WMtf* PM»» Mwllka ntrnrnm 21 m "Nfep* .. , - : L- . .. .. LI—-. l_i -__________L______ - • ■ T 25 ««wrllk». ...I. ' Maribor, dm« ,28. marca 1919. ' ‘ ■ ..—n--:-a- K I» i-m r 9 : — teto , . , tntemteftevllk« O vfj»sH«v. — L«tntfc li Inseräli Ml «MlkBa se računajo po 40 vm. od: 6 redne vfsta: prt večkratnih oasiaralifc veHk —- ■ popust. . —- »Straža*4 i/baja v poll-ddjek in petek popoldne. Rokopisi se m vračajo W*9ti0Mvo f« uprS WälMv»'':. P®*Äaf ilorolka itlica. S. ■ TTpltsian Sl. 113. Neodvisen političen Mtza slovensko ljudstvo. 1 dopoldne. l«*mxr^!aiKS(Mä»ia!saKE»i»MOMsacsHr Še enkrat: Maribor in Ljubljana. Maribor, dne 27. marca. Nedavno smo v nagem listu opozorili na' to, kako deželna vlada v Ljubljani skrbi skoraj izkljnč no za Ljubljano, a pozablja na obmejne kraje, zlasti tudi na štajerski del Slovenije. Te pritožbe Obmejnih krajev bi se dale še v marsičem po polniti. v Za nepričakovani slučaj, da bi Primorje osta 10 Italiji, bi na celem slovenskem ozemlja ne bila več kakor ena blaznica, to je v Studenca pri Ljub Ijfciti. Da ta za vse slovensko ozemlje ne more Zadostovati, je jasno. Na druge blaznice pa tudi ni račnnitž, ker jih v bližini slovenskega ozemlja ni in ker so itak prenapolnjene. A tudi če Pri morje pripade naši državi, bodo tb stoječi zavodi Ua Primorskim komaj zadostovali za potrebe tamošnjega prebivalstva. Dosedaj so blazne iz spodnjega dela Štajerske sprejemali v blaznico v Feld hofo. Da zauiprej tega ne bo več, se razume sa-mocbsebi Ni še dolgo tega, kar je deželna vlada sama poživljala ra nasvete, kam se naj spravijo reveži, katere mora vlada sprejeti iz Feldhota, ker jih tam kot Inczemcev ne obdržijo več. Ni dvo ma, da bo v tem oziru treba za Štajersko, Koroško in morda todi Primorje skrbeti, za novo Blaznico. V StrniSču je bivša avstro ogrska uprava za vojaštvo in za begunce postavila veliko taborišče, obstoječe večinoma iz barak. Vendar so se tam z velikimi stroški ustvarile tudi naprave, katere ima jo trajno vrednost. Te naprave se ne dajo pre mestih. Postiti pa, da razpadajo, bi pomenilo o grocono škodo. V poštev prideta predvsem izborna in vzorna kanalizacija in razsvetljava. Če se ne motimo je tam napeljan tudi vodovod. Kraj leži ob železnici, ima lastna železniško postajo in je v bližini' raznih večjih opekarn. Kraj inča toraj jako ugodno lego kar se tiče dovažanja raznih potrebščin, zlasti tudi stavbenega materijala. Ka kor nalašč hi bil ta kraj z zdravo lego pripraven sate, da se tam postavi blaznica. Okoli nje bi se sčasoma brez dvoma naselilo nekaj obrtnikov. Tem bi za prvi čas zadostovale obstoječe barake Svet lakaj ni drag in za blaznico bi se lafcko po nizki ceni dobilo lepo posestvo, na katerem bi blazni iskali razvedrilo pod milim nebom in kjer bi se tisti blazni, ki so za to še sposobni, lahko o porabljali za kmetijsko delo. Na ta način bi se iz-/ korist i« naprave, ki le obstojijo, ki bi pa sicer znale iti v zgubo Ena najvažnejših nalog naše mlada države bo, skrbeti za izboljšanje zdravstvenih razmer, zlasti pa v čim večji meri skrbeti za naraščaj, za naše dojenčke. V lem ožim je treba še zelo m no go storiti Prvo bi pač bilo, da bi se tudi za štajerski del Slovenije postavila potrebna porodišnica in najdenišmca. Tadi v tem oziru bili so/štajerski Slovenci navezani na porodišnico v Gradcu Tim so sedaj izključeni in ker zavod v Ljubljani kems j zadostuje za potrebe kranjskega prebivalstva, je tudi tukaj odpomoč nujno petrebaa. Taka poro dišnica in najdenišnica bi se lahko priključila boi nišnici v Mariboru, kjer so že zdravniške moči na razpolago in kjer je tadi za to potrebni svet na razpolago. S porodišnico bi se lahko zvezal tečaj za ba biče. Poprej nas je z babicami preskrboval, ali bolje rečeno ne preskrboval, Gradec. Da nemški Gradec slovenskega dela Štajerske ni mogel zada stno preskrbeti z babicami, je umevno. Ulogo igra tu ne simo različnost jezika, ampak tudi narodno nasprotstvo. Za Slovence ni bilo nikdar posebno prijetno, obračati se do Gradca. To je veljalo tudi za babice. Slovenci pa spot do babic, ki sloven skega jezika niso razumele, niso.mogli imeti Zaupanja. Tako je danes po Štajerskem po deželi treba potovati po vsrč ur, da cele dneve, predno se najde izprašana babica. Koliko otrok in ubogih mater mora ta nedostatak plačati s svojim življenjem? Koliko tisoč novorojenčkov zapade min, prostri smiti samo zaradi tega, ker ni v pravem č? so potrebne pomoči zvedene babice. S primer no energijo bi se dal ta nedostatak v doglednem času odpraviti. Zato bi niti ne bilo treba posebno velikih stroškov, le treba je zato šole za babice na Štajerskem V p?vl vrsti pride z& to šolo v poštev Maribor. Poprej pa je treba v Maribora napraviti porodišnico. Upajmo, da bode naša vlada te razmere upoštevala, imela potrebno razumeva vanje za potrebe in bodočnost naroda in tu li našle potrebna srsdstva, da se tem nedostatkom odpornem Naše poslance pa opozarjamo naj oni tudi v Beogradu zastavijo svoje sile, da dobimo tudi na Štajerskem tiste zavode, ki so za narod in niego vo gospodarstvo neobbodno potrebni. Kij je s slovenskimi solarni v Mariboru in okolici? Oj, ta ljuba počasnost »bele« Ljubljane! S kakšnim veseljem je staro i mlado pričakovalo prve slovenske ljudske šole v Mariboru! Navdušenje med otroci, še večje navdošenje in veselje med sloven skimi starši! Pretekla je dolga doba 5 mesecev, odkar je Jugoslavija gospodarica .v naših krajih, a najpotrebnejšega še Maribor do danes ni dobil. Z vsem dragim je osrečen: Ima že svežega šol. nadzornika, ima novega ravnatelja pogrebnega zavoda, ima nove uradnike, boljše policijske straž nifee, bolj stroge jetnišničarje, ima mestno tržnico, ima male sloveasko trobojnico na mestnem stolpiču, zeleni mlaj na N Glavnem trgu, ima slovenske napise na mestnem pogrebnem zavodu in mestni klavnici itd., itd , itd. Vse ima, prav vse, a tega, kar je za bodočnost slovenskega Maribora najbolj krvavo potrebno: slovenskih ljadikih šol pa še do danes nima. Višji šolski svet v Ljubljani je menda mnenja, da je itak dovolj st$? jeno, če se izbere rasne ravnatelje in ravnateljice.' Vidi se, da visoki gospodje v Ljubljani niti pojma nimajo o najbolj krvavih potrebah na naši Severni meji. Ti ggg. sicer v dolgotrajnih sejah kujejo ca redbe, odredbe in odloke in skušajo na ta način reš ti isaša pereče šolske zadeve, a slovenskih šol nam še do danes niso dali. Kakor je glede mesta, tako je tudi glede oko lice Nemške šole v Pobrežja, Studencih, Krčevini, Radvanju itd šs do danes niso spremenjene v slo venske! Kako naj imenuje zavzet rodoljub tako počasno postopanje višjega šolskega sveta? — Io LISTEK. Naša nada« (Samo.) Na vasi se je končala šala. Kakor čebele iz panja so se usuli otroci na prosto. Vse Šolske skrbi in sitnosti so bile v trenutku pozabljene. Bližnji so se kar pougrtbili po vaških hišah, od daljenejši so pa zavido® pogledovali za njimi; češ, zakaj/nisem tudi jaz tako blizu doma. /Na vse štiri vetrove so vodila pota iz vaši in po njih so se porazdelili otroci v večjih in manjših trumah. Na vsakem novem razpotja je trama oži vela. Za slovo je bito treba naložiti par »zadnjih« sem in tja, to pa ne gre nikcii brez večjega ali manjšega razburjenja. Po samotni cesti v ozko do linico so žav-le štiri deklice. V lepo vasico na nizkem gr ča jih je peljala pot Samo te so bile i* popoldanske šele, vsi drogi šo Sli že opoldne domov na to stran Vse štiri so obiskovale drugi razred in so bile seve neločljive prijateljice. »Milka, povej nam danes kaj lepega! Ti znaš ▼časih*. »E kaj! Zakaj ravno jaz vedno? Pa daj ti!« »Ne, jhz ne znam. Pač pa ti, Rezika«. »Ne bom ne! Danes sem huda. Zaradi šole, ▼KB!« Reziki so se nakrivile ustnice in oči so ji Mino bodo pogledale. »E, pojdi no! Pozabi tisto!« jo je tolažila I vanka. »Ne smeš hiti prevet šolska. V prvem raz reda se kisajo za vsako reč, ko so še tako otročji. Saj veš, kaj so rekli gospodična«. »Tisto že vem. Pa jaz gospodične nimam nič rada«. Pa pusti! Jaz jo pa imam. In ona ima tebe tudi.« x »Nima me ne!« »Pa te ima. Jaz pa vem«. Naenkrat se je razvnela Katica. Najbolj mol Čeča je bila, pa vendar najbolj pogumna. Če se ji je zdelo prav. je znala govoriti »Dajte no, prepirljivke! Vse sknpaj ste strašno otročje. Danes ne bo nobena nič povedala, že vi diru. Pomo pa pž!6, če nočete po pameti govorili«. »Pele, listo pa«, je rekla Ivanka. »Le, če hočete«, je pristavila Rezika. »Pa boš ti tudi, veš!« »Nič ne vem« »No, začhi Katica«/ je Mila Iv-^ka. »Bi, pi «e ne spomnim, kafer**,. »Ob,’.kaj prafe«fš!ft;eS! Trato, saj veš. Čaj no, bom pa jaz!« 1 In Ivanka je zapela z lepim, drobnim glaskom: Slovenka sem, Slovenka sem, tako je mati c jala, ko me je dete pestovala ... Vse so poprijele in pele z njo. Nehote so pri čele nrneje stopati. Njihova cvetoča tiča je oblila Še zornejša rdečic«. Rezika, ki je bila najboljša pevca, je hitro pozabila svojo jezico na šolo in in gospodično in je pela najbolj pogumno. Ko so končale prvo kitico, pride Kitici naenkrat čudna reč na misel. Kar obstala je njen prodirajoč po gledal je obvisel na Ivanki. .»Ti, Ivanka!. Kako pa moreš ti peti to pesem? Ali veš, kedo si?« Ponosno kakor kraljica je stala pred zbegano Ivanko. Ubožica pa ni takoj raznmela. Ozrla se je po onih dveh, da bi našla pojasnila. Toda Rezika in Milka sta samo obetali in začudeno gledali r»z koračeno Katico. »Kako bi ne mogla? Seveda vem!« »Nič ne veš! T» nisi Slovenka! Sama si mi pravila. Tebe ni pestovala slovenska mati!« v Ivanki je planila vsa kri v lice. Res, sedaj se je spomnila Pred nekaj meseci je v zaupnem pogovoru razi dela prijateljici svojo zgodbo. Bila je Dan& čanka. Njen oče je bil koroški Slovenes, mati češka Nemka. Ko je bila stara tri leta, je ležal oče na smrtni postelji. Od skrbi za . tri otroke, za Ivanko in dva bratca, ni mogel u mreti. Prosil je naj pišejo prijatelji na Slovensko, če bi hotel vzeti dekletce sa svoje. Prišel je egenden odgovor in oče je potolažen izdihnil. (Konec prihodnjič.) Slovenci širite „Stražo“. ®r*Q AV' V 'U ,y- kravje kupčije z nemCurskim učiteljskim ©sobjem! | Nekatere nemčurske učitelje se je odpustilo, veliko f Število pa ie ne. Ia če pridejo nemSkutsrske učitelji-1 * ce, katere je okrajni Šolski svet predlagal, da se jih odstavi, k višjemu SolBkemo sveto v Ljubljano, se jih milostno sprejme in obljobnje eno in dru- Da, »bela« Ljubljana, ti nisi vajena narodnih bojev, zato pa si tako popustljiva, takd mlačna, tako počasna . ... - Brata Oral in Sokol« (Predaval o. Bernard na sestanku mariborskega Orla dne 16. suSca 1919.) Pa je le boljše v naši Jugoslaviji nego mar aikje po Širokem svetu. Ni mi v mislih v tem tre-nutka morda preskrba želodca in grla in drugih telesnih potreb, temuč to sem rekel glede duševne kulture, katere v dobi novega življenja pred vsem dragim potrebujemo. t . Povsod si skušajo pa tolikem razpadn urediti svoje razmere na novo. Pa povsod jih urejajo po svoje. Na Ruskem n. pr. kujejo bodočnost naroda in države boijSeviki, na Nemškem si stavijo to na* logo Spartakovci. Oboji hočejo zanetiti in spodvihati svetovno revolucijo, Se hnjSi plamen, nego ga smo doživeli v svetovni vojski. To so slabi Zidarji in kovači svoje in narodove sreče. 'Pri nas doma je drugače, p #11013 Pri ras se boljševiStvo ni moglo nkoreniniti in po pravici upamo, da se tudi v bodeče ne bo moglo. Vzgoja naroda, zlasti mlajše generacije, prehaja zopet v domače roke. Imamo zopet svoje organizacije, prepojene z domačim dahom, ki bo do zabranjevale uhod tujim pogubnim idejam v našo lepo domovino. Dah boljSeviStva in špar! a kovstva je dah nediscipline in duh nereda in pre vrata. Pri nas se je začela vsa vrla mladina, ki i na količkaj smisla za urejeno življenje, zbirati v vrstah Orla in Sokola, v vrstah teh dveh bratskih društev. Doh teh dveh organizacij je duh discipline, dah reda in krepke volje, da se pospešuje pozitivno delo v naroda In državi. § Ta pojav pri nas mora vsakogar neizmerno veseliti Disciplinirane vrste Orla in Sokola pa so nam najboljše poroštvo, da prevratne in prekucij ske misli ne bodo naSle tal med našim ljudstvom, kakor so jih naSle žalibog tako marsikje v tujih državah. Bratje! Govorim o Orlu in o Sokolu kakor o dveh bratskih društvih. Namenoma. Orel in Sokol—brata. Spominjam se časov, ko sta se Orel in Sokol sovražila, sovražila hoje nego Nemec in Francoz. Spominjam se časov, ko sta se blatila po časopisih, kričala drag na drugega izza plotov in živih mej. Nista si dajala imen. ki jih imata pred poS tenim svetom, temveč sta se čakala in cukala m dražila z imeni, ki niso imena, ampak psovke. Bratje, spominjam se tistih časov, a povem vam, ce spominjam se jih rad. Spominjam se časov, ko sta Orel in- Sokol cašte skupno pot, po kateri sta merila svoje krepka korake. Bilo je menda prvikrat leta 1908, ko sta skupno počastila pogrebni sprevod znanih nemočnih žrtev Adamiča in Lnndra v Ljubljani, To je pa bilo le bolj mimogrede, nekak lucidum im i rvallum v medsebojnem razmerja obeh društev. Pota so Sla zopet narazen, dokler jih ni Se enkrat strnila velika narodova sila med krvavim svetov-cim plesom v letih 1914-18. V tistih časih, in zlasti po razglasu znane majske deklaracije, sta se b.^ata naSla, pogledala sta si v oči in sta se zav-z*!a» kako je bilo mogoče, da je iz teh bratskih t4i Se pred kratkim žarelo toliko srda in sovraštva. Brata sta se naSla in sta se zedinila v boju za skupne cilje, združila tako tesno, kakor je to bilo sploh mogoče. Bratje, spominjam se onih ča sov, spominjam se jih z veseljem Klic po zedinjenju. V tistih časih je nastalo geslo: Sokol in Orel naj ne bosta več dvoje, temveč eno! Ni potreba dveh organizacij, obe strnimo v eno močno. Cernu cepiti moči, ko jih itak nimamo odveč, združujmo jih rajši! Krilate besede, bi vzkliknil lepi Homer, in te krilate besede so naSle na obeh straueh nekaj odri-eva. Toda po veliki večini so takoj dvjdeli, da je ta načrt pač lepa teorija, ki ji jpa manjka*najvažnejše podlage — prakse. Praksa je pred teorijo. s f ii t a.. 1919. fjmta gist o preprostega kmetskoga [ Kakör izvorno, je oblast ugotovila, da so duSevnl f.nt/ ki le bil pred vojsko do zadnjega goreč in | očetje teh letakov stari ptujsld pek Ornig in njo-prsktičen Orel* Med vojsko sva se seSia in sva gov sin ter bivši urednik »Štajerca« Alojz Irgl govorila o Orlu in Sokolu. Kako je fant gorel za združenje obeh organizaciji Kar gabilo p® mn je, spominjal na grdo, mnogokrat prostaško medsebojno napadanje Orla in Sokola pred vojsko. Pozabil le že da je tndi sam nekdaj precej greSil na tem polju.’ V čarih velike sile pa je dozorelo njegovo mišljenje, dozorelo je, da se je mogel dvigniti iz ozkih mej sebičnega strankarstva. Pritrdil sem mu v marsičem, a pokazal sem mu tudi težave, kate rih seveda tudi sam ni popolnoma prezrl. Vendar je naglašai, da je treba vse ovire premagati. Dane» dečko Se trpi na posledicah vojske, zakaj prinesel je seboj domov hudo malarijo. To da ko ozdravi, bo prišel zopet med Orle. Med tem časom pa je zopet nekaj pridobil — opustil je tndi drugo skrajnost, za katero je gorel med vojsko in bodi po zlati srednji poti, M mu jo kaže orlovska »Zlata knjiga«. Ne sovraži Sokola, ne gori za združenje z njim, navdušen je za samostojnost obeh, da ob enem za medsebojno prija teljstvo, podpiranje, spo&tovanje in tekmovanje. To je tisto, za kar se tint navdušuje sedaj po vojski, in mi hočemo stopiti popolnoma na njegovo stran. Vsak čas prinese seboj drugačne nazore, zahvalimo Boga, da moremo danes položaj popolnoma trezno presoditi. (Dalje prib.). Reorganizacija finančne uprave« V smislu sklepa ministrskega sveta z dna 20 febr. t. 1. A Br. ,309 s glej „Službene Novine“ z due S. marca t. 1., br, 15) je poleg drugih [Trst, Zader) Odpravijieuo tudi finančno deželno ravnateljstvo v Ljubljani. Na njega mesto stopi ljubljansko „Poverjeništvo ministrstva financ.“ Teritorijaluo ■ območje tesa poverjeništva obsega „Slovenijo in Istro“, njega stvarni delokrog se pa približno krije z delokrogom dosedanjega finančnega deželnega ravnatelj st -ya. Bistvena razlika je le ta, da sme poverjenik tudi v zadevah, ki presegajo njegov delokrog, ukreniti sam, kar treba, a Ko je ukrep neodložljiv „zbog vje-t; se posvetujejo, kako f ■ : ; . - - v ' : j msrea s&IJf:- ' ■- |odo spet dosegli svoje prejšnje prestole, Postaje tačelnik Irgolitsch je tadi kar tokaj obsedel, Ce f»voo se je prej tako grdo izrazil o Slovencih, Hrvatih in Srbih. Naš kruh mn Se pa smiraj bolj tekne kakor pa nemški Sliši se, da misli Se zapapre] tokaj ostati, da bo začel z lesno trgovino, pa mislimo, da naši kmetje ne bodo tako nespametni, da bi mo dajali les. Vlado pa pozivamo, da naj takšne kar dalje spravi, če hoče imeti tokaj enkrat mir. Pohorska Jugoslovanka. Merniki železničarji neprestano hujskajo. Te dni so iztirali preko mej Jugoslavije sprevodnika Ad. Terbischa, ki je kot službujoči sprevodnik na vlaka med občinstvom hujskal proti nafti državi. starka železničarjev v Merniki Avstriji. V noči 'od srede na četrtek je izbruhnila na progi Dunaj-Špilje generalna stavka* vseh železničarjev. Kot vzrok stavke se navaja, ker je Jugoslaviju ugodila teljam železničarjev po zboljšanju gmotnih razmer, s Nemška Avstrija pa ne. Tedenske novice« f Praporščak Jakob Kavčič. Nesrečen slučaj je sopel zahteval žrtev mladega življenja Dne 22. t. ul je nenadoma žrtvoval svoje življenje za demo vino praporščak Jakob Kavčič, doma iz Št, Jorja oh Pesnici, e Jen izmed najboljših* naših mladih junakov. V temni, viharni noči je pregledoval na Soboti straže. Morda je bil v temi zablode!, ali Bog zna kako je bilo, da je prišel pred stražo mesto zađe j. Straža je izpolnila svojo dolžnost in ustrelila. Kavčič je bil ranjen v trebuh in je «dihnil drugi večer svojo dušo, kljub takojšnji zdrav niftki pomoči. Ta tragičen slučaj je močno uplival na vio posadko. Vsled svojega veselega značaja je bil zelo priljubljen pri moštvu in tovariših častnikih. S solzami v očeh so pravili fantje in častniki, da bo sedaj Se bolj pusto tam v hribih, ko ni več Kavčiča. On jih je zabaval, bodr i in bil duša vsej posadki. Izmed vseh je bil pa najbolj potrt mlad fant, katari je ustrelil pokojnika tako nesrečno. Noč in dan je ostal pri mrtvem truplu. Kavčič je bil pravzaprav tisti, ki je z nekaterimi - možmi prvi zavzel Soboto. On je bil priftel s svojim oddelkom Nemcem za hrbet in povzročil, da ’ so se morali umakniti Truplo mladega junaka sö prepeljali na Muto in od ta v Maribor. V torek dopoldne se je vršil pogreb na pokopališče v Pobrežje. Bil je veličasten sprevod, kakoršnega Maribor že dolgo ni videl, Vojaška godba je igrala ialostinke, za krsto so stopali sorodniki, nato ge neral Maister s Častniki in nepregledna vrsta vo jaMva in dragega občinstva. Blagemu pokojnika večen spomin; »To je pač lepo.« Prijatelj lista nam poroča: Ko m je pomikal krasen in pretresljiv sprevod f praporščaka Kavčiča po mesta, sem stal blizu državnega mosta med priprostim kmečkim ljudstvom. Vsi smo bili do solz ganjeni. Ko je neka kmet.ca videla, da tudi general Maister in mnogo dragih višjih častnikov stopa v sprevodu za krsto dragega pokojnika, je ihte vskliknila: »To je pač lepo, da Slovenci svoje junake tako častijo«! Naznanilo. Naročniki se pritožujejo, da v nekatere kraje nafti listi pridejo zelo pozno, in mislijo, da mi njihove liste pozneje damo na poftto kot druge. Naznanjamo s tem, da mi oddamo na poSto »Stov. Gospodarja« za vse naročnike v četrtek zvečer do osme ure, »Stražo« pa v.pondeljek in petek zvečer io 8. ali 9. ure. — Položnic za naše liste iz Ljubljane žal dozdaj še nismo dobili. Koncert vojaške godbe v Mariboru. Mariborska vojaška godba priredi v nedeljo, dne 30. marca t. L popoldne ob 8. uri pod vodstvom kapelnika Herzoga v veliki dvorani Narodnega doma ljudski koncert. Sviral bo polnoštevilni orkester in sicer lahko razumljive, toda dobre narodne komade. Ker so tudi cene zelo zmerne, je ta prvi ljudski koncert vojaške godbe v Maribora le pozdraviti. Naši poslanci za prehrano Slovenije. Dne 15 t. m. sta vložila poslanca VLS. Ivan Vesenjak in Fr. PiSek ter tovariši na ministra za prebrano in ministra za trgovino interpelacijo v zadevi prehrane in dragih neizogibnih življenskih potrebščin za prebivalce v Halozah, v Slovenskih goricah, na Ptujskem polju in na Pohorju. V tej interpelaciji navajata, da so prebiralci Haloz, Slovenskih goric, Ptujskega polja in na Pohorju po veliki večini delavci, viničarji in mali kmetje, torej ljudje, ki živijo v pretežno vinorodnih in gozdnatih krajih ter «ploh ne prideljujejo živil ali v vsaj v popolnoma nezadostni meri. Poslanca sta prosila takojšne od- 8n*tt h r- Dne 24. t. m. pa stazopetposredo-vala pri ministrskem predsedniku in pri ministra % frgöriab; in prehrano poslanca- dr. Jos. Hohnjee in Anton Kristan (soc. dem ) v važnih gospodar skih zahtevah, k! se tičejo Slovenije, zlasti o vpra Sanju slobodne trgovine in zadostne prehrane vseh slovenskih okrajev, dalje tudi o uveza in izvozu iz inozemstva. O vseh zadevah je bila narejena in izročena spomenica, ki so jo podpisali vsi trije parlamentarni klubi, v katerih so tuži slovenski poslanci. Naši zastopniki so dobili gotovost, da se bo za Slovenijo dovolilo in ukrenilo vse, karkoli bo mogoče, da se naši kraji zadovoljijo s sprehra »jevanjem in v dragih gospodarskih ozirih. X Dr. Korošec o ureditvi šolstva. Iz Beograda po ročajo dne 2 . marca (JDÜ) »Epoha« priobčuje razgovor z ministrskim podpredsednikom dr. Ant. Koroščem o ureditvi našega šolstva. Dr. Korošec je zagovarjal demokratične zahteve po temeljiti reformi našega Šolstva. Nova generacija ne sme v«č poznati analfabetov. Na deželi se v ljudskih Šolah namerava uvesti za dečke obvezni pouk v poljedelstvu, za deklice pa v gospodinjstva. Vsak otrok m mora seznaniti -z osnovnimi pojmi higijene Pouk v šolah se mora spopolniil Uvesti se mora francoščina in angleščina, da se bomo mogli na slanjati na zap? d kulturno in gospodarsko, kakor se sedaj že politično. Tudi z Rusijo bomo morali Iskati novih zvez. Dr. Korošec je poudarjal, da je tudi na polju 'učiteljstva treba temeljitih reform. Osnovati je treba čim večje Število učiteljišč in pa strokovnih šol, zlasti za poljedelstvo, obrt in trg» vino. — Nujno potrebno je, da se podržavijo vse Sole. Telovadba mariborskega Orla za odrasle bo ob torkih, četrtkih in sobotah od pol 8. do pol 10. ure zvečer v gimnazijski telovadnici. Pričetek v soboto 29. t. m. Vsakdo mora imeti seboj za telovadbo posebne čevlje. Brez teh vstop v telovadnico'-ni dovoljen. —- Odbora ?a seja v soboto ob 6. tiri. Odbor. Francoska komisija v Maribora. Dne 27. L m. dop. je obiskala francoska komisija, ki je dospela te dni v Maribor, generala Maistra, glavarja dr, LajnSiča, gerenta dr. Pfeiferja, škofa dr. Napotnika ja Se več dragih. Vodja francoske komisije je častnik francoskega generalnega Štaba dr. med. G. Reverdy, katerega so Nemci nedavno v Celovcu sprejeli na divjaški način. Komisija ostane delj časa I Maribora. Napravila je na naSe ljudi najboljši utis. Iz šolski službe. Višji šolski svet je imenoval Franca Ramšaka, začasnega učitelja na deSki pet razrednici v ptujski okolici za stalnega učitelja isto* tam in Ljudmilo Bračič, učiteljico v Št. Vidu pri Planini za stalno učiteljico v Cirkovcah. — Iz Šolske službe na javnih ljudskih in meSčanskih Šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani je odpustil Avgusti» Remschnigg, učiteljico ročnih del na dekliški meščanski šoli v Celju. Poučna predavanja Zgodovinskega drnštva se .nadaljujejo prihodnjo nedeljo. Ob pol 10, uri' predava v,mali d rorani’Narodnega doma -dr. M. Kovačič o slovanskem bogoslužju oh Adrlji. Vstop prost Ustavljen železniški in poštni promet. Vsled vlada® odredbe je. od četrtka, dne 17. marca naprej ustavljen do nadaljnih odredb kakor železniški tako tudi vsak poštni, brzojavni in telefonski prom©!, z vsem inozemstvom, posebno tudi z Nemško Avstrijo. Promet v Jugoslaviji ja neoviran. Hvalevreden ukrep mariborskega okr. glavarja. Cele Slov. goi. so bile došedaj primorane voziti svoje zrnje v nemške mline onstran Mure, kjer so nemili mlinarji s slovenskimi kmeti in viničarji postopali nečloveško. Ca je pripeljal kmet 100 kg zrnja v mlin, dobil je nazaj samo polovico alipa Se manj. Slovenec je pripeljal polno vrečo zrnja, a Nemec mu je vrnil na pol prazno vrečo, v njej pa malo moke in malo otrobov. la še plačati je moral za to »dobroto« po 10, >20 K, Če se je Slovenec pritožil, se ja Nsmec odurno' obregnil: »Saj te ni nihče vabil Če ti pa ni prav, pa se pritoži v Gradeč. In če ne boš tih, pa ,ti bomo sploh vse vzeli proč!« Okrajni glavar dr. LajnSič je sedaj odredil, da bo nek mariborski mlin mlel kmetom v Slov. gor. žito. Mlinar b@ pripeljal mlinske izdelke na določeni kraj, kamor bodo pripeljali ali prinesli ljudje žito ter bo moko zamenjal z» Silo. Za 100 kg žita mora dobiti kmet okoli 97 kg mlinskih izdelkov. Malnine bo 10 K od 100 kg. Da se cela zadeva primerno uredi, se bo vrSilo prihodnji pondeijek, dne 31. marca ob pol 8. uri pop. v St. lija y Slov. gor. v gostilni*^- (cer posvetovanje županov in drugih občinskih zastopnikov občin: Gornji in Spodnji Jakobski dol, Plcderšoica, Vukovski dol, Jarenina, Poličko, Selnica ob Muri, Ceršak, Št. Ilj, Cirknica, Vrtiče, Pesnica, Plač, Špilje in dr. Vsaka obmejna občiaa naj pošlje vsaj 1 ali 2 zastopnika na posvetovanje v Št. Ilj. Shodi in prireditve. V nedeljo, dne 30. marca, se vršijo sledeči diodi in prireditve: V Trbovljah popoldne po večernicah Krekova slavnost z govorom in igro »Ob vojski.« — Pri Sv. Antonu v Slovenskih gor. shod SKZ po rani/službi božji v Soli. Govori nadrevizor Pušenjak o gospodarskem položaju. —- V Ptuju ob 8. uri dopoldan v zgornji dvorani Narodnega doma zborov« nje Kmet. podružnice za ptujsko okolico. Ker se bedo obravnavala pereča vpraSanja o živinoreji in konjereji, se vijndno vabijo vsi člani podružnice in drugi kmetovalci — V Maribora ob 2. ari popoldne v mali dvorani Narodnega doma izredni občni zbor mariborske podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev. — V Petrovčah ob 9. uri dopoldne v Društvenem domu velik ljudski shod S. K. Z. Na shodu govorita dr. Ogrizek in g. poslanec Mihael Levstik iz Cslja. Sarinjčani in Savinjčanke pridite polnoštevilno na shod, da pokažite svojo neomejeno zaupanje naši staroslavni Kmečki Zreži, ki je v odločilnem trenutku s svojim neustrašenim nastopbm rešila jugoslovanski narod. —■ Pri Sv. Krilu tik Slatine popoldne ob 8. uri velik shod SKZ. Govorila bosta poslanca. Kmetje in kmetice, fantje in dekleta iz rogaškega okraja povabljeni! — Pri Sv. Jur ju ob juž. žel. popoldne po večernicah v telovadnici ljudske šole velik mladeniški shod, katerega priredi tukajšnji »Orel«. Nastopili bodo tudi celjski in teharski »Orli«. Mladeniči, kakor tudi molje, pridite v obilnem Števila! — V Šoštanja ob 8. popoldne v hotelu g. Vasle ljudska igra s petjem v 4 dejanjih: »Naša kri«. Igro priredijo Škalčani. — Pri Sv. Petru pri Mariboru pop. po večernicah v šoli občni zbor .Bralnega društva. Govori urednik Arlič. Vsi, ki se zanimate za društvo, ste vabljeni, da pridete v b laem številu, da si napravimo načrt za naše bodoče delovanje. — Studenicah pri Poljčanah popoldne po večernicah v gostilni Viri shod S K. Z. Govorijo ravnatelj dr. Jerovšek in drugi — V Framu po pozni službi božji v gostilni Turner shod Kmetijske podružnice in S, K. Z. Govori urednik Žsbot. Pri Sv. Lenarta v Slov. gor. popoldne po večernicah v društvenem prostoru občni zbor dekliške zveze. Pridite v obilnem števila! Posebna vabila se ne bodo razpošiljala! V soboto, diie 5. aprila: V Konjicah ob 7. uri zvečer v čitainiški dve rani v Narodnem domu izvanredna občni zbor »Čitalnice«. V nedeljo, dne 6. aprila: V Ormoža po ram maši na dvorišča ormoške posojilnice shod SKZ. Govorijo posl. Meško, poslanec Brenčič in nad-revizor Pušenjak. — V Svetinjah popoldne po večernicah v šoli shod SKZ. Govorijo posl. Meško, posl. Brenčič in nadrevizor Pušenjak. — V Mark boru ob 8. uri popoldni v veliki dvorani Narodnega doma koncert, ki ga priredi prof. H. Brozovič s svojo zasebno pevsko šolo za otroke. Na sporedu so pesmi za eno- in dvoglasni otroški zbor, samospevi, točke za kvartet ter orkester na lok. Prijatelji petja in godbe vabljeni! — V Karn n i c i pri Maribora po rani sv. maši V Hiterje-vi gostilni velik shod SKZ za Kamnico in okolico. Govorniki pridejo iz Maribora. Vabljeni ste jposešt-nffci In viničarji, možje in žene, pridite v obilnem števila! Vozni red* (Velja od 1. aprila naprej.) Maribor: Odhod: 5 35 zjutraj 10 L3 dop. 4*30 pop. Maribor: Odhod: 5 33 zjutraj 4*47 pop. Radgona: Odhod: 4*22 zjutraj 8*05 zvečer Ljubljana: Prihod: 10'15 dopold. 2-51 pop. 8 54 zvečer Ljutomer: Prihod: 8 46 dopold. 7*52 zvečer ljuto mer: Prihod: 5*18 zjutraj 8*56 zvečer. Ljubljana: Odhod: 443 zjutraj 10 41 dop. 5*55 zvečer Ljutomer: Odhod: 6-32 zjatraj 5 31 pop. Maribor: Mg"" Prihod: 9 30 dopold. 3 04 pop. 1 1031 zvečeri Maribor: Prihod; 9*30 dopold. 8*46 zvečer. Maribor—Ptuj —• Ogrska, proga, Koroško, ostane neizpremeiyeua. ,2a. mm m 191t. MALA RAZMAHI! *.% Kupi se; I Kap lm mko množino _ suhi» iu ______iih samih buko» ih, mešanih trdih ter mehkih cepljenih meter-■kili drr, pošiljate? do konca »-nrila t. 1, Ponudbe sa nalošene vagon« oddajne peitaje je »aslo-Titi na; J. Blatnik, lesna t/go ein«, Loiića, p. Vransko pri Ge- 66# Kopi ee atu, lihek, »e dobro o-hranjen enotpreien »oiiöek. Kdor ga ima na prodaj,' —* naslov: Piki A- Hoinic1, 674 „ , .U.O.4. h .^»^4. ■je ter laneno »ene. _ ■oroe in e*no na & Cvek, Kamnik, Kran jak o. 688 _ Trnovec Vršič Ljutomeru kupi po najbolj« eni Tiftko množino č e b e 1 n e-a torka, plača po dogovoru. ■ • i . i i' ■ risalni stroj bo kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na Anouž- no .ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 8/1. 585 "Hmg Proda se:mmmu Trgovina * lesnim« v Kranju (Kranjsko) priporoča gg. trgovcem in metovaleem ero jo salog» lesenega poljskega o-rodja in lesenih izdelkov, kakor grabelj, senenih vil, eambofcov, kolov, »sakov ;stnih kolov, vsakovrstnih kerb is proti», mlinskih ■it, rešet, ratiičnik šksfov, čeb tov, kakor tudi vso lesene kuhinjske potrebščine. M Češenj. 358 Lepo pohištvo za sobo in kuhinjo s» proda. Ogleda se lahko 7 Mozartovi ulici 69, Maribor. 493 Movozidan* hiša dvonadstr. davka prosta, sclnčmta lega, % velikimi stanovanji v M» ribom se proda za 90.000 K Vpraša se pri lastniku v Mo sartovi sl. 69, Marib. 494 (Sadjevec Tino in mio mio razpošilja A.Oset, p. Ponošene ©T teke najraznovrstnejše iz dobrega sukna za moške ii enske- «e prodajajo po skraj a znl ianih cenah v «ftiihora, Dravska sl. 15, pri starem mostu. 369 Za 5 okenj vse kompletno 8 žaluzijami vred 1 stena iz slekla, 2 metra visoka in 4 metre široka ter veš raznih stvari je na prodaj v Mariboru. Štolrm ul 10. -€?0|iljeiiÄ trn e. Kdor potrebuje reč tisoč rodovitnih enolet-■*adr trt na R. P. I. iu II. ima na prodaj posest. Im trtnar Frane Horvat, Mostje, p. Juriinei pri Ptuju. Za natančnejša pojasnila se je oglasiti o aebno ali: i ‘ “ ‘ ' pisteeaopri lastniku,616 Kctre^fe pass, vrtna senena, suhe slive, se proda v trgoviai VID MURKO Meljska cesta 84, Maribor. 647 poz om — Spalna sobe is masimers in trdega lesa, kakor; kuhinjske oprave lastnega in solidnega is-delka se po esai prodajajo pri Mizarski zadrugi Grajski trg 3, Maribor. B7o Vsake vrst no opeko ca podlage, kor tudi stropa m slemena kakor večja množina kosov sa sidkmb 5S,°ÄT“"i,a'’l*,S55 ■■■ 1 '^^■eeHBaBaaMH roda sC svettosiva poletna oo -------rv>v*us UV :a s» 178 cm ve ikeg« gospođa 3 K, 6 m’ velika preproga sa ,0, 800 K, žele? na postelja, —,_*sa otroke (Gitterbett) v _ riboru, Frane Jožefova vrata 5. •a 8 tednov stari prasci b» prodajo-fiernee, Kamniea. 684 Lahek voz aa enega konja In vprega je na prodaj , Ti ' ' “ " ' ..........f« ger, Tesno 1:8, Maribor. 688 ----- ■ ' ■ -ti.iii: Njiva mala v Zrkovcih se proda. Varala se Zrkevška cesta 47, Pob--«Ra pr» Sdaribotn. r 5*9 rats* 8»W* »• . __ Trgovci pocor ! *flPG Vsaki teden se dobi »ečjo partijo dobrega manufakturnog» blsge p» n godni ceni. — Posredovalni u-rad, Ljubljana, Mestni trg 26/1. Igralaa miza vložena (antikna) se pfrod» v Badgasse 11. 828 Mečne častniška čevlja sa ježo na prodaj. Krčevin. 118, Kokoši««-kot drevored, Maribor. 618 Velika lepa avlnja 11 mesecev stara je po ceni na prodaj * GrenegassC ,14, Maribor. «SO Postelja tridelnüni Ijmnicaml ter sgiKvnike in drugo posteljino se proda. Raiser jeva ulica 18, vrata 1, Maribor. «U Hiša c gospodarskim poslopjem, velikim vrtom in brsjdaml na prodaj. Tesno pri Mariboru št. 80. 612 V Mlin sa mletje kosti se preda v __________ ______ proda v Maribor o, Katinska ullea 4, priti. dodn sploh pri manjši i ali ma se ka“ era gOspodu manjši obitelji. Pišejo pod „Jagoilovat-Iežeče, Ljutomer 568 Slovenska deklica išče službe ^ MJ*| 1 slov» neki drožisi zša šT nekaj k tihe ti, K jsčavjsičarska ulica i Msribor. eOt Žagarja sa polno omrežno Sega se takoj sprejme v elektrarni v Fah- 669 Delavke sa vrtna dela sprejme baron Tvnckel, Krčevine pri Ma ribore. 668 Slovenka krčmarica teli v Mari bdrii ali bližnji okolici dobroido-čo krčmo kupiti ali v najem vsa ti, Ponudbe ua g. Steleer, Meri bor, Jožefova cesta 16. 664 Ekonom išče primerne služb» kot kako v« upravnik na kako večje posestvo. Prioli tudi lahko morebitno kar eijo. Ponudbe na ,J Z." Sv. Bte bara v Slov. gor., poštno ležvče Čevljarski pomočnik se sprejme Pridnega kbOTala s celo oskrbo in ilnhtn i . >u aclno pif.žj »prejme takoi Inv Frie Bedacht, Pt& ni milu. i» JSf.SfKŽbiiik; Kbesiirnj . Kentorlstlsja ev. koatorist a večletno ptafam, popolnoma - s®«*» knjigovodstv». slovenske in nemške etenogr.fije in vseh kentors- kih del se takoj sprejme pod u-godnimi pogoji v večjo manof.k- Pohištvo. KWWUlUlt yvs' j» v • . t nio in ratpoiiljalno trgoviuo. Znanje hrvatskoga jeslka daje prednost. Ponudbe s navedbo dosedanjega «Iužbossnja, s propisi spi čeval in navedbo plače , naj najboljše^ kakovosti isddaje in predala po smernih oenak Ohrtes zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, firajekl trg žt. 3. tudi tsakovartBi asi-«E se pošljej Celje. jo na poštni predal 4ty POZORI 68? Dekla se hišo» i» *rtno delo k mäli družini se takoj sprejme a dob* o plače. B«wge»jera «Le»1« Pobrežje pri Mariboru. «14 Majer aa srednje kmetsko posestvu a vinogradom »a Sp- Štajerskom se išče. Ponudbe na upravo lista. 622 ■ ■ Bazna; f. in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetio-likanje perila L.m,» vedno vsakovrstno Darva« bisgo, čisti obleke, 498 vaakovrstnoperilo, po ka-P»* ® tero pošlj. bi ezplač. na dom mtlo-lika Josip Reich, Tovarna: Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Selenburgova ulica 3 Poštna aan čila se točno Izvršujejo Gpopje ne zmujite prilite, ter si naročite za posknšajo eden, dva ali več zavitkov pralneira msfla SO ali 30 odetot. v kosih po ICO alt 200 g SO odstotkov pralno milo komad K —.40 30 odst. pralno milo K 1 20 38—40 odst toaletno milo 2 K in K 2 50 Istotam naj-finejäe 66 odst milo ža britje 1 komad K 2.-. Poštni zavitek: 6 kg 20 odstot. pralnega mila franko povzetje K 22-70, 5 kg 30 odst pralnega mila franko povzetje K 32-70. Razpošilja tvrdka: Janko Pintar, Spodnja Šiška, Ljubljana. 405 Trgovin« «« da v najem. Tomaž Stibier v elektr. Fala. 623 XXXXXMXKXX Prevsamrm vsa slikarska, pisal«» ln pleskarska dela, dobro iu lepo izdelovanje po naj nižjih ernali Konrad Vaupotič slikarski mojster 620 ar Ormožu it Glavni trg. Obleka za moške in ženske ee zamenja za mast. Mlinska uliea 82, Maribor. 681 Vzame se več gospodov na hrano. šfeissrjeva ulica 6, pritlično, Maribor. 682 Agentura, A. Gniušek, Maribor, Edmund Šmidov» uliea 0, sprejme eenj, mara čila po najnižjih eaafcb na debeje; ugoiuo je, če pridejo kupi osebno, sicer se poštnim iu želekui pošilja blago _ išias povzetjem z navedbo vred- nosti. — KuoSee iu čaše za vino iu pivo 'U, 7, nixkih c eiiah ki ružo, ko ružno moko, svinjsko mast in povojenc svinjsko meso. Večje množine zamete. Predaja samo- na debelo» Franc Vidovič^ Ctretiiifna Vica 15. Hariber. ' 0%ovorni »irerfnik: Vekoslav St»:- an. Tisk tisliatuf m, :£h>r.$:y,