VSTAL JE KRISTUS, ALELUJA! VSTALI BOMO TUDI MI!
duhovno življenje
L£Tnik XVI I.A VIDA ESPIBITLAL april-maj .9*9
SUKAL L. DOYLE PENROSE
1 «	
t	N	mm
1	'd ?1 ,	
1 ' "!	
KRISTU

Ml VSTAL.
6E PA KRISTUS Ni VSTAL, POTEM JE UKAZNO NAŠE OZNANJEVANJE, PRAZNA TUDI NAŠA VEKA (I. Kor. 1.",, 14).
‘‘Prvi dan v tednu'', t. j. V nedeljo, so prišle Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova, in Saloma “h grobu na vse zgodaj, ko je sonce vzšlo; govorile so med seboj:	“Kdo
nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?” Ko so se pa tja ozrle, so videle, da je kamen odvaljen; bil je namreč silno velik. In stopile so v grob in zagledale mladeniča, sedečega na desni in ogrnjenega z belim oblačilom, in so se prestrašile. On jim pa reče: “Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega; vstal je, ni ga tukaj. Glejte kraj, kamor so ga bili položili” (Mk 10, 1—6).
1.	To näni mašnik prebere pri slovesni s"‘ maši na veli ki praznik krščanstva, na ve Id“' noč. Slovesno razpoloženi radi Veličine prš*' nika in vsega, kar ga v našem slovenske"1 praznovanju obdaja, komaj kaj pomisli"1'' da je v tej zgodbi povedano to, s čimer stoj* in pade naša vera, naše upanje, da nas P° teh zemeljskih težavah, ki nas spremil»"1 vsak dan, čaka izpolnitev vsega onega, lj0 čemer naša srca tako hrepene. Povedano ie' z nezmotljivo besedo božjega razodetja Je potrjeno, da je naš Gospod Jezus Kristus, je za naše grehe in grehe celega sveta 1111 veliki petek na križu umrl in bil v grob p*d° žen, vstal iz groba živ. Da je On, ki je bil 1111 veliki petek tako razmesarjen, da ni bilo 1111
ZMAGA! ZMAGA! ZMAGA!
/a Velikonoč bi raii to besedo zavpil tako klasno in tali o prepričevalno, da bi se v vsaki
'hiši
oglasil odmev in hi vsako srce zadrhtelo
radostnem upanju. Pa saj jo Cerkev v ve-'honočni dobi v vseh molitvah in daritvah '"‘Prestano ponavlja. Ali je ne slišite iz vsa-,ie aleluje?
l!a, zmaga! Kristus je premagal greli, smrt !| hudiča. Ničesar in nikogar ni več, ki M mu l!logel iztrgati to zmago.
Zgodovinsko dejstvo je, da je Jezus vstal mrtvili, izpričano tako jasno in trdno kot '' h'o kateri drug zgodovinski dogodek zato Ujamemo. Kristus sam je napovedal oboje:
I hdjenje-smrt in vstajenje. Vsaj osemnajst-at J6 v evangelijih zapisano, da je Jezus '"Povedal svoje trpljenje in vstajenje: “Sin 'ekov bo izdan nevernikom in ga bodo za-' !)Vaii in z njim grdo ravnali in vanj plu-!! in potem ko ga bodo bičali, ga bodo . """'ili, in TRETJI RAN RO X STAL" (Luk ... ’ /*-. 33). Kristusu, ki je pot, resnica in Jenje, verujemo še bolj kot samo zgodo-sko dokazanemu dejstvu. Izpolnilo se je, h ie napovedal. Tretji dan je vstal aleluja! j Kristus je vstal in mi bomo vstali z njim z ' "Jrm. Kristus je zmagal in bomo zmagali in v njem, če verujemo vanj in živi-v . ' "jim. “To je zmaga, ki premaga svet, jfl 'era”, pravi sv. Janez. Vera, če jo res Uče"10’ <la-v čudovito moč. Jezus je rekel "o Ce,!1: ‘ ‘če boste imeli vero kakor gorčič-~fi)Zl,l°’ nič vam "e bo nemogoče" (Mt 17, "c, eft"di bi bila naša vera še majhna in l( z'" a kakor drobno gorčično zrno, da je 'f ra> hi prehaja v naše prepričanje in ga
utrjuje, nam daje moč, ki je nobena sila, ne zemeljska ne peklenska, ne more premagati.
Zavest da je Kristus zmagal in da smo mi v njem zmagali, naj se v letošnji Veliki noči še prav posebno v nas utrdi. Sila brezboštva in peklenskega sovraštva do vsega božjega .le danes na svetu velika, širi se in zasužnjuje narode enega za drugim. A naj še tako silno napreduje, zmagala ta sila nikdar ne bo. Ona more ljudstva telesno zasužnjiti, more telesno življenje umoriti, moči in življenja vere v duši ne more uničiti. Kaj so mučenci, ki so bili radi zvestobe Kristusu in Cerkvi pod kakršno koli pretvezo obsojeni, mučeni in umorjeni, vprav s svojo smrtjo zmagali kakor Kristus.
Zmaga je naša, ker je Kristus zmagal — le Kristusa se zvesto držimo, pa nam nihče zmage iztrgal ne ho. Toda ne smemo pozabiti, da gre pot tja, kjer je zmaga Kristusova tudi na zunaj vidna, le skozi trpljenje in smrt, da je to pot križa, kakor za Kristusa tako tudi za nas. Ali nismo šli vsi po tej poti ? še zdaj hodimo po njej. Vera nam daje vztrajnost, da ne omagamo, nam vliva moč, da se nam trpljenje niti ne zdi prehudo. V veri najdemo zavest varnosti in miru v vsakem življenjskem položaju. Oj, v kako težkih položajih smo že bili! Kakor tisočeri naših rojakov v smrtnih mukah smo tudi mi ponavljali z Jobom “Vem, da moj Zveličar živi.” Ra, nas in nas ljubi, kadar gremo skozi ogenj Zveličar in Rešitelj naš živi, živi in misli na trpljenja ki ga netijo brezbožne sile. Nam pa doni v duši blagovest angela ob praznem grobu: “NIKAR SE NE BOJTE.” Ve bojimo se, ker je Kristus vstal in zmagal, aleluja!
ŠKOF GREGORIJ ROŽMAN
JE PRAZNA NAŠA VERA
ga R°'ern telesu nobenega mesta več zdrave-Zrh'a"e,a"Jene|’a, vsfa* v poveličanem telesu t '• ,,a se je On, ki je bil radi strašnega "laj 11'!a tal<" izčrpan, da se je komaj, ko-vaij .h1''dekel z zadnjimi močmi na goro Kalil^ 10 u"u'et, dvignil iz zaprtega groba tretji 'la i Sarn s svojo močjo krepak in močan tako, e z,"aKal smrt samo.
le , *h‘snično je vstal, s pravim telesom, ne je jy. ' ez"o. Vstajenje je obnovitev tega, kar Vera ° ""ičeno, pravi Janez Ramaščan (I)e Kj.jSt1 1	> 27). l*o smrti je bilo uničeno
la, 'sovo telo, ker se je od telesa duša ločili; |() y_h‘ dopolnjevala njegovo bistvo. Zato je ho, ,|^ res"ičnost Kristusovega vstajenja nuj-se 'sto Kristusovo telo zopet združi z
isto dušo. Kristusovo telo je bilo zato po vstajenju resnično telo iste narave kakor poprej, če bi imel le navidezno telo, potem ne bi vstal resnično, ampak le navidezno. To telo po vstajenju pa je bilo poveličano kot plačilo za ponižanja polno trpljenje in smrt in za vzor in predpodobo našemu vstajenju.
Sv. Tomaž Akvinski navaja pet vzrokov, znkaj je bilo potrebno, da je Kristus od mrtvili vstal, pet vzrokov, ki kažejo neizmerno važnost in pomembnost njegovega vstajenja za nas ljudi, za naše verovanje (Sum. Th. III qu 53 n).
1. Naprej V DOKAZ BOŽJE PREVIDNOSTI, ki povišuje tiste, ki so bili zaradi Roga ponižani. “Mogočne je vrgel s prestola in po-
Pomladansko-velikonočni motiv: Sv. Katarina nad Bledom
višal je nizke (Mk 1, 52). In ker se je Kristus iz l jubezni polne pokorščine napram Bogu ponižal do smrti na križu, zato ga je Bog moral povišati z veličastvom vstajenja.
2.	Drugič , V PRIČEVANJE NAŠEMU VEROVANJU. l*o Kristusovem vstajenju je prejela naša vera v božanstvo Kristusovo svojo gotovost: “Bil je namreč križan zaradi slabosti (človeške narave, ki jo je nase vzel), toda živi zaradi božje moči" (II. Kor. 13, 4). Zato pravi sv. Pavel: ‘‘Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazno tudi naša vera (I. Kor. 15, 14). In psalm sprašuje: “Kakšno korist prinaša moja kri”, to se pravi, prelivanje moje krvi, “če bom stopil”, kot v posledico trpljenja, “v trohnobo" (Ps. 29, 10). Hoče reči: prav nobene.
3.	Tretjič, DA NAS DVIGNE Iv ZAUPANJU, ko vidimo, da je Kristus, naša glava, vstal; upamo, da bomo tudi mi sami nekoč vstali od mrtvih. Zato je rečeno v prvem pismu Korinčanom (15, 12): “Ako se pa o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih?” In Job pravi s trdnim prepričanjem: “Veni, da moj Odrešenik”, Kristus, “živi”, ko je od mrtvih vstal, in zato “bom jaz poslednji dan iz zemlje, iz groba vstal. V mojem srcu živi to upanje" (Job 19, 25).
4.	četrtič, DA PREDOČI VERNIKOM NJI-
HOV ŽIVLJENJSKI VZOR, kot je popisano v
pismu Rimljanom, “da bi tako, kakor je Kri-
stus vstal od mrtvih s slavo Očetovo (z vse-
mogočnostjo Očetovo), tudi mi zaživeli no'" življenje. . . Od mrtvih vstali Kristus več umrje. . . Tako se tudi vi sodite, da ste mrO' za greh, živi pa za Boga v Kristusu Jezus11 (Rimij. «, 4—11).
5.	Petič ZA DOPOLNJENJE NAšE<“3 4 * * * ODREŠENJA. Kakor se je namreč Kristus s svojim trpljenjem s smrtjo ponižal, da bi i:fl' odrešil hudega (greha), tako je v svoje'1' vstajenju poveličan, da bi nas dvignil k tl" bremu. To pomeni mesto v pismu Rimljan«*"1 (4, 25): “ki je bil izdan zaradi naših greh«*' in je vstal zaradi našega opravičenja.”
Kako velike resnice prav za nas, polne 1 lažbe in moči! Ali nismo prav mi bili poniž«^ vani radi Gospoda našega Jezusa Kristus«’ V resnici Gospodovega vstajenja ima vse 111 zlato ceno. če nas tarejo mnoge težave tuze"1 skega življenja, imamo po Gospodovem vst® jenju upanje, da gotovo nekoč pride zato 1,11 gato plačilo, ki bo daleč, daleč odtehtalo '~e to, kar nas tukaj zadeva.
In spet: živimo v ozračju ki je polno 11 nega pehanja za dobrinami tega sveta, gim v naši okolici je pred očmi le ena nüs ’ čimprej obogateti. Drugi pa begajo na Ve,f' in Svetek od naslade do naslade, ki jim ^ cilj in smisel življenja. Kako lahko bi se teS® tudi mi nalezli. Vstajenje Gospodovo pa 111 , nam kliče: “Tudi vi se sodite, da ste m1'1' za greh, živi pa za Boga" (Rimij 6, 11)-
KOMAN-
J
VSTAL JE KRISTUS, UPANJE MOJE
®v. Peter na prvi binkoštni praznik v Je-'llzalemu in apostol Pavel v misijonskem go-t0ru v Antijobiji pizidski slovesno trdita, da ’'e kralj DAVID napovedal dolgih tisoč let GOSPODOVO VSTAJENJE z besedami, 1 j*h je v preroškem duhu položil v usta Prihodnjemu Odrešeniku:
>to se veseli moje srce in raduje moj jezik, v upanju bo počivalo moje telo.
■akaj moje duše ne boš pustil pod zemljo 1 svojemu svetniku ne boš dal trohneti” (ps 15, o-to).
JEZUS je tudi sam pogosto napovedoval ‘ V°JE VSTAJENJE od mrtvih.
f’LE.lTE NAPREJ SEM VAM POVEDAL.”
že v začetku javnega delovanja je ob ve-°Uočnem prazniku očistil tempelj. Sovražni (|ie so tedaj zahtevali: “Kakšno znamenje Pokažeš, da smeš tako delati?” Jezus jim •e odgovoril: “Poderite ta tempelj in v treh /U‘*' Sa bom postavil.” (Jn 2, 1-19). Govoril od” teml)iju svojega telesa. Ko je torej vstal Uirtvih, so se spomnili njegovi učenci, da 6 0 tein govoril (Jn 2, 21-22).
*rus' priliki spet nekateri izmed pismo-. °v in farizejev zahtevajo od Jezusa: “Uče-t, ’ radi bi videli znamenje od tebe." Odgo-j 1 jini je: ‘‘Hudobni in prešuštni rod hoče 7 Znamenje: a ne bo se mu dalo drugo ko len'e kakor znamenje preroka Jona. Ka-^l.l‘ 'e bil namreč Jona v trebuhu velike ribe ^>1 in tri noči, tako bo Sin človekov v itl zemlje tri dni in tri noči (Mt 12, 18}i. In ponovno odgovarja saducejem in Urjeni; ‘‘Hudobni in prešuštni rod hoče **' znamenje; toda ne bo se mu dalo zna-l,,,.11'16 razen znamenja Jonovega (Mt 16, 4; Jon 2, l sl.).
li Janezu Ev. pogosto slišimo skrivnostno
die n-*OV<l na,niS'avanje na vstajenje: “Zato !zn Ce klubi, ker dam svoje življenje, da ga ■“,jaz'a Prejmem” (Jn 10, 17). Marti izjavlja: p,.jZ Se,n vstajenje in življenje” (Jn 11, 25). vo,.j .Za<ln-i' večerji žalostnim apostolom golt Vfti ■ boni vas zapustil sirot, prišel bom Vi	malo in svet me ne bo več videl;
boi
U,. govora do pričetka trpljenja) — in
'ne boste videli, zakaj .jaz živim, in vi Od	(Jn 14, 18-19). — še malo ( =
“d i,.	. Ine ve6 videli, in spet malo (— čas
(J„ ]1,0 vstajenja) in me boste videli boni v*, *11 — Vi zdaj žalujete; ali spet vas Vese):	* *n veselilo se bo vaše srce in vašega
a Vani ne bo nihče vzel (Jn 10, 22).
Kristus trikrat napoveduje svoje trpljenje, a vselej posebno jasno tudi vstajenje. Kmalu po slovesni obljubi Petru, da bo glavar Cerkve, je začel Jezus razodevati svojim učencem, da mora iti v Jeruzalem in veliko trpeti od starešin in velikih duhovnikov in pismoukov, da mora biti umorjen in tretji dan vstati od mrtvih (Mt 16, 21). — Po čudežnem spremenjenju na gori že drugič napoveduje: ‘ ‘Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili in tretji dan bo vstal” (Mt 17, 22-23; pr. Mr 9, 31). že na zadnji poti proti Jerihi v Jeruzalem še tretjič napoveduje: “Glejte v Jeruzalem grem in spolnilo se bo nad Sinom človekovim vse. kar je pisano po prerokih. Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo zasmehovali in z njim grdo ravnali in vanj pljuvali; in potem ko ga bodo bičali, ga bodo umorili, in tretji dan bo vstal” (Lk 18, 31-32).
Na poti na Oljsko goro veliki četrtek po zadnji večerji jim je zadnjikrat govoril o svojem vstajenju: “Vsi vi se boste to noč poliujšali nad menoj; zakaj pisano je: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede! Ko bom pa vstal, pojdem pred vami v Galilejo (Mt 26, 31-32).
Veliki petek so vsi Jezusovi sovražniki dosegli svoje. Saj je bil njihov nasprotnik pribit tesno na križ; tri ure je tekla kri iz globokih ran; končno so mu zaradi gotovosti glede smrti še srce s sulico prebodli. In vendar so se strašno bali njegove napovedi: “čez tri dni bom vstal” (pr. Mt 27, 63). Zato gredo Pilata prosit, naj grob zavaruje do tretjega dne. Na rezek Pilatov odgovor so sovražniki šli, kamen zapečatili in grob zavarovali s stražo (Mt 27, 65).
GOSPODOVO VSTAJENJE IN PRIKAZOVANJE
A Jezus naš je vstal o<l smrti. V' zgodnjih jutranjih urah prve velikonočne nedelje je s poveličanim telesom vstal iz zaprtega groba. Globoki notranji razlogi govore, da se je najbrž najprej prikazal svoji materi Mariji.
Neizpodbitne priče pa nam govore vsaj še o teh-le pričazovanjih:
Zgodaj zjutraj na velikonočno nedeljo se je prikazal Mariji Magdaleni (Mr 16, 9; Jn 20, 14 sl, beri evangelij pri maši v četrtek po veliki noči). Isti dan zjutraj drugim pobožnim ženam (Mt 28, 9). Dopoldne ali popoldne na velikonočno nedeljo ga je posebej videl skt;-,
sani apostol Peter (Lk 24, 34). Isti dan po-poldne se je pridružil žalostnima učencema na poti v Emavs in se jima pri lomljenju kruha dal spoznati (pr. evangelij na velikonočni ponedeljek Lk 24, 13-35). še isti večer pozdravlja v dvorani zbrane apostole z besedami: “Mir vam bodi.” Hoče jih popolnoma prepričati o svojem vstajenju: “Kaj ste preplašeni in zakaj vstajajo dvomi v vaših srcih7 Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.” Nazadnje v dokaz, da je res On, še je z njimi (pr. Lk 24, 36-47, evangelij na velikonočni torek; Jn 20, 19-23). Na belo nedeljo se je spet prikazal apostolom, da ga je videt tudi neverni Tomaž, ki ga prvo nedeljo ni bilo zraven. Danes pa se je mogel prepričati, ko mu Gospod govori: “Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi x' mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren” V ponižni veri moli vstalega Zveličarja: “Moj Gospod in moj Bog!” (Pr J® 20, 26-29; beri ves evangelij na belo nedepot pr. Mr 16, 14).
V dneh pred vnebohodom se je prikazoval tudi v Galileji. Prikazal se je n. pr. ob liberijskem jezeru sedmerim učencem in ob tej priliki izročil Petru najvišjo oblast v Cerkvi (Jn 21; beri evangelij na velikonočno sredo)-Prikazal se je enajsterim apostolom na gori x- Galileji <in jim najbrž že takrat dal velik'1 naročilo: “Dana mi je vsa oblast x- nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina h* Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse» karkoli sem vam zapovedal; in glejte jiiZ sem z vatni vse dni do konca sveta” (Mt 16-20, evangelij na petek po vel. noči).
• Potem se je prikazal več ko petsto bratom naenkrat (1 Kor 15, 6), posebej tudi svojem® bližnjemu apostolu Jakobu (1 Kor 15, 7).
Na dan vnebohoda so ga spet v kleli učenci-prejeli zadnja naročila od njega, z njim jedli nato pa šli na Oljsko goro, odkoder se )e dvignil v nebo (Pr. Mr 16, 19).
VERA V KRISTUSOVO VSTAJENJE
Brezverni Strauss je nekoč moral zapisati-da je Kristusovo vstajenje srce krščanstva-Res, premočni so dokazi za resničnost Gospodovega vstajenja. 6e pa je res vstal Jezus podal največji dokaz, da je res I-o-’ da je ves njegov nauk resničen, da se ie odrešenje človeštva v resnici izvršilo.
Zato se apostoli v svojih pridigah in pisnih* prav na to resnico neprestano sklicujejo. odpri n. pr. Apostolska dela, pa boš videl-kolikokrat Peter govori o vstajenju (pr. AP*
1,	22; 2, 24-35; 3, 15); kako Pavel na mis*'
Prizori s procesije v Spittalu
118 —
jonskih potih oznanja to zmagoslavno resnico (pr. Apd 13, 30-40). Globoke misli o vstajenju boš našel domalega v vseh Pavlovih Pismih. Korinčanom n. pr, piše: ‘‘če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi naša vera” (1 Kor 15, 14). A takoj zatrjuje: ‘‘Toda Kristus je vstal Oti mrtvih” (1 Kor 15, 20).
To vero je od neposrednih prič sprejela 'Cerkev. Zato že iz apostolskih časov izpoveduje v apostolski veri: “Tretji dan od mrtvih "Vstal.” Zato iz najstarejše dobe praznuje sveto Veliko noč kot praznik praznikov, slovesnost vseh slovesnosti. Da, Cerkvi se je zdelo preklalo le enkrat na leto z dolgo pripravo na Veliko noč in s slovesno osmino obhajati globoko skrivnost zmagoslavne vere v Kristusovo vstajenje, ampak je že za dobe Tertuli-iana vsako nedeljo obhajala spomin Gospodovega vstajenja. Isto priča v začetku 5. stol. Papež Jnocencij. Y Jeruzalemu je v 4. stol. v verkvi Božjega groba škof vsako nedeljo pri iutranjicah prebral evangelij o vstajenju. * vzhodni Cerkvi še zdaj od prve nedelje po binkoštih pa do cvetne nedelje čitajo vsako nedeljo pri jutranjkah iz evangelijev odstavek o Gospodovem vstajenju. Pri Kusih še *edaj beseda “voskresenje” pomeni ne samo 'stajenje, ampak tudi nedeljo (Pr. Pr. Pšeničnik, Katoliška liturgika 2, Ljubljana 1945, ). Da, bogoslužje po rimskem obredu se P'uv vsak dan vsaj na dveh krajih med sv. niašo spominja Gospodovega vstajenja.
Sveta velika noč je torej za nas praznik kloboke žive vere in brezmejnega zaupanja v '°spodovo zmago.
VERA V NAŠE VSTAJENJE
A že apostol Pavel je z mislijo na Gospodovo vstajenje združeval misel na duhovno jenje človeštva. Kakor je Kristus uničil s®tanovo moč, greh in smrt, tako tudi mi prečkajmo s hudičem, strastmi, grehom in vstavilo k svetosti življenja, da bi tako kakor je ,V|istus vstal od mrtvih v slavo Očetovo, tudi ‘"i zaživeli novo življenje (Pr. Kirni j (>, 4).
e,‘ je nevernikom prav zakrament sv. krsta Potnagal do duhovnega vstajenja od mrtvih, 'Cerkev v sivi davnini v- sveti postni dobi na s°če katehumenov pripravljala na sveti krst, d® sveto veliko noč slovesno blagoslavljala stne studence, v- zgodnjem velikonočnem j trU krščevala na duši mrtve pogane in Jih krstnega tolmuna dvigala v novo življe-js lp- Kako lepa je bila njihova velika noč; saj z Gospodom tudi sami svoje vstajenje P®znovali! Milijonkrat srečen mali slovenski ''od, ko so mu pred davnimi stoletji sveti ( sijonarji pomagali z milostjo sv. krsta do ®ve velike noči duhovnega vstajenja!
V,-c se je uvrstilo v sprevod
A Cerkev predobro ve, da za prenekaterega vernika velja bridka beseda iz Razodetja; “Ime imaš, da živiš, pa si mrtev” (Raz 3, 1). živiš naravno življenje, a tvoja duša je za nebesa mrtva, ker nimaš zaradi smrtnega greha življenja posvečujoče milosti. Zato moreš v postnem bogoslužju zazreti s koliko skrbnostjo se Cerkev že vso svojo zgodovino trudi, da bi vsaj za veliko noč na duši mrtvim pomagala do življenja. Zato tako iskreno želi in prosi, da bi verniki vsaj za veliko noč dobro prejeli tisti zakrament miru, zakrament sv. pokore, ki ga je Jezus prav na dan svojega vstajenja postavil (Jn 29, 22-23).
Končno Cerkev ve, da prav živi Jezus v zakramentu presv. Rešnjega Telesa hrani, poživlja, množi nadnaravno življenje v duši in v naše umrljivo telo polaga klice vstajenja od mrtvih (pr, Jn), zato nam celo ukazuje v svoji skrbi za nas, da ob velikonočnem času prejmemo zakrament vstajenja: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in ob velikonočnem času prejmi sv. Rešuje Telo.
KAKO TOREJ PRAVI VERNI SLOVENEC OBHAJA VELIKO NOČ
Tolikokrat nas tare obupanost potrtost; jokamo nad nesrečo doma in trpljenje v tujini nas mori. A najgloblji vzrok našega gorja je plitva, mlačna vera v Jezusovo moč in zmago. Poživimo v sveti velikonočni dobi vero in zaupanje v Jezusa. Pojmo z globokim notranjim prepričanjem prelepe slovenske velikonočne pesmi, polne zmagoslavja.
Svojo prvo veliko noč, svoje prvo duhovno
Velikonočna razglednica iz domovine.
vstajenje smo doživeli na dan svojega krsta» Obnovimo za sveto veliko noč, ko Cerkev' tako slovesno blagoslavlja krstni studenec, temeljito krstno obljubo. Obhajajmo vsako nedeljo malo veliko noč z obnovo krstne obljube. Poromaj pogosto v duhu v svojo ljubo domačo župno cerkev, ustavi se pred svetim krstnim kamnom, ponovno v duhu prejmi s'7-krst in tako praznuj pogosto svojo veliko noč» Saj je res, da je toliko božjega življenj» v Cerkvi tudi v tej dobi, a bo tudi res, J» je toliko mrtvih udov- skrivnostnega teles» Jezusa Kristusa, ki je Cerkev. Kako boš mogel prav obhajati praznik življenja če tudi tebe zadeva beseda: “Ime imaš, da živiš, P» si mrtev” (Raz 3, 1). Jezus je v svojem življenju obudil vsaj tri mrtve: mladeniča :Z Naima. Jairovo hčer in prijatelja Lazarj» (pr. Lk 7, 11-17; Mt 9, 18-28; Jn 11, 144)» A kolikor več je vredno nadnaravno življenj» neumrljive duše, toliko višje je vstajenje duš» k nadnaravnemu življenju kot obujen je m H' vega telesa. Zato se n. pr. v spovednici, kjer T1' spovednik pomaga do duhovnega vstajenj»’ vrše večji čudeži kot so se takrat, ko ■'» Jezus mrtve obujal v življenje. Misliš vstat' z zakramentom sv. pokore vsaj za veliko n°» iz groba greha? Pravi kristjan si do takeg» vstajenja pogosto pomaga: vsak mesec če je mogoče, še bolj pogosto. Reči moram0’ da so ob zakramentu sv. pokore izbrani slovenski fantje v zadnjih letih rastli v svet» značaje. Kako veselo veliko noč so praznoval* v svoji duši ob tedenski sv. spovedi!
Hvala Bogu, da jih že dosti ve za Jezuso'1 obljubo: ‘‘Kdor je moje meso in pije nio.i» kri, ima večno življenje in jaz ga bom obu< poslednji dan” (Jn 6, 54). Koliko fant»' trohni doma po kraških jamah in gozdovi!1’ a v neizrazljivo tolažbo nam je, da bodo ne» kot prvenci tako majhnega izkrvavelega *'* roda častitljivo vstali od mrtvih prav z»tl' ker so prenekateri mesečno, tedensko, vsak dan uživali kruh življenja. Lepše veti*6' noči pač ni mogoče praznovati kot uživ»^ tistega Jezusa, ki je častitljivo od ni rt'1 vstal. Tako veliko noč moreš pogosto: sečno, tedensko, včasih dnevno prazno'» Veliko govorimo o obnovi in vstajenju venskega naroda. Prav! A do pravega vst^ jen ja in obnove nam more pomagati 1» smrti vstali Odrešenik: živa vera vanj, 1 Ijenje iz zakramenta sv. krsta, zvestoba krs obljubi, življenje iz zakramenta presv. njega Telesa, pošteno in značajno življenj»^ posvečujoči milosti, opora velikonočneg» () kramenta sv. pokore. Brez Jezusa ne za »»r® ne zate ni pravega vstajenja, resnične v» . noči. — “Jaz sem vstajenje in življenje"
11, 25).
Dr. FILIP žAKEL'1
— 120 —
Apostoli po Kristusovi smrti — podoba naše malodušnosti. (Slikal E. Burnand.)
Katolicizem - vera veselega zaupanja
„ Vs|a.ienie, veliki (lan, ko je Gospod “pre-
>8a
He
l8al smrt in nam odklenil vrata večnega
enja", je na (dragocenejši temelj naše ve-, A» njem se dviga veličastno poslopje fea-
te.
i r<nia v sijajnem blesku brez sence. Naj-.'klovj
je luč veselja. Katolicizem je vera ve-
li*
‘'itejša svetloba pa izvira prav iz teme-
je vera resničnosti, miru, zaupanja in '"'bežni.
morejo ljudje, ki slede zmote ali ki sla-žive, učiti pesimizem, je lahko umljivo. pa je to, da so črnogledi med krščeni-b (|a bereš in slišiš med katoličani toliko q loVanja, godrnjanja, malodušja in strahu -^**3j pesimiste ali pa se spomni na trenut-’ bo si sam sebi natikal črne naočnike, pa 'S "Rotovi 1 tole:
6UNoglE1)OST JE NEKRŠ0ANSKA
I * ■ črnogledo razpoloženje je nenormalno, ty^^ho. Takrat ne vidiš in ne sodiš stvari y kot so in kot jih pozneje v pravi luči j' ' marveč so počrnjene, grde, preteče. k,, at jih ne najdeš tam, kjer so: pod obo-
k “ hebeške modrine, deležne sončnih žar-V- te
p'"’ temveč so izločene iz stvarstva v stru-
vzdušju brez izhoda, brez razgleda.
Dokler si tako začaran, nisi gotov v svojih dognanjih, saj razum potrebuje luči, da jasno vidi. Pozneje, ko si spet zdrav, natančno veš, da nisi prav videl.
2. So posebne narave 2 določenimi telesnimi posebnostmi, ki so podvržene takim bolestnim razpoloženjem. Morda so — če imajo talent — pripravni za umetnike mračnih barv in otožnih stihov, nikoli pa ne za velike mislece, za izumitelje, za vodnike.
1$. Naš pesimizem je mnogokrat zašel v dušo z vsem tem, kar vdihavamo nekrščanskega, z napačnimi nazori, ki se vrivajo v naša načela, z ravnanjem, ki smo se ga nevede navzeli v popačenem okolju.
4.	Posebno pa materialistična nesnaga oteži voljo zamrači podobe domišljije, zastrupi čuvstvo, umaže hrepenenje in zamegli razum. Nosi vse to s seboj, obenem pa zavest, da bi moralo biti drugače, da si nekdaj ril za ideali, visokimi in plemenitimi — kdo ne bi postal pesimist?
5.	Grešne navade vodijo ali v navidez brezskrbno razbrzdanost, ki pleše nad prepadom obupa ali pa te pahnejo naravnost v to brezno. Hudič vzgaja, kolikor more, črnogledce:
ti kar sami teče navzdol in se zlahka odrečejo dejavnosti.
6. Kaj pa udarci “usode”, mnogo in mučno trpljenje? Ali ne razlaga večina pesimistov svoje “ filozofije” s tem? Tudi trpljenje more človeka speljati — če se mu da, če se je dal zajeti kateremu od prej naštetih sovražnikov pa če ni dovolj “živel iz vere”.
Prav to, da se premalo trudimo postrgati stari kvas in da premalo razmišljamo, zato tudi premalo občutimo veličino moč in veselje naše vere, prav to pomaga, da podlegamo napadom z desne in leve in da končno lahko izgubimo celo vero samo.
V KATOLICIZMU JE VESELJE
Katolicizem je vera veselega zaupanja. Sin božji je za nas storil vse, prav vse. Kri s križa uničuje vse naše grehe, milosti so tam neizčrpne: “Bog je s krvjo Kristusovega križa ustvaril mir in tako po njem s seboj spravil vse, kar je na zemlji in kar je v nebesih.” Ko je Jezus z lastno močjo vstal, je postal križ Njegova kraljevska zastava. On sam pa kralj vseh časov in vse večnosti. Lepše od vsake poezije izpove v imenu nas vseh sv. Cerkev prekipevajočo radost, pomešano z občudovanjem in brezmejno hvaležnostjo: ‘‘O srečna krivda, ki je zaslužila imeti tako velikega, tako vzvišenega Odrešenika!”
Vsa zgodovina je posebej kronika zmagoslavja Kristusovega: posamezniki, družine in narodi mu prepevajo slavo s svojo zvestobo, poštenjem in žrtvami ali pa dodajajo Njegovi simfoniji potrebne disonance z odpadi sovraštvom in pogubljenjem.
Blagor vsem, ki slede zmagovitemu križu, ki vanj zro, kot so z očmi iskali bronasto kačo pripadniki izvoljenega ljudstva! Nobeden sovražnik ni močnejši od njih, nobena bolezen jim ne more škodovati, vse hudo se jim spreminja v dobro. Ker pa je to, dokler smo še majhni v svetosti, večkrat prikrito očem, je
Iz taborišča: Vstalega Zveličarja nesejo...
prav, da se sestavin sreče božjih otrok veti”
spomnimo. Tako bomo tudi razumeli, kako
mogoče biti deležen tretjega blagra (t. j. 4
lostiti se nad lastnimi padci; nad zlom.
. tir
stiska duše mnogih; nad temo, v kateri liki žive; nad usodo tistih, ki padajo v P‘
“nevt?1
gubi jen je; nad ranami božje Cerkve,
z d11'
krvi”) obenem pa izpolnjevati Jezusovo tevo “Rodite popolni, kot je popoln vaš Vce' in Pavlovo priporočilo: “Veselite se v 1 spodu in še vam pravom: veselite se!’
1. Ko bi ti zjutraj povedali: Zvečer

spet doma, domovina ti je rešena, oče in , nista mrtva, čakata te in vsi tvoji, hiša t: porušena, imetje ne pokradeno, vse te ča1? pridi in delaj! — ali ne bi bile vse uru jutra do večera en sam vrisk, ali ne hi ^ penenje neprestano prehitevalo najhitrel
tis11
prometnih sredstev, neučakanost hi ti vrednotila vse, s čimer hi imel opravka ^ dan, zoprno bi ti bilo vse, kar bi te zadržati v begunstvu. Vse to pa bi bile mal
reči, steklen drobec proti prekrasni vazi. — sploh ni prispodobe, ki bi mogla poka*1
4
f'
ničnosti kakršnekoli “sreče” na zemlji v meri z večnim blaženstvom v Bogu, ki čaka. Kako torej, da se moremo toliko uk ^ jati z minljivimi rečmi, ki nag skušajo P tegniti ali celo odvrniti nas od cilja? *' ^ da nam misel na to, kam smo nameni1 ne prepaja duše z veseljem, srca s hrePe^ njem, oči z dobrotljivostjo? Vsak utrip s j, nai bi bil nor a zalivala Stvarniku, da na111 dai življenje, ki vodi k Njemu.
2. Cilj, ki presega vse predstave — °> *ll4i
tf
to, se bojim, nam mnogokrat jemlje d° voljo, da bi se vračali k njemu—, nam gotavlja neskončna dobrota božja. Moj 'ZV|.| profesor dr. Pečjak je v svoji učenjaški	^
pri sv Jakobu v vrsti drugih spominov, k*^j jih je pripovedoval ob zadnjem obisku P » koncu vojne, povedal to zgodbo: (lovof ^ z ženo, ki je izjavila, da je popolnoma Sot pi svojega zveličanja. Profesor se je ustrflj f jo vprašal, kaj ji daje to gotovost, Mord* f liko da nase? Ne, neprestano misli na p sovo usmiljenje in ljubezen do grešniku' ^ se ne boji, da bi jo ob smrti zapustil- *'*’ ,|i tenkočutni moralist in raziskovalec <*“ zaslišal, je bil popolnoma pomirjen. —' je, kot pravi p. Mateo. da je naša na’v^|f. napaka strah, malodušnost, nezaupanju.
ra je to tudi najbolj nerazumljiva
nap*
Več dokazov in bolj prepričljivih kot 1* ,
dal Jezus za svojo ljubezen do nas, ni
»u-r
dati. Pa vendar se sami žalostimo vedno ' ^ pri dvomih vanjo. Ne moremo se dovolj ,,
#i'
čuditi pozabljivi nezaupnosti Judov v stf
testamentu — pa smo jim sami le pre'r|
•ec P"
111 • Xe tako! Zaupanje nam bodi stalen 1 'Oselja in podjetnosti.
Zaupanje še posebej izhaja iz sv. krsta. Ij	treba trepetati, kot za pogane, ali
t 1)10 vredni prejeti krst želja in tako stopiti S|> Cerkev in po njej v zveličanje, saj |, 0 že njeni člani. To veliko milost nam je i naklonil takoj po rojstvu brez naše naj-^ zasluge. Vozimo se k cilju na paril 11 ’ medtem ko se stotine milijonov ljudi '* 1 valovi v čolničih ali oklepajoč se ilesak b i *a*io prispodobo je nekdo našel, da je ,ju^al prednosti katoličanov pred ostalimi
Ydokler smo z Jezusom, je in mora biti ? dobro. živeti z Jezusom biti del Nje-p. t>s'a skrivnostnega telesa samega, pa je ^ Vegovi dobroti tako lahko, Xi nam treba ^|,l<ati apostole, češ živeli so z Njim, posluje 1 *'a, On jih je vodil. On jih je slabotne l|i(|,leVei*ne napravil za zavojevalce sveta — £ ’ mi živimo z Njim, tla poslušamo v 'k On nas vodi in z Njim zmoremo vse.
K,, *’ Imeti Očeta ki je vsemogočen — ali «(.] ° ne pravi, živeti vdano, brez strahu, veti,, *' Imeti očeta, ki je vseveden — ali se to b**vi, sprejeti kot zaklad vsako njegovo ttj (0 in napajati svoj revni um v morju ;i,,z'0Ve modrosti? Imeti očeta, ki je Ljtt-sama — ali ni to vse, kar si moreš
hg ' ^ožjemu otroku so vse težave le dokaz trti °V(i dobrote
‘iti;
S(, 'zgojitelj, ki do dna pozna otroka in ar ne zmoti v izbiri sredstev. Urez
saj jih dopušča ali pošilja
(i]e^ 'b dela nihče ne more postati mož. Za-i|,.i '«st sveta nam ni v stanu vzeti vesele hc ""osti ali nas zaplesti, da ne veš ne kod a,tl, kajti “kdor najde v vsem eno in )$)||{,'!"a.ia na eno ter v vsem eno zre, ta je ® stanovitnega srca in miren v Bogu.” "až Kempčan).
* osebno pa nam je Jezusovim bratom, ko se more v molitvi porazgo-Vja z Očetom. To pa tako kot pravi J. kot i .‘,V: ‘‘Vera je, kadar govoriš z Bogom ? Vj ' Sovoril s človekom.” Enako trdi duša
‘ Navadite se govoriti z našim tiospo-!?0vOl,.ot s svojim najboljšim prijateljem. Ne
: "«.I
"'kot s
* hi, in ne delajte ničesar, preden se niste
Hm „
Posvetovali.”
8, h
e*stvo, da živimo v usodnem času, je k- "m spet prilika za nezadovoljstvo, pa s0nj].^°Va božja dobrota. Hvaležni smo Odre-■ n, j j ’ da moremo biti ne le priče, ampak ikiS|^s,,delovati v mogočnem boju s silami •lezusova in Marijina prikazovanja
k repe naše zaupanje, vlivajo novega poguma našim dušam in nas pripravljajo na čas velikih odločitev. Treba pa se je predati <lo kraja; Marija je v enem svojih prikazanj prav zahtevala od nas celo srce brez najmanjšega pridržka. Le našo nekatoliško brezčutnost izpričuje to, da mora taka mati prositi za to, kar bi moralo vedno biti njeno.
Povzetek vsega bi bil tale: Vse je v zveličanju, za zveličanje nam jamči vstali Zveličar. Zato je naša vera vera veselega zaupanja.
I)a je katolicizem vera optimizma, dokazuje vsa njegova preteklost. Zlasti tri značilnosti občuduje človek, ko študira to veličastno zgodovino: realizem, zaupanje in ljubezen; in optimizem je četrta, nujno združena z onimi.
REALIZEM. Znanosti s filozofijo so se v katolicizmu povezale z razodetjem. To pa je edina možnost, da človek že na zemlji more obseči vse in da si ustvari medlo podobo o večnosti ter o božjih skrivnostih. Poznanje resničnosti omogoča tudi razumevanje pravih odnosov med stvarmi in njih ocenjevanje po dejanski vrednosti. Vse to je pogoj, da življenje prav naravnaš in da se vedno prav odločiš.
ZAUPANJE daje potrebni mir in potrebne energije za ustvarjanje. Odtod krščanska kultura, ki so v primeri z njo vse druge nepomembne.
LJUBEZEN dela svetnike, odlikuje družbo in napravlja iz vsakega dela nadnaravno vrednoto. Ljubezen je dala življenje redovom, spreobrača pogane in bolne kristjane. Ljubezen je odrešila in rešuje svet.
Tisti, ki so vedeli, kaj je svet in življenje, ki so zaupali Vsemogočnemu in ki so v plamenih Zveličar je vega Srca zagoreli v dela ljubezni: tisti so bili in bodo optimisti.
Prof. «EHZINie
Od “žegna” v taborišču gredo.
OJ, VELIKA NEDELJA...!
Oj, velika nedelja!
Sestra Gospodovega poveličanja in pomladne moči!
To je dan, ki ga je naredil Gospod, raduj-nio se in veselimo se ga!
V jutranjo meglo plane glas zvonov in pesem radosti. Nad mlado polje se dvignejo bandera in od mrtvih vstali Bog hodi v zlati monštranci med sadovnjaki.
S šumom se razpira popje in drevje pričenja cveteti. V potoku narašča voda in od gora vleče mrzel veter, ki razganja meglo.
Hiše so obsijane z lučjo in roženkravt in rožmarin slutita pomlad.
Aleluja, aleluja!
Krepke roke držijo banderske drogo'*"' Fantje gledajo v zrak, ker se bandero zadev'* ob veje dreves. Počasi stopajo in obračaj11 bandero proti vetru, da lepše plapola, posn«-' maje v svojem frfotanju glas ptičjih perllt'' Ministrante, ki nosijo sveče, bolijo rokc' zvončki izmenoma pozvanjajo in baldal'*11 diši po kadilu.
Gospod župnik ima zlat plašč in sivo gl»v°' Na stojalu monštrance se igia sonce in pelC pojejo: «‘Premagal je pekel in smrt. . .” Tako stopa procesija. Žene s škapulirji *" velikimi svetinjami na modrih trakovih 1,10 lijo v vreščečem zbora rožni venec. Mo%)e odgovarjajo počasi, kot je počasna in tež k11 njih hoja in misel, ki se sprehaja od Bog* do polja in živine.
Koče med kopastimi hribi so praznično razpoložene. Danes dopoldne so se odvezali bronasti zvonovi. Iz pobeljene cerkvice sredi vasi je čuti močno orglanje. Lepo se ujemajo zvoki velikonočnih pesmi s svilenimi cvetovi češenj, opojnim vonjem medu, ki ga prenaša veter skoz vas, in svetlim zelenjem brsteče pomladi. V sončno luč in žvrgolenje ptičev se oglasi zdaj zdaj raglja.
Velika sobota. Na koru za orgijami sedi organist Tine, Kakor skozi satje nveče sonce rumeno svetlobo skozi vretenčasta cerkvena okna. Tinetu iščejo oči za vegastimi notami, s prsti tipa po črno-belih tipkah, z nogami vabi iz nadušljivih orgelj najnižje glasove. Kadar je v notah bolj čudno zapisano, se mu nagrbanči čelo in nasršijo obrvi. Naenkrat preneha igrati:
‘‘Ti zlomek, ti. Ta-le “fis” mi nagaja ”
Potem poskuša.
“La, la,. . . ”
Zavrti se s klopi. Po zaprašenem stolu se vzpne k piščalim, ki stoje kakor vojaki po velikosti in v dveh vrstah. To. ki mu vedno nagaja, sname, ji popravi jeziček in nekajkrat pihne vanjo.
“Upam, da bo. Jutri mi ga ne smeš lomiti!”
Spet se spravi za orgije, še enkrat poskusi. To pot gre. Kar okna se tresejo, kadar pritisne z nogo najnižji bas. Tinetu je prijetno pri srcu. Zadovoljno spravi črnoobrobljene naočnike v žep, se ozre nekajkrat po cerkvi, potem jo mahne ven. Velika kaplja blagoslovljene vode se mu sveti na sredi rjavega čela.
Počasi se pomika za župnikovim plotom. V nos mu sili močni vonj češnje, ki z župnikovega vrta visi globoko na pot. široko se razkorači pod cvetočimi vejami, roke vtakne v žep in se ozre po nebu. Mimogrede oplazi z očmi župnikovo okno, nato pa z desnico odtrga konec veje z grozdom cvetja. Mahne jo dalje proti domu in poltiho žvižga zadnji preludij.
“Prav za prav ni ravno prav, da sem t0 vejico odlomil. Morda bi kaj rodila. Kone®, pa: gospod župnik ne bo hud. ker me ni vid®' zena bo pa le vesela, ker me tudi ni videl*' kje sem jo odlomil.”	,
Ttjavi kolesnici r-n družno vzpneta Pr0e hiši. Sredi teče svetlozelen trak trave. T>® opazuje oddaleč svojo hišo. Kar čedna je. h, belil jo je, nekaj jablan cvete krog nje, j' ue „v. paglavcem blizu. Skladovnica d je prislonjena ob bajto.
red hišo stopi Trne na klop in pok®1 skoz odprto okno v kuhinjo, žena lika D... m zni prt. Vsa je v črnem in globoko zatD^. Ijena. Tine potrka na šipo. Ona se zdrz®e„ x ko opazi Tinetov nasmejani obraz za 1 leznimi križi v oknu, je huda:
‘‘Ti prismoda, ti! Kaj me pa strašiš!” ^ “Nič! Le po pirhe sem prišel, če jih letos kaj!”	g.
“Pojdi no noter, se boš opravil za P cesiin:	e
1 ‘Kako smo pa kratki danes. A pirhov
bo nič?”	j
Ona lika naprej, ne da bi se zmenila za Koga drugega bi vrglo to ženino ravnanj, tira, Tinetu je prav vseeno. Pozna jo že. j g veda, spet na sina misli, ki je padel 1 a®*pj Veliki noči. Saj ga je lir.el tudi on rad, še kako. Vendar, če ga ni več, ga ni. Je $ tako. Kaj bi zato ven in ven tarnal in 5 ^ sebi grenil življenje! Tako misli Tine, stika po žepih za tobakom.	ltlo
V kuhinji sede k mizi. Nič ne reče, sa
K
globoko iz cigarete dim vase in ga P® ,fi
gleda ženo pri delu. Od časa do časa
kakor slučajno proti ženi. Potem spet beli platneni prt, po katerem vleče žena
vstane naenkrat, kot
kalnik.
“Saj res, Malka! se nečesa važnega spomnil. “Tole vejico imam zate. Ali ni lepa?’’
češiB6
“Le kje si jo odtrgal?”
“Tamle na bezgu je rasla!” se zaSlU
, Beli leta imajo nova krila in dišeče robce 11 fantje stopajo kot vojaki v paradi z živim orakom in izzivalnim pogledom. Otroci ve-k°hier klepetajo — menijo se o pirhih in po-tlcah.
i‘voni Gospodovemu vstajenju na čast.
Borna čaka žegen.
Miza je pregrnjena, gnjat diši, potica in
*“1 leže ob hrenu in klobasah in na vsem
Poči
va blagoslov.
*ako Bog posvečuje darove zemlje.
Btroci so lačni in se gnetejo k mizi. In
Sveč
prekriža in vsa družina z njim in moli ano kot nikoli sicer: na čast vstalemu
'“ličarju in za mlado setev. . .

a vasi sekajo pirhe in pomaranče in v
se pričenja velika maša.
In duhovnik zapoje z velikim glasom:
Bratje, postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste opresni; zakaj naše velikonočno Jagnje, Kristus, je darovano...!”
Nad tabernakljem stoji Kristus s prapor-cem in škrlatnim plaščem.
Pod cerkvenim ostrešjem si znašajo ptiči gnezda.
“Ker zima je prešla, prenehal je dež in se umaknil. Cvetlice so se prikazale v naši deželi, čas za obrezovanje je prišel, glas grlice se Je začul v naši deželi.”
To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in veselimo se ga!
Aleluja, aleluja!
Naše velikonočno Jagnje, Kristus, je darovano.	(“Oznanilo”)
. Tudi ona se mora smejati. A se spet , kot da bi se ji ne spodobilo smejati, „o'alka, mi boš kaj pirhov dala?”
si jih sam barval, kaj me boš tako i,Se spraševal!”
.^ako si pa ti slabe volje.”
,,^aj bi ne bila. Velika noč je jutri.”
,aj Prav zato bi ne smela biti. Vsak pošten je na Veliko noč vesel.”
Ne
a, kjer so vsi živi.’
® „tnore naprej. Solze jo tišče v grlu. St6Be“ rada ga je imela, -Pavla, Oba molčita. Vrtii a ura glasno udarja. Vrabci se love v •j,. v Pomladni luči.
kot ^ stopi s trdimi koraki po sobi. Iz kota v »e^Nako bi razveselil ženo? Velika noč je kitj r Praznik veselja. Nobene žalosti ne sme na licu, ne v duši.
"8-
kjalka, ali se spomniš naše stare tete?”
,6veda se je.”
«D**®. bila ona še živa, bi jutri v cerkvi .'sto pela: Danica priplula na svetlo je ‘‘V ?rajlalalilalala. . . ”
<la ^e^vkaj, Tine, raje bi na Pavla mislil, kot ki r ?!"čije zbijaš. Tako ■,,ekla
si... ” Ne ve, kaj
S ~Pi se pa zdi, Malka, da je drugače res. kotj, Vl,tn očesom je treba gledati. Kaj misliš,
StavirnJe danes boljše: Pavlu ali nama? Jaz da njemu. Zakaj naj bi se potem ki B ! njega držala ko dva lipova bogova, da ®eti bil še on žalosten, ko bi naju videl. "Sev Parala,- peti.”
“J{ • a’ ü bi še Plesal rad-”
ko£ a3 n; lepo, da je Bog ravno za Veliko sPteif,rejel njegovo daritev? Njega samega je
“t> lt0t dar-”
^ßt)i)tDeS bi hodil za procesijo pri gospodu „ n Pod nebom. Lep črn talar bi imel na
"V
“p aekesih ima vse lepše.”
°n bi°!.etn ki domov prišel. Pirhov bi mu dala, ^Ov-j^arna pa pripovedoval, kako je v bogo-■ kako bo z novo mašo.”
Tine molči. Seveda bi bilo vse tako, saj on to ve. A lepo mora biti kljub temu, da ga ni več med živimi.
“In, Malka, ko bi sedajle k nama prišel iz onega sveta, kaj meniš, bi nama rekel? Da jokajva in stokajva? Mislim; da bi o sreči govoril, ki jo uživa. Hej, gori imajo vse drugačne orgije, kot so v naši cerkvi, z več registri in piščalmi, pa tudi organisti so boljši. Hud bi bil Pavel, ko bi naju videl kisla in objokana, hud. Vsak človek mora preživeti veliki petek in priti do Velike nedelje, je zadnjič župnik pravil. In Pavel je prvo že odpravil, zdaj ga čaka le še veselje ”
“že, ampak...”
“Nič ampak. Vesela bodiva, ker nimava čemu biti žalostna.”
Tine si žvižga od zadovoljstva, ker je ženi tako moško povedal. Jutri bosta vesela oba. dobro ve. Hm, take besede so vredne, da si nažge novo cigareto.
V zvoniku drobijo med mogočnimi udarci velikega zvona mali zvonovi. Po zviti poti se med zelenimi in rjavimi preprogami pomika procesija. Mimo znamenja med vitkima topoloma se vije in med hišami, iz katerih diši po žegnu in. platnenih prtih.
Skoz lino na koru opazuje Tine pisano kačo. Tamle zadaj je Malka v črni ruti.
Zgodaj zjutraj na veliko nedeljo je Tine ves potan. Za orgijami sedi in z vsemi štirimi igra, da ga okroglolični kerubinčki z oltarja začudeno gledajo. Srečen je in vesel, da zlepa ne tako. Včasih mu oči uidejo preko not k ženi, ki poje sredi ostalih pevcev na vse grlo: “Skalovje groba se razmakne. . .”
Vonj po kadilu visi kot megla nad sklonjenimi glavami. Sonce v vsem bogastvu zbira v cerkev svojo luč, ki se lomi v pisanih oknih. Nad oblakom dima stoji velika bela hostija. Ljudje čutijo mir in srečo.
Tudi Tine in Malka — in njun Pavel.
JANKO
SVETI CČE NAS TCPLC VA^1
Sveti oče Pij XII. obhaja 3. aprila petdesetletnico svojega mašništva — zlato mašo. In ravno za ta dan je dovolil vsem mašnikom celega sveta, da lahko darujejo poleg običajne nedeljske svete maše še eno posebno mašo — pa ne toliko v zahvalo Bogu za dar 50 letnega mašništva svetega očeta, ampak za spreobrnjenje grešnikov: preganjalcev Boga in Njegove Cerkve. Objavljamo prevod lepega papeževega pisma, s katerim poziva duhovnike in vernike k daritvi in molitvi v ta namen.
Hoj med dobrimi in hudobnimi, ki vodi razvoj človeške zgodovine, se ni nikdar tako zostril kakor prav v naši dobi.
Kot čuvar iz Vatikana gledamo po vseh delih sveta in občudujemo z velikim veseljem, kako blestijo vrste dobrih v takih krepostih, kakor jih poznamo samo iz časov prvega krščanstva — a prav tako nas prevzema huda žalost in skrb, ko vidimo, da je hudobija dosegla tako strahotno stopnjo zlobe, kot je drugi časi niso poznali.
Strah nas je, ko Vani moramo govoriti o tem zločinu, ki ga opazujemo, namreč o brez-boštvu in sovraštvu do Boga. Toda dolžnost apostolske službe nam ukazuje, da moramo spregovoriti.
To zaničevanje božjega zakona, ki ie £ prvi greh človekov in je najstrašnejši vi* f drugih hudobij. se v naših časili poj»1*’1 šil i kot kuga po vseh delih sveta.	J
človek, ki zavrže Boga, zavrže tudi ^ (l duhovno veličino in postane suženj ŠU° uniči v sebi vse kreposti.	,/
Oni, ki sovražijo Boga, se poslužuj«.)0 / sredstev, da bi škodovali svetim stvar«111'^ omenimo knjige, časopise, radio, jaV,l*]ii rovanja in zasebne razgovore. “In odprla žrelo brezna in dvignil se j« ^1 žrela kakor dim velike peči, in zatem11 ^ sonce in ozračje od dima iz žrela” (R»z Vemo, bratje, da se mnogo tega zgodi 1’ ^ sebnim vplivom satanovim, kateremu
no sovražiti Boga.
v»1'
Skušajte, duhovniki, z verniki, ki s° ^ oskrbo izročeni, narediti vse, da P° božje ime, ki ga slave angelske vrste- p Greh sovraštva proti Bogu je n« / večji greh, ampak po besedah sv. 1 ji* greh proti sv. Duhu, in kaže strašno ležnost grešnih duš.	^
Kaj je bolj potrebno in koristno k» ^ i stiti Boga? Od njega imamo vse »»	/'
na telesu, sončno luč in zrak ter sadovy lje. Vse sladkosti življenja, in kar ,1« "
N.
lost božjo, sredstva odrešenja, resnico in ''Čanje. Vse naše dobro je njegov dar! ^Vibolj moder je in poln usmiljenja je, ko ljubezni preizkuša in tudi kaznuje za-('a nas poboljša. Kajti bolečina se spre-
'»eni
v krepost in po božji previdnosti v več-
^ ^služenje. Kdor ima lloga, naj se ne boji ^ Sl<‘čo ali nesrečo tega sveta. Dokler nismo Boga, v resnici ničesar nismo izgu-
^čo,
več. Ljubezen do Boga človeštvu rodi
s - dočim sovraštvo do njega prinaša ne-c°- Kdo se ne bi bal in trepetal pred vojno •'evolucijo, ki utegneta v bodočnosti za-•ift1 ’'l<lV(‘Ka orožja tako strahotno pustošiti! t|^Se temu izognemo, hvalimo in odobravamo (,4 P°bude čim prisrčnejše povezanosti med ,u<" v izognitev teh strahot.
,|(j ' v$e te zveze, že same na sebi krhke, bo-l)(i Ve<ln° v nevarnosti, da se omajejo, če ne „ Vladala na svetu prava bratska vzajem-ki urejuje države in utrjuje pogodbe, in vzdržuje zvestobo sklenjenih do-
V°1'0V.
b,, * Skušnje pa vemo, da se ljudje ne čutijo Je hied seboj, če se ne čutijo kot otroci
ležni tudi drugi. Ni težko najti sredstva za poživitev veselja do vere in za zdravilo proti zločinski neveri božjih sovražnikov! Imate mogočno orožje! česa ne dosežeš po molitvi, zlasti če se dviga iz nedolžnih ali spokorjenih duš v Jezusovem imenu! “Molitev je obramba vere in moč proti njenim sovražnikom, ki nam grozijo z vseh strani” (Turt. De Ora-tione).
Vsa sredstva pa presega evharistična Daritev, kjer na nekrvavi način obnavlja Kristus svojo krvavo žrtev na križu in na človeški rod razliva prebogate sadove. Nedolžna kil Jagnjetova slavi nebeškega Očeta, mu prinaša spravo ter mu zadoščuje. Blas Kristusov je močnejši, kakor je bil glas nedolžne Abelove krvi in vseh pravičnih, kajti Kristusova daritev ima neskončno vrednost.
Res, brezboštvo in sovraštvo do Boga je najstrašnejši greh in največja krivda sedanjega časa; a z daritvijo sv. maše lahko izprosimo usmiljenje za krivce, lahko umijemo ta strašni zločin. S sveto daritvijo lahko preprečimo vse zle posledice in poskrbimo za veličastno zmago sv. Cerkve.
To razmišljajoč, smo spoznali za primerno.
^ ZACCSTILNI SV. DAEBTVI
"četa. če ne čutijo spoštovanja do bož-*>%,] ^®konodaja!ca, so vse pogodbe prazne
4ve ‘ ljudje hlepe samo po užitkih, so kakor "i v krvoločnem pohlepu druga drugo
brofno pa jz čiste vesti vstaja hvala Bočnemu in povsod pričujočemu. In to
<5i,
k . """J
H Po kateri moremo priti do napredka S k eli° zunanjih dobrin do notranje sreče be i '"'«no do nebeške, ki jo pa nikoli več izgubili.
Sh6(istx'ite Se na VSe bbčibe in porabite vsa ®’ ki so vam na razpolago, da poma-ki blodijo zunaj rešuje poti. Z mo-^l(,il||’, besedo, dobrimi deli in vrhu vsega z ki z|| življenjem, ki odraža božjo dobroto Qre-,SUie krivico.
k| Sr'' k i naj mislijo na dobrega Očeta, ki k 8l(es.^a 'zgubljenim sinom, ga sprejme ko St'ojih grehov. Podari mu pitano tele
!' i®’ da se je vrnil. Zakaj? Zato, ker je ^ je ^kubljenega sina in ga ljubi bolj, ko "k? j^IOv® dobil. Koga nam predstavlja ta rfa’ ki je najboljši med vsemi očeti”
kVV°enith
a®cjo
sam veren, mora storiti vse, da nadnaravnega bogastva milosti de-
da dovolimo Vam in vsem vašim duhovnikom na letošnjo tiho nedeljo opraviti posebno drugo sv. mašo za odpuščanje grehov. Duhovniki, ki se iz tega ali onega vzroka te pravice ne bi poslužili, naj se pri svoji običajni maši spomnijo Naših namenov!
Verniki, ki morajo kot udje skrivnostnega telesa Kristusovega sočutiti veselje in žalost sv. Cerkve, naj se na vaše vabilo v obilnem številu zberejo okrog oltarjev! Spoznajo naj resnost razmer in naj prosijo Boga z vso gorečnostjo ter v strnjenih vrstah pristopijo k sv. obhajilu!
Trdno smo prepričani, da boste vsi z globoko pobožnostjo izpolnili to našo prošnjo, roteč Boga naj nas obvarje bližajočega se zla in naj njegova ljubezen vse obnovi v Kristusu, da bomo čimpreje učakali svetovni mir.
Vam, Vašim duhovnikom in vernikom iz pastirske ljubezni podeljujemo svoj blagoslov,
V Rimu 11. febr. 101!) v 10. letu našega papeževanja.	rij XII.
Slika na levi je delo francoskega umetnika Dangerja, ki nam z njo prikazuje trpečega Kristusa, ki joče kot nekoč nad Jeruzalemom sedaj nad človeštvom, pobijajočim se medsebojno v brezbožnem sovraštvu.
El Cardenal Santiago Luis Copellc
ARZOß'f'PO DE BUENOS AIRES PRIMADO DE LA ARGENTINA
f3endecimos, con todo afecto, a los Eslovenos que *,fll venido a nuestra Arquidiocesis pava colaborar con cuantl’ en la Argentina trabajan jioi' su pro^reso espiritual y 1!lil terial.	sJ)
Formulamos fervientes votos porque sean i'elices en nueva patria y porque sepan mantener intactas las com1 cion-es Catölicas de sus heröicos mayores.
Febrero 15 de 1941).
1
T
K
A
R
D
I
N
A
L
O
V
B
L
A
6
O
S
L
O
V
S
L
O
V E N C E M
7	a\ci^
/, v sem srcem blagoslavljamo k j ee, ki so prišli v našo nadškofijo, <*ft f delovali z vsemi, ki se v Argentini tl za njen duhovni in tvarni napredek, y Iski'eno želimo, da bi bili v novi ^ vini srečni in da bi si znali ohraniti ^ ^ taknjeno katoliško prepričanje *voJ naških prednikov!
k
^ Ko je tedanji vseučiliški profesor, dr. Gre-Rožman, ]>red -0 leti bil imenovan za ^kofa, si je izbral geslo: “Crucis pondus et l|raemium", kar bi se po domače reklo: “Bre-,,le Križa mi bodi tudi moje plačilo!” In bre-križa, ki ga je prevzel na svoje rame s škofovsko službo, je bilo nad vse veliko. Lah-k° bi bil tudi kot škof živel v siju splošne ^'ljubljenosti, ki je je bil dotlej deležen l.ot °goslovni profesor in znanstvenik, kot slo-teč cerkveni govornik, kot izredno goreč b'i'atelj in vzgojitelj mladine, kot mož nena-'adno dobrega srca in dobrih rok in ne v /f*fln jj vrsti kot zvest Slovenec, kateri je za-*adi svojega narodnega prepričanja enkrat žt' moral okusiti begunski pelin. Vse te last-'l0sti, ki jih je v obilni meri imel prvotni dr. ^regorij Rožman, je ohranil tudi kot škof. e 'eč! Poglobil jih je in se kot škof ves vži-Ae* vanje. Njegovo škofovsko geslo: “Crucis b°udus et praemiuin” kaže vsa znamenja ple-
81»S1
Ob dvajsetletnici njegovega škofovanj«
laenitega apostola, ki kar hrepeni, da bi se v '•zhj ve5ne pesnice ves žrtvoval za duše nje-,llu izročenih vernih Slovencev. In Gospod je *v°jeimi zvestemu služabniku naložil žrtve, ^ kcšnih pred njim ni bil doslej deležen še no-n slovenski škof, če izvzamemo Barago, či-*ai' goreči častilec je škof Rožman.
Slovenci smo imeli na škofovskih stolicah clike može: Hrena, Slomška, kardinala M. j lss'°, nadškofa dr. Sedeja, nadškofa dr. /»«■• dr. Mahniča, dr. Gnidovca, pa nobe-.' 'zmed teh velikanov ni bil deležen takih •zkušenj kakor ravno dr, Rožman, kateri j v let'h strahote (1941—1910) v domovini letih begunstva l>il pravi mučenik. Kakor
8his,
buli
^ai'ečji zločinec je bil od sovražnikov Kri-°ve Cei'kve kar pokrit s sramoto, da je ki - V t, ,n P°staI podoben svojemu Gospodu, tUCl' v SVOJO vetUo sramoto moral umi-1, . Sramotne smrti na križu med dvema raz-^'‘' koma, sam prištet med hudodelce. V7se Prenašal z junaško potrpežljivostjo iz ezr,i do izi'očenih mu duš.
,0 »hk° i,i se i,i| izognil teli strašnih žrtev, i"H	molčal. Toda ta mož, ki je ves go-
te| ' sluzbi Križa in njegovih bremen, ni ho->0lk°Stati “niutast* Pes". ki se skrije, ko mu Zat,' |llillatn trgat zaupano mu čredo. In prav 1 .-ie prevzel nase vse silno breme prega-s0 !|a 'n hudičevsko zlobnega sramotenja, da kal-11 ,e*° oekateri verni nad njim zgledovali. bi| ° Sa 'e moralo to boleti, njega, ki ga je a sama dobrota.
Danes pa svet spoznava, kako prav je imel; danes Slovenci doma in na tujem v njem spet gledajo svojega apostola. Danes spoznavajo vsi, kako prav bi bilo, ko bi ga bili o pravem času poslušali in ubogali, ko je v imenu svete Cerkve učil in svaril. Danes se bolj ko kdaj zavedajo, da je Cerkev prav učila in da gorje ljudstvom, ki ne poslušajo Njenega glasu, ki govori po ustih svojih apostolov. To, kar je škof dr. Rožman oznanjal med Slovenci, to zdaj oznanja ves kulturni svet. Breme Križa mu postaja plačilo.
Ime škofa dr. Rožmana je postalo veliko med Slovenci in tudi med tujimi narodi. Mi Slovenci pa še prav posebej vemo, da je dr. Rožman zvesto in vneto nadaljeval, kjer je nadškof dr. Jeglič nehal, če je dr. Jeglič oral ledino, ko je slovensko mladino klical v Marijino službo, je dr Rožman to delo poglobil, saj .je ves gorel za mladino. V mladih srcih je znal vzbuditi tako ljubezen do Marije, da je velik, najboljši de! slovenske mladine bil pripravljen na vse žrtve, da bi se ves narod mogel združiti v božjem Srcu Jezusovem in brezmadežnem Srcu Marijinem. Ta slovenska mladina je Cerkvi dala svoje mučence, ni jih bilo malo, a njihovo število se še dopolnjuje.
Kakor ga je bolelo telesno uboštvo, ki ga je v letih gospodarske krize moral gledati da j,, za siromake razdal vse, kar je imel, in je s težkim srcem sedal k obedu rekoč: “Moj Rog, koliko siromakov pa bo danes brez obeda!” — prav tako in še bolj ga je bolela du-
V gozdičku ženske kaznilnice v Begunjah.
C« vprašaš zdravega šloveka, kaj ima od zdravja, te ho pogledal debelo in ne bo vedel, kaj odgovoriti. Pa vprašaj bolnika, ki je že več mesecev obsojen na posteljo. Takoj boš zvedel, da je zdravje vse in da brez zdravja vse drugo, kar je zemeljskega, nima prave cene. Blagor zdravim, zdihuje bolnik, ne vedo, kaj imajo, ker so zdravi.
če bi nas bil kdo vprašal, ko smo bili še doma, kaj imamo od doma in domovine, kako bi bili odgovorili? Ta in oni bi bil odgovoril, da nič, le samo škodo, davke, revščino, ovire pri napredku, zaostalost. Pa naj nas danes kdo vpraša, kaj nam pomeni domovina. Z ognjem v očeh bi mu pripovedovali kako lepo je bilo nekoč pri nas doma, kako je bila naša domovina napredna, kako pogrešamo v tujini te svoje domovine.
Domovina je kakor zdravje. Njene vrednosti kakor tudi vrednosti zdravja ne ceniš, dokler ju imaš. Njune vrednosti se zaveš šele, ko si ju izgubil.
Podobno kot z zdravjem in domovino v naravnem redu je s Cerkvijo v nadnaravnem
KAJ IMAM
redu. Vprašaj katoličana, kaj ima od katoliške Cerkve, in izvedel boš, da bo v veliki zadregi z odgovorom. Kaj imam prav za pra> od Cerkve? Ali se ne bi dalo živeti tudi bre» nje? Kako ne! Saj velikanska večina ljudi n» pripada katoliški Cerkvi, visoki milijoni za njo sploh ne vedo. Pa tudi od katoličanov živi velika večina tako, da se za svojo Cerkev prav nič ne meni. Komaj vedo zanjo. Ali imajo vsi tl ljudje kakšno škodo, ker niso v Cerkvi ali ker se za Cerkev popolnoma nie ne menijo? Kaj imam prav za prav od Cerkve, če imam sploh kaj, kar bi bilo besede vredno-V življenju smo postali stvarni^ Lepa čustva in stari običaji nas ne zadovolje več. Vedeti hočemo, zakaj in čemu.
ZAKAJ SMO KATOLIČANI
Nekateri odgovarjajo, da smo le zato katoličani, ker smo Slovenci, in bi bili pravoslavci, če bi bili Srbi, mohamedanci, če bili Turki, budisti, če bi pripadali narodom daljnega vzhoda, ali protestanti, če bi živeli v anglo-saksonskem svetu. Ta odgovor smatra pripadnost h katoliški Cerkvi le za neko naravno svetinjo narodov iz katoliškega kulturnega kroga. Po njem je pripadnost k Cerkvi le nekaj relativnega. Evropejc je kristjan, Azijec pogan Arabec mohamedanec. In nn'1* Evropejci so romanski narodi katoliški, se' verni narodi pa zvečine nekatoliški.
Ta odgovor razodeva verski indiferentizeni, po katerem so si vse vere v istem redu in vse nekako enako “dobre". Od zgolj naravnih okolnosti gnan si izbereš to ali ono vero. Take cel narod in njegovi poedinci. Stvarno pa j6 vse eno, tudi če nimaš nobene vere. Zakaj med verami je toliko nasprotujočega si učenja, da je bolj pametno stati zunaj njih, če so vse enako dobre in pravilne.
Kristjan, ki veruje v božje razodetje in 1 božanstvo Jezusa Kristusa, navedeni odgovor zavrača. Nismo zato katoličani, ker smo Slovenci, marveč zato, ker v luči božjega razodetja poučeni vemo, da je katoliška vera edino* prava vera. Katoliški Cerkvi pripadamo zato,
hovna revščina med množico. Zato je ustanavljal nove fare za dušne pastirje, podpiral karitativno delo, si na vso moč prizadeval za razširjenje lajiškega apostolata. Bog je to delo obilno blagoslovil, liano mu je bilo, da je v družbi nadškofa Jegliča videl triumfe evharistične misli na evharističnem kongresu v
Ljubljani, videl zmagovito misel Kristus* Kralja na mednarodnem kongresu v Ljubi'*' ni potem pa je vse zagrnil mrak velikeg* petka, ki je trajal vsa ta leta.
Karies obhaja škof dr. Itožman svojo letnico sicer v tujini, vendar v sredi svojih rojakov, spremljan od srčnih molitev vseh ti'
OD CERKVE
ker vemo, fla je Cerkev ustanovil božji Sin •lezus Kristus in zahteval, naj vanjo vstopi, kdor se hoče zveličati. Določil je namreč, rta •)e njegova Cerkev ertina redna pot zveličanja.
S tega stališča izhajajoč se mi sprašujemo, kaj imamo ort katoliške Cerkve, kaj nam ona hudi takega, česar zunaj nje nikjer ni mogoče 'dobiti.
DOBRINE CERKVE
Kaj je zdravje, nam ve povedati bolnik, ki ga je izgubil, smo rekli; kaj je domovina, *®ti tisti, ki biva zunaj nje in se vanjo V|'niti ne more. Po tem takem bi vedel povedati, kaj pomeni za življenje katoliška Cerkov, tisti, ki je bil katoličan, pa sedaj ni več. Torta tukaj primera ne drži. Zakaj tisti, ki j® bil katoličan, pa danes ni več, je po svoji krivdi izgubil nadnaravno vero, če ne že v B°ga, pa v božjo Cerkev. Kdor pa je vero 'zgubil, je za nadnaravne reči slep. Slepca pa Za Fot ne boš spraševal.
Bač pa nam iz svojega izkustva vedo po-'odati, kaj je Cerkev, konvertiti, ki so vzgojeni v nekatoliški veri, pa so z živo vero in "esebičnim srcem iskali Roga in njegove res-n'ce. Mnogi med njimi so morali prehoditi dolgo pot. preden so našli zatočišče v pravi ' erkvi. Prekipevajoč od hvaležnosti do dobrega Roga s solzami v očeh pripovedujejo o Zakladu, ki so ga našli v katoliški Cerkvi, ^eniški frančiškan p, Severin Lamping je pred "el<aj Irti zbral dolgo vrsto avtobiografij "lodernih konvertitov iz vseh delov sveta pod "aslovom ‘‘Kako so se vračali” (španski pre-v °d — izšel v Buenos Airesu — Volvimos. . . '"tobiografias de celebres convertidos mo-dernos coleccionados por el P. Severino Lam-b'ng. Editorial Guadalupe).
'‘ovesti teli konvertitov so boleča očitanja
nas katoličane, ki smo tako brezbrižni za 'k'*1 rine, ki nam jih nudi Cerkev. Saj mnogi ."'občani niti ne vedo, kaj imajo v Cerkvi. Ali ti veš?
B&.j imam prav za prav od Cerkve? Tri 'eKke dobrine zlasti.
sočev slovenskih beguncev po vsem svetu, ^'"'nd.jan tudi od molitev onih, ki so doma. ^ * teli prihajajo glasovi; “Ko se bo naš škof k 1 Božnian vrnil, bo sprejet tako veličastno, '°r še nikdar ni bil sprejet na slovenski ^r,l ji noben knez”. Kakšno zadoščenje zanj! akšno plačilo za silno breme, ki ga nosi!
Sestrska uta v žen. kazn. v Begunjah
ŽIVLJEN JSKI CIL J
Prva je garancija za pravo vero v Boga in varnost poti v večnost. Nikdar ne smemo izgubiti spred oči resnice, da se brez vere ne moremo zveličati. Svoj končni cilj, ki po svoji pomembnosti toliko presega vse druge cilje, ki si jih zastavljamo v življenju, rta prav za prav le on zasluži, da je cilj, ta svoj končni cilj moremo doseči le, če umrjemo v pravi veri. öe je tako je samo po sebi razumljivo, da je prva dolžnost vsakega človeka pridobiti si pravo vero in si jo ohraniti. Dve vrsti ljudi zlasti je to dobro razumelo, namreč mučenci in konvertiti. Mučenci so bili v posesti prave vere. Ko so jim jo hoteli vzeti, so dali vse, samo prave vere ne. Zgubili so imetje, čast, svobodo, življeive, samo vere ne. Vse so dali za ohranitev prave vere. Konvertiti pa so vse storili za nje pridobitev. Mnogi med njimi so pretrpeli prava nekrvava mučeništva, preden so si priborili pot do prave vere v katoliško Cerkev. Obojni mučenci in konvertiti, so žive priče, koliko je vredna prava vera.
Toda vera mora biti prava, drugače ne ko-
Veliki petek se počasi umika Vstajenju.
V tem spoznanju se spominjamo svojega velikega glasnika in vodnika dr. Rožmana vsi begunci in izseljenci v širnem svetu z gorečo molitvijo, da bi čimprej mogli z njim v ljubljeni domovini zapeti skupni zmagoslavni: Aleluja!	Er. Kr.
m
risti dosti. Poroštvo za to, da je vera prava, nam nudi Cerkev. Njej je Kristus izročil razodete resnice, da jih ob navzočnosti Svetega Duha zvesto varuje in vernike o njih nezmotljivo poučuje. Večje in trdnejše garancij^,, za pravo vero si ne moremo misliti.
Cerkev nas z nezmotljivostjo, ki ji jo je Kristus sam obljubil in za katero je porok sam Sveti Duh, poučuje jasno in brez oklevanja, kaj moramo verovati in kako moramo živeti, če hočemo doseči svoj zadnji cilj.
Koliko so se morali največji duhovi zunaj Cerkve prizadevati, da bi našli resnico o zadnjih vprašanjih, ki so pa za človeka najvažnejša. Z največjimi trudi so se priborili do majhnega dela resnice. Katoličan pa, tudi še tako preprost, najde v svojem Katoliškem Katekizmu vso resnico in še to zagotovilo ima, da je ta resnica čista brez kakršnekoli primesi najmanjše zmote.
Okrog nas vstajajo nova vprašanja, novi nazori, ki obljubljajo docela spremeniti smisel in način našega življenja. Množice nekato-ličanov ne vedo, kako bi se ob tem orientirale. Zdrav naraven čut jih sicer navadno obvaruje, da ne nasedejo najbolj protinaravnim zmotam. Toda veliko zmot so že sprejele in jih še vsak dan sprejemajo. Z zmotami pa padajo v sužnost, četudi mislijo, da se osvobajajo. Osvobodi namreč samo resnica. Katoličan pa se v tej zmedi svetovnih nazorov orientira po svoji Cerkvi. Ta mu jasno pove, kaj mu je storiti o tem in onem.
Kdor je kdaj skusil, kakšne muke povzroča iskanje zadnjih resnic, kakor so to na primer skusili skoro vsi konvertiti, ta ve, kaj pomeni za katoličane to, da imajo v Cerkvi varuhinjo in učiteljico vse resnice.
Otroku, ki se je belega kruha preobjedel, ta ne diši več. Takemu otroku smo podobni katoličani. Namesto da bi se resnice, ki nas jo Cerkev uči, veselili, namesto, da bi hrepeneli po tem, da bi o svojem zadnjem cilju in o poti k njem vedeli čim več, nam je začela ta resnica presedati in mnogi se ji skušajo odtegniti,
Presitega otroka ozdraviš s postom. Ali naj tudi mi čakamo, da nam bo Bog odtegnil Cerkev, da bi spoznali, kaj imamo v ti jej? Kako strašna je vendar slepota katoličanov in kako črna je njihova nehvaležnost.
ŽIVLJENJSKA MOČ.
Druga dobrina, ki jo imamo v Cerkvi, so sredstva milosti. I)o resnice, vsaj delne, bi se ta ali oni človek mogel še prikopati zunaj Cerkve, toda s sredstvi milosti razpolaga samo Cerkev. Milost je za zveličanje neizogibno potrebna, kakor vemo iz Katekizma. Ena najbolj strašnih označb naše dobe, če ne najbolj strašna, pa je absolutno preziranje in nezani-
manje za božjo milost. Kaj se današnji ljudj® pri svojem pehanju skozi živjenje menijo z» milost! In vendar brez milosti ni zveličanj»’ Za prav nikogar ne! Kdor umrje brez milosti božje, se ne more zveličati. Prav nihče »e’ Tudi otrok ne, ki je umrl takoj po porod» ali pa še celo v materinem telesu.
Katoličani dobro vemo, da milost dobivam po zakramentih. Prvo z zakramentom st' krsta, druge pa z ostalimi zakramenti. S smrtnim grehom človek posvečujočo milost izgubi-Nadnaravno življenje njegove duše je s tel» padlo1 v strašno krizo, če bi človek v tem stanju umrl, je njegova duša za vso večnost pogubljena. V zakramentu sv. pokore pa *® milost božja znova dobi.
Zakramente je Kristus izročil v upravljanj® svoji Cerkvi. Ona nam jih torej deli in po nji*1 milost. To je pač velika vloga, ki jo" im9 Cerkev v življenju vsakega katoličana P°' sebe j,
Z nadnaravno vero se nadnaravno življenj® v posameznem človeku začenja, s posvečujoč0 milostjo božjo pa se nadaljuje, raste in s®' krepi. Oboje, vero in milost, prejemamo P° posredovanju Cerkve. Pokopani v morju nad naravnih dobrot, teli dobrot tolikokrat niti n® vidimo ne. V nadnaravnem življenju imam0 vse od Cerkve; toda na vprašanje, kaj imaš °l* Cerkve, marsikateri katoličan ne ve povedat' ničesar.
ŽIVLJENJE SAMO
Tretja dobrina, ki jo imamo v Cerkvi, )® ta, da smo po Cerkvi postali člani skrivno-* nega telesa Jezusa Kristusa. Kot katoli®»" nisi samo posinovljeni otrok božji, nisi sanv’ po božjem posinovljenju brat Kristusov, ni»r več si naravnost ud na njegovem skrivno^1 nem telesu. Nobeden izmed nas ni le števil*®» nebeškem kraljestvu, marveč smo vsi udi® enega in istega skrivnostnega telesa, čig»' glava je Kristus. S to glavo vred sestavlja’»1 eno ter isto Kristusovo skrivnostno telo. # glave — Kristusa — teče milost, ki vse te» veže, zedinjuje, oživlja in mu daje nad»» ravno rast.
To včlanjen je v skrivnostno telo Kristuso'0 je tako resnična stvarnost, da bolj resni®1» ne more biti; po svoji vsebini pa nekaj tal®0 velikega, da bi si noben človek tega ne zamisliti. To včlanjenje pomeni čudovito n» naravno zvezo med Kristusom in nami. ^
Največja odlika katoličana je dejstvo, je član skrivnostnega Kristusovega telesa.
Tri velike dobrine nam posreduje Cerk®’ vero, milost in živo realno zvezo s Kristus0»*
Od Cerkve imam torej veliko, zelo vel’J®° Aaj bi tega v življenju nikdar ne pozabil1
Prof. AL. ODA#
Slika na desni prikazuje Marijo v kaPe-*'y-ejiil kaznilnice v Begunjah; delo kiparja Bog°
Premišljujem podobo Marije Pomočnice. Kako pomenljiva je! Visoka proti neba kipeča postava žene-kraljice, z Detetom, Kraljem neba in zemlje v naročju. Pogled jima objema množice pod seboj, nad katere Marija proži dobrotno svojo desnico z žezlom oblasti in milosti. Zaupno ji ljudstvo prepeva:
Ti nebeške ključe imaš, o Marija; kar Te prosimo nam daš, o Marija! Marija Ti pomagaj nam. . .
Da, Jezus je Marijin, če hočemo priti do njega, od njega kaj prejeti, bomo to dosegli najbolj gotovo po Mariji.
Prav ra prav je Bog v nekem pomenil porabil za posrednika, po katerem naj Odre-senik pride na svet, cel določen narod. To )e l il izvoljeni narod Izraelski. Iz množice P°' k varjenih poganskih narodov ga je od brak ga kot svoj ljubljeni vrt in izvoljeni vinograd ogradil, kot govori sv. pismo Stare /a' veze. Posebej ga je čuval in vodil, ker naj oh svojem času v njem vzidg Odrešenik. ' tem narodu je Bog še posebej izbral izmed dvanajsterih rodov Judov rod in pozneje bolj odločeno Davidov rod, iz katerega naj kot človek izide njegov večni Sin.
OD VEKOMAJ IZVOLJENA Pa ima klic “Po Mariji k Jezusu” še globlji smisel, kot da se v svojih molitvah na Jezusa najuspešneje obračamo po Mariji. Pomeni nam tudi: Po izvirnem grehu od Doga odpadli grešni svet in Bog sta spet skupaj prišla po Mariji. Marija je tisti most med nebom in zemljo, po katerem je prišel Odrešenik. Bog sam je izbral to pot — Marijo. Po njej naj pride na svet učlovečeni -Njegov večni Sin.
Bog ni za to, da je poslal svojega Sin® kot človeka na svet, potreboval nobenega čl°' veka kot posrednika, ne Marije, še manj Pa ves judovski narod. Kristus, bi bil mogel Prit' na svet neposredno, ne kot sin človeške Il,a” ter e in kot član določenega rodu in naroda-Kot je Bog prvega človeka postavil v svet bi'1’1® staršev, bi bil mogel Kristus prejeti človeško naravo, telo in ilušo neposredno.
To bi se nam rdelo še primernejše in bolj
' skladu z božjo svetostjo. Kako naj bi vendar ®°S, Naj svetejši, božji Sin dovolil, da sodeluje f'i zgradbi njegove človeške narave izkvarjeni in grešni človek? Saj se je tudi judovsko tiudstvo nekaterikrat izneverjalo Bogu. X lilz"e pregrehe je padalo in celo poganske ,l!alike je častilo. In to tudi izvoljeni Judov ,()d in tudi David je grešil in so bili grešniki l||e,l njegovimi potomci. Koliko nam ve o 'Se,v> tem povedati sv. pismo Stare zaveze, da •""ramo strmeti, kaj vse slabega je Bog dopustil, da je vdrlo v izvoljeni njegov vino-Nl'ad. v samem Kristusovem rodovniku sv. Pismo Nove zaveze med Jezusovimi predniki P®'aja grešne osebe. Da, nazadnje se je ta '°ljeni rod v celoti izneveril Gospodu, za-lkf'l Odrešenika, ga umoril in šel v tabor o vi h nasprotnikov.
Kako, ali naj Na j svetejši iz tega testa vza-h|e človeško naravo svojemu Sinu? Večji ču-!>i bil potreben za to, kot če mu človeško ll,ii'avo neposredno ustvari brez vsake zveze '■ omadeževanim človeštvom.
Poda ne! Bog si je izbral to pot, večji ču-‘z- In ta veliki čudež božje modrosti je Ma-Božji Sin je prišel na svet po njej, ona 11111 Je mati.
N®j se je ves človeški rod Bogu izneveril, 'a' je bil posebej ograjeni njegov vinograd ‘•'aelskega naroda po zlu opustošen, naj je C<1° v celoti od njega odpadel, naj se je vse mzilo, da bi se bil Bog mogel, človeško go-V ' iono, kesati tega svojega stvarstva naj se 'se to zgodilo. . . sredi tega sveta sredi iz-^"Uenega naroda je vstala Marija, katere ' ''"ost pred Bogom odtehta vso veliko ne-•"'Inost izvoljenega naroda in grešnega člo-"'štva.
. Marija, izvoljeni vrt, ki je odprt samo °s", ki vanj zlo ni prišlo.
''arija, najodličnejša vseli stvari.
Marija, kolikor vemo, od ljudi edina med Hečjimi svetniki popolnoma po večni božji popolnoma in vseskozi Bogu všeč. -Marija, ob vsej nevrednosti človeštva l’ '''"a biti Mati božja vredna časti, da Sin °2'' v njej postane človek. t 'v"i Pomeni Bogu Marija! — Vprašaj prej, ai Pomeni človeku mati. . .
MATERINO SRCE
V( „ je hotel, da je njegov Sin imel člo-N' S*M> 'Mater, prišel na svet po Mariji, že to Äj l°’ <la jo '“ati Bogu učlovečenemu, daje a' 'i' pred Bogom neizmerno veljavo in moč, tu,|i ko
Moloža
Pr.
bi Marija sicer ne imela nobenega Pri poslanstvu svojega Sina, ko bi n. Marija niti ne vedela, kliko je njegovo ži ;,anstvo n" bi morda, ko mu je komaj dala v ;'en.je, umrla in ga v njegovem življenju in kovom življenjskem delu pustila samega.
Ra ni bilo tako in tu se nam odpira nova stran Marijinega poslanstva in njene vloge v našem življenju.
živi slovenska mati kot jih je podobnih toliko, ki je imela tri sinove, zdrave, močne in dobre. Pa jih je ob težkih časih, ki so se napovedovali, njeno ljubeče srce večkrat z bridkostjo premišljalo in so jo nekaterikrat v črni slutnji slišali tožiti: ‘‘Kaj bo s temi otroki v teh temnih časih, ki gredo nad nas? Tako se mi smilijo!” Res je pridrlo zlo, večje od vseh slutenj, in odplavilo tudi te fante. Ni jih več. Bili so pokončani na način, ki materinemu srcu mora ostati prikrit.
Ta strah je materi narekovala samo nejasna slutnja ob grozeči bodočnosti. Ob rojstvu pa je bila vesela svojih sinov. Tudi je Bog ni vprašal, ali hoče imeti otroke ki bodo tako trpeli. Ko pa bi Bog tem materam odkril vse to trpljenje in jim dal na izbiro, ali ne bi marsikatera govorila:	“Gospod, nikar!
Prizanesi!”
Marija je ob spočetju božjega Sina bila vprašana za privoljenje. Da je mogla voliti, je gotovo tudi morala v glavnem vedeti, kaj z božjim materinstvom nase sprejema. Pa je sprejela nase velikodušno to čast in breme: “Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi!”
Bodi! Sprejmem! — Marija sprejema ne le čast Matere božje, ampak tudi breme .Matere Odrešenikove; ne le čast, da bo učlovečenemu Sinu božjemu dala življenje, ampak tudi breme, da bo po njem in z njim trpeča nam dala življenje. Sprejema siromaštvo z njim, preganjanje vse življenje, sovraštvo tolikih sovražnikov, da ho kot zločinec obsojen, kot iztržek človeštva zasramovan, kot črv v tla teptan, ko bo obložen skozi glavno mesto svoje domovine sam sebi nosil križ v smrt, da bo, zapuščen od svojih, križan, da bo sam bridko tožil nad svojim silnim trpljenjem, osamljen umiral še v smrti zasramovan. . . o, da bo vse to ona še dočakala in vsemu morala biti sama priča, ne da bi mu mogla kaj pomagati... Vendar: Bodi! Sprejmem! In ta njen odgovor ji odmeva v srcu vedno znova ponavljan vse življenje in nam je na svojem višku, pod Križem, rodil najodličnejši sad odrešenja.
Ali ne bi mesto tega tudi Marija upravičeno govorila: “Gospod, nikar! Prizanesi!” Pa je sprejela zaradi nas. Ni gledala nase in si ni prizanašala, celo svojemu Sinu edincu ni prizanesla in ga je dala za nas, da je nam dobro storila.
Jezus je naš Odrešenik, Marija je mati Odrešeni kova in je zato trpela z njim skozi do Kalvarije", svobodno kot On; z isto ljubeznijo do nas v svojem srcu, je bila pri delu
odrešenja na vsak način njegova sodelavka, soodrešiteljica.
Bog ji je dal srce, ki je kot morje božje ljubezni do nas, človeških otrok, pravo materino srce, Ilog nam je v Mariji dal pravo duhovno mater.
SREDNICA MILOSTI
Mnoga stoletja, so že šla mimo, odkar so se na zemlji odigrale omenjene velike skrivnosti. A ni vse končano in pozabljeno. Delo odrešenja, ki nam ga je posredovala Marija, se danes nadaljuje.
Marija je danes v nebesih, tam tudi bije — kot verujemo — v poveličanem telesu njeno Srce. Mari ja s tem na svoji veličini pred Bogom in na svojem pomenu za nas ni nič izgubila. Saj je vse nadnaravne odlike, s katerimi jo je Bog že na zemlji obdaril, prejela za večno. Saj poveličanje ne pomeni konca nadnaravnih darov, ki smo jih prejeli v življenju, ampak le njih novo bogastvo. Posebno še to velja za Marijo, ki je svojo najodličnejšo nalogo izvršila v najodličnejši popolnosti.
Marijo danes v njenem poveličanju mnogo častimo kot srednico vseh milosti.
če hočeš gotovo uspeti pri kralju s svojo prošnjo, pojdi k njegovi materi, če bo ona zastavila besedo, ti bo ustregel ne le gotovo, ampak z vesel iem. Morda je ta zakon kdaj kje imel kako izjemo, a le v izkaženem srcu otroka, ki svoje matere ni spoštoval in ljubil, kot je človeškemu srcu naravno. Marija pa je najboljša mati, Jezus, njen otrok, ji je najboljši sin. Zato se s tolikim zaupanjem vedno zatekamo k Mariji v trdnem prepričanju, da bomo gotovo dosegli, za kar bo ona pri svojem Sinu za nas prosila.
Marijina projnja je vsaka uslišana. Marija je v svoji priprošnji vsemogočna. O tem nihče ne sme dvomiti. Bog, ki jo je od večnosti izvolil, jo nad vse stvarstvo ljubi, za mater si jo je izbral, in Marija danes in vso večnost v nebesih poveličana pred Bogom vedno to ostane — Mati božja z vsemi častmi, ki ji kot taki gredo.
Marija je tudi danes v nebesih ob strani svojega božjega Sina mati Odrešenikova, kot njegova sodelavka, soodrešenica. In do nas je njeno Srce vedno polno iste do vseh skrajnosti požrtvovalne božje ljubezni, ki jo v njenem zemskem življenju občudujemo. Ljubezen je večna — kako bi v njenem materinskem Srcu v njenem poveličanju mogla miniti ali se le zmanjšati? In ta njena ljubezen — kot v življenju ni bila — tudi danes ni mrtva, nedejavna, Marija še danes nada-
ljuje s svojim poslanstvom ljubezni, ki g» je začela na zemlji.
Ob pogledu na to premnogi bogoslovci danes uče in je v Cerkvi zelo razširjena t» vera o Mariji kot Srednici vseh milosti: M»' rija pri svojem Sinu v nebesih danes prosi *** nam deli vse darove, ki nam jih je Kristus Odrešenik zaslužil. Ivot je Bog svojega Sin* Odrešenika njej dal kot Sina tako je tudi vs» milosti odrešenja položil v njene roke, da nam jih deli. Tako nam Marija ni Srednica vseh milosti le v tem pomenu, da nam vsako milost more izprositi, ampak vsakdo v resnici vsak» milost prejme na posebno njeno priprošn:o *** po njenih rokah, četudi se tega ne zaveda it* na to ne misli. To pomeni: Da smo kristjani« udje prave Kristusove Cerkve, vzgojeni 1 dobri katoliški družini, da smo ostali v težkih preizkušnjah zvesti katoliškim načelom, <1» smo premagali skušnjave in vztrajali v dobrem, da imamo danes dobro voljo in si pr*' zadevamo za dobro. . . vse to so velike **ii' losti, ki jih imamo po Mariji. In č„ bomo v dobrem vztrajali, ostali stanovitni do konca« srečno umrli in večno zveličanje dosegli, vse bomo prejeli po Mariji.
če nam posvečujoča milost pomeni življenje naše duše, moramo reči, da je Bog to življenje položil v roke Mariji; ona nam S* daje in je v polnem pomenu naša duhovna Mati.
PO MARIJI K JEZUSU
‘‘Eden je srednik med Bogom in ljudmi« človek Kristus” (1 Tim 2, 5). Posebne vrst» srednica med nami in Kristusom je Marija« njegova božja Mati, edina na ta vzvišeni nach* nad vse stvarstvo tako blizu k Bogu P°f' zdignjena.
Jezus in Marija spadata skupaj. Kot sta bila v svojem zemskem življenju in v svoje*11 poslanstvu tesno združena in sta danes ^ nebesih, tako te vezi tudi mi v svojem čaščenju in ljubezni ne trgamo. Nikjer v svetu 1,1 pravega in polnega krščanstva, ljubezni d** Kristusa brez Marije, brez ljubezni in čaščeni» njegove Matere, čim globlje je kje v« narod» krščansko življenje, tem bolj je tudi v nje*» vkoreninjeno čaščenje Matere božje. Tako .1e po drugi strani prav to čaščenje očitno meril» krščanskega duha. Zato je tudi Marija bila v Cerkvi vedno toliko čaščena, in to s posebne vrste čaščenjem, ki gre le njej. Vsa zgodovin* Cerkve in nje današnje življenje, vsi velik* zgledi velikih svetnikov, zgledi vseh *’e* krščanskih narodov in zgodovine naših pred' nikov tudi vsakemu od nas kot življenjsK» vodilo kličejo: “Po Mariji k Jezusu:”
Taka je božja volja, ki je Cerkev in prav<r
Oltar Brezjanske Marije v taboriščni kapeli v Spittaln-,,'
^ršč,
«lisko srce ne more prezreti. To pot si

bog izbral, ki je prišel k nam po Njej in
da po isti poti prihajamo <lo Njega tudi
' po Mariji.
še več! — Kako pomilujemo otroka, * -e že v nežni mladosti izgubil mater, ko bi ',e čutečega srca in blage roke najbolj po-('»oval. Siroto ga imenujemo, kar nam po-^< ,|i v mladosti višek nesreče in zapuščenosti. . at* je nedoraslemu otroku bitje, ki mu Je bližje, najdražje, največji zaklad.
nas je tako ustvaril in vsa plemenita yStVa našega srca so od njega. Od njega je asti že po naravi dana ljubezen in zaupanje ,, h0lia do svojih staršev, matere. In posebno Plemenitim težnjam po čudovitih uredbah modrosti tako lepo odgovarja tudi nad-|, tv,li red, da nam je tako olajšana pot k jn0$i". Hog nam je najboljši Oče, ki ga smemo ljubiti kot očeta, le v večji, naj-
1'ožj
bara,
'dstv.
meri. ‘“Po njem se imenuje vsako oče-
° v nebesih in na zemlji." “Oče naš!” '*a -a kličemo. — Pa nam je v ^m duhovnem življenju tudi Mater dal, ker
da
’ a bi nam brez nje nekaj manjkalo, '•«'ebr
86 bo,
•Ujemo materinskega srca, h kateremu
>4||	1,10 brez strahu in s popolnim zaupanjem
•s*tali, ob katerem se bomo res ,počutili Ust;"' in doma. Zato nam je dal Marijo in- ji
n, 'i Srce — morje materinske , ljubezni 0 «as.
Jako
nam je Bog olajšal to pot da priha-
jamo k njemu po Mariji, in nam jo napravil sladko. Ni nas treba siliti; srce samo nas vleče, da hitimo k Materi. Zato krščanske množice res hite k Njej, ki je vernemu srcu tako draga, ki je med nami kot mati v dru žini, k Mariji z Jezusom.
V vseh zadevah se zaupno zatekamo k Mariji. Saj je to njeno poslanstvo, ki ji ga je Bog dal, poslanstvo matere, da sprejema svoje otroke in jim pomaga. V svojih duhovnih stiskah najprej prihajamo k Njej. Buhovna mati nam je in po Jezusovem navodilu moramo skrbeti najprej “za božje kraljestvo in njegove pravice”. Pa tudi v vseh časnih stiskah nas Marija pričakuje, da pridemo, ji potožimo, kar njeno Srce iz svojega zemskega življenja tako dobro razume, da nam pomaga, če Marija v svoji ljubezni do nas svojemu lastnemu Sinu nekako ni prizanesla, ampak ga je dala za nas v njegovi daritvi na križu in nam ga še vedno daje in posreduje njegovo naklonjenost in ljubezen, kako nam ne bo tedaj posredovala pri njem vsega drugega — malenkosti, česar potrebujemo in nam je koristno.
Po Mariji je Jezus prišel in vedno znova prihaja k nam.
Po Mariji smo mi prišli in nam je vedno odprta pot do Njegovega presvetega Srca in vseh njega zakladov.
Dr. FRANC GNIUOVFC
Marijina cerkvica na blejskem otoku
ISIaslov odstavka daje toliko snovi, da bi se napisala cela knjiga, pa tako lepa, da bi jo vkoval v zlato, posul z biseri in jo dvignil visoko, nai bi jo zrli vsi katoliški narodi sveta in z nje črpali cesto in steze, po katerih se pride do častnega naslova, ki ga ima naš narod — Marijin narod. Pojdimo za malo časa na te ceste v tolažbo in bodrilo.
Kadar se zamislim v gorje, ki že skoraj deseto leto duši naše ljudi in našo domovino, se zgrne v mojo dušo taka bol, da bi z -Jobom zaklical: “Oh, ko bi ne bil nikdar zagledal svetlobe dneva" in da hi zaječal z Makabejcem:	“Boljše je umreti, kot gledati pogin
svojega naroda" in bi vzdihnil s psalmistom: “Brez cene, o Gospod si nas prodal tujcu.”
V ČASIH VOJVODSKEGA PRESTOLA
Pa v borbi zoper to temo me nenadoma, sam ne vem, kako in zakaj, moj spomin prenese v one prelestne dneve naše narodne zgodovine, ko je bil Slovenec sam svoj gospodar in ko je baš tiste čase v močnih požirkih srkal prve življenjske sokove krščanstva. In glej, takrat, ko je naše ljudstvo vršilo najimenitnejši državni akt (dejanje) na temelju
MARIJIN
svojega lastnega državno političnega in socialnega ustroja v pomembni uri, ko je usto ličevalo svojega vladarja na Vojvodskem Pie stolu, je po izvršeni prisegi ves narod šel 1 novim vladarjem v Gosposvetsko cerkev — V°' švečeno Gospej Sveti, Devici Mariji, in ,1° prosil, naj Gospodar božji vodi novega vladarja. Ali je bilo vojvodi, ki je bil često dr»' gorodec, to všeč ali ne, po tem ljudstvo »> vprašalo; vsakdo se je pokoraval. Takrat torej, ko se je umikalo poganstvo iz slovenskih dežel, ko so padali pod sekiro sveti l°-1 in oltarji malikov po višavah, je slovensko ljudstvo na isti zemlji sezidalo veličastno svetišče božji Materi na čast, zato ker je ' srcu tega ljudstva že pognala duhovna roža Device Marije, božje Matere.
Gospodar preteklosti, sedanjosti in prihod nosti je videl težko pot, ki jo bo hodil »a-narod, zato ga je hotel oskrbeti z najbolj0 zaščito in dobroto, pritegnil ga je k Mariji-In res, kmalu, prekmalu je moral sl° venski narod z višin vojvodskega prestola težka, težka pota. . . Kot valovi premetaval6 po morju ladjo sem in tja in udarjajo v ni° tako so se valovi naše zgodovine zaganjali čolnič našega narodnega življenja. Pa 11 utonil, četudi so mu premnogi že pisali si»1 v penečem se valovju verskih, narodnih, I>° tičnili in socialnih nasilij, ni utonil, ker 11 z vsem zaupanjem zrl morsko zvezdo Marij0
OB TURŠKIH VPADIH Morja so se menjavala, valovje je naraščaj v svoji sili, a narod se je stiskal k Mariji k° dete v naročju svoje matere. Prišle so stl^. bote turških vpadov 139«. leta, ki so stiska^ in uničevale naš narod nad 200 let, težkih
dolgih; naša domovina se je težkimi udarci krvoločnih aziatov, silno S'
stresala P° od°
td
je tlačilo naše prednike. Drugo ljudstvo zbežalo iz te zemlje, bi se prodalo za vsa
certo, da se reši; naš narod ni zbežal, se
n1
prodal! Trdnjave si je sam zgradil, ker ces: in graščaki so le sebe varovali, in v
»rji
naj'1
et
trdnjavah, “taborih”, ki so bili po —	^
okrog Marijinih svetišč, se je vse ljudstvo ^ molitvah in vzdihih stiskalo k Marijin0"^ oltarju v zavetje pred krivo sabljo vezir.10^ paš in njihovih, krvi kristjanov- željnih parjev. Ne narodno ne versko niso ,110^ viharji turških časov odtrgati našega nai° od Mariji- — ni ga Turka bilo in ga ni v Slovenskem, kajti Marijin plašč je naše stvo pretesno zakrival. Tako govori vina tistih turobnih let.
]
narod
V NEVARNOSTI LUTERANSKE DORE
čolnič se je prelil v novo morje, zatulili So novi viharji — verskega nasilja v lute-ranski dobi. Kdor pozna oblastnost graj-ščakov, katerim ie bilo svojčas izročeno naše kmetsko ljudstvo in ki so bili po večini privrženci novega krivoverstva luteranstva, bo Pač razumel, koliko nasilja je naše ljudstvo P>estalo v tej dobi, saj so ga hoteli polute-'aniti s silo. Luteranci zlasti napadajo verske resnice o Mariji. In kaj je napravilo naše ljudstvo? Lepo nam kaže takratno versko stanovitnost med drugimi tale dogodek: Turjaški grol’ je poslal v bližnjo župnijo Škocijan Protestantskega pridigarja, da bi spreobrnil tatukajšnje ljudstvo. Jurij Kobila je res udrl v župno škocjansko cerkev, da bi s prižnice uznanjal novi nauk. Ljudje pa so šli za njim lu so ga vrgli kratkomalo s prižnice in nasilja jr bil,, konec. Kaj takega tvegati je bilo zelo bevarno. A ljudstvo ni pomišljalo, kadar je šlo *a obrambo Marije, ne glede na težke poledice, ki niso izostale. Luteranstvo je izgi-PUo s slovenske zemlje skoraj brez vsakega sledu le majhen obronek v 1’rekmurju je °stal, a jedro ljudstva slovenskega in vse slovenske pokrajine so ostale ob Mariji zveste Pjenemu Sinu in Njej.
OB STISKAH IX NADLOGAH
Težko bi našteli vse težave, preizkušnje in badloge, ki so stiskale v teh stoletjih naš PProd — kuge (kolera), nesreče, suša, la-k°ta, vojska, upori itd. Pa naj se je oglasila ali ona, vsaka bol je vodila naše ljudstvo ^ Mariji. Glej priče: Na holmcih slovenskih 'u gričih na gorah in hribih, dolinah, rav-birtah, poljanah in ložah, v dolju in na polju, 0,1 obronkih in v senci temnih gozdov, ob testah, ob njivah in na križpotju, povsod *Sovorni svedoki:	znamenja s podobo ali
'Pont Marijinim, kapelice, skromne cerkvice, 'ožja pota in mestna svetišča, vaške podruž-"'ce in župne cerkve, vse z Marijinimi oltarji, Podobami in kipi — skromnimi in veličast-"'PP, preprostimi in umetniškimi, kakor pač ^P°i'e slovensko srce pričati svojo ljubezen a,'iji. Ne v gozd ne na polje ne v hribe ^ v globine ne gre slovenski človek brez ^a,ije, zato ji povsod gradi spomenike, da je ati' povsod blizu otroka, ga varuje in bla-j.0sIavlja njegov znoj in njegovo delo. Kogar Jubi človek, temu daje, kar zmore. Tako
8lov
_-enski človek poklanja Mariji tudi biser, katerim nas je Stvarnik posebno odlikoval
Marijino znamenje ob robu gozda
—	slovensko pesem, in če pesmice primerne ni, jo ljudstvo samo prav hitro zloži.
OB PRVI SVETOVNI VOJNI Tako vzgojeni, duhovno oboroženi, smo stali Slovenci ob Mariji, ko je takratnemu rodu zapel še nepoznani bojni rog, zatulil bojni vihar svetovne vojne, kateri še danes ni konca. Kako so se takrat polnila Marijina svetišča, kapelice in znamenja sredi slovenskih vasi; vsak večer dolge molitve, spremljane z Marijinimi pesmimi vse za pomoč Mogočni Kraljici, za spremstvo naših slovenskih vojakov na krvavo fronto. Ko je mati objemala morda poslednjikrat sina vojaka, mu je pripela Marijino svetinjico. Ko je žena prožila svojo roko ljubljenemu možu v slovo, mu je všila v obleko Marijino svetinjico
—	ko je oče vojak poslednjikrat blagoslovil otroke, Mariji jih je izročil. Oh, kako so bila oživela Marijina božja pota vsako nedeljo zasuta molivcev vsak dan je pridrsela izčrpana mati, žena, otrok k Mogočni Kraljici. In iz verne slovenske duše je privrela pretresljiva:
“Marija, pomagaj nam vojskini čas na Tebe ozira se vsak izmed nas; Marija, vse ljudstvo ječi, —
Marija pomagaj nam Ti!”
Tisočkrat na dan je donela po Marijinih svetiščih, mestih in vaseh, družinah le-ta nova Marijina bojna pesem.
Pa komaj se je umiril naš čolnič po grozni prvi svetovni vojni, j? že spet zapel bojni rog, zatulil pa ni le vihar — ampak orkan. Nikdar valovi niso bili tako visoki in grozeči, nikdar se niso zaganjali s tako silo v naš narod in zemljo kot nasilje Marijinih sovražnikov v tej uri.
V KOMUNISTIČNI REVOLUCIJI Zagorela so svefšča naše Matere, oltarje njenega Sina so podirali. Od vseh svetnih moči zapuščeni Slovenci smo bili prodajna živina na sejmu, na trg postavljeni. A trpinčeni narod se je dvignil, postavil svoje vrste — za boj v naj večjo žrtev: da se ohrani Mati v Marijinem narodu in njegovi zemlji. Prišla je vrsta na nas! A' sivi davnini so se naši predniki branili pred divjimi narodi, nato pred pohotnimi Turki, pred oholimi Luterani, potem pred strupenimi brezbožniki moderne kulture, mi pa smo se borili proti najbolj zakletemu sovražniku — komunizmu.
AT DANAŠNJIH DNEH Ljudje, človeški rodovi prihajajo in odhajajo — zgodovina pa ostane. In kaj piše zgodovina naših dni? Ko smo leta 1943 postavili lepo kapelico Mariji Pomagaj, tedaj je bil vaški grič v Dolenji vasi zasut mlajev, rož, vencev, slavolokov in pobožnih vernikov. Sedanji pomožni škof Anton Vovk je govoril v proroškem duhu: — Marija je pomagala — Marija bo pomagala. Ljudstvo je ihtelo ob Njej. še tisti dan sem zapustil naš kraj in prijazni grič z Marijino novo kapelico — in se nisem vrnil. A poročilo pravi: “Vaša soseda (kapelica je blizu župnišča) ima vedno več obiskovalcev.” Nepopisno preprosto, pa ne-izrazno dragoceno, čim bolj tuli vihar, tem več je krepkih rok, da se jambor ne prelomi, da se jadra krepko pritrdijo, da se naša ladja ne potopi.
Da, mi smo potomci naroda z Gosposvetskega polja in Vojvodskega prestola, potomci branilcev taborov, potomci onih, ki so kot z biseri posejali našo zemljo z Marijinimi znamenji, ki so skladali Marijine pesmi. Smo bratje, sestre, žene, očetje, matere in otroci, sorodniki onih, ki so se borili in umrli v boju za Boga in Marijo v slovenski narodni domobranski vojski. In vse te nepregledne vrste tisoč let nam kličejo: Slovenec, Slovenka, ob strani Marije ostani, da bo šla naša vrsta v drugi, tretji tisoč let ZVESTO OB MARIJI.
In ko me stiska domotožje ob misli na naše lepe griče in ravna polja, slikovite hribe in ljubke vasi, na našo slovensko domovino, stisnjeno v žuljav jarem, tedaj se mi v duši dvigne nepopisno krasna slika: Iz vseli strani se zbiramo iz Italije, Nemčije, Francije, Amerike, Afrike; vse hiti. A ihar je utihnil, sonce se spet smeje čisto in lepo kot nekdanje dni-Ogromna množica nas je, vse v solzah veselja, prekipevajoč prisrčnega navdušenja. Ob viharjih pozdravov vsa ta množica poljublja tla gorko zaželjene domovine, izsušeni solzni obrazi nas pozdravljajo: ‘‘Oh, da ste se le vrnili”. . . Množica v solzab veselja in ganotja kliče: “Da, Marija je pomagala, da smo se vrnili k vam, bratje in sestre.” Naenkrat se dvigne kot orkan mogočen glas: Na Brezje — in hrib brezjanski komaj drži silno množico Marijinih častilcev. Marijino svetišče ,1e obloženo s cvetjem kot košata lipa. Tedaj stoji pred nepregledno množico sivolasi nad-pastir, naš sotrpin in zvesti spremljevalec begunskih množic, sam noseč težki begunski križ — ob njem pa nadpastir, ki je ob strahotnih viharjih zbiral slovenski narod n*1 Mariji.
Zavzdigne tedaj svoj glas — ves narod i® na ves glas izpove besedo, ki bo donela v stoletja: Marija je pomagala! K. ŠKULJ
MARIJA POMAGAJ
Prijatelj mi je v spomin podaril predrag0' ceno stvar: častitljivo podobico Marije Poni*' gaj, na katero se je 23. marca 1854 podpis»! svetniški škof Friderik Baraga. Na hrbtu te podobice berem v stari slovenščini: “Moj kri' st jan! Neobčutljivega in jeklenega srca moral biti, ako bi te pobožno premišljevanj6 Marijinih popolnosti in njene vrednosti pre^ Bogom ne spodbujalo, v svojih potrebah * njej, svoji Materi, pribežati in njo pomoči prositi, ker ona, Mati božja, veliko, veliko 6 svojo prošnjo pri Bogu premore. Da bo P® tvoje priporočevanje v Marijino priprošnjo Pr* Bogu uslišano, z vero, z zaupanjem in ljube* nijo se k nji zateci. Vse trdno veruj, kar k»' tolišlca Cerkev od Marije uči; zaupaj, da *>0 Marija trojo pobožno molitev milostljivo sp1-6 jela, zato ker je ona Mati usmiljenja; t°rt'* jo iz srca ljubi in v znamenje te svoje P11 bežni do nje, posebno njene čednosti po vSt'* svoji moči posnemaj, ker ravno v posnemanj1* njenih čednosti pravo počeščenje Marije De vice obstoji, katero počeščenje Bogu in riji vselej dopade. Zraven počeščenja njeni11 čednosti ji pa tudi zunanjo čast in spošt°va nje skaži, katero se Materi božji spodobi katero je pobožen otrok svoji Materi skaz» dolžan. Srečen človek, kateri po mojih Pot1^ hodi in me posluša."	(‘-Oznanil0- *
Vsak čas bo tu mesec ma.j, Marijin mesec. Doma je tedaj spet zacvetela vsa pokrajina, pravkar še hladna in mrtva v snegu: bele šmarnice so se zgrnile ob obronke gozdov, da so jih pobožne bele dekliške roke postavile ob Marijin oltar. Maj je bil že mesec, ko so se odtajale ceste in se je že bližal čas, da si vzel v roke romarsko palico in se napravil na božjo pot, ali pa sedel na lojtrski voz, okrašen kot za proščenje, in se popeljal na Brezje, v podnožje Črne gore. . . Svete gore.
Naša ljuba Brezjanska Marija
Daleč smo sedaj od teh gora in ravnin, kjer pri nas Marija z oltarja milosti deli. Ne moremo v ta romarska svetišča, ne morejo večkrat k njim niti naši domači, ki so ostali doma; vsaj tako ne, kakor bi hoteli. O, kako bi mi hoteli romati k njim! Morali bi romati, saj smo zaobljubljeni na Brezje, na svete Višarje. . . na Rakovnik. . . pa ne moremo. . . Ne moremo še zdaj. . .
Toda kdo nam brani, da poromamo tja v
svoji molitvi, v svoji želji, v svoji pesmi itt v svojem spominu?
Kdo izmed Kranjcev in sploh Slovencev ?1 f> bi rad poromal ta Marijin mesec na Brezje, k naši Kraljici, kronani po rokah našega nadškofa na željo naroda in z dovoljenjem papeža? Odslej je ona naša Kraljica! Kraljica Pomočnica! Kdaj naj jo bolj kličemo za pomoč kot v teh časih? Layer, ponarejevalec bankovcev, je sedel v ječi, pa se je zatekel K Mariji-Pomočnici, in je bil izpuščen. In potem je iz zahvale naslikal to podobo, ki jo Marija sama izbrala za predmet, po katerem je že izkazala toliko svojih milosti. Pisatelji in pesniki so jo opevali (Pregelj, Lovrenčiči in poznam mlajšega pisatelja, ki ima namen in zmožnost, opisati veličastvo brezjanske Marijine pomoči v povesti, kot jo je za Lurd napisal Werfel, žid. Saj je Brezje mesto naših množičnih duhovnih obnov, neizmerni vodnjak milosti, iz katere so črpali naši vojn1 veterani in naši katoliški aktivisti, in tolik17 nesrečnežev, bolnikov na duši in na telesu! Brezje so naša centralna božja pot, naša Fa' tima, naš Lurd, naša čenstohova. . . Od tam je šla Marija po vsej deželi na naša vsenarodna zborovanja, in tja jo moramo še ponesti v zmagoslavnem sprevodu vsega naroda, 0(1' rešenega od jeze vojska in brezboštva! To Ier bila naša zaobljuba, ne vem, če glasna, vse' kakor pa tiha in sveta v naših srcih! O, kak17 radi bi že poromali tja, pa četudi bosi.
Pa ne samo na Brezje.
Posamezniki, vasi in srenje bodo romal0 še k svojim božjepotnim cerkvam: Gorenji v Ljubno, k Mariji udarjeni (ali ti je znana prelepa legenda o njej?), ali v Crngrob |h čudovitimi starimi freskami, najdragoceneJ
širni odkritji zadnjih let!) počastit ‘‘Marijo ' Grobu” (Mariae zu Ehren im1 Grab); vS<^ kakor pa pozvonit na priprošnji zvonček K Mariji na Blejski Otok (kakor je tako lePff zvonil včasih Župančič in prosil romafic0 Kette) ; iz Ljub.PTnc> boš šel na šmarno g°r0r ne samo gledat navzdol nazaj, temveč pomol**' k Mariji v tej lepi cerkvi z Langusovo fresk0 v kupoli (Prešeren, ki je bil velikokrat tu P*1 stricu, je opisal legendarni ostanek h oži0 poti); ali pa na Dobrovo, kjer je narod se zidal tako mogočno cerkev, kot se skoraj °e spodobi vasi. . . pač pa Mariji! In je Marijinih svetišč, nekdanjih božjih potov toliko na Gorenjskem, v kranjskem in kaD3 niškem okraju, kamor bo treba stopiti zah'1*1
se Mariji; tako v Velesovo (Kremser-Schmidtove slike!); ne bomo pa več videli •Marije v tisti podobi, najlepši Marijini sliki, ki jo je pred stoletji naslikal Cebej, pa jo je v zadnji revoluciji uničil partizanski ogenj v romarski cerkvi v Kopanju. . .
Ljubljančan bo lahko stopil k Trnovski kapelici s prelepim kipom, enim najstarejših Marijinih soh pri nas; ali pa na Rakovnik k Mariji Pomočnici, kjer je brezjanska Marija ' begunka — sprejemala našo prošnjo sredi v6jnih grozot in medsebojne moritve. . .
Notranjci bodo stopili najprej na presersko žalostno goro (kateri je toliko lepih besed Posvetil Likovič!) potožit svojo žalost, ki ni kila majhna; potem pa na Km-ešček k Mariji •hiru (opisal jo je Plestenjak!), da nam da ®Hr — pred komunisti, ki so ji oskrunili sve-tlšče. . . Dolenjec bo poromal v Stično, v to hašo najstarejšo baziliko, v prvo misijonsko Postajo belih menihov, ki so naravnost z Ma-rUo preobrazili naš duhovno-poganski in Zetosko neobdelani svet (beri Zorca, Jurčiča, Snežiča —• Gospa s Pristave. . . in Pregljevo vizijo romana o njih, ki še ni napisan!) Stopil k° v Muljavo (Jurčič je opisal ta oltar svoje r°jstne vasi!) in tam bo molil za odrešitev P'"ed sodobnimi “Turki”; šel bo na Krko, na ^aplaz, na Slevico (o, v koliko cerkva so po tel vojski vtisnjena konjska kopita novih turških” napadalcev na način onih, ki jih •1e opeval Stritar!) in k Novi Štifti... Belokranjec bo poromal na žaželj pri Vinici in k rt'r'em Faram in še kam. . . Saj ima na Do-^6njskem vsaka fara skoraj svojo Marijino k°žjo pot... (Šmarje!) kjer se zbere ob <egnanjih, na farnih romanjih. . .
Goričani imajo svojo Sveto goro pri Gorici, 0(ikar se je prikazala Marija Grgarski Uršiki topisal večkrat Pregelj). Milostna podoba je Ha begunka v prvi vojski v Ljubljani (pesem uPančičeva!) ,po drugi pa je bila iz samega spoštovanja — ukradena, pa tudi že vrnjena. ‘veta gora je največja goriška božja pot (pri so želeli počivati verni narodnjaki kot ^e,iki nadškof dr. Sedej, kulturni delavec es itd).Za tolminsko kotlino je velika božja ®°t Mengore, ki jo Pregelj v svojih pesmih ,n Povestih tolikokrat tolikokrat opisuje in e po vojni okrasil požgano cerkev s freskami p°ne Kralj, (Vsa goriška božja pota je opisal regelj v povesti o Staniču, izišli svoj čas v y°lničui)
Štajerci imajo svoje osrednje Marijino ^vetišče na Ptujski gori, ali črni gori, ki je a najlepših cerkva na Slovenskem z zgodo-sko zelo pomembno milostno podobo Ma-gJe Zaščitnice kristjanov. To so štajerske rezje. (skoraj ga ni štajerskega pisatelja,
ki teh romanj ne bi opisoval. Kdo se ne* spominja Meškovega Cencka, ki gre v Mladih, srcih na božjo pot? Krivec jo opisuje v prozi, Šmid poje v pesmi, Mihelič slika v podobi. . . ) Gornji grad, nekdanja prestolnica ljubljanskih, škofov, je bila Marijina božja pot kakor je zdaj še Marijin grad ali Nazaret v Savinjski dolini, in Novo Celje. \r Rajhenburgu je velika lurška bazilika. Velika božja pot za Pohorje je v Rušah, kjer je bila svoj čas slavna šola in so se predstavljale tudi misijonske in drugačne igre. Na štajerskem je več krajev Šmarij, kar vse pomeni, da se tam časti v posebni meri Marija. (Šmarje pri Jelšah itd.)
Ne mislim, da so to vsa Marijina pota v Sloveniji, kar jo je danes politično zedinjene. Svoj čas je stari popotnik in romar Lavtižar napisal posebne “šmarnice” o Marijinih božjih potih pri nas, pa jih je moral obdelati več na en dan. . .
Toda Slovenci segamo še preko mej naše; ožje domovine, kakor so začrtane danes, in tudi v teh krajih smo postavili svoja Marijina svetišča in jih obdali s slavo in molitvijo. Saj je prav prva slovenska cerkev po spreobrnitvi iz poganstva v krščanstvo bila posvečena Gospe Sveti, naši Mariji, in zgrajena, v središču tedanjega slovenskega “političnega” življenja, takoj ob vojvodski prestol nasedanjem Gosposvetskem polju. Postavljena v središču naroda, so jo stoletja postavila na njega rob in že — preko njega, toda Slovenci je niso pozabili in je nikdar ne bodo, še celo ne ti, ki so zdaj na Koroškem kot begunci večkrat romali k Nji. Malo pod njo je žihpo-Ije, tudi božja pot Korošcev, ob jezeru pa
Svetogorska Mati božja
Vrba ali Marija na otoku (Maria VVoerth). Pri Mariji na Zilji je župnikoval in pisal Meško. H Koroški je spadala tudi najvišja slovenska Marijina božja pot Svete Višarje (179'8 m) v Kanalski dolini, ki spada še zdaj po pogodbi med Hitlerjem in Mussolinijem — pa proti volji prebivalstva — k Italiji. To je najkrasnejša Marijina pot, med venci naših vršacev, na meji treh jezikovnih tokov, pa vendar na trdno slovenskih tleh. Ob prvi vojni je bilo svetišče razrušeno, po drugi predelano in okrašeno s Kraljevimi podobami iz legende, kakor jo je pozneje opeval v pesmi .Lovrenčiče v romanu pa jo je ovekovečil Velikonja (“Višarska polena”). Onstran mejnikov pri beneških Slovencih (ki so že od leta 1866 pod Italijo), je znana Marijina božja pot Stara gora pri Čedadu (opesnil Lovrenčič), romarsko središče Beneških Slovencev, še niže pri Benetkah — že na italijanskih tleh — je Marijina božja pot Barbana, božja pot slovenskih ribičev s slovenske obale Jadrana, iz okolice Trsta. Pod Tržaško državo je ostala še slavna kraška božja pot Repenta-bor (katero je s tako ljubeznijo opisovala Lea Faturjeva in začenjala še pred smrtjo po-
žihpolje na Koroškem
vest o nji). Prav v Istro pa sega že Kubed (katerega cerkveno proščenje je opisal tržaški pesnik Stanko Vuk, ki je padel tudi kot žrtev naših dni). Na drugi strani Istre nad Kvarnerom pa se dviga Trsat, Marija Morska Zvezda, kjer je počivala nekoč Marijina hišica na poti v Loreto. . . O, Loreto, katerega so nekoč — pred desetletji — radi obiskovali slovenski romarji iz domovine, sedaj pa mi slovenski izgnanci iz — taborišč pod njim! —
In ti romarji iz teh taborišč smo se zdaj podali od domovine še za nova morja in oceane in čakamo — na novi maj.
Mesec maj se bliža. Kako radi bi se pripravili na romanja k Mariji na Brezje. . . na svete Višarje... pa nam noga ne more čez morje in ocean. Samo misel. Samo želja. Kot bel galeb, ki pa se vrne nazaj na obalo.
“Marija Milosti deli”. . . na Brezjah. . . na Trsatu. . . v Loretu. . . V Lujanu? Da, v LU-janu! Ne morem na Brezje — lahko grem v Lujan! Tja v Lujan smo postavili lanski maj' nik slovensko zastavo kot znamenje, da se Slovenci v Argentini vstopamo pod Njeno varstvo in zaščito in da smo si to svetišče iz-brali za svoje Brezje. . . za vsa romarska Marijina pota, ki imajo svoje mesto na naši slovenski zemlji in v našem srcu. Naša procesija naj se vije k Mariji Lujanski in naše slovenske pesmi naj pojo po teh tujih ulicah pred Njen oltar, ki razume tu naš jezik in še boli naš srčni utrip. O, Ona je svoj prestol postavila nad zemeljsko oblo, in še nad zvezde in luno in sonce, ki ga ima pod nogami. Zvezda zvezd, ki Ji pogleda ne branijo polute sveta, in vidi z neizmerne višine našo procesijo tukaj, kot da se vije po slovenskih poljih in brdih, in sliši naše litanije, kot da so zavpit6 z naše trpeče zemlje: “Marija, prosi za nas!’ Iz vseh krajev slovenske zemlje smo, vsak roma v mislih k svoji izbrani Marijini cerkvi, pa vsi smo združeni v eno samo procesijo, gre skozi vsa ta slovenska svetišča kot pod slovenskimi mlaji k Mariji skozi pročelje l*1' Janške bazilike pred Njen prestol, da jo P6' prosimo za milosti, ki teko po Njeni roki iz nevidnih rok Sina Njenega. . . Brezjanska §a drži v naročju in mi vidimo v Njej našo slovensko Kraljico in Sina, v katerega otroški dlani je majhna, majčkena zemeljska obla. • •
O Marija, prišepni Svojemu Sinu in Stvarniku, naj obrne to oblo tako, da bodo vsa ta Tvoja slovenska romarska pota obrnjena K nam, in postavljena pod naše noge, da bo samo treba vstopiti vanje, skleniti roke in iZ vsega srca se zahvaliti za
rešitev — ohranitev — in vrnitev!
T. 1>-
J
Skrivnostna Roža
Brezje so bile tiste dni nebeška posoda, v kateri je dehtela na j skrivnostne jša roža, Mati Ih Devica, sveti Idol davnih vitezov in božje-Potnikov, vseh najtišjih in najbolj gorečih Src, sveta Sanja vseh devic in čistih mater in Vseh drugov in družic, ki Jih je družil kdajkoli tretji red, samostan in cerkev zbirala in večno hrepenenje vžigalo v žrtvi in sveti sli konca, do groba in čez.
V noči od sobote na zadnjo adventno nedelo je dahnila z Brezij v jug in sever, v zahod *h jutro po vsem Slovenskem skrivnostna duhovna pomlad. Noč je bila mirna, mlajeva. A Vendar je sijala noč, kakor da se koplje v nepoznano sladki mesečini. V tihi noči je šume-tajnost.na pesem'. Sličila je kipenju zvonov. Pelo je, kakor da bron poje sam vase; iz *°like daljave, da uho ne loči več, ali šumi
‘P hoče, da bi pelo tudi izven nje. V vsa do-'ra slovenska srca se je tisto noč vsadila nepojmljiva slast: Nič ni bilo ne skrbi v bodoč-k°st, ne spominov v žalostno preteklost. V dezbriž.nem pokoju je valovala duša kakor °lh vrh gladkega in mirnega jezera. Počiva-,a l’e sama v sebi, zadivljena sama v svoj mir, 1 hiu je spoznavala izvirek in namen. Vse to-atranstvo je bilo komaj medla zarja dve uri
Vs,
sončnem zatonu. Slovenija je bila srečna!
,p dobre duše so bile v božjem varstvu. Vse ?? bile kakor duša nedolžnega otroka . . . v ®**teri, z Materjo. . .
’ vse te duše je nenadno zaplamtelo, zakli-h9*° s tajno silo. Brezmejno hrepenenje, ne-znanemu domotožju podobno, je objelo sle-jjrn° srce, ki je bilo kdaj koli voljno. Marija
Zvala svoje, da jih posveti in se ji posve-
ojo. l.
l. ^alna procesija sanjskim' slikam podobnih lt'j je
heh.ie
romala tisto uro na Brezje. Hrepe-
v stotisočev, ki so tisto uro bili pri spo-bil rUC*’ ena sama velika slovenska žalost. . .
je en glas za sto moških in je pel lavre-j'nsl{e litanije. Bil je en glas za sto ženskih ie odgovarjal.
Mati častitljiva”. . . devica verna”.
‘Prosi za nas! ’
si
Prosi za nas!”
j^*ša zlata”. . . ‘‘Prosi za nas!” daljica angelov’’. . . ‘‘Prosi za nas!” ^raljica svetega rožnega venca”. . . “Pro-Za nas!”
^'hia, ki so potovala slaveč na Brezje, so netelesnim vonjem, slajšim od resede, stot r°Ze’ bele lilije, mirte in Jasmina. Bili so * vrelci: vonj nedolžnosti, vonj skrom-’ v°nj ponižnosti in radodarnosti in pri-
sli«ila
zanesljivosti, vonj spoštovanja in odpuščanja-, in vernosti brez mej. Lili so na Brezje kot vro potoki krvi iz človeškega telesa k srcu.. In kakor srce v telesu je gnalo Najnedolž-nejše bitje, Vonj, Cvet in Sad v eni, Vsečuda božje pričujočnosti v Materi -— romarici in. kraljici Brezij, je gnalo Jezero kreposti sto-in sto tokov z Brezij v vse ude in člene slovenskih pokrajin, src in bridkosti. . .
“Roža skrivnostna”. . . ‘‘Prosi za nas!”
***
Dete ob materinem nedriJu se je smejalo-v sanjah in molilo kakor je znalo:
‘‘V imenu Očeta in Duha! Danes je dan,, jutri večer!”
Starejši otrok je pel, se prebudil in klical mater veselo: “Mati, mati! Na Brezjah smo”..
In materi je bilo v grozo in tolažbo. Sama. je tudi pravkar romala v kratkem snu. . .
še drugod je zbudil mož ženo:
“Oh”, je dejala razbeljeno. “Tako lepo šemi je sanjalo”.
‘‘Pela si ‘Za Bogom častimo’,” je odvrnil mož. “Ali si zopet romala?”
‘‘Oh, pa koliko nas je bilo na Brezjah!” je-odvrnila žena.
Mož molči. Nekaj se mu mehča v srcu. De mehko, sam ne ve, kako more reči tako mehko :
“I no, Jera! Pa poromava, da mi boš mir -dala, poromava skupaj na pomlad.”
“Jernej, ali zares?” vriska duša v ženi. . .
In še se je zgodilo tisto noč, da je ležali mlad človek v strašnih mukah na bolniški postelji v mestni bolnišnici, v oddelku, kjer se zdravijo bridko kužni, strašno bolni, sramotno razjedeni. Tam je ležal mladi človek in mislil nazaj in mislil naprej. Kar je bilo za njim, je bilo vse tako gabno in gnusno. Kar je bilo pred njim, je bilo vse tako temno in obupno. Za vse življenje je bil zbolel mladi mož. Sam si je bil kriv strašne in sramotne bolezni. Zapravil je sebe in svojo zemeljska srečo, užalil do smrti zadnje človeško bitje, ki ga je še mogel ljubiti, zadnje žensko bitje-— svojo sivo. siromašno in pobožno mater. . . Mladi trpi peklenske telesne muke. A nič niso v primeri z bolestjo, ki mu stiska dušo. > .
Blede. . . kolne. . . roti, naj mu dajo strupa, da bo mir. . . Bela, tiha usmiljenka mu gre s hladno ruto čez čelo in ponovi kot že stokrat, stotič zopet eno in isto, kakor ura venomer eno in isto:
“Bog je usmiljen! Molite, ubožec, molite!
Mladi razuzdanec se zvija, hrope, pljunil’ bi od besa, tako sovraži. Srd ga zblodi, mm zlomi še zadnje telesne moči. . .
Spi? Sanja? Kako mu je? Kaj se je vzelo •tako sladko čistega in zdravilnega od nekod in mu čudežno povilo gnojno telo kakor v čarodejen obliž? Kaj je dehnilo v dušo, da je svobodna in se ji hoče peti? Peti kot pred dvajsetimi leti ob materinem nedriju otroku z otroško besedo:
“V imenu Boga Očeta in svetega Duha. Danes je dan, jutri večer! Angelček varuh, ti mene varuj nocoj to noč...”
Bolnik se zdrami in vidi. Plamenček na dušici pred Bogorodičino sliko na steni ie plaliutnil in se pognal navzgor k srcu Nepojmljive. Bolnik strmi. . . Potem ve in deje: ‘‘Sestra Pija!”
‘‘Kaj hočete?”
Ali bolnik spet hlodi? Ne! Pri zavesti 3e in šepeta ‘‘Grešnikovo molitev’’, najlepšo Pe' sem, ki jo je pel trpki France Levstik.
Ivan Pregelj
"GLEJ, DEKLA SEM GOSPODOVA"
Neprekosl.jiva mojstrovina so Cankarjeve črtice o njegovi materi. Ona mu je bila vzor, ideal, izpraševalka vesti, povod kesanja nad zablodami največje bogastvo, kažipot k Bogu.
Ni bila bogata, ne učena, ne vplivna. Ni se oblačila v svilo, ni se lišpaia z zlatom. Niso bile mehke in bele njene roke. Vse skromno in preprosto je bilo njeno domovanje na beli Vrhniki. Bila je kakor toliko naših slovenskih mater, revnih in neznatnih v očeh sveta, pa vendar neizmerno bogatih po srčnili in duhovnih zakladih, s katerimi so v samoodpove-di neprestano, zvesto in nesebično, kakor zastonjske dekle služile družini, otrokom.
Kakor je Cankarja, tako spremlja nas skozi življenje kot prelesten vzor deviško nedotaknjen lik naših preprostih revnih mater.
Od jutra do večera so trdo garale. \T dolgih nočeh so nad nami bdele in za nas molile. In zrastle so v duhovno veličino, ki se nam zdi skoraj nedosegljiva. Zrastle so iz preprostosti in revščine, iz odpovedi in žrtve, da jih gleda naše srce v sončni gloriji, kakor svetnike v nebeški slavi.
K takim se vračamo v svojih spominih. Ob oknu pri šivanju, ob potoku pri pranju, na polju pri žetvi, ob ognjišču, na vrtu, v hlevu, na travniku in v gozdu, vedno gibljejo njih pridne, trudne loke. V ničemer se ne razlikujejo od dekel, razen po zastonjskem delu, zvestobi in svetosti. Iz oči pa jim sije in odseva iz obrazov čudoviti žar nadzemske lepote.
Tak spomin na zemsko mater, poveličano deklo, je veliko bogastvo, ker je najjasnejši kažipot skozi življenje v nebesa, .le kakor an-gelj varuh, čigar oprijem sega prav do srca in ga nagiba k dobremu. Trdo bi moralo biti srce sina, hčere, ki bi moglo mirno, hladno, preko opomina njene veličine — v greh. Tiho gre srce za njo. Ne more drugače. V zarji •zmagoslavja je njegova vladarica, kraljica — mati.	.v .v -X:
Cankar je v tujini, na Dunaju, brskal med ispoinini za materino podobo, ker mu je prašna
po.t skozi življenje njeno podobo v srcu /a' prašila, Izvlekel je končno izmed mnogih porumenelih, zaprašen papir. Stresel ga je občutek groze. Na njem je bila nekoč risba nje' gove matere — mrtve. Sedaj je ni bilo več* Komaj medle, brezizrazne sence so se lovil® po papirju. Cankar je zatisnil oči in trpel, Bolečina ga je grizla v dušo, kes je žgal v srcu-
S Cankarjem iščejo milijoni na temnem »e' bu svetlo zvezdo, med prevarami in izdaj s1'1 žarek čiste, nedotaknjene dobrote, potrti, žalostni, ker je tudi v njih dušah ostal komaj medel spomin na veliko mater. Težka je Pot' bridki so spomini. Grenko je srce. H rep ’r-®®e segajo, grabijo za življenjem in žanjejo __ strup. Daleč, daleč je lijih domovanje. Dal®® so matere, žive in mrtve. Zbledeli so sveti* spomini. Srce so zaprašila prašna pota. Mat® rina podoba je zbledela. Njeno življenje •|t> odprta knjiga, kakor sveto pismo, a oni "e znajo več čitati v njej. Tisto življenje trp®®e matere, delovne žene, dekle brez žalitev z® vsa najnižja dela jim je tuje.
Skoro so kakor Cankar, mlad študent, ki '-t' je sramoval priznati pred sošolci kmečko ž® nieo s culo v roki za svojo mater. Delo ki ga v toliki zvestobi opravljale zanje žulja' •*’ rok in ob njem rastle v svetnice, jim je 11181 vredno. Sami bežijo pred njim, v drugih 1:111 ne priznavajo dolžne časti. Tem drugim n1*1* ka.lo isto veljavo, enake pravice. Celo misel teh je prezirana in manj upošteva11®’ kakor, da bi delovne roke same po sebi o v’1®, le bistrost duha. Tako so se oddaljili, odtu.1 svojim materam, da ravnajo, kakor da je 1,11 človekova vrednost v zlikanih hlačah, pra'1*'1 zavezani kravati in mehkih belih rokah, P teh znakih delijo družbe v razrede in so vorni za usodne zmote in odnose družabn
Z8'
življenja, če bi bila podoba revne matere, stonjske dekle v njih živa, ali bi mogli vzt>® jati na teh plitvinah?
Bile so te matere močne žene. Moč so L r le iz živ,- vere, iz prav doživetega in dom11® ga krščanstva. Vedele so, da je bil re<1|")||l Boga-Sina tesar, da je On sam z istim f*®
”'■>0 posvetil in poveličal, da so si apostoli s!\°i>o izključno z ročnim delom kruh služili.
težkih in veselih urah so imele svoj vzor v Preprosti ženi, ki pa je bila vendar — .Mati
*j°2ja. Ob Dekli Gospodovi so krvavele na krite-
hili
veni potu življenja in zvesto hodile po nje-stopinjah čez Kalvarijo, v svojo slavo. °dile so za Marijo, nosile Kristusa v srcu 1 križ na ramenih. Nebeška luč jim je žarela ' °čeh. Vse, kar so delale, nizko in neznatno, ležko in z znojem prepojeno, je bilo s posve-111 jeni prežarjeno, poduhovljeno, nekako po-°žanstveno. In tedaj je sredi dela in trplje-,!Ja zapela njihova duša: “Moja duša poveli-’!e Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, °jein zveličarju, zakaj ozrl se je na nizkost S'°ie dekle."
*##
^di se, da je v premnogih, ki so jo imeli, "bledela ta prelepa podoba matere. Zdi se, tudi njenega vzora, Nebeške Matere, niso !"a' doumeli. Težka je pot do polne resnice
dolga. Naš pogled ne prenese iznenadne
*l,'Ine svetlobe. Počasi, kakor duše skozi vica, skozi bolečine prebijamo do nje. Kakor 2)e seme, vsejano v zemljo, je. Kazkleniti j'°i'a trdo lupino in vezi okolja, predsodkov Posti. Pognati mora korenine, klice, bilke, do, klas, sad. In, ko je sad zrel, klas zlat, j. z<ti poštenim vsa resnica sama po sebi ta-tnievna. Pa je stoletja trajalo, da je zsna-
k'da. Osemnajst stoletij je tako minulo, preje Marijino brezmadežno spočetje dvig-
’ien s,.
° nad vsak upravičen dvom. Koliko stole-jp’ in bo preteklo, da bo nad naukom, da , ’°čni delavec le govoreče orodje brez duše, aKalo krščansko pojmovanje o delu, dopol-
'tiev,
ho
a,1.iu božjega stvarjenja s pečatom podu-

'i-ienja in božjih sledov. Pa bo le prišel
S’ ko bo tudi to seme Kristusovega nauka °z°relo v zlati klas. I lož j e sonce lepote
'Mo
žarkih od njega odbijalo in razsvetlje-
jfi zemljo, človeka. Nova resnica bo vladala tttejevala svet v njegovo večjo srečo.
ži ?.°n,Ul' .it* dana milost, da zasluti nov vir ,en.ia, večjo polnost resnice, je poklican, z hiilostjo sodeluje in resnici pomaga do jj kt*. Nam je bilo dovoljeno, da smo pod ...' sko prizmo s])oznali eno od mnogih, res-"(‘o o
Vaš
s,UŽil
l)j	.	-
Pravičeno trdil, da ljubi svoj narod, č? ga ' ljubi j 5 Vred
hila‘> llV° ne klanja pred tem, kar je ona Iju-
sinovi Cerkve, ki se v dvajsetih stolet-b' naveličala vedno bolj povdarjati vred-
delu, zlasti o “nizkem” telesnem delu. narod si je v ogromni večini z njim kruh. Naše matere so ga ljubile. Kdo
*'<!<>'Ulli llrav ' te.i bistveni potezi življenja? •M) - Vle,lno hrani spomin svoje matere, če 'l.i, Uvo ne klan ia m ed tem. kar io ona I i
n ost in odlike dela, brez ozira na njegov značaj in vrsto. In, ali bi bil dober katoličan, kdor bi v besedi ali praksi ravnal proti njenim naukom?
Imamo za seboj polpreteklo zgodovino. Ta dovolj zgovorno kliče, kako usodno je bilo, da Cerkve nismo prav poslušali, odkritosrčno ubogali, odnosov do dela prav uredili. Socialna revolucija ni samo tuj, uvožen artikel. Na lastni zemlji je tudi klila, tisoči so umirali zanjo, ker jim razmere niso dovoljevale, da bi mogli verovati v pravičen delež sadov lastnega dela.
Mi, novi slovenski izseljenci smo morali povečini pozabiti na položaje v preteklosti. Večina je morala poprijeti za ročno delo. Z njim bomo mnogi postali bolj naravni in bolj človeški v dobrem smislu besede. Pravilnejše bomo presojali novodobne socialne probleme in sami aktivno stremeli za njih pravilno rešitvijo.
Delavci vsega sveta se bore na strani preziranega, krivično obravnavanega dela, žal, milijoni na zgrešenih temeljih. Po lastni in tuji krivici gredo mimo zdravega nauka, ga celo v svoji slepoti napadajo, tudi po krivdi katoličanov, ki nauk imamo, pa ga ne oživo-t var jamo, ne realiziramo. Tudi po naši krivdi, ki nauk sicer priznavamo, pa smo do njega indiferentni, morda v praksi celo nasprotni. Imamo zglede, a jih ne posnemamo, jih niti ne skušamo doumeti s tiste strani in globine, odkoder naj bi svetu in nam zasijala osvajajoča luč odrešenja. Imamo dovršene like svojih zemskili mater in nedosegljiv vzor Dekle Gospodove. Lik matere je v času zgubil svoje jasne obrise, vzora Dekle Gospodove pa morda nikdar nismo dodobra razumeli. Smo jo častili, slavili, nosili ji cvetja in šmarnice peli njej, Gospe j, Devici, Kraljici, Slonokoščenemu stolpu a Dekli Gospodovi ne. Prebredli smo pol sveta, a v nobenem svetišču nismo našli oltarja Dekle Marije, Dekle Gospodove. V lavretanskih litanijah smo ji nanizali katoličani vse polno častnili nazivov, a ni ga vmesnega, ki si ga je sama dala: ANC1LLA DOMINI — DEKLA GOSPODOVA.
Ta dekla je tako v vesoljnem katoliškem svetu ostala zaprašen, bolj pravilno: premalo razsvetljen vzor. Pobledela, nejasna je slika Matere s tistega poprišča, kjer je preživela najdaljšo dobo svojega življenja. Vriva se mi misel, da bo s tem najbrže tako kakor s Cankarjem: Podedovane zablode in predsodki so se dekle sramovali.
Mai ija pa je bila dekla dekla celo življenje. «ECCE ANCJLLA DOMINI!”, se predstavi Gabrijelu. “GOSPOD SE JE OZRL NA NIZKOST SVOJE DEKLE”, polna najvišje radosti
Ljubi moji, umrl mi je bratec, moj mali bratec, ni ga več. Sicer je že dolgo od tega, že veliko let, a vendar! Velik še ni bil, a prav majhen tudi ne. Ne vem več, v kateri razred vaške šole jo hodil. Jaz sem bil takrat vojak na fronti in moj oče je bil tudi vojak, bratca jo mati sama doma pokopala.
Pozneje mi je vsa žalostna pisala, kako je bilo. Lepo se je pripravil na smrt. Smrtne senco so mu že legale na oara-zek. Mati Je molila z njim in ob njem. Govorila mu je zadnje besede o lepih nebesih, o Jezusu in Marnji. Tedaj jo je tiho zaprosil: “Mama, dajte mi tisto lepo Marijo! ” — Poleg mnogih svetih podob smo imeli doma tudi dva majhna kipa lurške Matere božje. Eden 'zmed teh je bil že iz"ub 1 sveže barve, bil je oskrbljen in lisast; drugi je bil malo večji, le™š: m skoraj nrr Seveda, umetniške vrednosti tudi ta ni imel. A kaj zato! V otrokovi duši je vzbudT slutnjo preču-dežne lepote Marijine. “Mama. dajte mi lepo Marijo.’’ je prosil. Mati mu jo je prinesla. Objel jo je z uvelimi ročicami, privil k sebi in poljubljal toplo in nedolžno, kakor otrok zna. ‘‘Sveta Marija. . . prosi zame. . . zdaj . . . ’’ Zadnja molitev je bila še za ata in za brata na fronti. ‘‘Povejte jima,
DAJTE M! LEPO MARIJO
da sem zanju molil in nato umrl”, je še naročal. Zares je kmalu izdihnil, z
lepo Marijo v rokah. LJU' bi moji, tako je umrl m0-" bratec.
Pa saj to ni res! Sa> ni umrl, ne! Le preseljf se je tja gor k lepi Marii1 Moj bratec živi, prepriča» sem da živi. Ljuba Mati Marija ga je vzela k sebi-Prej je on njo objemal-zdaj ona njega prižema-na svoje srce.
Vse prej se ml zdi, d* smo mi umrli, mi, ki leps Marije nimamo, ki lePe Marije ne-ljubimo! Ne damo ji prostora v svojec1 srcu. Naše srce ni lep0-" zato ni prostora v nje1» za lepo Marijo. Ni Pr0' štora za njo v srcu, iz katerega izvirajo grde miših grde 1:: sod e in dejanja.
Kakor zadnji pomia. danski vetrovi mi buta °. stene srca tisti klic: “DaK to mi lepo Marijo!” ' meni vse ječi in kriči P? njej. Zdaj ne jočem v®j za bratcem, ki živi P1* Mariji zdaj tožim za brat' ci in sestricami, ki urnira' jo, ki so mrtvi, ker le.P Mar je nimajo O, daJ1 nam lepo Marijo!
Moli, bratec, moli, aD gelček moj, za brata 11 v fronti, za brate in sestr’ ce ki se borijo! Skleni1» vsi roke k molitvi, ^
pride Marija k nam!
zmagamo, da vstanem0 . novo duhovno pomlad 0
lepi in dobri, ob močni j?

zvesti in usmiljeni Mari- -ljubi moji,
' odP1'
čujte,
je maj. Nebesa se - -.g rajo, angeli lepo Mar11 k nam neso.
sporoča Elizabeti. To je lik, ki ga je Rog postavil svetu v vzor. Z njim je dal temelj in smer za pravilno vrednotenje in razporejanje silnic rasti in blagostanja v občo srečo.
Slovenski delavci so se že doma borili za nov svet, v njem za božjo demokracijo kruha, naj zato v tujem svetu, v znamenju Dekle Gospodove to borbo nadaljujejo. Smo lahko sigurni, da ona ne bo ostala dolžna njim, ki bodo to podobo matere, v ljubezni do polne resnice, dvignili iz zaprašenosti in pozablje-n os ti. Vsa naša emigracija bo čutila njeno varstvo in blagoslov.
spiše šmarnice delavki v Nazaretu. Naj bo
nebeška pokroviteljica naših sestankov,
tečajev, socialno-študijskih tednov. Mario
\oi
naj ob njej premišljuje in spiše misteI^J
skrivnost svetosti dela. Vsi iščimo potov
src«
nje, do njene najbolj naravne podobe.
naj objame to podobo in jo za vedno 1,11,81 v sebi.
Cankarju je ob pobledeli podobi »ia
tere'
duša ihtela. Kesal se je in ni našel
odP»'
ščan.ja. Nenadno je videl pred seboj
iij°'
re)e'
mater, kakor jo je gledal toliko let P1 Njen deviško čist obraz je bil ves illir
Začnimo zato prelepo nalogo z vztrajnim in načrtnim delom. Molimo za njen uspeh. Novih pesmi Dekli Gospodovi! Novih legend o njej naši mladini! Prvi maj, delavski praznik posvetimo njej! V luči njenega zgleda naj se mesto sovraštva in pesti srca in sklenjene roke dvigajo k nebu! Šmarni čar naj
dobrotno nasmejan. Našel je mir.
Vrnimo se k nebeški materi, k Dekli spodovi. Ves ožarjen je njen obraz, n ,f smehljaj je mil, dobroten. Samo služila 1 ^ bo kakor je Gospodu, in ko bo zmagal* niča o njej, bo mir napolnil naša srca in sX H RA 15 POSLA V MEDVED (Družabna pr»1^
14S
Naprošen od Vaših slovenskih dušnih pastirjev Vam pošiljam za Veliko noč svoja najboljša voščila in svoj najboljši pozdrav!
Ni še tako dolgo, ko ste kot begunci prebivali po taboriščih in izven njih širom Av-strije, sedaj pa ste se razkropili po svetu, da ^ as le malo skupaj prebiva, če izvzamem Argentino, kjer so Vas še največ skupno nase-bli. Začeli ste novo dobo svojega begunstva, bi naj bi ne bila — vsi tako želimo — daljna. kot je bila ona, ki ste jo preživeli do sedaj.
Dobivamo pismo iz skoro vseh krajev sve-ta. Kaj izražajo ta pisma? Mnogim se toži po prejšnjem urejenem življenju, pa čeprav je bilo to življenje le življenje brezdomcev v le-, šenih barakah po Koroškem, štajerskem, Ti-l°lskem, Gornjem Avstrijskem I)asi je bilo to življenje bridko, je bilo vendar vsestransko urejeno, ko je bilo v njem po zaslugi na-*b izobražencev in zlasti duhovnikov poskrbim za vse Vaše mnogotere potrebe v kul-
bragim rojakom v lužni Ameriki in po svetu!
"rnem, socialnem in dušnopastirskem po-kleclu. Ko sem kot delegat papeške misije j lskoval taborišča, kjer sem opravljal svoje "šnopastirske posle, ko sem birmoval Vaše "troke, jim delil prvo sveto obhajilo, vodil f°cesije in romanja, Vam pridigoval ob raz-“‘h prilikah, nadzoroval po šolah verski pouk, 'ejeval sto nevšečnosti in posredoval o vsem, z ar Vas je težilo, — sem videl, da imate prav , ,n'av vse, razen — domovine. Naša lepa ta-j°r'šča: Peggez, Spittal, Kellerberg, Treffling, ^‘chtenstein, Trofaiach, Asten, Gradec, Celo-6c it(b! Toži se Vam po njih, kakor se toži ^ en>, ko ta taborišča še vedno obiskujem, pa Zo ria'',lem več v nJih sto in sto znanih obrali V’ rojakov, ki smo tri, štiri leta skupno de-l|sodo izgnancev.
Po^m, da v novem položaju posebno enega j^krešate. Tiste duhovne oskrbe, ki so Vam b nudili naši požrtvovalni duhovniki. Saj ste di)1 <^U*lovno oskrbovani, kakor niste bili niti U ,"!a' Naša taborišča so bila kakor najbolj in naibol,i cvetoče slovenske župnije, so se domačini zgledovali nad Vašim le-s0k Živl,b‘"i('ni in blagrovali narod s tako vi-° razvitim kulturnim, socialnim in ver-1,11 življenjem.
bo >la"‘ rojaki! Naj Vas spomin na življenje vs ^boriščih drži in dviga, da vztrajate v bost1’- * ai ste v n>ih pridobili, Božja Previd-|1(i >e hotela, da ste se v skupnem življenju y0. taboriščih pod skrbnim vodstvom gorečih ^ .inčih duhovnikov pripravili za življenje v •Herah, ki ste v njih sedaj, ko nimate
skupnih duhovnij, ste razkropljeni, da morate žrtvovati dolgo pot, če hočete priti k božji službi, kaj šele k taki, kjer slišite zopet slovensko besedo in slovensko pesem. Oklenite se svojih in domačih dušnih pastirjev, pa tudi sami se med seboj podpirajte z besedo in zgledom, da se nihče izmed Vas ne versko ne narodno ne izgubi.
Bliža se Velika noč, največji praznik v cerkvenem letu. Za ta dan se boste gotovo zbi a-li okrog svojih dušnih pastirjev, da boste skupno z njimi zapeli radostno alelujo Vstalemu Zveličarju. V7 skrivnosti tega praznika sta pogum in tolažba za nas! S tem praznikom je ponižana vsa hudobija in poveličana zmaga dobrega nad zlim. Nekoč bomo doživeli to zmago tudi mi. Kristus, v čigar kraljestvu na zemlji se borimo zoper zlo satana in njegovih privržencev, nam je porok za zmago. Doživeli bomo vstajenje iz svojih stisk in nadlog, nekoč pa vstajenje v večno blaženost. V zmago Kristusa, v njegovo vstajenje ukoreninimo vse naše življenje, vso našo srečo vso našo časno in večno prihodnost. Tako ne bomo osramočeni ne v času ne v večnosti.
Veselo, tipapolno alelujo!
TRISTACH na Tirolskem, na pepelnico v letu 1949.
MONS. DR, .IOŽE JAGODIC
narodni delegat papeške misije za jugoslovanske begunce v Nemčiji in Avstriji
bodril k zvestobi in vztrajnostnemu sodelo*'®' n ju z milostjo zakramenta. čeprav že zmučen po dolgem birmo vanju in poučev*' nju, je še vendar imel za vsakega prija*1'0 besedo. V času nemške okupacije, ko je oropan svojih duhovnikov in mu je bilo n.ie Sovo delo na vse načine ovirano,' je dnetl> preživel v spovednici in pred Na jsvetejšim*
BIL JE VODITELJ SVOJEGA LJUDSTV A' Imel je odprte oči in srce za vsa dogajanj* v svoji škofiji. Bistro je motril vse “Sub spe' cie aeterni”. O vseh vprašanjih se je rad P°' svetoval, se informiral. Pogosto je imel se' j stänke z voditelji mladine, ločeno razgov0,e z veroučitelji ljudskih, meščanskih, srednji11 šol. z zastopniki raznih javnih gibanj. Ko 'e je pa po posvetovanjih v kaki stvari odloči1, si vedel: Zdaj drži! In tako smo v vseh vpr* sanj ih vselej vedeli za pot, po kateri nam bilo treba hoditi.
BIL JE ŠKOP DELA. Počitka ni poz"»1' Ko je v poletni vročini za nekaj tednov od^e
Lavantinski škof dr. Ivan Jožef Tomažič - und1
Umrl je škof, o katerem ne veš, ali je bil <od svojega ljudstva in od svojih duhovnikov bolj ljubljen ali bolj spoštovan. Gotovo pa je oboje, ljubezen in spoštovanje, užival v toliki meri, kakor le malokateri današnjih škofov. V čem je bila njegova veličina?
BIL JE OČE SVOJIH DUHOVNIKOV! čeprav jih je imel v svoji škofiji okoli 900, je vendar do dobra poznal vsakega in se zanimal za delo in življenje slednjega. Ob birmo-van.jih se je enako zaupno razgovarjal posebej z župnikom kakor tudi s kaplanom. Vse si mu lahko povedal, zaupal, o vsem mu potožil. Prisrčno rad se je zadržal v družbi duhovnikov, zbranih ob najrazličnejših prilikah Bil je z njimi vesel in domač, a vendar dostojanstven kot škof. Zato ni bilo duhovnika, ki bi mu ne bil vdan. Edinost duhovnikov s škofom je bila vselej vzorna.
BIL JE “PASTOR BONUS", DOBRI PASTIR SVOJIH VERNIKOV, živel in delal je le zanje. Zato so se razgovori z duhovniki pričeli ali končali z razmotri vanjem, kako pomagati vernikom v njih dušnopastirskih zadevah. Občudovati si moral njegovo dušno-pastirsko gorečnost zlasti na birmovanjih. Ure in ure dolgo je trajalo spraševanje otrok v cerkvi ali v šoli. Za vsakega posebej se je hotel prepričati, če je dovolj poučen o verski li resnicah. Zlasti, ali je dovolj pripravljen na zakramente. In zahteval je zelo veliko. Pred birmo samo je ljudstvu obsežno in goreče govoril o pomenu zakramentov, posebej še birme. Po birmi je zopet z očetovsko besedo
na svojo pristavo, je romalo z njim na ku,l(. raznih aktov, šel je na “počitnice”, da Je samoti tam laže nemoteno garal.
BIL JE ŠKOF NAČRTOV za bodočnost. |)0' bro to vem iz številnih razgovorov z njii11 zadnjih letih pred razsulom države. Občud' val sem njegovega duha, občudoval njeg° veličino in skupaj z njim živel za prihodi*! delo. Vojna je do temeljev porušila, kar '* tiho in vztrajno pripravljal.	j
Rojen je bil škof dr. Tomažič v prepr°* kmečki hiši župnije Sv. Miklavž, Po z odd ^ končani klasični gimnaziji in bogoslovju Mariboru, je prav tako odlično deloval katehet v Celju. Zaradi njegovih duš"l|!,1\ stirskih vrlin ga je škof Napotnik posl»1 j Inomost. Po končanih študijah tam, ,1e ^ škofov osebni tajnik. Kmalu imenovan # stolnega dekana in leta 1929 za poniožiK® škofa škofu dr. Andreju Karlinu. Modro ' ^ vodil svojo škofijo tako v letih miru, j tudi v letih grozot med vojno in Po v0,1 -t, Zadnjih osem let njegovega škofovanja n*0 pomenilo rušenje vsega, za kar je živel in lal vse svoje življenje. Rušenje božjega v .. veku. To je črpalo in izčrpalo njegove Vedel je, da ne bo več dolgo. Zato si )e v (t,i Maksimiljanu Držečniku že v naprej d0 zagotoviti enako blagega in svetniškega ^ lavnega in očetovsko skrbnega naslednik11' tem je tolažita lavantincev ob izgubi šk°

ki bo gotovo vsem ostal v spominu kot najbolj očetovsko skrbnih slovenskih šk<’ DR. HANŽELIČ KClX,I'f
A
Pomen ciljev za vzgojo volje
že opazoval magnetno iglo? Miruje, do-*pr ji ne približaš železa. Ko ji ga približaš, Se bujno nakloni k njemu. Približno tako je * bašo voljo. Sama zase je slepa zmožnost, ki '''b’bje kakor mrtva, dokler ji razum ne pri-bža kake čeprav le navidezne vrednote kot ki ga naj dosežemo. Tudi zmotne “vred-ki si jih kdo prav živo postavi kot cilj, <>rejo v človeku prebuditi izredno močno ki je sposobna sprejeti tudi velike žrtve 'b premagati najtežje ovire na poti do njega.
6 'bisli na pohlepnega človeka! Kaj vse je Opravljen storiti, prestati, čemu vse se od-*’°Vedati zaradi imetja!
torej hočeš doseči močno voljo, si mo-® bajprej poiskati cilje za svoje življenje. e* ciljev ni volje! A išči cilje svojega oiv-'ebja v stvareh, ki morejo zares biti tebi v ' 'n blagor in drugim v korist.
t ' cilje zgolj poiskati — ni še dovolj, člo-b je revež s svojim spominom. Tako lahko Rablja celo stvari, o katerih bi mislil, da ^ Pozabiti sploh ni mogoče. Zato si mora-enkrat postavljene cilje vedno znova kli-],l 1 v spomin. A tudi to ne zadošča. Zgolj v b'i'10 postavljen cilj ne more razgibati naše 'ie, še manj jo more napraviti močno in
Ztrajno.
je n. pr. lepota narave, lepota slo-
^daj
'en ’	-	,
zemlje živo vplivala nate? Ali morda
at> ko si jo le hladno in bežno z očesom
ob ' '	e • Tudi največja naravna lepota ti
S|] tftkem pogledu ni razgibala niti duha niti
s "* že v naslednjem trenutku ti je pov-
*8inila iz spomina. Kako vse drugačno
rftvP°ložebje s' začutil v sebi, ko si lepoto na-
Ni(. °Paz°val in spoznaval zbrano, z dušo in
V v ***, kakor pod drobnogledom košček za
Sckom:
mogočne vi'hove gora nad oblaki v*l»ef ^'''‘benc, grozeče prepade, zidanice na
^'be
p, "ah, cvetoče travnike, te prelestne preji,^ e P° naših ravneh in gorskih strminah, Splja'tna ,IOl'a’ dehteče vrtove in ljubka nabij V dolinah, preprečenih s srebrnimi nit--te,. P°t°čk()v in s sinjimi črtami naših rek, boi
S' bi'enem prisluhnil šumenju gozdov, žu-

'oda in neugnanemu petju naših ptic
pevk; ko si zrl našo zemljo med dnevom, potopljeno v luč sonca ali obdano od grozečih oblakov, bliskov in groma, ali ponoči, zajeto od prečudno pokojne svetlobe lune ih zvezde* — tako od vseh strani spoznano slovensko zemljo si moral vzljubiti, se zanjo ogreti, zanjo zaživeti!
Podobno je tudi z našimi cilji! če hočeš, , da se boš zanje ogrel, zanje zaživel, jih moraš spoznati nadrobno z vseh plati! če hočeš n. pr. ostati zvest pravičnosti, resnicoljubnosti, čistosti, ni dovolj le skleniti:	hočem
biti pravičen, resnicoljuben, čist. Potrebno je, da spoznaš nadrobno, kaj pomeni tudi ona vrednota zate, kaj za druge, kaj za sedanjost, kaj za prihodnjost, kaj za večnost, dalje zakaj se često človek ne oklepa teh ciljev zakaj se jim izneverja itd. Potrebno je, da spoznaš nadrobno pomen in veličino teh ciljev, pa tudi klavrnost in usodnost zasebnega in družabnega življenja brez njih, pa ti bodo postali zares velike vrednote, ki jili boš vzljubil, zanje zaživel ter v sebi tako prebudil dovolj' moči, da jim ostaneš zvest tudi v težavah. Imel boš “železno močno’’ voljo, ko bo šlo zanje!
Zato pravi veliki francoski pisatelj Paul Bourget: “Kdor vidi svojo dolžnost, obveznost to dolžnost izpolniti in nujno zvezo med izpolnjeno dolžnostjo in svojo pravo in popolno srečo, ne bo krenil s prave poti. Tem krepkeje bo stopal po njej, čim trdnejše, natančnejše in jasnejše bo njegovo spoznanje. Zavest, da je treba doseči cilj, ga naravnost sili. korakati kljub vsemu po poti, ki drži do cilja”. Vzgojni pisatelj Goosens pravi: “Poglej malo okrog sebe. Opazuj svoje tovariše. Kakšni so tisti, ki imajo slabotno voljo? Največkrat so to nepremišljeni blebetači, obrnjeni samo navzven, igračke, kot praviš. Sploh so nezmožni, da bi naslonili glavo na roke in z vso silo razmišljali o čemer koli. Ljudje z močno voljo pa so navadno zbrani. Naučili so se obračati in preslikavati misli na vse strani in vrtati jih prav do dna. Zato so njihovi sklepi trdni in močno postavljeni.”
Po vsem tem moreš spoznati, kako modra vzgojiteljica je katoliška Cerkev. Vsem, ki
POVOJNI SOCIALNI PROBLEMI
2. Kaj je s stanovskim redom (Nadaljevanje)
4. Novodobni poizkusi stanovske družabne reforme.
Potemtakem moremo reci, da je stanovska preureditev družbe, sloneča na organskem družabnem pojmovanju, dejansko srčika krščanskega socialnega programa, ki so ga po objavi okrožnice Quadragesimo anno (1931) katoličani v mnogih državah poskušali sprevesti v življenje. Tako je ustava Poljske korporacijam odmerjala častno mesto; v Švici je najprvo katoliški friburški kanton izglasoval korporacijske zakone v smislu krščanskih socialnih načel; Nizozemska je z ustanovitvijo stanovskih svetov pričela uvajati stanovsko organizacijo; stanovska ideja pa je našla zelo ugoden odmev med raznimi političnimi skupinami v Franciji, Belgiji, na Angleškem in Irskem, Najbolj pa je izvedba stanovske družabne reforme napredovala pred 2. svetovno vojno v Avstriji In na Portugalskem po 2. svetovni vojni pa v Španiji.
V Avstriji so stanovom pripravljali pot že novoromantiki v zadnjih desetletjih preteklega stoletja z znanim socialnim glasilom “Vaterland”, ki mu je stal na čelu Karel Vogel-sang. Le-ta je začrtal tudi obsežen program temu gibanju. Njegovo delo je uspešno nadaljeval dunajski župan Karel Lueger, po prvi svetovni vojni pa Ignacij Seipel, ki je kot avstrijski kancelar in vodja krščanskih so-cialcev idejno pripravil reformo ustave v stanovskem smislu. Do dejanske preosnove je prišlo šele po Seiplovi smrti, in sicer 1. 1934 po zadušeni socialistični ustaji, ko je bil strankarski parlament odpravljen in uveden stanovski parlament z zastopstvom sedmih stanov: industrija, obrt, trgovina, kmetijstvo, bankarstvo, javni nameščenci in svobodni poklici.
Toda že 1. 1938 je bilo konec avstrijske državne samostojnosti, ko je Hitler Avstrijo zasedel in jo vključil nemškemu rajhu.
Portugalski je njen katoliški voditelj in
hočejo biti zares dobri, nujno priporoča zlasti dnevno premišljevanje. Kaj se pravi premišljevati? Nič drugega, kakor iskati in nadrobno spoznavati cilje življenja ter sredstva in pota do njih. Zato je redno, vsaj kratko dnevno premišljevanje najboljša šola močne volje. Poskusi! Glej nekaj misli o premišljevanju v molitveniku ‘‘Povsod Boga” na str. 9—11.
Prof. dr. RUDOLF HANŽELIC
prvi minister Oliveira Salazar že leta 1933 dal korporativno ustavo.
Portugalska korporativna zgradba ima P°' dobno, kakor bivša italijansko-fašistična, tri nadstropja:
1.	Osnova so strokovne zveze delodajalcev in delavcev. Zveze delodajalcev se imenujejo gremios; zveze delavcev pa se imenujejo: za industrijsko in trgovsko delavstvo, narodni sindikati; za poljedelsko delavstvo, casas del pueblo; za delavstvo, zaposleno pri ribištvu, časa de los pescadores.
2.	V sredi korporativne zgradbe so a) fe' deracije, ki vežejo gremios podjetnikov in sindikate delavcev istih strok; b) zvez6 (uniones), ki povezujejo medsebojne odnose podjetniških gremijev in delavskih sindika' tov.
3.	Na vrhu zgradbe so potem korporacij6’ ki v glavnih črtah koordinirajo celotno de lavnost kapitala In dela v državi.
Kot dopolnilo sistema obstoja 1) korpofa tivni svet, v katerem so zastopani vsi Preb sedniki korporacij, katerega naloga je skrb6 ti za nemoteno poslovanje korporacij; 2) d6 lavno razsodišče, ki sodi v sporih med delo*11 in kapitalom.
Končno imamo v Portugalski poleg P°b tičnega parlamenta z zakonodajno oblasti0 še korporativno zbornico kot posvetovalni 01 gan za gospodarska vprašanja.
V Španiji je poizkus stanovskega reda v početkih. Datira iz leta 1938, ko je genei’1 Franco izdal poseben zakon “Fuero del Tra^ bajo” (Delavsko pravo), čigar glavne potez° so vzete iz italijanske fašistične in portug«V ske korporativne zakonodaje. Po načrtu španske korporacije bile organi totalitär’1^ države brez prave stanovske samouprave, tem je tudi težava, da stvar nič prav ne 1110 re napredovati.
5. Kako je s stanovsko reformo danes • Po teni kratkem pregledu stanovske dr
Hi
žabne zamisli in poizkusih izvedbe v živlJeI1(,
gibanje ne pričakovati
napreduje tako, po razveseljivih
početkih P
let. čeprav se nam zdi stanovska soeialna gospodarska preureditev najboljša rešitev cialnega vprašanja našega časa. ki si i°
v posameznih državah bomo lažje odg°v°r.y na vprašanje: kako s stanovsko preuredit'1^ družbe danes? Priznati je treba odkrito-
kakor bl‘
rvih
Biisliti moremo, vendar ni zajela korporativna ideja širokih ljudskih množic z ono revolucionarno silo, kakor bi jo tako globoka in srečna družabna preosnova morala imeti, da bi pomenjala začetek res novega družabnega reda.
Kje naj iščemo vzrokov? Več jih je:
Prvič prihajajo ovire od sicer že odmirajočega individualizma in liberalnega gospodarstva, ki sta razkrojila organične vezi v družbi in naravno nasprotujeta tudi stanovskemu družabnemu redu. Stanovski red podenja jez proti razbitju družbe v drobce, ruva socialno skupnost, socialno naravnava Gospodarsko delavnost poedincev, — umljivo, da mu individualizem nasprotuje.
Drugič ima stanovska družabna preosnova najbolj srditega sovražnika v socializmu, oz. v komunizmu. Tudi socializem nima pravega nrganičnega pojmovanja o družbi in državi. ■Pojem družabnega organizma namreč celo Dietirava; vse mu je celota, kolektiv, ki mu daje vso moč nad poedinci in vmesnimi organizmi. Hoče človeka podružabiti, stlačiti ga v kolektiv in uničiti njegovo osebnost. Prav tako po svoji miselnosti ne more trpeti stanov kot živih družabnih organizmov, ker so ovira na potu do socialistične mehanične brezrazredne družbe, ovira za diktaturo enega razreda nad ostalimi, in ker preprečujejo zamisel komunistične totalitarne države.
Tretjič sta stanovski družabni reformi ve-tiko škodovala fašizem in narodni socializem.
a)	Fašizem je uvajal korporacije, ki naj ki se z njimi socialno in gospodarsko življenje dredilo ter dejansko premagala individualizem in socializem. Toda avtoritarna fašistična država je avtoritarnost pretiravala tako, da je dušila pravo svobodo. Brez svo-k°de pa ni mogoče ustvariti pravega socialnega reda. že Pij XI. (Quad. a. 95) je dejal, ka bi se “država morala omejiti na potrebno ln zadostno pomoč, a se ne postavljati na biesto svobodne dejavnosti”. Zlasti bi morale kiti korporacije, če naj bodo osnova novemu k°ljšemu socialnemu in gospodarskemu redu, samostojne in samoupravne stanovske združuj kajpada pod vodstvom osrednje oblasti, a ne umetne, nasilne in birokratične naprave, ^ v njih ni mogoča svobodna, vesela in nadredna dejavnost.
_ t fašizmu so bile korporacije le orodje fašistične stranke, le organ totalitarne fašistične države, potem takem potvorba in sPaček resničnega stanovskega reda. To je kalo nasprotnikom stanovske misli učinkovito 0r°žje za njihovo propagando,v kateri so Namenoma istovetili stanovski red z avtori-
arnostjo in diktaturo.
b)	Tudi narodni socializem je v socialnem oziru zametal individualizem in tudi marksistični socializem, hoteč izvesti socializem na nacionalni podlagi. V ta namen je med drugimi organiziral stanove po poklicih in po gospodarskih panogah, ki naj bi vodili gospodarstvo pod nadzorstvom osrednjega gospodarskega parlamenta in vrhovne državne oblasti.
Pa tudi “državni stanovi”, ki jih je hitle-rizem organiziral, niso vodili do pravega stanovskega reda. Tudi narodni socializem ni poznal svobode, brez katere ni veselega dela In napredka, življenja zmožne so le ustanove, ki rastejo iz volje ljudstva, a narodni socializem je hotel rešiti vsa vprašanja birokra-tično, od zgoraj, ko bi morala marveč država prepustiti gospodarska vprašanja delavnosti nižjih organizacij (korporacij) in sama le njih delavnost nadzorovati in podpirati.
Tudi narodno socialistično šarjenje s stanovsko družabno reformo je pravi stanovski družabni preosnovi samo veliko škodovalo, kar je idejo le diskreditiralo in kompromitiralo z državno totalitarnostjo.
četrtič nasprotniki stanovskega reda, v prvi vrsti socialisti in komunisti navajajo avstrijski in portugalski primer kot neuspel poizkus, organizirati moderno državo na korporativni podlagi.
Glede Avstrije posebej očitajo, da so korporacije zanesle zmede v gospodarstvo, razbile enotno politiko plač in cen in oslabile položaj delavstva napram podjetništvu. Portugalskim organizacijam pa očitajo, da so premalo samostojne in da ne morejo dvigniti gospodarskega položaja prebivalstva na zadovoljivo višino.
Glede obojega odgovarjamo sledeče:
Tako v avstrijskem kakor v portugalskem primeru gre za gospodarsko in politično izredno šibki in revni, dejansko nesamostojni državi. Nemška Avstrija je v letih 1934—38, ko je napravila poizkus stanovske reforme, gospodarsko živela od finančne podpore Zveze narodov, ker je radi razbitja Avstro-Ogrske monarhije njeno gospodarstvo ostalo neorganizirano in kaotično. Pretresali so jo neprestani notranje politični boji, socialistični štrajki in nazadnje krvava socialistična revolucija. Po drugi strani sta pa Landbund in Heimatschutz oboroževala svoje pristaše v boju s socialisti. Po vrhu so še Velenemci, oziroma hitlerjanci po svoje intrigirali in pripravljali priključitev Avstrije k Nemčiji.
Ako v takih razmerah in v kratki dobi manj ko štirih let korporacije niso mogle urediti gospodarstva, sanirati finančnega stanja, socialno izmiriti prepadov v družbi, vse-
d zadovoljiti prebivalstva. . . n m* ?n naprtimo krivdo
Je//L V/l
stransko zadovoljiti prebivalstva. vse to
Komunizem vlada v Sovjetiji že polnih 30 let, na ogromnem teritoriju, z neizmernim
naravnim bogastvom, z neizčrpnim človeškim materialom in vlada diktatorsko z izključno in neosporavano oblastjo... pa mora še danes lačno, slabo oblečeno, napol boso prebivalstvo, ki po velikem delu stanuje v človeka nevrednih bivališč, tolažiti z običajno komunistično krilatico, “da bo že jutri boljše!’’
Podoben je slučaj Portugalske. Portugalska je majhna, nerodovitna, izredno revna država, z neukim, nedelavnim, zaostalim prebivalstvom. Kar je podjetništva in kapitala, je skoraj ves v rokah inozemcev. Po desetletnih neprestanih revolucijah in političnem kaosu je Salazar vrnil deželi notranji mir in se trudi, da bi polagoma vzgojil prebivalstvo k resnemu, delavnemu življenju. Salazar je ponovno izrazil, da noče biti diktator in da je nasprotnik vsake totalitarnosti; toda portugalsko ljudstvo bi, prepuščeno samo sebi, postalo zopet plen političnih špekulantov in zvodnikov, ki bi ga znova pahnili v vrtinec političnih in socialnih revolucij.
Zaključimo: Stanovska reforma družabnega in gospodarskega reda, katere glasniki so pa-■ pezi zadnjega časa, se je porodila v pravem času kot primerno in učinkovito zdravilo po individualističnem liberalizmu razkrojene družbe. Toda boriti se ima z izrednimi težavami, ki sta jih povečali obe svetovni vojni, zlasti druga svetovna vojna, ki je komunizmu omogočila, da je raztegnil svojo oblast nad polovico Evrope, a ves ostali svet pa hipnotiziral s svojo silno propagando, da so premnogi le še v njegovi zlagani “ljudski demokraciji” videli edino mogočo obliko socialnega sožitja. Hvala Bogu, da se svet polagoma drami iz omame in spregleduje pravi obraz komunistične “ljudske demokracije”.
Končno ne smemo prezreti, da osamljeni poizkusi malih, gospodarsko šibkih in politično odvisnih državic ne morejo biti mero- ■ dajni za tako daljnosežno reformo vsega družabnega reda kakor je stanovska reforma. Lotiti se bodo morale dela velike države, pa tudi tam, se zdi, ne bo šlo brez začetne učinkovite državne pomoči, ki naj utre pot novemu redu. Neko prehodno žrtvovanje takšne formalne demokracije, kakor je trenutno še v modi, bi v resnici ne bila nobena žrtev v primeru s splošno blaginjo, ki bi ji zdrava družabna in gospodarska preosnova utrla pot.
Dr. IVAN AHČIN
Mar del Sur je kopališki kraj, ki se je šele sedaj pričel razvijati, že pred desetletji so poskusili srečo tam z velikim hotelom, toda. Argentina tedaj še ni imela toliko petičnih ljudi, da bi načrt uspel. Sedaj so časi drugačni. Zato se je dogovorilo nekaj podjetnikov, ki so tam nakupili zemljo in osnovali gradbeno podjetje, z le-tem pa so prišli v stik naši novodošli rojaki. Tako so našli tamkaj primerno zaposlitev zidarji, tesarji in mizarji. Prve hišice, ki so jih postavili, so sedaj njihova stanovanja, čez čas bo to občudovano letovišče.
Ko je prišla prva nedelja, so se obrnili na delovodjo, da naj jim da na razpolago kami-jon, da se popeljejo k maši v Eufemijo. De-belo jih je pogledal mož. Njegovo krščanstvo najbrže ne pride čez krst, poroko in kako svetinjico, kajti on je “buen catolico’, ne pa catolico fanätico’. ;Pa jim je vseeno ugodil, upajoč, da se bo kaj takega zgodilo le ob kaki posebni priliki. Pa se je isto ponovilo tudi naslednjo nedeljo. Ko se je zazdelo tistim gospodom, da je tega dovolj, so jim kamijon odrekli, toda naši ljudje so jo urezali peš. 8 km je precej dolga pot, toda doma v Sloveniji so marsikje hodili k maši še bolj daleč in po temi in po kakšnih stezah. Upravnik je seveda zvedel, kaj so naši ljudje napravili. Nazaj jim že ni bilo treba iti peš, kajti po maši jih je čakal kamijon, in od tedaj se ni bilo več treba zanj pogajati. Brez ozira na dež ali sonce, imajo sedaj vsako nedeljo vozilo na razpolago. Toda vsaka pot jih stane 1 peso za osebo. Marsikdo, ki se ima za dobrega kristjana, nima za svojo dušo na razpolago niti 10 centavov in ne deset minut. Pravi, da bo za to še pozneje čas, kadar bo star in ko bo bolan. . .
Nekateri mislijo, da je nedelja za to, da si grade svoje domove; drugi jo imajo za kupčije; tretji za piknike. . . dušo naj pa kar hudič vzame, če mu je kaj do nje. . .
Nekdo mi je sveto zagotavljal, da je cel kristjan, in mi je v dokaz pokazal tudi mašno knjižico. Pa kako lepa je bila! Prav tako kot tedaj, ko mu jo je mati dala za spomin! čisto nova in nedotaknjena!
Nekoga sem dobil na bolniški postelji. Vsi okrog njega so vedeli, da so njegovi dnevi šteti. Samo s težavo so ga nosile noge, pa vendar ni imel časa, da bi poiskal rožni venec in mašno knjižico. Skrbelo ga je le, kje je še kak zdravnik za njegovo revno telo, za dušo bo pa pozneje čas.
Pa Bog varuj, da bi mu rekel, da je vero že zapravil! Prepričan je, da jo ima prav tako kot tedaj, ko je šel od doma. Pa se mu je zgodilo podobno kot gospodinji, ki je imela v omarici shranjen sir. Ko ga je rabila, ni našla več drugega kot nekaj plesnivih drobcev, ker so vse drugo med tem požrle miši. Seveda so imele one skriven vhod. Prav tako naredi tudi hudič, ki človeku ukrade vero, ne da bi se duša zavedla, kedaj. Zato pa je tako važno, da človek vsaj vsako nedeljo pogleda,
kako stoji njegova vera, in da včasih tudi :prali pobriše in nesnago počisti iz skritih gub svojega srca. Temu namenu ima služiti nedelja, ne pa posvetnim stvarem. 'Prav zato v marsikateri hiši ni božjega miru in marsikomu manjka božjega blagoslova, ker se mu zdi, da za telesna dela ni dovolj 6 dni, in na škodo svoji duši in svoji večnosti nori le za posvetnimi stvarmi.
MED FANTI V CHAPADMALALl'
Malo trde so bile moje stopinje in menda -enako tudi Jožetove in Tonetove. Kot star dragonar, ki je prebil 12 ur na konju, tako smo krevsali, trdi od ponočne rajže. Toda za Počitek ni bilo časa. Zbrali so se vsi rojaki v veliki delavnici, kjer smo se razgovorili o najvažnejših zadevah. Kar zadovoljni so s •svojim delom in položajem. Vreme je tako kakor Bog hoče. Kar malo završi, pa je ploha. Vročino pa komaj poznajo, ker je vedno veter, tako da se počutijo ne le kot delavci, ampak tudi kot letoviščarji. Nadebudna mladež, sedaj po največ še prav drobna, jim poskrbi za kratek čas podnevi in seveda, kot znajo takile drobljančki, tudi ponoči.
Med razgovorom je prišel trenutek, ko je bilo treba že kar pohiteti, da ne bo treba tudi nazaj peš. Kar nič ni bilo treba čakati kolektiva. Voznik se je pa za včerajšnjo lenobo bar neumnega naredil, češ: kdo bi si pa mogel misliti, da se bo na novega leta ponoči kdo okoli klatil. Zato si je kar na lepem privoščil počitnice, ki so nas stale celonočni sprehod.
Ravno vstopila sva s Tonetom v kolekti-vo, ko se je vlila ploha. Naglo smo puščali za seboj kilometre. V Miramaru bi si želel kako uro časa, da bi obiskal tam kakega rojaka, toda prav tisti hip je odhajal pulman Proti Mar del Plati, in zato res ni kazalo zapraviti ugodne prilike. Kar nanj sva skočila 8 Tonetom in kot bi mignil sva izstopila v '9°loniji Chapadmalal, kjer imajo delavci svoje bajtice. 37 naših fantov živi tam. Nekateri so prav tedaj odhajali v Mar del Plata, a so brž svoj načrt spremenili, in tako smo posedli okrog mize v njihovi obednici in uganili marsikatero. Kar hitro se je začelo mračiti, Zato sem se poslovil. Dogovorili smo se, da se naslednji dan vrnem in bomo uredili za m.ašo v Mar del Plati.
Mar del Plata je postala kar veliko mesto. V navadnih razmerah ima kakih 100.000 ljudi, toda v poletnih mesecih doseže pol milijona, ker hiti tja vsa argentinska gospoda. Za verske potrebe ljudi skrbi 6 župnij. Sprva jo bila samo fara San Pedro, ki ima veličastno gotsko cerkev in tudi kripto, ki sicer ni Velika, je pa znamenita, ker ima veliko zbirko relikvij svetih mučencev, prinešenih iz Rima pred 50 leti.
. V tej župniji se jaz vselej ustavim, ker Miam tam na razpolago stanovanje, kadar me kot tja prinese.
Bila je že noč, ko sem prišel. Ravno pri Večerji so bili gospodje. Tudi zame so imeli Prostor pri mizi in postelja me je tudi čakala. Gospod župnik P. Zabala mi je takoj dal na razpolago cerkev, če bi bilo kaj treba.
Prosil sem, če bi bilo mogoče v torek imeti biašo v kripti, da bi lahko tudi kako besedo kovedal fantom, če bodo mogli priti.
1 ‘Seveda, prav z veseljem1. Saj bo to lahko tudi drugim za dober zgled”, je rade volje odgovoril župnik.
V MAH DEL PLATI
če bi sveti Pavel hodil po Mar del Plati, bi ljudem zabrenkal prav tako, kot jo je Ko-rmčanom, katerim je pridigal: Vsi ljudje so pili iz skale in jedli mano, ali večina od njih Bogu ni bila po volji. . . Nikar ne bodite malikovalci kot mnogi od njih, o katerih je pisano: ljudje so sedli jest in pit in vstali igrat. . . Tudi ne nečistujte, kot nekateri od njih in jih je v enem dnevu padlo 23.000. . .
Očarljiva lepota morja, razkošne vile po dvignjenem nabrežju, bohotno cvetje in smaragdno zelenje po tratah in strmih pečinah, blesteči avtomobili, pisana krila, nasmejani obrazi in še nasladna razstava človeških teles, ki se sončijo na bregu ali motajo po vodi. . . če ima človek denar v žepu in ga ne tare nobena boleča skrb, ni nič čudnega, če pozabi božjo postavo in odgovornost pred Bogom, samim seboj in drugimi ljudmi. . .
Ali bodo vzdržali naši fantje, ki so bili kovani v pomanjkanju in boju, stradanju, ki so kljubovali vsaki sovražni sili in smrti mirno gledali v oči in jih ni bilo strah, če bi se pred njimi odprla večnost?... ki jih je mamila brezbožna laž, ki taji Boga in se iz vere norčuje, pa so svojo vero v srcu poglobili in so bili pripravljeni trpeti še več, da ne bi izdali najsvetejšega, ki je večna resnica božja in Cerkev Kristusova. . . Da, tedaj ko so videli jasno pred seboj obljubo rdečega raja, polnega ostudnih kač, tedaj so bili močni in stanovitni in niso oklevali.
Ali bodo tudi tukaj vzdržali, ko v “tem1 raju” ni videti pošastnih merilnih senc, kjer ni slišati bogokletnih zasmehov in ne sestradanih oči? IPoželjivost prišepetava: zakaj si ne bi privoščil življenja, kakor toliko drugih! Saj tega nihče ne bo zvedel! In greh?... Kakor drugi, tako še ti!
O, da! Nevaren je Buenos Aires za mladeniča, kateremu vre kri in pozablja na posledice zgrešenega koraka; toda še bolj nevarno mesto je Mar del Plata, ker je tam manj tistih, kateri vzdržujejo močno ozidje proti moralni propalosti.
Zares, kako bridko bi bilo, če bi fantje, ki so skozi premnoge nevarnosti stopali z odkritim obrazom kot zmagovalci, zapadli nečistemu grehu, ki tako dolgo ruje po duši, dokler ne izkorenini vere. Greh se zapeljivo smehlja, kot ribi vaba, dokler neumna žival ne ugrizne v trnek in s črvičkom pogoltne svojo lastno smrt. . . Malokatera se poten.' še more iztrgati, a nobena ne več brez posledic.
Takole sem razmišljal naslednje jutro, med tem, ko sem šel ob zori na jutranji sprehod po obrežju, in med sveto mašo, katero sem daroval v častitljivi cerkvi svetega Petra. Kdor ostane stanoviten v molitvi in v prejemanju svetih zakramentov, tistega ne stare skušnjava, kajti Bog mu daje dovolj milosti, da se vztrajno bori v boju za zveličanje.
Takoj po maši sem pohitel obiskati nekatere rojake, ki so v Mar del Plati že iz prejšnjih časov. Je sicer tamkaj precej Slovencev, pa so večinoma samski ljudje, brez stalnega domu, ker delajo po kamnolomih in pri stav-
barst vu. Kakih 10 je pa tudi ustaljenih družin, katere sem vse obiskal in našel v zadovoljstvu in zdravju. Slišali so pač o tem, da je prišlo nekaj novih Slovencev, toda zveze z njimi niso še dobili, zato smo se pa kar tako pomenili, da naj pridejo naslednje jutro k maši, pa se bodo z njimi seznanili.
SEDAJ PA NAZAJ V CHAPADMALAL
če je v Buenos Airesu vožnja z omnibusi huda rec, je v Mar del Plati kar neznosna.
šele prav pred koncem poti se je naredilo malce prostora, tako da sem mogel paziti na cilj mojega potovanja.
Vitek obelisk s križem na vrhu stoji prav poleg počitniške kolonije, kjer so naši fantje Pozneje sem si ogledal tisto čudno prikazen in kar m mi slo v glavo, da bi bilo tisto — cerkev. Stolp je, zvonika pa ne... čudno ?vonovv nl in tudi jih ni kam obesiti.’ -Najbrž so računali na ‘‘atomske zvonove” ker navadni bi se tudi ne slišali tako daleč kakor tam treba. . .
Kje je pa cerkev?. . . Pred obeliskom' je neznaten prizidek in nekaj tlaka. To bi nai bila cerkev? Stoji na vzvišeni točki, od koder obseže pogled na vse strani. Tam se pač ver-gočas™fd Pnchg0 in dolS° mašo ne bodo dol-
I, kaj bi! je menil Matevž. To je slika mo-
vidi druao ?pStail0 Je še nekaj tistega, kar se vrni, drugo Je slo pa v nič. Pa še zvonik se
zbadal6vesti*1 °bellsk’ da ”e bi z zvonov! ker Si^ Ir n i kl S® prav dobro Počuti tako in ker si pndike ne želi, tudi cerkve ne potre-
b ]J' Pa’ 8aj tudl maše še sedaj ni tukaj!
čali	d° 11- Ure' Ravno so dokon-
poskrhe !n j S6m Pgšel' Pa je Pridni kuhar posiabe1 tudi zame. Pomenili smo se o mar-
sicem, kar zanima vse rojake, in nato smo se dogovorili, kako bo naslednji dan z mašo.
somiv^„HmVPrf’ 80 Potožili fantje, ki so največ študentje, katerim je grozota doma presekala začrtano pot. Do Mar del Plate imamo 25 km, do Miramara jih je 15 Kako naj gremo k maši? Res imamo omnibuse toda sedaj v poletnem času gredo tako nabiti m poleg tega tudi stane.
Strma, m ozka in še skrita je pot, ki vodi v življenje, široka in gladka pa je cesta ki pelje v pogubo, tako je povedal Gospod Jezus sam. Mnogo bolj kot nekoč doma, se čuti
okoliščinah^ ^	in P°Sebn° še v takib
Obljubil sem, da bom skušal intervenirati, da bi dali fantom ob nedeljah na razpolago kak omnibus, ki jih ima kolonija kakih šest. Kic nisem; dosegel. Omnibusi so za letoviščarje, ne pa za delavce. Sicer oblast ni odrekla dobre volje, toda ovinkov je toliko, da naj-brze že ne bo nobenega našega fanta več tam predno bi prišle stvari do konca.
Ob treh so fantje šli po delu. Zadeli so eni kose na rame, drugi motike, tretji so šli z vozički za pokončavanje mravelj, eni imajo delo v parkih ob koloniji, drugi sadijo drevesca, tretji oskrbujejo pota. . .
No, pa ni treba misliti, da se bo kdo pretr-gal od deia. Kar lepo zlahka vrši vsak svoje, pa še jih postavljajo drugim za vzor. Doslej jih “mate” še ni izpridil. Kadar si bodo kaj prislužili, se bodo obrnili za drugim delom.
. Giavni delovodja me je ljubeznjivo sprejel m se telefonično dogovoril z upravnikom ki je v Miramaru, da lahko gredo fantje naslednje jutro k maši v Mar del Plato. Celo kami-jon bi jim dali, da jih popelje.
Po dolgem čakanju je končno le prišel pulman, ki ime je popeljal nazaj v mesto, kjer sem namenil obiskati še nekaj rojakov.
SLOVENSKA MAŠA V MAR DEL PLATI
Ko sem naslednje jutro odmolil brevir, sem. pogledal po cerkvi, če je kje kak znan obraz-Prav tedaj je vstopila skupina fantov.
‘‘Smo že tukaj!’’
“Kaj pa drugi? Ali jih še kaj pride?”
“Na ta omnibus smo se samo mi mogli zriniti. Drugi pridejo pozneje.”
In so res prišli, še v dveh skupinah, tako-da so bili pred deveto vsi na red. Zbrali so se-v kripti. Tudi drugih rojakov, ki žive po mestu, je prišlo nekaj, tako da je bila kapela skoraj polna. Ko bi imeli kje napraviti vsaJ malo vaje, bi tudi zapeli, tako pa si niso upali. Bilo je preveč zvedavih obrazov videti,-kajti ljudje v cerkvi, ko so videli te postavne-fante iti v kripto, so jo ubrali kar za njimi.
Med mašo je bil tudi kratek nagovor in nato skupno sveto obhajilo. Res je bilo nekaj ganljivega videti te fante, kako so pristopili v strnjeni vrsti k božji mizi..
Ce je tukaj tujina, daleč od doma in ljubljenih dragih, pa smo med sveto mašo vsi doživeli dom, doživeli toploto tistih mladostnih dni, ko smo prvikrat pristopili k božji mizi, ko smo hiteli vsako nedeljo k sveti maši, ko smo zvesto vsako jutro in večer molili-ko nismo še vedeli, ‘ ‘kako se sladkost v strup-prevrača”.
Dogodek je bil ta dan za Slovence, pa j® bil tudi za cerkev sv. Petra. Vsa duhovščina-je želela videti našo skupno službo božjo in so rekli, da se še nikdar ni videlo, da bi na delavni dan pristopilo k božji mizi toliko mladih fantov kot ta dan.
“'Vsi so vam tako podobni, kot da so vaši bratje. 30 takih fantov!” Tako so se čudili-“To so preostanki od 20.000 naših fantov, od katerih je bilo nečloveško poklanih 10.000, mnogi pa so zginili brez sledu. . .
Ob bridkem spominu na strašne dogodke se je razbolela iroja misel, toda bil sem vesel teh krasnih fantov, ki so tako očitno pokazali dobro voljo, da so pripravljeni kljubovati vsem tem nevarnostim in ne zaviti iz ozke in strme poti, ki vodi v življenje, čeprav Jih kriče vabi široka in gladka cesta ki vodi v pogubo.
VM niso mogli priti tisti dan, zato so imeli .še drugi dan priliko za svojo duhovno obnovo-Prav zadnjo minuto, ko sem že moral hiteti na omnibus, me je še prišel cerkovnik klicat, in tako sem še v zadnjih minutah dokončal apostolsko delo in omogočil dobrim dušam, da so naslednje jutro lahko sprejele nebeškega gosta v svetem obhajilu.
Minuto na to smo se že pognali proti Buenos Airesu.
Tri kamijone smo videli na cesti zvrnjene-Marsikateremu kristjanu se tako zgodi, kei vozi tako, kot mu prija, in ne misli, da je treba voziti tako, kot je Bog zapovedal in P0*-odkazal.
Janez Hladnik.
J
X' zadnji številki smo zgolj z nekaj izreki Cerkve in znamenitih mož skušali opozoriti *>a pomen družinske vzgoje. Danes in v nekaj naslednjih sestavkih pa hočemo spoznati vsaj nekaj najvažnejših psiholoških razlogov, zakaj je družinska vzgoja tako odločilnega po-niena za vso otrokovo prihodnjost.
Vek psiholog trdi, da se otrok v svojih prvih štirih letih za življenje več nauči kakor akademik v štirih letih svojega akademskega študija. Prav sodi! Saj se v prvih štirih letih otrokovega življenja postavljajo temelji za 'se otrokovo nravno in duhovno življenje.
Prav gotovo vsak oče in vsaka mati že P*av zgodaj spozna na lastnem otroku, kako Slohoko življenjsko resničen je krščanski nauk o nasledkih izvirnega greha, namreč nauk, da človek nosi v sebi že od rojstva Polno neurejenih nagnjenj.Saj vsak otrok že v svojih prvih letih pokaže nagnjenost n. pr.
nezmernosti, k trmi, k jezi, k neubogljivosti *td. In če ne poseže vmes dobia vzgoja takoj o'1 prvih pojavih teli “cvetk”, bodo v otroku nagnjenja prav gotovo rastla, se poglab-t-iala, se razvila že v otroku v močne strasti, k' bodo zavladale nad njim in jih v poznejši o°bi ne ho mogla odpraviti niti še tako skrbna vzgoja v družini, šoli ali kakem za-'odu. In kdo hi mogel otroku v njegovih prvih *( ,ih, v času, ko se napake še niso razvile, laže 'n Uspešneje pomagati, da jih premaga, kakor 1° morejo storiti starši, ki redno edini trajno bore jo tako otroka opazovati dan za dnem in
žive
oh otroku od njegovega prvega dne in
spoznati do dna vse otrokovo ne samo zu-nanje ravnanje, ampak tudi vso otrokovo no-lr'anjost, ki je otrok v teh letih niti prikriti ne n* niti prikriti ne skuša. Zato naj starši prav 'fsno že v prvih otrokovih letih upoštevajo psede sv. Avguština: “Kdo ne ve in kdo J1*' vidi že na otrocih, kako silno so nagnjeni ' hudemu že tedaj, ko pridejo na svet, tako f bi zabredli v vse mogoče zmote in hudo-*iei ko bi jih pustili starši živeti, kakor a'ni hočejo, in delati, kar sami želijo.”
že v prvih letih življenja pa se na otroku jasno razodeva tudi resnica, da je človeška duša po svoji naravi krščanska. Koliko lepih nagnjenj se namreč javlja že v najnežnejši otroški dobi, tako n. pr. nesebičnost, resnicoljubnost, ljubezen do bližnjega. A tudi ta nagnjenja se morejo razviti v vodilne poteze mladega življenja samo s pomočjo skrbne vzgoje od najzgodnejših let. In to doseči, to, kar je dobrega v otroku, utrditi in čim močneje razviti, to je najlepša in najvažnejša naloga vzgoje in obenem najuspešnejši način boja zoper neurejena nagnjenja v otroku. Zopet silno važna vzgojna dolžnost, ki jo morejo spolniti redno le starši, ki ob otroku žive.
Ta dobra in slaba nagnjenja pa niso le nekaj podzavestnega, kajti kaj kmalu že v teh letih začne otrok ločiti dobro od slabega, spoznava, kaj storiti sme in česa ne sme; je sposoben za spoznanje vsaj nekaterih nravnih in verskih resnic, zato sposoben za zavestno versko in nravno vzgojo. Otroška duša je torej že v teh letih podobna sveže zrahljani plodni njivi, na kateri se more bohotno razrasti plevel in kleno zrnje, dobro in hudo, krepost in greh. Vse je odvisno od tega, kaj bo kot prvo vsejano v otrokovo dušo, kaj bo kot prvo začelo kliti v njej! In kdo je po naravi, to se pravi — po božji volji prvi sejalec, prvi usmerjevalec otrokovega življenja? To so ali bi vsaj morali biti njih starši!
Zato je vse obsodbe vredno ravnanje tistih staršev, ki gledajo v otroku v njegovih prvih letih le ljubko igračko, s katero se le zabavajo popuščajo v vsem ter zanemarjajo vsako versko in nravno vzgojo, češ, saj še ničesar ne razume, saj je še čas, ga bodo itak drugi vzgojili, ko bo pričel hoditi v šolo, A naj se dobro zavedajo: če ga oni niso resno vzgajali že v predšolski dobi, ga zgolj šola ali zavod, pa naj bi bila vzgoja tu še tako izvrstna, nikdar vzgojili ne bodo!
Dr. HANŽELlč
CUESTIONES
(El III. capitulo de "El libro de la Vida'' de Dr. Aleš Useničnik)’
En la vida debe estar un misterio, que le da el sentido y el valor. iNo muestra el ves-tigio propiamente aquella seriedad con' la que la humanidad mira a la vida?
La humanidad no puede despojarse del pensamiento que la vida eg una cosa seria. De vez encuando, en varias ocasiones de la vida, se abre pašo la conciencia de que el hombre es responsable de su vida; y si es responsable, ha de serlo a alguien; y responsable tambien cuando pereče la apariencia de la vida. El suicidio es crimen, dice la humanidad, y el hombre es responsable de este crimen. Pero icömo ser responsable, cuando cor-poralmente no vive mäs, sino en el caso que la vida no pereče, cuando pereče la actual apariencia de la vida? Otra cosa debe ser, pues, la apariencia y otra cosa la verdad de la. vida,
Hay quieneg piensan en que tales ideas de la culpa, de la responsabilidad, del arrepenti-miento, resultaron tal vez en la evoluciön, entonces, ellas se desarrollaron de los instin-tos animales. Esta opinion, no puede soste-nerse. Las investigaciones mas recientes con-firmaron de nuevo, que las ideas morales son cosa originaria y propia a la naturaleza humana, por consiguiente es propiedad comün de la humanidad; y todas las tentativas de explicarlas por la evolucion se frustraron.
La moralidad se desarrolla tambien, se en-tiende, pero solo de los germenes morales, asi como la vida §e desarrolla solo de los germenes vitales. Estos gčrmenes, empero, deben ser cosa originaria. Y aunque šstos se hubieran desarrollado, no asi la moralidad; tan incomparablemente el hecho moral supe-ra todo lo que es meramente natural.
Kant era un tedrico seco, pero algunas veces se apoderö de el en ‘‘La Critica de la razön practica” como un sentimiento calüro-so, y esto sucedio siempre, cuando habla so-bre la moralidad.
—Dos cosag hay —dice en cierta ocasion—■ que llenan el corazön de admiraciön y esti-ma siempre mäs nueva y siempre mas grande cuanto mäs largo tiempo los pensamientos se ocupan de ellas: el cielo estrellado sobre mi y la ley moral dentro de mi. No me es pre-ciso buscarlas o barruntarlas, encubiertas en las tinieblas y retiradas al espiritu: yo las veo frente a mi y estoy uniendolas directa-mente con la conciencia de mi ser. La pri-
mera mirada a los mundos sin nümero, hace-perecer mi importancia: muestrame que y» soy el ser animal, que despues de haber en-cerrado en si —iquiön sabe cömo?— por un momentito, la fuerza vital; habrä de vol-ver la materia, de cual naciö, al planeta, el cual es como un punto en el universo. La segunda mirada hace subir mi valor: muestrame que soy el espiritu, inmenso por la personalidad, en la cual la ley moral mani-fiesta la vida independiente de toda anima-lidad y tambien de toda sensualidad, en cuanto, por lo menos, puedo recoger de la finalidad de mi ser; la vida que estä deter-minada por esta ley y la cual no es limitada por las condiciones y los limites de esta vida, sino se extiende a la eternidad.
En otra ocasion, empero, enfäticamente-Ilama a la Obligation moral: ; Obligation, oh,, tu, nombre sublime y grande, nomfcre que no contienes nada que lisonjearia, nombre, que exiges la obediencia y pones en el cora-zon la ley, la cual tambien contra la volun-tad conquista la estima y delante de la cual enmudecen todas las propensiones, aunque en secreto se le opongan; donde esta tu. origen, digno de tl, donde esta la raiz de tu noble generaciön?
He aqui, pues, un fenomeno en la vida, el cual testifica que la vida es algo mäs de 1» que parece a la apariencia limitada; de que la vida tiene un sentido moral y con el cual un valor interno. Este fenömeno debe ser en el contacto con aquella antigua cuestiön: ^ De donde y adönde? Hecho es este, de que en el espiritu humano vive ‘‘el eterno, insaciabie anhelo por lo mistico y por lo sobrenatural” como lo diria el materialista Büchner. Este anhelo, empero, no puede provenir sino dela conciencia Clara o, por lo menos, de una sospecha oscura que la vida como aparece a la mirada superficial, no es todo; que la vida se extiende a un mundo mäs alto, de donde saca el sentido y el valor y aquella solemne seriedad la cual, desde la antigüedad ya, He' na a la humanidad de preocupaciön respe-tuosa aün en lo que concierne a las tumbas-
Empero, hay algo mäs. Aquel instinto de la vida no es otro en el hombre que una parte del anhelo general inquieto del alma humana por la felicidad.
Cuando Cicerön en su ‘Hortensio” se Pr0' puso como escdptico dudar de todo y no Pa'
Tar sino elende la duda no pudo avanzar mas, lo detuvo el hecho:	“Felices queremos ser
todos”. San Agustin lo conflrma diciendo que čada uno tiene que reconocer en su corazon: iFelices queremos ser todos! Si dejamos de fado a Ciceron v a San Agustin, nos respon-derä lo mismo Zola entre los modernos. “La insaciable sed de felicidad atormenta al hombre”. Pero, ipara que mäs testigos de un hecho psicolögico, comünmente reconocido? ‘‘To dos los hombres, sin excepciön —dice Hilty— buscan felicidad; no hay una idea mäs co-toun a todos: a log viejos y a los jovenes, a los grandes y a los pequeiios’’.
Tambišn este fendmeno en la vida es algo que demuestra, que la vida, ademäs de toda upariencia externa, tiene un sentido mäs pro-fundo. Lo que dicen algunos, como si este instinto de felicidad no fuera sino una ilu-sion y engano, no vale.
La naturaleza, dicen, quiso que el hombre hunca estuviera tranquilo, sino que siquiera csforzändose siempre adelante por el pro-Sreso; por lo cual le plantd los deseos le felicidad e inmensidad, los que nunca serän Tealizados ni satisfechos. Con lo cual se di-Isra que la naturaleza sirviendose de menti-Tas impele al hombre al trabajo. Esto le pa-T6ci6 extrano ya a Fechner. El instinto im-Pele a los animales para hacer esto y aquello sin saber para que; lo cual, empero mäs tar-se manifiesta como necesario para la es-hecie; v el instinto impele tambien al hombre bacia la felicidad. Cuanto a los animales, el instinto seria verdad, cuanto al hombre, en canibio, seria mentira? ;,Alli el instinto con-ssguirä lo que quiere, aeä nunca jamäs?
Pero, sea como fuere, si el instinto de felicidad eg ilusidn, la naturaleza pretendid, Pnes, enganar al hombre. Los que asi hablan, lienen que atribuir a la naturaleza la volun-tad y gl änimo, se entiende, la mala volun-i-ad, la cual tan muertemente atormenta y ^ngaha al hombre. Ahora bien, vamos a re-flexionar un poquito: el protoser, ser primi-l'vo, con la. mala voluntad jno es en verdad el absurdo mäs.grande que se podria formar Tor la fantasia humana? En el principio de l°do: la mala voluntad; ital ficcion puede contentar al espiritu? Hilty dice, que tal pe-simistno eg ya principio de la locura. Si la felicidad es, pues, el objeto del anhelo humano, y este objeto resulta inalcanzable. en-^°nces todo ser humano ya no tiene mäs sen-tido. Quien, empero, seriarcente pensare asi, ya enloqueciendo.
Si esto entonces no podemos imaginärnosle, hay que concluir, que este instinto en la vida ‘hernuestra una felicidad imperecedora. Hay
instinto de bienestar tambien en el animal,
no cabe dudarlo, pero en el animal naturalmente a lo animal. Al animal, todo le es el momentäneo deleite sensual. El špiritu humano, en cambio, sobrepasa el tiempo y el lugar, y, por consiguiente, se extiende en el tambičn el anhelo de felicidad, la eternidad e inmensidad. Tan hondo lo experimento has-ta Nietzsche, cuando ha dicho que el dolor desea un fin, toda alegria, en cambio, desea eternidad, la profunda, profunda eternidad.
Weh spricht: Vergeh!
Doch alle Lust will Ewigkeit —
Will tiefe, tiefe Ewigkeit.
Solo la apariencia externa y unilateral de la vida puede ser, pues, sueno y engano; la verdad de la vida, empero, ha de tener algo serio y solemne, y, a la vez, algo que en verdad hace feliz a quien comprende esta serie-dad. La real idea de la verdad de la vida debe ser algo hermoso, algo que sobrepasa el tiempo y el lugar, algo que se extiende en la infinidad y en la eternidad. Debe ser como el claro lucero al horizonte de la vida”, pero el lucero, conro lo dijo tan hermosamente el fi-sico ingles, Dawy, que “nos serä la estrella matutina y su reflejo alumbrarä las sombras, las tinieblas de la muerte”.
Estos dos, pues -—la seriedad moral de la vida y el anhelo de felicidad— muestran los vestigios donde ha de estar el verdadero pun-to de vista y donde la verdad de la vida.
žQuidn, pues, nos resolverä el enigma de la vida? ;.Que significa aquella seriedad moral de la vida, la seriedad a la que el suicidio es un mal horroroso? <,č adonde anhela el co-razön humano tan inquieto?
i Quien responde a estas cuestiones? žQui-zä la ciencia?
Takole je izgl dalo letošnjo slovensko romanje v San Antonio de Padna, januarja meseca
III.
živela pa je v tem predmestju, kakor smo rekli preje, v kratki in mirni ulici, v hiši z železno ograjo in vrtičkom duša, ki je vedno prisluhnila zvonjenju tega velikega zvona.
Zvonar je po dveh, treh udarcih popustil vrv, stopil iz zvonika in šel v zakristijo, kjer je že čakal mladi pater, listajoč po mašni knjigi in označujoč posamezne dnevne molitve s pisanimi trakovi. . .
Kolikokrat je prijelo gospo Belen, da bi se dvignila s postelje in stopila k maši, h kateri se je zbralo ponavadi samo nekaj zgodnjih ženic in kakšen brezdomec, ki ni vedel, kam naj se zateče po noči, prespani kje v kakšnem kotu predvežja
Bronasti glas jo je vabil sladko in neodo-ljivo; toda neka bojazen, ki si je ni znala razložiti, jo je vedno zadržala.
Neko jutro se je odločila. Vstala je s postelje in se že pripravila, da stopi iz sobe, ko je skozi okna opazila cesto, vso belo od slane ali snega, kar se le redko dogodi v tej pokrajini. Zima je nastopila z izjemno ostrostjo, da je njo, navajeno na toplo podnebje južnega otoka, zmrazilo po životu. Obrnila se je nazaj in spet legla v posteljo. To pa je bil prvi dan njene dolge bolezni.
Ko se ji je stanje izboljšalo in so ji povedali, da je več dni in noči visela med življenjem in smrtjo, je bil prav praznik svetega Rešnjega Telesa. Tisti hip je sklenila, da ne bo pustila dneva mimo, ne da bi uredila svoje račune z Bogom.
čutila pa je v sebi, da bi se mogla spovedati in zaupati samo kakšnemu modremu in prevdarnemu spovedniku.
V dnevih pred svojo boleznijo je zvedela, da spada hiša, ki jo je pravkar vzela v najem, v župnijo Vzhodnih misijonarjev.
Zelo se je razveselila, kajti eden iz tega reda jo je poročil v Madridu; in dobro se je spominjala, da je bil superior onega samostana neki oče Gazapo, katerega sicer ni poznala osebno, toda njegovo bogoslovno znanje, še bolj pa človeško modrost je zelo cenil njen Jorge in ji mnogo govoril o njem.
Zato pa je naročila Jose Mariji, ko ga je poslala po sveto popotnico, naj pokliče tega duhovnika; če bi se kaj obotavljal, naj mu pove, da ga želi njegova spovedanka, kar sicer ni bilo resnično za preteklost, pa naj bi bilo za bodoče. Odločila se je, da ga izbere — če bo ozdravila — za svojega duhovnega voditelja, in je sklenila, da ga bo vedno poslušala in skušala storiti vse, ne samo, kar ji bo naložil, temveč tudi, kar bi ji samo nasvetoval.
Na ta način je Belčn spoznala očeta Ga-zapa, nekdanjega poveljnika miličnikov v Madridu za časa komunistične revolucije.
Tisto noč se ji je začelo zdravje boljšati, in prej kot v enem tednu je bila že povsem dobra, čeprav ji je bilo še prepovedano zapustiti posteljo, dokler traja mraz te tako krute zime.
Zato se še vedno ni odzvala glasu zvona, čeprav jo je tako vabljivo klical.
Kakor hitro pa je mogla iti iz sobe, je stopila v cerkev misijonarjev in poiskala patra Gazapa, ki jo je sprejel z velikim veseljem. Tedaj jo je drugič spovedal. Toda ni mu še uspelo, da bi iz duha svoje spovedanke odgnal neke skoraj bolestne težave, katerih ni pričakoval pri njej, ki jo je smatral za najjasnejši duh in najmočnejše srce, kar jih je srečal v svojem življenju.
Katoliška spoved je eden izmed stalnih čudežev, ki jih je mogoče doživljati na tem svetu.
človeško gledano se zdi spoved nekaj nemogočega, celo nesmiselnega in zoprnega človeškemu duhu.
Dobe se duhovni pisci, ki smatrajo spoved za nekaj lahkega, skoraj prijetnega kot kako zaupno prijateljsko kramljanje.
Ne varajmo se. Zaupljivost ni bistvena spovedi. La,hko se spovedanec povsem zaupa ,spovedniku, lahko pa da tudi nikoli; često se zgodi, da se mnogi, ki zaupljivo naštevajo spovedniku vse svoje, zgode in nezgode in končno §e slabosti, nočejo več spovedovati.
Kajti v zaupljivosti je prvina, ki ne spada v spoved, ker ji jemlje nadnaravni značaj. y zaupljivosti tiči neko ugodje ob obnavljanja določnih, čeprav ne ravno častnih spominov, v njej se skriva naravna težnja po opravičenju in po odobravanju, ali vsaj po sproščen ju zla, ki smo ga naredili. Po navadi j® v tem malo iskrenosti, pa mnogo hvalisanja in nečimernosti, kajti često je pripovedovanj®' nadevano z mnogimi namišljenimi olajševalnimi okoliščinami,, ki jih duša iznajde, da bi se prikazala v lepši luči.
Med zaupljivostjo in spovedjo je bistvena razlika, in moralisti, ki svetujejo pogost® spoved, svare pred zaupljivostjo, ki se J1 vdajajo čuvstvena srca in romantični duhovi-
“Ne razkrivaj svojega srca vsakteremu! pravi Kempčan.
Največja razlika med spovedjo in zauP' ljivostjo je v tem, da se spoved opravi P° neki nadnaravni pobudi, s skesanim srcem 'ltt s trdnim sklepom poboljšanja in v velikem zaupanju, da bo pri Bogu odpuščeno, dočim izvira zaupljivost le iz naravne, čisto človešk® želje po utehi, ki jo srce išče najčešee P11 takem, ki nima moči odpuščanja.
Ljudje izven katoliške Cerkve, ki ne poznal® njenih zakramentov in njenih dogem, se P®6 lahko čudijo, ko stopijo v cerkev in vidi.l® vernike, ki se spovedujejo. . .	,
Duhovnik, ki sedi v umetniško izrezlja11 spovednici, je lahko mlad, ali pa tudi star-je lahko človek, ki ni bogvekako nadarleD' pa zopet lahko izreden — tako po nastoP1 in izobrazbi kakor po telesni lepoti; la -e pa je tudi brez vseh teh lastnosti; lahko J končno svetnik, ali pa tudi ne. . . To11 postavljen je v spovednico in ima v s vol1 rokah nadnaravno moč, da bo, kar zaveže h zemlji, zavezano tudi v nebesih, in kar
azveže, bo razvezano tudi v nebesih. To se W'avi; Bos sam je pripravljen, odpustiti to, ar on odpusti, in zadržati to, kar zadrži on.
• *n ta, ki poklekne k temu izrednemu sodišču, e. lahko nedolžni otrok, izgubljena ženska,
,n kak zločinec; lahko je spovednikov pri-atelj, lahko tudi sovražnik; lahko je njegov vodrejenec v socialni stopnji, lahko njegov Predstojnik; lahko je cesar, lahko je papež:
1, vsi ti brez izjeme morajo poklekniti pred Pj6Sa, odkrito in brez olepšavanja, se spovedi — ne svojih dobrih del! — temveč svojih j^ehov, ki so jih zagrešili; in ne da bi se valisali, kakor kadar se pred prijateljem ®°pašaš s kako dogodivščino, temveč skesano Poznavajoč, da so zabredli v močvirje ali celo ™dli v greznico.
. 0 to spoved, ki je že sama po sebi ju-advo, morajo opravljati verniki še v dokaj ^Prijetni okoliščini: ne spovedujejo se na krivnem v kakšnem temnem: kotu ali v samo ,anj rezerviranem prostoru, temveč na javnem ,raiu v cerkvi, vpričo drugih vernikov, ki ahko vidijo, kdo se spoveduje in koliko časa *eč§ pripoveduje — ne svojih čednosti! — einveč svoje slabosti.
B K spovedi pristopajo katoličani, da se prijavijo za drugo veliko skrivnost: za prejem vete Evharistije, katere ne smeš sprejeti, °kler nisi opral duše težkih grehov.
A od spovedi se vračajo s čistine pogle-, °ki, z lahko vestjo in še lažjim srcem, toliko kolikor težja so bila bremena, ki so Jib odložili v skritem kotičku spovednice.
Q, J'a doživetja so tako resnična, da skoraj ^•pl.iivo čutimo, kako se razlije čez našo dušo °?je odpuščanje v trenutku, ko spovednik ,kcrta s svojo roko tisto znamenje križa, s kterim se odpušča in zadržuje tudi v nebesih.
^ato se sveta spoved, ki je gotovo človeški ^kravi sama po sebi zoprno dejanje, sprevrača "}>dež milosti, v zakrament. n ra> o teh najvišjih doživetjih nimajo niti gkJmanjšega pojma tisti, ki niso prišli v stik k Cerkvijo ali ne žive v bleščečem območju at°liških skrivnosti!
te^er ie spoved tako nedoumljivo mogočna kot morje milosti seže preko meja nadna-vdvnosti, hoče Cerkev, ki čuva ta zakrament j"6 skoraj dvatisoč let, braniti z vso silo njeno 5 dotakljivost in učinek; zato je spovednike Iv ?.P°vedance obvezala z raznimi določbami,
1 Jih lahko imenujemo izredno trde in ostre.
, prva izmed vseh je spovedna molčečnost, . je dolžnost, ne Izdati ničesar, kar je bilo vedano pri spovedi. Spovednika veže tako q r°So in natančno, da mora biti vedno pri-kvljen prej umreti, kakor pa jo kakorkoli ka - ^iti, Pa četudi bi mogel s tem napraviti -.j/1 dobrega ali koga obvarovati velikega tega, kar je zvedel od spovedanca med m?to spovedjo, ne sme pod smrtnim grehom dar kakorkoli uporabiti, tj "p, spovedno molčečnost so vedno držali t,,0"? in milijoni spovednikov, ki so v stolet-
ji So
in vekovih spovedali brez števila duš;
, le izrabljali niti duhovniki odpadniki. Sev<; bi imel recimo škof namen, za katerega '.nihče drug ne ve, da podeli župnijo ali kako
Škof
p US° službo kateremu od svojih duhovnikov, oi se ta duhovnik spovedal pri njem in bi r,j f iz spovedi docela jasno spoznal, da oni tip Vreden omenjene cerkvene službe, škof srne spremeniti svojega namena, četudi
('D sprejemu papeškega delegata v taborišču.
ve, da bo zaradi tega nastala zloraba in škoda, dasi bi z ničemer ne izdal spovedne SKrivnosti. ako bi tega nevrednega duhovnika ne nastavil na položaj, ki mu ga je določil šele samo v mislih, ki jih, — kakor smo rekli — še nikomur ni izdal niti z najmanjšim namiga vanjem.
Ta trda strogost v čuvanju spovedne molčečnosti je vzrok, da duhovniki tudi sicer zelo redko govore o tem kar so slišali pri spovedi, čeprav ne gre za grehe.
Zaradi tega je tudi oče Gazapo, ki je hü po naravi klepetav in jezičen, čutil spočetka skoraj neko zoprnost ob pripovedovanju te ženske, ki ga je poklicala v jutru Telovega in mu potem izpovedala svoje skoraj neverjetne dogodivščine.
Te dogodivščine same PO sebi niso bile predmet Belene spovedi, niti niso predstavljale okoliščine grehov, ki se jih je obtoževala; toda kljub temu je oče Gazapo držal junaško molk. To “junaštvo” ne pomeni, da mu je bilo težko molčati o stvari, ki jo je slišai pri spovedi. Toda o tem, kar je slišal z Beleninih ust, se mu je zdelo, da ne sme govoriti, kajti dalo bi snovi za pogovore pri mizi, ki bi se lahko vse preveč raztegnili in vzbudili preveč pozornosti.
Na primer, zelo rad bi govoril s svojim najljubšim učencem o perečem problemu zakonske zveze katoličanov, ki se porove brez prisotnosti duhovnika.
‘‘Ali kdaj nastanejo okolnosti, ki dovoljujejo dvema katoličanoma, da se poročita brez blagoslova božjega služabnika?”
Bil je prepričan, da bi ga mladi duhovnik poslušal z največjo pazljivostjo in bi mu tudi odgovoril z velikim bogoslovnim poznanjem1 problema in natančno po cerkvenih kanonih.
še več: čutil je, da bi ga dogodivščine gospe Belen izredno zanimale, bolj kakor morda nobeno drugo poročilo: toda premagal je v sebi željo po pripovedovanju in molčal.
(Se nadaljuje.)
m Mmmn mmm
V Romuniji silijo komunisti na odpad v pravoslavno cerkev tamošnje katoličane zlasti po kmetih. Z avtomobili se pripeljejo, ponudijo v podpis odpadniško izjavo, in če ne podpišejo, jim zagrozijo s prisilnim delom, kar tudi izvrše.
Odločna izjava kardinala Hlonda nacistom. Prvič po smrti kard. Hlonda je nek be-
Učiteljica Kosenkina je vstopila v Katoliško Cerkev. Postala je znana po svetu, ko so jo hoteli ruski agenti s silo odvesti v Sovjetsko Rusijo, a se je rešila tako, da je skočila iz tretjega nadstropja ruskega konzulata v New Torku. Sedaj pa je prestopila v katoliško 'Cerkev vzhodnega obreda.
Tovarna v škofovskem grbu. Edinstveni simbol, ki ga dose-■ daj še ni izbral noben škof, je postavil v svoj grb novoimenovani pomožni škof v Gradcu dr. J. Pietsch. Sam je sin industrijskega delavca, zato je zbral tak grb, ki nosi podobo tovarne z visokimi dimniki, spodaj pa napis: “Resnica Vas bo osvobodila”. Sam je izjavil, da te besede označujejo bistvo " delavskega apostolata. In prvo med njegovimi škofovskimi opravili je bil obisk delavcev po tovarnah. Delavci, ki so po ' večini socialisti, so bili navdušeni nad škofom.
Uporoka predsednika rdeče španske republike Zamore. Koncem februarja je umrl v Buenos Airesu predsednik rdeče španske republike Niceto Alcalo Zamora. V oporoki, ki so jo odprli, izjavlja, da umira kot katoličan in da želi, naj ga pokopljejo po določilih’ kat. Cerkve. Vsem svojim sovražnikom odpusti vse, karkoli so mu hudega storili.
Na indeks so postavljena vsa dela filozofa-eksistencija-iista Jean Paula Sastrea z od-
nediktinski duhovnik objavil izjavo, ki jo je kardinal dal nacistom, ki so ga preganjali. “Morete me obesiti, toda to bo dobro za Poljsko, ker iz krvi mučencev poženejo vedno bogati sadovi za vero.” Tako je odgovoril nacistom, ki so zahtevali od njega, da sodeluje z vlado v prid okupatorju.
Madžarska vlada koče ustra-
Nov beneški patriarh je postal škof iz Padove msgr. Karol Agostini.
Misijonar msgr. Kerec je hudo zbolel in čudežno ozdravel, kot sam pravi, na priprošnjo bi. Mazzarello. Sredi dolge poti je začel namreč nenado-
Preganjanje duhovnikov v
Jugoslaviji izbira različne načine. župniku šiberniku iz Ržane so ukazali, da se mora umakniti iz župnišča, pa se je zatekel v zakristijo. V isto faro je bil pred meseci nastavljen za kaplana novomašnik Rogatec, ki se je šel predstavit uradnim oblastem, pa so mu čez nekaj dni sporočili, da mu ne dajo dovoljenja za izvrševanje službe.
Ljudstvo v Jugoslaviji z duhovniki. Vidijo jih preganjane in čutijo, da so jim v uteho, zato jim tudi pomagajo, ko jih vlada naravnost hoče izstradati, ker jim ne daje živilskih nakaznic in prepoveduje pobirati biro, ki jih je v prejšnjih časih vsaj nekoliko živela.
škof lavantinski dr. Ivan Jožef Tomažič je dober mesec pred smrtjo opravil svojo zlato mašo. Ker je zaradi kapi ohromel, so ga morali pripeljati v
ho vati škofe. Poklicala je štir_ škofe, najožje sodelavce kar dinalove, ter zahtevala, na odstopijo. Oni pa so to odkl° nili in izjavili, da so priPraV" ljeni na aretacijo. Hoče Dä praviti razdor med škofi, da _ skupina izmed njih zaradi U1^ bega miru podpisala pogodbo državo,kar pa se ji doslej D posrečilo.
ma krvaveti, bil je daleč 0 vsakega bivališča. Ko se k ustavil, je zaspal in se zjutra zdrav zbudil.
češki škofje so izdali P® stirsko pismo, kjer starše o P zarjajo na njih pravico * dolžnost verske vzgoje otro
Pax Romana je bila sPr^ jeta kot posvetovalni or§a pri Gospodarskem svetu Zdr Ženih narodov.
Pisatelj župnik Pierre mite je letošnje leto prazno* _ svojo zlato mašo. živi in deU’J
v Parizu. Znan je kot sode1 vec La Croixa in tudi Slove ceni po številnih knjigah v P vodu.
kapelo in je sede mašeV‘„0 Diakom mu je med sv. rn^. dvigal roke. kolikor to Pr£^, pisujejo cerkvena določila-Mnogo je trpel rajni nadpa5 od 1. 1941. ko so zasedli, verni del Slovenije Nemci je prišel pod njih oblast,11 Maribor. Vdrli so v škofij® n palačo ter zasedli vso. ra -ß dveh podstrešnih sob, ki so 1 pustili škofu za zasebno sta vanje in uradne prostore - f fijskega ordinariata. Bil J® j. letih okupacije pravi app® i£r ski škof, saj je v stolnici J1 ral opravljati vsa župnG i
opravila, ko je spovedo ^ krščeval in maševal večkrat dan ob nedeljah. — Ko je P . šla nova Jugoslavija, se Je * ložaj škofov še poslabšal, P ,; tako razmere v škofiji- ^a\ji' so mu veliko število duh°* * * * v 0. kov, razgnali redovnike, P g državili semenišča in dr ^ cerkvene ustanove, njega ^ zlasti zadnje mesece hudo
Nov primas Poljske je bil lokom sv. Oficija 27. 10. 1948. imenovan od sv. Stolice kot Utemeljuje sv. kongregacija naslednik kardinala Hlonda, odločbo s trditvijo, da pisec škof iz Lublina Štefan Wyszin- zastopa materializem in uči ski. Star je šele 48 let in je moralna načela, ki nasprotu-znan po svoji odločnosti. ’ jejo nauku katol. Cerkve.
adali. Ko je zaradi starosti slabel, mu je sv. Stolica ime-R°vala pomožnega škofa, in ko j le kasneje zadela kap ter l bil zaradi teg priavezan na .?ko posteljo, je ta vodil '*°fijo. Dne 2 6. januarja na aznik mučenca sv. Polikarpa u je smrt rešila zemskega trpanja.
, Pomožnega škofa lavantin-ž,^s.a <*r- Maksimilijana Dr-cnika so zaprli, tako pravi prožilo ki naznanja iz domovi116 smrt dr. Tomažiča. — .^eno z msgr. Vovkom, do-j.renim za pomožnega škofa pijanskega, je <jr. Držeč-a 1- 1946. imenovan za pom. ^ °fa lavantinskega. Do ime-i 'anja je bil ravnatelj mari-pjskega bogoslovja v Ljub-vath ter profesor bibličnih s] a S. z. na ljubljanski bogo-6l°v,ni fakulteti. Tudi on je 6/.ive! vso strahoto izgnan-lt) a za časa okupacije, ko je ^Pral s štajerske na Hrvatsko, er je bil kaplan na obmejni p falski župniji do prevrata. It,č s° veliko upali od njega, gg.-1,6 bil še mlad in zmožen, O^je študije dovršil na rimski q eo°riani ter bil gojenec 5,.panika, kakor večina naših rjj, 0v in teoloških znanstve-2ax®v zadniih desetletij. Prav se !° je bil na poti vladi, ki g g Je z zaporom iznebila mla-?-i(5a namestnika škofa Toma-
l^išni zapor za zagrebškega C<*neea škofa. Za Veliki H)., pn 15. avgusta lani je po-Vjs/'ni škof zagrebški Šali Sejo y°SVetil novo cerkev Marije ,.OInočnice. Udeležba ljudi 8>hat 0$romna- Policija je to fy Ptrala za manifestacijo ško-j)0,.n. Cerkvi. Po posvečenju je tf, prišla po škofa ter ga rBc> * zasliševala in mu kon-Stit ukazala, da ne sme zapu-l>0£n syo.iega stanovanja, kar Svn,-eni- fla ne more izvrševati
Je službe.
'bili' "'^ka škof' ’"a skoro brez tu0f,"Vnik°v. Hrvatsko Pri-hai ie glede duhovnikov *6m i . 6 oskrbljeno, saj ima <le>„, škof dr. Burič v dveh kij Uatih. ki obsegata 2 3 žup-jih i 6 ^va duhovnika, že prej .iib Je Primanjkovalo, se-’ai so Se^uspomno oobili in za.orli. V6v enišča v Senju sploh ni
1(1 (|b'u*iljani je zaprtih kakili SUj*,- OVn*kov. Sedaj prepi-matrike, prej so rezali
b|>° redovnikov sa zapili, bfaar'< f' not jezuite Pateta. a in Javha v Ljubljani
Na vrsti so frančiškani, katere že tudi napada vladno časopisje, ženski redovi so itak večinoma razgnani.
Obsojen je bil župni upravitelj v Breginju e. g. Leopold Končan na 15 let prisilnega dela, 5 let izgube državljanskih pravic ter 5 let izgona iz domačega kraja. Očitajo mu, da je pobegnil na Koroško 1. 1945, da je kot kaplan v Solkanu večkrat kaznoval otroke celo iz ofarskih družin, da je širil Slov. Primorca, itd.
Častni kanonik Matej šker-bec, stric msgr. Matija škerb-ca, kranjskega dekana, je umrl. Bil je znana osebnost med slovenskimi duhovniki, ki so do konca prve svetovne vojne delali po Tržaškem in Istri, velik dušni pastir, buditelj narodne zavesti ter gospodarski svetovalec ubožnega ljudstva, ki ga je prav po Krekovih načrtih hotel gospodarsko osamosvojiti. Med duhovniki je užival velik ugled zaradi svoje osebnosti in dela. Po vojni je moral oditi, pa je prišel v ljubljansko škofijo, oskrboval dolga leta božjo službo v Olševku pri Kranju, dokler ni popolnoma oslepel. Preselil se je k nečaku, kjer je še veliko delal v spovednici. Slep je bil 15 let, pa je skozi maševal, dokler ni ohromel zadnja tri leta. Veliko je pomenil kanonik škerbec za časa nemške okupacije, ko je bil dolgo časa slepi starček edini dušni pastir precejšnjega dela Gorenjske. Pokopali so ga
2 2. marca. Monsignorju nečaku naše sožalje.
Križevnišlro cerkev v Ljubljani so konfiscirali in jo dali na razpolago novi verski sekti,, kateri pripada Mikuš in nekaj: odpadnikov novega kova. Ta verska sekta opravlja bogoslužje v staroslovanskem jeziku. Prvikrat so imeli maš» dne 6. marca v omenjeni cerkvi in izdajajo svoj list. Marijo žalostno so iz križevniške-cerkve prenesli v stolnico. Prior p. Učak je na prisilnem, delu.
V uršulinskem samostanu v Ljubljani je še 6 nun, v Škofji Loki pa se jih drenja na malem prostoru 160. Govorijo, da bodo nunsko cerkev taka-konfiscirali, kakor so križev-niško.
Rovte na<l Logatcem so spet brez duhovnika, ko so odpeljali od tam dušnega pastirja Stanka -Jegliča. Podobno so brez dušnega pastirja Vrh, Podlipa in Lučine ter vse hodi v Rovte ali št. Jošt za nedeljo k sv. maši, kamor pride župnik iz Zaplane.
Cerkvene poroke so v Jugoslaviji skoro nemogoče, prav tako krsti, župniki so raz prižnic prebrali izjavo, da ne smejo nikogar več krstiti ali cerkveno poročiti, če nima za to državnega dovoljenja. Na ta način upajo, da bo šel proces razkristjanjevanja naprej hitreje. ko so vzeli duhovnikom še ‘‘obrtnico”.
SLOVENCI ZA POST IN VELIKO NOČ
Sv. Pavel kliče:	“Zatorej
obhajajmo praznik ne s starin.' kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice.” (I Kor 5, 8).
T. Na največji praznik v cerkvenemu letu se pripravimo s sv. spoved'o. ki jo opravi vsak pošten Slovenec.
Prilika za sv. spoved bo povsod, kjer strino živijo slovenski duhovniki, in po važnejših sred'ščih, in sicer:
1.	Sobota pred tiho nedeljo: Ramos Mejia, San Justo in Florida. Povsod v župnih cerkvah.
2.	Sobota pred cvetno nedeljo: San Martin, Ciudadela.
Montegrande. Tudi v župnih cerkvah.
Spovedovanje se vsakikrat začne ob 4 pop. in traja do & zvečer. Vmes je pridiga in sv. križev pot. Takoj ob 4 naj pridejo otroci.
V San Justo in Monte Grande je spovedovanje le v soboto od 5 do 7, drugod tudi še v nedeljo zjutraj.
V kapeli sv. Frančiška na Belgrano, kjer je slovenska služba božja ob nedeljah, je prilika za sv. spoved ob nedeljah pred in med sv. mašo in po sv. maši in popoldne oi> postni pridigi ob 5.
Na Veliki četrtek na Avella-nedi molitvena ura ob 18 in spovedovanje.
Na Veliki petek je na Bel-grano 3863 sv. križev pot, postna pridiga in petje slovenskega pasijona po skladbi dr. Kimovca za moški zbor in solo. Začetek ob 7 zvečer. — Na Avellanedi ob 4 sv. križev pot in spovedovanje.
II. Veliko noč bomo praznovali tako:
1. Blagoslov velikonočnih jedil je po tem vrstnem redu in krajih.
a) San Martin ob 2. b) San Justo ob 2 v župni cerkvi,
c)	Ramos Mejia ob 3, v sanatoriju, d) Ciudadela ob 2 v župni cerkvi, e) Slovenska hiša na Ramon Falcon 4158,
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in rojakom javljamo, da je nenadoma zapustil solzno dolino naš bratranec
JOŽE HLADNIK
star 39 let, rojen v vasi Pod-pesek, Rovte nad Logatcem pri Janešču.
28. marca, ko se je vračal z dela v Marmolu FCS, je hotel doseči vlak, ki je bil že v teku. Pa mu je spodletelo in je obležal mrtev. Vzela ga je policija, a ga je šele naslednji dan identificirala in klicala sorodnike, ki so vse potrebno uredili. Pogreb bi se imel vršiti še isto popoldne, pa je tako silno deževalo, da je bilo nemogoče. Zato je truplo ostalo v mrtvašnici in je bilo naslednje dopoldne slovesno pokopano prav po slovenski navadi.
Zahvalimo se vsem, kateri ste ob tej bridki izgubi izkazali čast rajnemu.
30. dan za rajnega bo na Avellanedi. 1. maja ob 10, v kapeli na Manuel Estevez 6 30. -Janez in Nace Hladnik, Angela in Mirko Špacapan.
ob 3, f) Paternal pri sestrah ob 3, g) Florida ob 2 v župni cerkvi, h) Florida v slovenski stanovanjski hiši na Villa Martelli 149 ob 3, i) Cara-pachay v slovenski stanovanjski hiši ob 2, j) Munro ob 3 v župni cerkvi, k) Na Belgrano v kapeli sv. Frančiška po procesiji, 1) Fraternal-San Jose od pol enih, m) Slovenska hiša v Lanusu ob pol dveh, n) San Antonio de Padua v slovenski hiši ob 3, o) V Mo-ronu pri družini Gorišek ob 4, p) Na Avellanedi na Veliko nedeljo po sv. maši ob 10.
3.	Velikonočna procesija za Slovence na Belgrano 3863 ob
5 popoldne na veliko soboto-—- Najprej bodo slovenske j**' tranjice, nato procesija P° dvorišču salezijanske gimna' zije. želeti je, da pridejo otroci v belih oblekah in mnoS° odraslih v narodnih nošah.
3. \relika noč. Slovesne sV’ maše na krajih kakor ob ne deljah, in sicer:	Belgran
3863 ob 10, San Martin °° 8.15, Avellaneda ob 19.
Popoldne ob 5 pete litanij6 na Belgrano 3863.
Da vse bogato obdari vstal Zveličar z milostmi in Vas n® polni z velikim zaupanjem, 1 Vam želimo za veliko noč
Vaši dušni pastirJ1-
VSEM SODELAVCEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM VOŠČI “DUHOVNO ŽIVLJENJE’’
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
CERKVENI VESTNIK
APRIL
3. apr. 5. postna (tiha) nedelja. (V liturgiji imenovana nedelja trpljenja.)
8. apr. Praznik žalostne matere božje.
10. 6. postna-cvetna nedelja.
Spomin Gospodovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Cerkev blagoslavlja oljke in bere pasijon.
14.	apr. Veliki četrtek. Spomin postavitve sv. Rešnjega Telesa. V vsaki cerkvi se daruje le ena sv. maša. Po maši odkrijejo oltarje. V škofijskih cerkvah posvetijo sv. olja in škof umije noge 12 starčkom.
15.	apr. Veliki petek. Spomin Jezusove smrti na križu. Sv. Cerkev počasti sv. križ. Moli za vse ljudi. Opravi sv. mašo prej posvečenih darov. Počastimo Jezusa in se zahvalimo za odrešenje, na Slovenskem v božjem grobu.
16.	apr. Velika sobota. Spomin Jezusovega počitka v grobu. Cerkev blagoslovi ogenj, velikonočno svečo, krstno vodo. Med sv. mašo že zapoje Alelujo. Popoldne na Slovenskem blagoslov jedi in velikonočna procesija.
17.	apr. Velika noč. Vstajenje Gospodovo. Naj večji praznik krščanstva. Snomin Jezusove zmage nad smrtjo.
18. apr. Velikonoč. ponedelj6*1'
Nezapovedan praznik.
24.	apr. Bela nedelja. 1. P°veJ
konočna. Spomin našega s' krsta. Obnovimo krstno 0 Hubo.	_ .
25.	apr. Sv. Marko Ev. ProsOJ procesija. Prosimo za goslov na polju, za kruh.
MAJ
1. maja 2. povelikonočna. AP6 stola sv. Filip in Jako"; Začetek šmarnične pobo' nosti med Slovenci.
3.	maja. Najdenje sv. Kri®*
4.	maja. Varstvo sv. Jožef»-8. maja. 3. povelikonočna.
13. maja. 4. povelikonočna- . 16. maja. Sv. Janez Nep.
mučenec spovedne moh' nosti.	_
22. maja 5. povelikonoč» f Slov. romanje v Luja» zahvalo Mariji in Baragu srečno pot čez morje.
24. maja. Marija Pomoč*1*6 28. maja. Vnebohod Gospo'*^. Zapovedan praznik. služba božja kakor ob 11 deljah.	f
28.	maja. Sv. Avguštin, sH in učenik.
29.	maja. 6. povelikonoč**^
Spomin posvečenja slov. n roda Marijinemu srcu.
30.	maja Sv. Ivana Arška- *-
vica Orleanska.	.	^
31.	maja. Marija, sred**1 vseh milosti.
<> .^° ie na belo nedeljo pri-ski ^ ,rli0 8 svojim očetom po Sar Di maši v slovensko pi-Sp n°> 8a je čakalo veliko pre--Nii cenje — Tinkovo pismo. odri010861 z(lrž-ati, ne da bi ga in l ' Umaknil se je k zidu n bral:
Vel. sobota 1949. ^*ragi Mirko!
li^*6 morem Ti povedati, ka-Vri yesel sem danes. Kar za-s“al bi, da bi se slišalo
je. p do Tebe. Velika sobota cer n lavkar sem se vrnil iz g. ; G- To smo zvonili, ko je s6 ^Pnik zapel “Alelujo”, da 2dai ■ ‘ar cerkev tresla. In vesei ',e vVse drugače, vse bolj tiien*G' Se mama prepeva z zbudii’ Se8trico sen; tudi že tijen1 ; da se je šla med zvo-■ em umit, da bo lepša,
kot pravijo. V kuhinji v štedilniku se je že vnel ogenj, ki som ga prinesel mami izpred cerkve. Skuhala bo štiri pirhe; za vsakega enega.
Dragi Mirko! Si tudi Ti tako težko čakal Velike noči kot jaz? Veš, zadnje dneve velikega tedna sem bil zelo veliko v cerkvi, ker se učim ministrirati. Ne veš, kako srečen sem zdaj. Vse bi dal, samo da bi smel biti tukaj. Na vel. četrtek sem držal pateno, ko je g. župnik obhajal. Kar pozabil sem, da me še roka boli, ko sem se spomnil, kako je moralo biti pri zadnji večerii. Tudi na vel. petek so hodili ljudje ves dan molit božji grob. Tako tiho in temno je bilo v cerkvi kot v kakem grobu, še naša stara mama so šli čeprav jih bole noge. Ko so se sklonili h križu, da bi <ra poljubili, sem videl, da so jokal'. Doma sem jih vnrašal. zakaj, pa so mi rekli, da sc jim zdi. kot da bi tudi naš narod položili v grob. Ali T: to razumeš? Jaz samo malo. Veš. pravijo, da je pri nas zelo hudo in da mi otroci še ne vemo. kaj je življenje. Jaz samo to vem da sem velikokrat lačen in da jo v šoli in povsod drugače, kot, je bilo včasih. Mama prav5, da moramo veliko moliti, zlasti otroci. Jaz molim največ za svojega očka. ki so ga ubili, za mamo. ki je večkrat žalostna. za sestrico, za staro mamo. k; je bolna, in za starejšega brata ki nikoli no more ob nedoliah v cerkev, keimt o ra na delo. Vsak veče>- mo-l!mo skupni tudi za tisto, iti so ubili našega in .Tnškov''"n. ata in g. župnika. Veš. zdai
imamo drugega g. župpika. Večkrat nas pokliče k sebi in pravi, da moramo postati junaki, da bomo pomagali rešiti slovenski narod. Ali boš Ti tudi junak?
Zdaj pa še Ti povej, kako si preživel Veliki teden. Si nesel na Cvetno nedeljo veliko butaro? Ste imeli tudi pri Vas božji grob in procesijo? Kako bo lepo danes popoldne pri Vstajenju!
še nekaj, Mirko. Meniš li,
da tudi naš narod ne bo vstal kot je vstal Jezus, ki je bil že mrtev? še danes h o ir. vprašal g. župnika.
Zdaj moram končati, da ne bom zamudil blagoslova jedi. Kmalu mi piši.
Tebi in Tvojim domačim voščim vesele velikonočne praznike. To pozdravlja Tinko.
Lujansko Marijo v procesiji vozijo na starinski “kareti”
SLOVENCI!
V NEDELJO
VSI NA II. ROMANJE
SLOVESNO SE H O Č EM O 'Z A H VA L IT1 ----------ZA SREČNO POr
Ogromna večina vseli rojakov, ki so se na-meravali izseliti v Argentino, je že srečno prišla na svoj cilj. Ni nam bilo treba v puščo-ho pampe ali na daljne plantaže; skoro vsi smo naseljeni v najbolj ugodnih predelih de-žele, kjer je gmotni napredek najliitrefe in najlažje zagotovljen. In za duhovno življenje nam je tudi vsak dan bolje poskrbljeno ob množici slovenskih duhovnikov, ki so nam v pomoč, in ob lepem verskem tisku, ki ga bogatejšega še v domovini nismo imeli. Naše kulturno, organizacijsko in družabno življe-
nje se vedno ličkaj hotel
U(l
bolj razcveta. Vsak, kdor oo% uviutj uoici, bo v tako ugodnih okoliš6 ^ lahko ostal dober človek, zvest Slovenec praktičen katoličan, že samo ta splošen k(j gled na naš poloeaj nas prepričuje o 6ud°' ■ Marijini pomoči in dragoceni Baragovi * prošnji. Kaj ne bi vedeli povedati šele P‘ j() mezniki o izrednih uslišanjih na priPr",,> te naše dobre nebeške Matere in našega Baraga, za katerega smo uverjeni, da se ^jj neprestano za nas pri Bogu zavzema. fSj cas je, da se obema zahvalimo, kar se < a
President Perön in njegova gospa na kolenih pred lujansko Marijo
SLOVENKE!
22. MAJA 1949
K MARIJI V LUJAN
^AŠl NEBEŠKI MATERI IN BARAGU
V ARGENTINO
h(l| !l;ii in kolikor mogoče lepo. In kje bi našli j«J l1 linieren kraj za to zahvalo, če ne v Im-le,, T. "a argentinskih Brezjah! Pred enim le-vo(i •*]“ že pohitela tja prva mala skupina no-l(i . sli|i spremljana od staronaseljencev. Bite,je kakih 400. Slovensko zastavo, slo-s(n(i £° Pesem in slovenskega srca molitev <I'Hnesli Mariji — in je bilo lepo. A letos b^j.,0 dva, tri tisoč! Ponesli bomo v lujansko ‘tij ,.' io kašo Brezjansko Marijo, s pobožnost-b(,h. cerkvi in s slovesnostjo v veliki dvorani 0 izražali našo zahvalo; v slovesni proce-
siji po trgu pred baziliko bomo peljali lil Janško Marijo in nesli našo Brezjansko. Množici argentinskih romarjev in izletnikov bomo pokazali, kako zna biti slovenski človek hvaležen Mariji in Bogu. S to našo zahvalo pa bomo združili tudi našo novo prošnjo za nadalj-no Marijino in Baragovo pomoč, saj še marsičesa potrebujemo, tako v zemskem kakor v duhovnem oziru. Naša najlepša zahvala bo že sama najboljša prošnja.
Vse podrobnosti o romanju bo vsem pravočasno sporočil pripravljalni odbor.
Sredi cvetja mladosti in pomladi kraljuje lujanska Marija
VScBlNA 4. in 5. ŠTEVILKE: Pričujoči zvezek “Duh. življenja’’ je posebej P°S?X
čen velikonočni in marijanski ideji, prinaša pa poleg tega tudi vse redno gradivo. V VELlE . ■ NOČNEM DELU si slede naslednji sestavki: Zmaga Zmaga! Zmaga! (škof dr. Grego1? Rožman) — če Kristus ni vstal, je prazna naša vera (Koman) — Vstal je Kristus, up*®», moje (Dr. Filip Žakelj) —* Katolicizem, vera veselega zaupanja (Prof, Gerzinič) in ,0 Velika nedelja! ki vsebuje pesem v prozi iz ljubljanskega ‘‘Oznanila’’ in Jankovo velikonm1’ črtico. — MARIJANSKI DEL vsebuje poleg številnih slik tele članke: Po Mariji k Jezlls (Dr. Franc Gnidovec) — Marijin narod (Karel Škulj) —- Marijina božja pota (Dr. Ti® Debeljak) -— Skrivnostna roža (Ivan Pregelj) — “Glej. dekla sem Gospodova” (Hrabrosk1^ Medved) in črtica iz knjige “Pesem življenja"! Dajte mi lepo Marijo. — SPLOŠNI DEL vsebuje sledeče: Sveti oče nas toplo vabi k zadostilni sveti daritvi (Pismo Pija XII ) Kardinalov blagoslov Slovencem —• Ob dvajsetletnici škofovanja dr. Rožmana (Franc KreP^ žar) —- Kaj imam od Cerkve (Prof. Alojzij Odar) — Lavantinski škof dr. Ivan Toi»®2 , *—1 umrl (Dr. Hanželič) —■ Dragim rojakom v Južni Ameriki in po svetu (Dr. Jože Jagod1?.
-—• Pomen ciljev za vzgojo volje (Dr. Hanželič) — Povojni socialni problemi (Nadaljevan). Dr. 'Ivan Ahčin) —- Po Argentini sem in tja (Janez Hladnik) —- Pomen družinske vzg11-(Dr. Hanželič) -1— Las cuestiones (Dr. Ušeničnik) — Kar je Rog združil (Hugo Wast)
Iz življenja Cerkve — Cerkveni vestnik — Za naše male —■ Z vabilom vsem Slovencem ^ Slovenkam za II. slovensko romanje v Lujan se zaključi ta 5'6 strani obsegajoči zveZll,' /Prihodnja številka bo posebej posvečena evharistični misli in izide v drugi polovici ®a ‘
“LA VIDA ESP I R I TU AL”
PASCO 431, BUENOS AIRES, REP. ARGENTINA
“DUHOVNO ŽIVLJENJE"
Z DVOMESEČNO PRILOGO KATOLIŠKI MISIJONI
Uprava: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. Celoletna naročnina 10 pesov, * Pr‘"
logo 18 pesov. Posamezna številka 1 peso.
Talleres Gräficos “Cördoba” Gutenberg 3360 — 2.-IV.-1949
O O S es	TARIFA REDUCU>A
Sn"	
d h S	Conceslön 2*®*
8gS	
«J		--