2 3 11 12 ECCE ORGANVM ! 27 julij 2022 Ars organi Sloveniae Vsebina / Contents Dokumentacija orgel v župnijski cerkvi v Šentvidu pri Sticni [3] Naslovnica / Front cover Mayer-Jenkove orgle v Šentvidu med dokumentiranjem 2022 (foto Luka Posavec) ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 27 - april 2022 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Uporaba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.arsors.org Dokumentacija orgel v župnijski cerkvi v Šentvidu pri Sticni Luka Posavec in Aleš Razpotnik Uvod Prispevek se posveca podrobni dokumentaciji Mayer-Jenkovih orgel v Šentvidu pri Sticni in predstavlja prvo javno objavo tako na­tancne obdelave orgel v slovenskem prostoru. Vsebuje kratek pregled zgodovine orgel v župniji Šentvid, povzetek delovanja Mayerjeve orglarske delavnice na Slovenskem in problematiko, s katero se srecujemo na podrocju dokumentiranja, vrednotenja in ohranjanja orgelske kulturne dedišcine. Zgodovina Prva listina povezana s šentviško pražupnijo datira v 11. stoletje, ko je 15. aprila 1016 cesar Henrik II v Bambergu na prošnjo svoje žene Kunigunde ter s posredovanjem kölnskega nadškofa in bamberškega škofa podaril savinjskemu grofu Viljemu II. obsežna posestva na obmocju Savinjske grofije. Leta 1132 je oglejski patriarh Peregrin I. (?–1161), ustanovitelj cistercijanskega samostana v Sticni, predal šentviško pražupnijo stiškim menihom za cas, dokler niso v Sticni dokoncali gradnje tamkajšnjega samostana. Pomembni podatki o obsegu takratne pražupnije so zapisani v ustanovni listini cisterci­janskega samostana v Sticni iz leta 1136. Ohranjen je prepis listine stiškega opata Antona Gallenfelsa iz 1716 in stiškega kronista p. Pavla Puclja iz leta 1719. Leta 2017 je župnija praznovala svojo tisocletnico in ob tem izda­la znanstveno monografijo Šentviško tisocletje – 1000 let župnije Šentvid pri Sticni, ki povzema bogato zgodovino in kulturno življe­nje župnije od njenih srednjeveških zacetkov do danes. Kot pricajo dokumenti v župnijskem in nadškofijskem arhivu, je župnija redno skrbela za kvalitetno kulturno dogajanje, katerega del so bile tudi orgle. Prve orgle so bile domnevno na šentviškem koru že po letu 1625, ko je na dan sv. Filipa in Jakoba, 1. maja, tržaški knezoškof Rinaldo Scarlichi posvetil nov oltar in cerkveno ladjo. Ta je bila tedaj podalj­šana do zvonika, ob tem pa dobila tudi pevski kor. V takratnih casih je bila izgradnja kora v pomembnejših cerkvah neredko povezana z nabavo orgel. Prvi znani organist pri sv. Vidu je bil ok. 1697 Piero Legat, ki se je podpisal na zadnjo stran oltarja na Muljavi. Najstarejši pisni dokaz o orglah pa najdemo v prikazu stroškov za 25. maj 1738, ko je naveden izdatek orglarju za popravilo. Morda so se izdatki na­našali še orgle, na katere je igral Legat, in bi jih lahko datirali v cas okrog leta 1676, ko se neke orgle, nabavljene iz župnije »pri Sticni« omenjajo v arhivih župnije Škocjan, ali celo domnevne iz leta1625. V zapisniku Bratovšcine sv. Roka in sv. Sebastijana, ki ga hrani župnijski arhiv, je poleg razlicnih stroškov zabeleženo tudi: »1771 Organum novum« (nove orgle leta 1771). Te orgle so verjetno stale vse do leta 1838, ko iz casopisnega oglasa izvemo, da so v Šentvidu na prodaj stare še uporabne orgle (Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, 20.2.1838, št. 22, str. 123). Te orgle je leta 1838 kupila župnija sv. Trojica nad Cerknico, katere kronika za leto 1956 navaja oceno starosti, zunanjo podobo ter ostale tehnicne podrobnosti. Sodec po tem opisu orgelske omare in primerjavi še obstojecih or­gel takratnih orglarjev bi jih lahko pripisali enemu od ljubljanskih orglarjev, Janezu Juriju Eislu (1708?–1780) ali Josipu Kuceri (1755–1826). Leta 1838 je Kamnican Peter Rumpel (1787–1861) za župnijo izdelal nove orgle. Imele so 16 registrov, razdeljenih na 2 manuala in pedal. Orgelski omari sta ohranjeni. Igralnik je verjetno stal med obema omarama. Leta 1884 je orgle popravljal in preintoniral orglar Franc Goršic (1836–1898). Spomladi leta 1911 je takratni župnik Videgard zaprosil podjetje bratov Mayer za ponudbo za nove orgle, saj so se stare Rumplove pogosto kvarile. S to orglarsko delavnico je 8. marca 1912 podpisal pogodbo. Orgle so bile pregledane in kolavdirane 10. septembra 1912. Bile so 150. delo orglarske delavnice bratov Mayer in njihovo najvecje glasbilo na obmocju današnje Slovenije. Prva svetovna vojna je šentviškim orglam odvzela procelne pišcali in še nekaj manjših kovinskih pišcali drugih registrov. Leta 1928 je orglarski mojster Franc Jenko (1894–1968) na novo izdelal manjka­joce pišcali in uredil meh na elektricni pogon. Leta 1992 je Anton Jenko (1931–2009) orgle obnovil, jim dodal tretji manual ter posta­vil nov igralnik z elektricno povezavo do sapnic. Podrobnejše informacije o zgodovini orgel so na voljo v znanstve­ni monografiji »Šentviško tisocletje – 1000 let župnije Šentvid pri Sticni« (Župnija Šentvid pri Sticni, 2017), h kateri je Jurij Dobravec prispeval Pregled zgodovine šentviških orgel (str. 307 – 327), v mo­nografiji Mayerjeva orglarska delavnica avtorja Eda Škulja (Škocjan pri Turjaku, 2009), v monografiji Rumplova orglarska delavnica (Škocjan pri Turjaku, 2011), v seminarski nalogi pod naslovom Orgle v Šentvidu pri Sticni avtorice s. Božene Kutnar (Orglarski tecaj – Organografija, 1998, Arhiv Orglarske šole v Ljubljani) ter vec prispevkov v reviji Cerkveni glasbenik: I. Hladnik, Nove orgle v Št. Vidu pri Zaticini na Dolenjskem (CG 35, 1912, str. 83), P. Žagar, Dopisi, Šentvid pri Sticni (CG 47, 1924, str. 37), E. Škulj, Obnovljene in povecane orgle v Šentvidu pri Sticni (CG 86, 1993, str. 23) in L. Posavec, Mayerjeve orgle v Šentvidu pri Sticni (CG 115, 2022, str. 10-11). Orglarska delavnica bratov Mayer v Sloveniji Vsebina o orglarski delavnici bratov Mayer na slovenskih tleh je povzeta iz knjige Mayerjeva orglarska delavnica avtorja Eda Škulja (Škocjan pri Turjaku, 2009). Podrobnosti o delovanju delavnice je sicer zbral Paul Sonderegger v svoji diplomski nalogi »Orgelbau Gebrüder Mayer Feldkirch – Altenstadt 1872 – 1992 Monographie und Festschrift« (Orgelbau Gebrüder Mayer, Dunaj/Wien 1992/1995). Orgelska delavnica bratov Mayer je na obmocju današnje Slovenije med letoma 1902 in 1913 izdelala 20 orgel. Najvecji opus so postavili v župniji Šentvid pri Sticni leta 1912. 1. 1902 Ljubljana – Križanke II/ 12 2. 1904 Sticna I/ 16 3. 1904 Novo mesto–Kapitelj II/ 22 4. 1904 Ljubljana – Deželna bolnišnica I/ 8 5. 1905 Novo mesto–Šmihel II/ 13 6. 1906 Škofja Loka – Sv. Ana II/ 11 7. 1906 Stari trg pri Ložu – Križna gora I/ 10 8. 1906 Bela Cerkev I/ 8 9. 1907 Begunje – Sv. Lucija I/ 6 10. 1908 Vrhpolje pri Vipavi I/ 10 11. 1909 Kostanjevica na Krki I/ 10 12. 1909 Sv. Križ–Podbocje II/ 20 13. 1909 Šentrupert II/ 17 14. 1910 Ljubljana – Klasicna gimnazija II/ 6 15. 1910 Raka II/ 22 16. 1910 Šentjernej II/ 20 17. 1911 Vedrijan I/ 6 18. 1911 Babno Polje I/ 6 19. 1912 Šentvid pri Sticni II/ 24 20. 1913 Dole pri Litiji II/ 15 Iz seznama sodelavcev, ki ga je pripravil Sonderegger je razbrati, da so bili slovenski vajenci ali pomocniki, ki so se ucili oziroma delali v orglarski delavnici bratov Mayer naslednji: Babnik Janez (1903 do 1905 in 1908 do 1909), Brandl Joseph (1885), Debuz Karl (1899 do 1900), Glagovšek, Franz (1887 do 1888), Golob Vinzenz (1897), Kramar Josef (1904), Kuchar Janez (1888), Polajnar Edwin (1909) in Millac Anton (1888), mizar iz Šentvida pri Sticni. Dokumentacija Mayer-Jenkovih orgel Dokumenti v župnijskem in nadškofijskem arhivu pricajo, da je župnija Šentvid pri Sticni skozi svojo pestro tisocletno zgodovino praviloma izbirala najboljše glasbenike in mojstre, ki so bili na vo­ljo, in s tem skrbela za kvalitetno kulturno dogajanje. To tradicijo ohranja tudi danes. Maja leta 2019 so se priceli resnejši pogovori o narocilu novih orgel, ki so se uspešno zakljucili novembra 2021 s podpisom pogodbe z mednarodno priznano orglarsko delavnico Mocnik iz Cerkelj na Gorenjskem. Sedanje orgle v šentviški župnijski cerkvi so delo štirih razlicnih orglarjev. Orgelska omara je iz leta 1838, ko je nove orgle izdelal mojster Peter Rumpel, glavnina orgel pa je iz leta 1912, iz delavnice bratov Mayer. Kasneje so bile orgle še dvakrat nadgrajene (Franc Jenko leta 1928 in Anton Jenko leta 1993). Podroben pregled je pokazal, da se orgel zaradi neustreznih posegov in predelav razlicnih mojstrov v vec kot stotih letih ter slabem stanju materialov ne splaca obnoviti. Postavilo se je sicer vprašanje rekonstrukcije pnevmatskega sistema, kar pa bi posledicno pomenilo še dodatno visoke stroške iz­delave pnevmatske tonske in registrske trakture ter igralnika. S tem tudi ne bi rešili težav, ki so se pojavljale že ob postavitvi glasbila leta 1912 in so prisotne do danes: velikost orgel ne ustreza volumnu pros­tora cerkve, pišcali pedalnih registrov v veliki oktavi so neustrezno menzurirane in po zvocni jakosti v nesorazmerju z manualom, prav tako izstopa tesna namestitev pišcali oziroma pomanjkanje prostora v orgelski omari. Ceprav se iz prakticnih in smiselnih razlogov staro pogosto umika novemu, se moramo zavedati svojih korenin in dogajanja tedanjega casa. Podrobna dokumentacija orgel je eden od nacinov, da se oh­rani vsaj informacija o tradiciji in izrocilu. Zato sva – podobno kot na primer arheologu kup ruševin pove vec kot novogradnja – Aleš Razpotnik kot strokovni sodelavec in Luka Posavec kot organist in orgelski izvedenec v sklopu projekta »Projekt Franc Goršic« doku­mentirala trenutno stanje šentviških orgel. Dokumentiranje je po­tekalo v treh fazah in sicer pred podiranjem med 4. in 7. oktobrom 2021 ter 4. in 6. junijem 2022, med podiranjem junija 2022, in po podiranju. Iz rezultatov najinega dela bodo lahko prihodnje genera­cije bolje razumele odlocitve ter razmišljanja preteklega in današnje­ga casa. Podatki, ki jih pridobimo s podrobnim dokumentiranjem, v veliki meri pripomorejo k vrednotenju instrumenta. Zavedava pa se, da vrednotenje orgel ostaja v 21. stoletju še vedno delno neodgovorjeno vprašanje. Vrednotenje Ob razdiranju starih orgel se nam vedno postavlja vprašanje, kako ohraniti izrocilo starih orgel, ki predstavljajo doloceno kulturno in zgodovinski vrednost. Vrednotimo lahko z razlicnimi merili npr. po starosti materialov, nivoju stilisticne obdelave orgelske omare, nivoju obrtniškega izdel­ka, estetiki zvoka, mednarodni oz. evropski in slovenski zakonodaji. V Katoliški cerkvi se je skozi njeno zgodovino oblikovalo kar nekaj odlokov o cerkveni glasbi in drugih dokumentov, kot so odloki Tridentinskega koncila (1545 – 1563), enciklika Annus qui (Benedikt XIV, 1749), Pravilnik za cerkveno glasbo (papež Leon XIII, 1894), pastirsko pismo beneškega patriarha iz leta 1895, motu proprio Tra le sollecitudini (papež Pij X., 1903), apostolska konstitucija Divini cultus (izide ob 25-letnici motu propria papeža Pija X), De musica sacra (papež Pij XII, 1958), konstitucija o svetem bogosluž­ju Sacrosanctum concilium (papež Pavel VI. oz. Drugi vatikanski koncil, 4.12. 1963, 6. poglavje). Žal navedeni odloki in dokumenti o cerkveni glasbi ne vsebujejo konkretnih informacij o tem, kakšne naj bi orgle v cerkvah bile, oziroma to obravnava le delno. V Sloveniji je npr. Knezoškofijski urad v Ljubljani leta 1892 izdal Ukaz glede stave in popravljanja cerkvenih orgel. V (Lavantinski) Mariborski škofiji so usmeritve glede orgel objavili v Cerkvenem zaukazniki za Lavantinsko škofijo (leta 1899, štev. VII. odst. 34). Prav zako se usmeritev, navodil in priporocil za orgle v cerkvah v svoji knjigi Umetnost v bogocastni službi (1908) dotakne Janez Flis. Leta 1977 Nadškofijski ordinariat v Ljubljani v Okrožnici 5/1977 (str. 54) poda priporocila ob nakupu novih orgel. V letu 2012 je Koprska škofija pripravila Pravilnik komisije za sakralno dedišcino. Mednarodna strokovna javnost je problematiko in smernice or­gelske kulture in varstva spomeniško pomembnih orgel izrazila z dokumenti kot so Weilheimerski regulativ (1957), kongres oziroma Resolucija Varaždin 2000 in kongres oziroma Deklaracija iz Züricha (2011). V Sloveniji je bilo do sedaj že vec poskusov vrednotenja orgelske kulturne dedišcine. Med prvimi pregledi oziroma popisi orgel v Sloveniji spada delo Orgle na Slovenskem (1985) avtorjev dr. Eda Škulja in Milka Bizjaka. Opisanih je nekaj vec kot sto orgel, kar lahko razumemo kot izbor glede na vrednost. V reviji Ecce organvm! je januarja 2016 in julija 2017 Jurij Dobravec podrobneje predstavil dogajanje na domacem in mednarodnem prostoru, povzel nekatere cerkvene dokumente, ki se navezujejo na orgle in problematiko, ter podal predloge rešitev vrednotenja in ohranjanja orgelske kulturne dedišcine na Slovenskem. Temu sledi monografija Orgle Slovenije (Pipe Organs of Slovenia) avtorjev Eda Škulja in Jurija Dobravca, ki je izšla leta 2018. Iz nje izvemo, da del doslej znane 650 letne slovenske orgelske zgodovine obsega okoli 3000 orgel. Po njunih podatkih imamo trenutno v Sloveniji 1096 orgel, od tega je kar 1027 (94%) orgel v lasti Katoliške cerkve. Orgle se v 78% uporabljajo v bogoslužne namene, 10% ostalo, 12% vseh znanih orgel pa sploh ni v uporabi. Od 1096 orgel jih 686 predstavlja slovensko nacional­no bogastvo, od teh imajo 103 orgle posebno oziroma dragoceno vrednost in 15 orgel izjemno dragoceno vrednost (zakon o varstvu kulturne dedišcine – 10. clen). Na Hrvaškem se je leta 2019 z po­dobno tematiko ukvarjal Emin Armano v znanstvenem prispevku pod naslovom Prioriteti vezani uz zaštitu povijesnih i spomenickih orgulja u Hrvatskoj – Prioritete vezane z zašcito zgodovinskih in spomeniških orgel na Hrvaškem (ARMUD6 50/1-2, 2019, 117-184). Ce hocemo orgle ustrezno ovrednotili, je potrebno sprejeti dejstvo, da njihove vrednosti ne doloca samo zunanji estetki izgled, tem­vec njihova vsebina, ki je v veliki meri ocem opazovalca nevidna. Pomemben korak k možnosti vrednotenja in boljšega razumevanja orgel je vpogled v njihovo tehnicno vsebino (sapni kanali, sapnice, tipi trakture, pišcalje). Dokumentacija in posledicno analiza orgel nam nudi razumevanje preteklosti in odlocitev tedanjih mojstrov ter nove ideje za prihodnja glasbila. Za vrednotenje pa je zlasti pomem­ben njihov zvok v cerkvenem prostoru, ki je fizicno neoprijemljiv in prav tako neviden. Zvok posameznega tona pišcali je odvisen od zadostne oskrbe z zrakom, konstrukcije pišcali, intonacije in pro­storskeega efekta. Prav estetika zvoka je tista, ki bi v vecini primerov morala predstavljati pomembno oz. najpomembnejšo komponento pri presoji vrednosti glasbila. Umetniško zanimive so namrec le tiste orgle, pri katerih orglar vse sestavne dele primerno dimenzionira in jih natancno izdela iz najkakovostnejših materialov. Ce pogledamo zgodovinske orgle, so se do današnjih dni dejansko v najvecji meri ohranile le orgle tistih izdelovalcev, ki so uporabljali kvalitetne ma­teriale. Koliko oziroma kaj sploh pa v današnjem casu zares vemo o zgodovinskem razvoju, nacrtovanju, izdelavi ter posledicno estetiki zvoka orgel na razlicnih podrocjih ter njihovih vplivih? Ce govorimo o njihovi vsebini, ne vemo skoraj nicesar. Navedena vprašanja se navezujejo na mednarodni prostor, katerega del je tudi današnja Slovenija, in sprašujeva se, zakaj je temu tako? Zakaj se generacije raziskovalcev orgelske zgodovine in generacije iskalcev novih poti orgelskega razvoja ni zadostno ukvarjala z te­meljnimi pojmi tega glasbila? Ce pogledamo slovenski kulturni prostor se zdi, da dostikrat pre­malo cenimo pomen lastne orgelske kulture in dogajanja, ki je kljub majhnosti naše države pestro in bogato. Lahko se sicer strinjamo, da je varovanje in ohranjanje pomembnih glasbil kot spomenikov zgodovinskih obdobij v Sloveniji mocno odvisno od volje in so­delovanja lastnikov glasbil, organistk in organistov, orglarjev in konservatorjev. Vendar velja tudi izpostaviti, da nestrokovna mne­nja, nepripravljenost povezovanja in splošno pomanjkanje znanja s podrocja organologije vodijo do nesmiselnih in pogosto materialno dražjih rešitev. Poleg tega imamo v Sloveniji neurejene razmere pri izobraževanju orglarjev, ki so tudi izvajalci popravil in restavratorskih del; glasbe­no-izobraževalni programi predmeta orgel ne predvidevajo zadosti poglobljenega poznavanja glasbila, prav tako nimamo izobraženih organologov, torej oseb, ki bi morale povezati in nuditi odgovore na strokovna vprašanja orglarjev. Zavedati se je potrebno resnosti trenu­tne situacije in resnosti pomena izobrazbe, saj prihodnost oblikujejo odlocitve današnjega dne. Zato je treba strmeti k upoštevanju uravnoteženosti in raznolikosti strokovnih mnenj. Pri vecjih projektih je potrebno poiskati mnenje tujih oziroma mednarodno priznanih strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami. V mednarodni strokovni javnosti velja, da ima »vsako vprašanje svojo telefonsko številko in odgovor.« V orglarstvu skriv­nosti ni, je samo neznanje in strah priznati, da necesa ne znamo, kar je hkrati neodgovorno do kulturne zapušcine naših prednikov. Zahvala Dokumentiranje orgel je fizicno, casovno in logisticno naporno delo, ki v vecini primerov zahteva sodelovanje vec ljudi. Na tem mestu se avtorja zahvaljujeva župniji Šentvid pri Sticni, domacemu župniku Izidorju Grošlju, domacemu organistu Robertu Markovicu, fotografoma Gašperju Stoparju in p. Branku Petauru, Mateju Štehu, Anji Fajdiga, Žigu Jernejcicu, Tadeju Koleši, Orglarstvu Mocnik ter Dominiku Malovrhu za odprtost, pripravljenost, sodelovanje in pomoc. Zahvala gre tudi vsem, ki so do sedaj kakorkoli pomagali pri projektu dokumentacije šentviških orgel. Povezovanje in spoštovanje sta temeljna kamna uspešnih projektov, tako bomo skupaj s pogle­dom v preteklost našli svojo pot v prihodnost. Vse, ki imate morda kakšno informacijo, kritiko oziroma ko­mentar, prosiva, da stopite v stik z nama po elektronski pošti luka.posavec1996@gmail.com ali alesraz@gmail.com. Dokumentacija Struktura Dispozija in splošni podatki Orgelska omara Orgelski igralnik Traktura (inštalacije in pnevmatika) Oskrba z zrakom Sapnice Pišcalje Zvok Pogled proti koru župnijske cerkve v Šentvidu; foto Gašper Stopar. CERKEV Pogled na zunanjost cerkve; foto Gašper Stopar. Notranjost cerkve proti oltarju; foto Gašper Stopar. Notranje mere Višina cerkve = 8,95 m Širina cerkve = 8,55 m Dolžina cerkve = 40,47 m ORGELSKA OMARA ELEKTRICNA NAPELJAVA 01 – Usmernik 3P 400 V AC/ 12V DC, 32 A; foto: Aleš Razpotnik 02 – Elektro shema usmernika; foto: Aleš Razpotnik 03 – Varovalke usmernika; foto: Aleš Razpotnik 04 – Prikljucne sponke registrske in igralne trakture; foto: Aleš Razpotnik 02 03 01 04 01 – Orgelski igralnik firme Laukhuff; foto: Luka Posavec 02 – Organistov pogled na igralnik; foto: Gašper Stopar 03 – Nožne stopalke in narašcalnik; foto: Luka Posavec 04 – Notranjost igralnika; foto: Luka Posavec 05 – Elektro shema visoke napetosti (220V) igralnika; foto: Luka Posavec IGRALNIK 01 05 1 02 04 03 OSKRBA Z ZRAKOM Glavni meh in elektricni ventilator sta na­mešcena na cerkvenem podstrešju. Orgle se z zrakom napajajo iz elektricnega ventilatorja z motorjem znamke Meidinger (Švica), tip TK 7, serijska številka 66153 iz leta 1928. Ta preko zapornega ventila napaja glavni plavajoci meh dimenzij 1900 mm x 900 mm. Iz glavnega meha se preko gibljive plasticne rebraste cevi premera 200 mm napaja sapnica drugega manuala. Iz sapnice drugega manuala se preko lesenega kondukta preseka 240 mm x 200 mm napaja sapnica pedala. Iz pedalne sapnice se preko lesenega kondukta preseka 270 mm x 170 mm napaja plavajoci meh tret­jega manuala dimenzij 1100 mm x 850 mm iz katerega se napaja sapnica tretjega manuala. Iz glavnega meha se preko lesenega kondukta preseka 270 mm x 170 mm napaja plavajoci meh prvega manuala dimenzij 1100 mm x 850 mm. Iz njega se preko lesenega kondukta pre­seka 280 mm x 240 mm napaja sapnica prvega manuala. 01 02 01 – Ohišje elektricnega ventilatorja znamke Meidinger iz leta 1928; foto: Luka Posavec 02 – Napisna plošcica elektricnega ventilatorja; foto: Luka Posavec 03 – Glavni plavajoci meh; foto: Luka Posavec 04 – Meh prvega manuala; foto: Aleš Razpotnik 05 – Meh tretjega manuala; foto: Luka Posavec 06 – Kondukta zraka iz glavnega mehu; foto: Aleš Razpotnik 07 – Kondukt zraka za sapnico prvega manuala; foto: Aleš Razpotnik 08 – Kondukt med sapnico drugega manuala in pedala; foto: Aleš Razpotnik 09 – Kondukt med sapnico pedala in mehom tretjega manuala; foto: Aleš Razpotnik 07 03 08 05 04 06 09 SAPNICA PRVEGA MANUALA Pozicija sapnice prvega manuala in razporeditev registrov na njej; pripravil: Aleš Razpotnik. Tabela z merami mešickov, izvrtin in stožcev sapnice prvega manuala. 01 01 – Prazna sapnica prvega manuala; foto: Aleš Razpotnik 02 – Povezovalne cevi v prospekt; foto: Aleš Razpotnik 03 – Transmisija Pianobas 16' in Kvintni bas 10 2/3' na prvi manual; foto: Aleš Razpotnik 03 02 04 – Registrski meh pedalne transmisije; foto: Aleš Razpotnik 05 – Transmisijska mešicka registra Burdon 16'; foto: Aleš Razpotnik 06 – Zaboj registrskih ventilov prvega manuala; foto: Aleš Razpotnik 07 – Registrski ventili prvega manuala; foto: Aleš Razpotnik 08 – Registrski ventil registra Principal 8'; foto: Aleš Razpotnik 09 – Stožci sapnice prvega manuala; foto: Aleš Razpotnik 10 – Stožec; foto: Aleš Razpotnik 04 05 06 07 08 09 10 SAPNICA DRUGEGA MANUALA Pozicija sapnice drugega manuala in razporeditev registrov na njej; pripravil: Aleš Razpotnik. Tabela z merami mešickov, izvrtin in stožcev sapnice drugega manuala. 01 – Prazna sapnica drugega manuala; foto: Aleš Razpotnik 02 – Tonski ventili sapnice drugega manuala; foto: Aleš Razpotnik 03 – Tremolo registra Undamaris 8' (iz Eolina 8'); foto: Aleš Razpotnik 04 – Elektricni rele tremola; foto: Aleš Razpotnik 05 – Notranjost tremola; foto: Aleš Razpotnik 06 – Signature nosilnih letev mešickov; foto: Aleš Razpotnik 07 – Mešicki; foto: Aleš Razpotnik 01 02 03 04 05 06 07 01 – Prazna sapnica drugega manuala; foto: Dominik Malovrh 02 – Pogled na sapnico tretjega manuala s spodnjega zornega kota; foto: Dominik Malovrh 03 – Registrska kancela tretjega manuala s stožci; foto: Dominik Malovrh 04 – Stožec tretjega manuala; foto: Dominik Malovrh SAPNICA TRETJEGA MANUALA 02 Pozicija sapnice tretjega manuala in razporeditev registrov na njej; pripravil: Aleš Razpotnik. 03 01 04 PEDALNA SAPNICA Pozicija pedalne sapnice in razporeditev registrov na njej; pripravil: Aleš Razpotnik. Tabela z merami mešickov, izvrtin in stožcev pedalne sapnice. 03 01 – Pedalna sapnica fotografirana s severne strani; foto: Aleš Razpotnik 02 – Pedalna sapnica fotografirana z zahodne strani; foto: Aleš Razpotnik 03 – Prazna pedalna sapnica; foto: Aleš Razpotnik Skica tonskega ventila pedalne sapnice; pripravil: Aleš Razpotnik 02 01 06 Skica registrskega ventila pedalne sapnice; pripravil: Aleš Razpotnik 04 – Tonski elektro releji pedalne sapnice; foto: Aleš Razpotnik 05 – Najvecji mešicek pedalne sapnice; foto: Aleš Razpotnik 06 – Štirikotni ventil najvecjih pišcali pedalne sapnice; foto: Aleš Razpotnik 04 05 01 – Stranski pogled v pišcalje; foto: Gašper Stopar 02 – Pišcalje prvega manuala; foto: Gašper Stopar 03 – Pišcalje drugega manuala; foto: p. Branko Petauer 04 – Pišcalje tretjega manuala; foto: Gašper Stopar 01 02 03 04 ZVOK Zvok orgel je bil posnet 3. junija 2022. Zvocni posnetek zajema: - vse posamezne tone (z oktavno izpeljavo, s pavzami ca. 2 sekundi), - vse posamezne tone (z oktavno izpeljavo, legato), - durov kvintakord, sekstakord in kvartsekstakord (trije toni) v vseh legah (s pavzami ca. 2 sekunde in legato), - vsi toni c (z pavzami ca. 2 sekunde in legato). Vse zgoraj navedeno je bilo posneto: - za vsak posamezen register, - za kombinacije sorodnih registrov (principali, flavte in godala), - za primerjave sorodnih registrov med manuali, - za gradacijo principalnih piramid, - za kombinacijo TUTTI posameznih manualov brez zvez, - za kombinacijo TUTTI posameznih manualov z vsemi zvezami. Snemalna oprema je bila namešcena: - na pevskem koru pred orgelsko omaro pri ograji (pozicija organista pred prestavitvijo igralnika 2019), - pred prezbiterijem cerkve. RAZDIRANJE ORGEL Zahvala in vabilo Mnogi ste v preteklih letih izrazili pohvale in zahvale za naš prispe­vek slovenski družbi. Za to podporo s strani vse vecje skupnosti smo hvaležni predvsem zato, ker spodbuja raznolikost našega dela. Veseli smo vsake informacije, vsakega stika, dialoga. To je vaš glas za orgle. Skupina ljubiteljev in raziskovalcev, ki se zbiramo v okviru Ars organi Sloveniae, se za leto 2021 posebej zahvaljuje vsem podpor­nikom. Brez vaših želja in izraženih potreb bi se smisel dejavnosti bistveno zmanjšal. Hvaležni smo vsem uporabnikom informacij, bralcem naše strokovne revije in drugih publikacij. Vaša intenziv­nost je lepo vidna v spletni statistiki. Še posebej smo hvaležni za prispevke v koledar orgelskih dogodkov, avtorjem pa za prispevke v Ecce organvm! Prepricani smo, da tako skupaj gradimo skupnost, ki je v dobro slovenskim orglam in orgelski kulturi sploh. Kako lahko sodelujete? Podatki. Dobrodošlo vse, kar je povezano z orglami, ki jih dobro poznate, na primer, da nas obvestite o dogodkih v preteklosti in sedanjosti, zgodovini, prigodah; morda posredujete stare fotografije ali posnetke listin. Lahko prispevate clanek v revijo Ecce organvm!, kar bo gotovo v obojestransko korist. Prispevke nagrajujemo. Knjige. Vabimo vas k promociji naših publikacij, zlasti knjig, ki so lahko cudovito in predvsem smiselno darilo mladim glasbenikom. Zaradi visokih marž po knjigarnah so v prodaji le po neposrednem narocilu na e-pošto info@orgle.si ali telefon 031684916. Prihodki od prodaje so namenjeni izkljucno delovanju Ars organi Sloveniae. Donacije. Od novembra 2021 dalje je dejavnost mogoce podpreti preko PayPal racuna, kjer je omogocen tudi varen nacin s katerokoli kreditno kartico. Še bolj enostavno je neposredno donirati preko QR kode, ki si jo z zadnje strani te revije preslikate v aplikacijo vaše mobilne banke. Zneski donacij v letu 2021 so se gibali med 20 in 75 €, skupno smo zbrali 270€. Prisrcna hvala! www.orgle.si ECCE ORGANVM ! DONACIJA MOŽNOST PRISPEVKA IZ VAŠE MOBILNE BANKE