje na tekmovalnem prostoru je bilo ves čas izjemno, boj za točke med ekipami pa izrazit. Samo najspretnejšim in z malo več športne sreče je uspevalo iz igre v igro.
Zmage in pokala za prvo mesto so se zasluženo veselile članice GZ Majšperk. Podeljen je bil tudi pokal za drugo in prvo mesto, prehodni pokal pa so že dobile članice GZ Videm, ki bodo
regijsko srečanje gostile v letu 2016. Letošnje v Cirkulanah si bo mogoče zapomniti po gostoljubnosti domačih gasilcev in vodstva občine. V ospredju ostaja zgodba nepozabnih spominov, v kateri so se znova prepletla nova gasilska prijateljstva in utrdila dosedanja.
Besedilo in foto:
Tatjana Mohorko
w	s
BES	
i \		1		
L_'	• ja			
w
Na regijskem posvetu okrog 200 članic
Gasilke iz Podravske regije, tudi iz občine Cirkulane, so se v velikem številu udeležile jesenskega posveta na Ptuju.
Velika dvorana gasilskega doma PGD Ptuj je bila 5. novembra polna do zadnjega kotička, saj je Podravska regija tam pripravila letni regijski posvet za članice iz OGZ Ptuj ter gasilskih zvez Dornava, Videm, Gorišnica, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas -Vitomarci, Juršinci, Majšperk, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Okrog 200 se jih je zbralo na srečanju, ki je bilo poučno in koristno hkrati.
Marica Mlakar, predsednica komisije za delo s članicami v Podravski regiji, je udeleženkam namenila uvodno dobrodošlico in na kratko orisala letošnje delovanje ter dogodke. Poudarila je pomen druženj in izobraževanj, ki veliko doprinesejo društvom in zvezam, pa tudi vsaki posameznici. Kako zelo pomembne so gasilke v slovenskem gasilstvu, je v nagovoru poudaril in na kratko orisal mag. Janez Merc, član UO GZS in predsednik sveta Podravske regije-
Za poučni del posveta je najprej poskrbela Marta Žnidarič, strokovna sodelavka na GZ Ormož, ki je predavala o uniformiranosti gasilk. Po njenem je to še vedno tabu tema, ki jo premalo
dobro poznamo, predvsem pa jo premalo upoštevamo pri delovanju v gasilski organizaciji, za kar je lahko razlog tudi nepoznavanje.
V drugem delu posveta sta predavala Andrej Tratnik, poklicni gasilec iz Postojne, in Gregor Vidrih, reševalec, ki sta z gasilkami v sliki in besedi delila izjemno zgodbo iz lanskega decembra, ko seje na avtocesti, v neposredni bliži-
ni Postojne, zgodila največja množična nesreča v zgodovini Slovenije. Za dobro vzdušje na druženju je poskrbel ženski gasilski pevski zbor GZ Ormož, ki deluje šele leto dni, Ana Arnuš iz GZ Videm pa je članice že povabila na novo srečanje, ki bo septembra prihodnje leto v Leskovcu v Halozah.
Besedilo in foto: TM
Skupnih 60 let gasilstva na Ptujskem
Dve desetletji je že minilo, odkar je Občinska gasilska zveza Ptuj prenehala delovati, a dobra vez med novimi gasilskimi zvezami v 16 občinah na širšem Ptujskem je ostala. Simbolično so skupnih 60 let obeležili v petek, 20. novembra, s svečano akademijo na Ptujskem gradu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša.
Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila še predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in župan MO Ptuj Miran Senčar, med gosti sta bila tudi podpoveljnik GZS Zvonko Glažar in član UO GZS mag. Janez Merc, podelili pa so paleto plaket, ki so jih izdelali posebej za to priložnost. Kul-
turni utrinek so dodali solist Peter G oj koš ek, pianistka Živa Horvat, Ženski pevski zbor GZ Gorišnica in Moški pevski zbor PGD Hajdoše.
Na slovesnosti so se spomnili pomembnih gasilskih letnic in mejnikov iz zgodovine, v ospredju pa je bila Občinska gasilska zveza Ptuj
Velik gasilski dogodek na Ptujskem gradu je bil namenjen slavju, druženju in veselju za okrog 200 gasilcev s ptujskega območja. Na slovesnosti je zapel Moški gasilski pevski zbor PGD Hajdoše, ki ga vodi zborovodja Jože Dernikovič iz Cirkulan.
Na svečani akademiji so organizacijam, institucijam in posameznikom podelili preko 60 priložnostnih plaket, ki so narejene v obliki malteškega križa.
OB JUBILEJU PRILOŽNOSTNE PLAKETE
Gasilci na Ptuju so podelili preko 60 priložnostnih plaket. Po idejni zasnovi Janeza Liponika so jih izdelali posebej za to svečano priložnost. Plakete so prejeli: Ministrstvo za obrambo RS, GZS, URSZR, Svet Podravske regije, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člani zadnjega mandata Občinske gasilske zveze Ptuj, gasilske zveze, ki so nastale iz Občinske gasilske zveze Ptuj, GZ v Podravski regiji, prijateljske zveze iz Slovenije in Hrvaške, vseh 16 občin na Ptujskem, na predlog gasilskih zvez pa sta plaketo prejela še Marjan Meglič in Alojz Fekonja. Plaketo je prejela tudi občina Cirkulane.
(nekaj časa je delovala tudi kot Zveza gasilskih društev Ptuj), ki je bila na območju nekdanje skupne občine Ptuj ustanovljena v letu 1955, kot posledica sprejema Zakona o gasilstvu iz leta 1948 in upravnih sprememb, ki so uvajale sistem komun v Sloveniji. Zveza je prenehala delovati konec leta 1995, a še danes imajo novonastale gasilske zveze v lokalnih skupnostih na Ptujskem veliko skupnega, kar so dokazale tudi s skupno slovesnostjo na Ptuju, kjer je gasilstvo pustilo velik in pomemben pečat.
PTUJ JE PRVI POŽARNI RED DOBIL ŽE LETA 1653
Skozi bogat zgodovinski pregled gasilstva v mestu in njegovi okolici je zbrane na slovesnosti popeljala Marija
Hernja Masten, zgodovinarka, dolgoletna arhivistka v Zgodovinskem arhivu Ptuj, ki je med drugim povedala, da je mesto Ptuj dobilo svoj prvi uradni požarni red že 24. aprila 1653. leta, v katerem je bila opredeljena naloga in vloga paznika, posameznih cehovskih obrtnikov in način nudenja pomoči ob požaru. Omenila je 8. oktober 1705. leta, ko je Ptuj doživel velik požar. Ogenj se je širil s tako močjo, da je gorelo vse mesto.
»Leta 1705 je cesar Jožef
I.	mestu Ptuj podelil drugi požarni red. Mestna oblast je dobila stroga navodila, kako naj ravna ob požaru. Mesto mora imeti dober požarni red, ki ga morajo spoštovati vsi meščani. 20. decembra 1710 je Ptuj ponovno zajel
Utrinek s slovesnosti...
velik požar, v katerem je zgorelo 32 hiš. Leta 1786 je Ptuj dobil nov, izboljšan požarni red, ki sta ga z dopolnitvami potrdila in sprejela sodnik in mestni svet. Ptuj sije v tistem času sicer zelo prizadeval urediti požarno varnost. Mesto je imelo kar nekaj opreme (4 brizgalne in več vozov s sodi za vodo), pa je še kljub vsemu doživljalo kar naprej usodne požare. Potem je Ptuj postal del Zveze prostovoljnih gasilskih društev za Koroško (1869). Prva svetovna vojna je s svojim uničenjem posegla tudi v gasilstvo in njeno organiziranost na ptujskem koncu. V času od leta 1914 do 1918 so skoraj vsa gasilska društva prenehala delovati. Takoj po prvi svetovni vojni so uresničili že dalj časa dozorelo idejo o ustanovitvi Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana, ki je delovala do leta 1941. Leta 1920 je bilo v zvezo vključenih 22 žup s 306 društvi in tudi Ptuj je postal lastna gasilska župa, v katero so bila vključena vsa društva ptujskega okraja. Novi zakon o gasilstvu iz leta 1933 je ukinil gasilska društva in uvedel gasilske čete,« je med drugim povedala Hernja-Masteno-va, ki je predstavila večje dogodke in spremembe v času okupacije in nacionalsocializma, pa tudi podrobno opisala delovanje nekdanje Ob-
činske gasilske zveze, PGD Ptuj in zaključila z današnjo organiziranostjo gasilcev v mestu in okoliških občinah.
GASILCI DANES NA PRVEM MESTU PO STOPNJI ZAUPANJA V DRŽAVI
V imenu GZS se je gasilcem iz 16 občin za razumevanje, za dejavnost, ki jo opravljajo, posebej zahvalil predsednik GZS Jošt Jakša, in ob tem poudaril tudi velik pomen sodelovanja med občinami, gasilskimi društvi in zvezami. »Biti gasilec je poslanstvo, je način življenja in kdor ne čuti poklicanosti v srcu, ne more biti gasilec. Tukaj ni materialnih dobrin, tukaj so le duhovne vrline. Če je bilo omenjeno, da se je država nekoč bala gasilcev, smo danes na prvem mestu po stopnji zaupanja v državi. Smo sila, ki je najmočnejša v sistemu zaščite in reševanja, zato si država ne zna predstavljati funkcioniranja brez nas. V zadnjem času smo dokazali, da smo tudi mi samo ljudje. Naj bo kvalitetno opravljeno delo, ki so ga generacije vlagale, velika zaveza, da bomo prenesli tako dobro organizacijo tudi naprej,« je še povedal Jošt Jakša.
Tatjana Mohorko
Foto: Rado Škrjanec
w
Gasilci posadili trto
Na Ptuju, v mestu trte in vina, so v čast svetemu Martinu v soboto, 14. novembra, gasilci OGZ Ptuj pripravili delovno akcijo, v okviru katere so na simboličen način posadili še 14 sadik avtohtonih sort vinske trte.
Ta je svoje častno mesto dobila pri
zgradbi Območne gasilske zveze Ptuj, kjer še olepšujejo okolico. Z leti bo tudi trta, ki jo bodo speljali na brajde, okolico obeh gasilskih zgradb, tudi ptujskega gasilskega doma, naredila še prijetnejšo in bolj domačo.
Besedilo in foto: TM
Svojo sadiko sta posadila tudi predsednik in poveljnik PGD Cirkulane Anton Kokot in Ivan Tetičkovič.
Pri sajenju trte so pomagali vodilni možje OGZ Ptuj, ki so sadike varno spravili v zemljo in jih zavarovali pred zimo. Vsak od njih je na leseni kol napisal svoje ime.
POLICIJA SVETUJE
Veseli december naj ostane veseli december!
Smo že v zadnjem mesecu leta 2015, ko nekako ocenjujemo uspešnost ali neuspešnost celotnega leta. Pa vendarle, v prvi vrsti se moramo osredotočiti nase in na bližnje, da si to vzdušje ustvarimo takšno, kot si ga želimo. Vsak dan nas pestijo razne težave, dogajajo pa se tudi prijetne stvari, ki jih moramo nekako združiti in se z njimi prebiti skozi prizmo našega življenja.
Da pa bo vse potekalo vsaj približno tako, kot si želimo, je tudi policija tista, ki želi na svoj način preprečiti najhujše dogodke in pojave, ki bi slabo vplivali na vse nas. Vsakodnevna opozorila, objave, napotila pa tudi represivni ukrepi, ki jih izvaja policija, bi bila nepotrebna, če bi se vsak zavedal, kaj je prav in narobe in ne bi škodoval drugemu ter mu povzročal bolečine, škodo ali celo ogrožal njegovo življenje. Res je ritem tega življenja tako hiter, da mu včasih ne moremo tako hitro slediti, pa vendarle
je treba včasih zajeti sapo in se zamisliti, preden storimo kaj napačnega.
Ponovno opozarjamo s svojimi članki vse občanke in občane, da je v veselem decembru veliko dogodkov, ko se proslavlja in zabava, predvsem pa prihajajo prazniki, ko se zberemo v večjem številu kot običajno skozi ostalo leto. Nekateri »preveliko« veselje in navdušenje pokažejo po zaužitju alkohola, kar ima lahko za posledico kršitev javnega reda in miru, vandalizem, kršitev cestnoprometnih predpisov, storitve kaznivega dejanja ali druga negativna deviantna dejanja, zaradi česar pa mora na koncu ukrepati policija.
Zato vam za ta zimski čas podajamo nekaj nasvetov.
1. NE MEČI PETARD, OBDRŽI VSE PRSTE
Ne meči petard! Če se tej izkušnji
ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti!
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kate-
gorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. V policiji ugotavljamo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oz. so bili kupljeni na črnem trgu. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov.
2.	PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI:
•	hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča;
•	povečajmo varnostno razdaljo med
našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami;
•	zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko;
•	ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila; podobno velja tudi za sunkovito speljevanje;
•	zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila;
•	vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti;
•	posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica;
■ računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno;
•	med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu; v takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost.
3.	BODI PREVIDEN - NASVETI PEŠCEM ZA VARNEJŠO UDELEŽBO V PROMETU
Pešci so med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. V policiji ugotavljamo, da so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu ipd.). Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev.
Še posebej pogosto so pešci v prometnih nesrečah udeleženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere neugodne (megla, dež), svetli del dneva pa je krajši. Zlasti starejši so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise.
Pešci!
•	Poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešcev (odsevne trakove, kresničke),
•	upoštevajte prometne predpise;
•	prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce,
•	hodite po pločnikih (če obstajajo) oz. ob levem robu vozišča v smeri hoje,
•	poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.
Vozniki!
•	Upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost,
•	hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve,
•	na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih),
•	izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.
4.	ALKOHOL UBIJA, NAJVEČKRAT NEDOLŽNE
V zadnjih letih se je delež prometnih nesreč, ki jih zakrivijo pijani vozniki, nekoliko zmanjšal in predstavlja 9-od-stotni delež vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Skrb vzbujajoče pa je, da več kot petina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola.
Nasveti voznikom!
w
•	Vozite le trezni! Če boste uživali alkoholne pijače (ne glede na zaužito količino), se ne odločite za vožnjo v cestnem prometu.
•	Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva.
■ Dosledno upoštevajte tudi druga cestnoprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji.
Nasveti lastnikom gostinskih lokalov!
Vsem organizatorjem javnih prireditev in lastnikom gostinskih lokalov priporočamo pazljivost pri točenju alkoholnih pijač in spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po odhodu iz lokala udeleženi v cestnem prometu. Ne točite alkoholnih pijač tistim, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere veste, da bodo zatem sedli v vozila!
Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola
Prisotnost alkohola v izdihanem zraku pokažejo indikatorji alkohola. Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola po Zakonu o pravilih cestnega prometa so globa, kazenske točke, prepoved vožnje motornega vozila, začasen odvzem vozniškega dovoljenja ter možnost tudi pridržanje voznika.
Kolektiv Policijske postaje Gorišnica želi vsem občankam in občanom občine Cirkulane, da bi jim prazniki minili varno, brez skrbi in v veselem družinskem vzdušju!
Igor Belšak,
pomočnik komandirja, Policijska postaja Gorišnica
w
♦ *
* *
9 ' Občankam in občanom občine Cirku *	* in vse najboljše v novem letu 2016.
tj'-' * Želimo veliko razumevanja, strpnost * * ? ^ j* ter veliko ljubezni do sebe in drugih.
OO NSi Cirkulane Uršula Ahlin, predsednica Marjetka Vidovič, predsednica Mlada Slovenija NSi
■M ■
Sklenise«eni;^|H»g doživetij, »obzorju že sveti noyg pat/*
Želirn^ vffn miČfio potovanje,
, ^"brez^saMatjijih žuljev, i|P • p^sutg z obilico smeha,;
SLS.
*l n ovito v pnjejm o i<^p I fn o.
' / x * ♦
Vesefe <BOŽIČNE <PKJlZWn(E in S^ČNO 2016!
7 • 7
JS
F ‘	.	. •
OO SLS Cirkulane
Želimo vam miren Božič in srečno, zdravo in veselo leto 2016.
SMC
SDS
Občinski odbor Wte8www.«!iuiane.«&$'<
SDS Cirkulane
Veliko sreče in uresničenih sanj, naj vam prinese Božični dan.
Hkrati vam izrekamo iskrene čestitke ob Dnevu samostojnosti in enotnosti.
v	*
SREČNO IN ZDRAVO v letu 2016
Naše najboljše in tople želje za prihajajoče leto so namenjene vsem občankam in občanom občine Cirkulane.
Barbarno - pomemben družabni in turistični
dogodek v Cirkulanah
V nedeljo, 6. decembra, j e v Cirkulanah v organizaciji Društva za oživitev gradu Bori (DgB) že osmič zapored potekalo Barbarno. Barbarno je tradicionalna sejemska prireditev, vezana na god naše farne zavetnice sv. Barbare; v pisnih virih je izpričana že v 19. stoletju, najverjetneje pa segajo njeni začetki še dlje v preteklost.
Nekaj podatkov o sejmih je zapisal tudi dr. Vladimir Bračič, ki je raziskoval zgodovino naših krajev. Tako pravi, da »sta bila s cerkvenima praznikoma
povezana lokalna sejma: v začetku decembra ob praznovanju farne svetnice sv. Barbare je bil Barbarni sejem, na jožefovo pa Jožefov sejem. Na sejmih sta običajno dva lončarja ponujala raznovrstno lončeno posodo, sosednji Zagorci so prinesli košare, koše, škafe in brente, kovač iz Pristave pri Dravinji je ponujal motike, kmetje s polja pa žito. Stojnico je postavil tudi borlski mesar, seveda pa ni manjkalo lectarjev in prodajalcev drugih drobnih spominkov. Na julijsko proščenje pri cerkvi sv. Ane so prihajale procesije iz bližnjih in daljnih
krajev, zbralo se je tudi čez tisoč ljudi. Tu so razpeli svoje šotore oz. postavili »štante« lectarji in medičarji ter prodajalci drobnih spominkov (svetinjice), zagorski pečarji so ponujali kotlovino (svinjske kotlete in klobase), domači gostilničar pa je žejne potešil z vinom in s pivom ter z brezalkoholnimi pijačami (krahrl, šebesa). Popoldne je bila pri gostilni na Borlu vedno veselica z godbo.«
V desetletjih po drugi svetovni vojni je Jožefov sejem izginil, postopoma pa je začelo zamirati tudi Barbarno. To pa se je pričelo spreminjati, ko smo orga-
DECEMBER 2015
nizacijo Barbarnega prevzeli člani DgB. V sodelovanju z župnijo, občino, domačimi in drugimi društvi ter osnovno šolo smo tradicionalni sejem povezali z novimi vsebinami, s katerimi želimo opozoriti na bogato kulturno dediščino Cirkulan, zlasti v povezavi z gradom Bori. Namesto da bi popolnoma izginilo, je Barbarno tako postalo pomembna družabna in turistična prireditev v Cirkulanah.
Letošnje Barbarno je bilo za nas še posebej pomembno, saj je potekalo v znamenju 10-letnice delovanja našega društva. Potrudili smo se, da sta obiskovalce tokrat pričakala še posebej pestra sejemska ponudba ter bogat spremljevalni program. Za dobro razpoloženje vseh prisotnih pa je končno poskrbelo tudi sonce, ki je naposled vendarle pregnalo jutranjo meglo. Njegovo blagorodje Jurij Friderik Sauer in milostljiva gospa Marija Barbara sta tudi letos k pozni sveti maši pripotovala v kočiji in ob spremstvu zveste garde KTD Soviče-Dravci in konjenikov Konjeniškega kluba Bori. Na trgu pred cerkvijo sta nagovorila potomce svojih nekdanjih podanikov in sprejela »gornino« od vinskega pridelka ter dajatve
kmečkih žena. Za pestro in zabavno dogajanje so poskrbeli različni gostje in skupine, med njimi člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, gostje z gradov Fala in Štatenberg ter posebni gostje s hrvaškega Klenovnika. Posebej omenimo Damira Štefičara s soprogo, ki se je predstavil v vlogi grofa Ivana III. Dra-škoviča, hrvaškega bana in vojskovodja in člana znane hrvaške plemiške rodbine.
Dogajanje na prostem smo zaključili s strokovnim programom v večnamenski dvorani, kjer smo predstavili brošuro S srcem za Bori, ki je posvečena 10-letnici delovanja našega društva. Ogledali smo si tudi oddajo Sledi: Grad Bori - speči grajski lepotec, ki jo je RTV Slovenija - TV Maribor posnela v sodelovanju z našim društvom letos poleti na gradu in v okolici. Veseli smo, da se nam je pridružila tudi avtorica oddaje dr. Polona Pivec. V glasbenem programu sta nastopili Katarina in Mateja Golc.
Vsem, ki nam pomagate pri organizaciji Barbarnega, se zahvaljujemo za pomoč. Članom DgB in krajanom pa želimo mirne božične praznike in srečno v letu 2016.
Mira Petrovič
Foto: Danijel Turnšek
DECEMBER 2015
Ela Obran, 3. a	Rubi Kolednik, 2. a
Ajda Lea Prapotnik, 3. a
Špela Ilec, 2. a