GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O ^ ^___________________________________________________________________& LETO IV — ŠTEVILKA 8/9 SEPTEMBER 1984 POŠTNINA PLAČANA SR Rezultati poslovanja Lesne v pnlletju / Ob prebiranju te številke Viharnika se bo leto že krepko prevesilo v drugo polovico. Zato bodo rezultati poslovanja v 1. polletju že preteklost, aktualna bo tekoča problematika gospodarjenja in borba za izboljšanje rezultatov do konca leta. Zato vam to pot predstavljamo rezultate LESNE v 1. polletju nekoliko drugače, predvsem pa že obarvane s tekočo problematiko im predvidevanji do konca leta. 1. Proizvodnja — gibanje fizičnega obsega in dohodka, izgube (v prvem polletju 1984, oz. 1—6/84, 1—6/83). a) Fizični obseg proizvodnje v gozdarstvu (blagovna proizvodnja) je dosežen s 45 % proti letnemu planu, ati v družbenem sektorju je bilo oddanih 51.747 m3 lesa (48% dosežen plan), v zasebnem sektorju pa 50.698 m3 lesa (45 % dosežen plan). V primerjavi z istim obdobjem leta 1983 je bila dosežena proizvodnja v družbenem sektorju za 6 % manjša, v zasebnem pa 19% manjša. Zaostanke proizvodnje, ki smo jih imeli v I. trimesečju zaradi hude zime, smo z organiziranim dodatnim delom v družbenem sektorju uspeli nadoknaditi, torej ni bojazni, da v letnem merilu ne bi dosegli načrtovanega fizičnega obsega. Obstaja pa utemeljena bojazen, da bomo imeli težave pri doseganju letno planiranega poseka v privatnem sektorju, nekaj zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih ikmet težje nadoknadi, nekaj zaradi cenovne problematike. b) Fizični obseg proizvodnje v lesni industriji je dosežen z 51 % proti letnemu planu in za 12 % večji od doseženega v lanskem istem obdobju. Tak nivo fizičnega obsega proizvodnje bo možno dosegati tudi v II. polletju, če se bomo lahko normalno oskrbovali s surovinami in repromateriali z domačega trga in tudi iz uvoza. V zadnjem času se vidno povečujejo zahteve naših dobaviteljev po združevanju deviznih sredstev, kar nam ob obstoječih možnostih koriščenja deviz za lastne potrebe kljub povečanemu izvozu proti letu 1983, povzroča izredne težave in lahko pričakujemo občasne motnje v proizvodnji. c) LESNA je v I. polletju ostvarila 6.183,5 mio din celotnega prihodka in 1.284,9 mio din dohodka ali 49 % načrtovanega, proti enakemu obdobju 1983 pa je le-ta večji za 60 % (v gozdarstvu za 34 %, v lesni industriji za 77 %). V tem obdobju sta še dve temeljni organizaciji poslovali z izgubo v skupni višini 5,7 mio din. Izgube niso bile načrtovane, proti istemu obdobju 1983 pa so nižje za 85%. Bistveno smo izboljšali poslovanje v TOZD TSP Radlje— Podvelka, ki je poslovala z največjo izgubo v letu 1982, v letošnjem letu ob polletju še z malenkostno izgubo, do konca leta pa predvidevamo pozitivne rezultate. 2. Oskrbovanje s surovinami in repromaterialom (uvoženim, domačim), zaloge Zamrznitev cen, neurejena cenovna razmerja in pomanjkanje surovin ter možnosti povišanja cen je na tržišču imelo za posledico, da so nekateri materiali skoraj popolnoma izginili s tržišča, preskrba je bila zato močno otežko-čena. Stanje se po 1. 6. ni bistveno popravilo, pričel pa se je močan pritisk dobaviteljev za dvig cen na različne načine. Pri posameznih surovinah in repromaterialih pa je problematika sledeča: — lesna surovina za tovarno ivernih plošč Približno 50 % potrebne lesne surovine imamo zagotovljene na lastnem gozdnogospodarskem območju. 20 % imamo zagotovljenih iz drugih območij v SR Sloveniji, 20 % iz ostalih republik, še vedno pa nam primanjkuje približno 10% potrebne lesne surovine, kar predstavlja okrog 15.000 m3. Pripominjamo, da je v okviru poslovnega združenja stekla akcija za povzetek dejanskega stanja potreb Simbol našega glasila »VIHARNIK« in možnosti oskrbe ter eventualnega uvoza manjkajočih količin. — Furnir Zaradi pomanjkanja furnirja smo imeli v letošnjem letu največ težav v proizvodnji, ki je namenjena za izvoz. Letno namreč potrebujemo ca. 2 milijona m2 furnirja, od tega več kot 50 % kvalitetnega hrastovega, iki pa ga na našem tržišču zaradi povečanega izvoza primanjkuje. Na področju nabave furnirja pričakujemo tudi v naprej največ težav. — Okovje za okna in polkna Problem neredne in nepravočasne dobave tega okovja je v glavnem zaradi slabe oskrbljenosti dobavitelja (Kovinoplastika Lož) z osnovnimi surovinami (cink legura, jeklene palice in trakovi). Od ostalih materialov in surovin, ki so povzročali težave pri proizvodnih procesih, so še: — avtomobilski plašči: (za tovorna vozila in delovne stroje), vzrok splošno pomanjkanje na tržišču — klinasti jermeni skoraj vseh vrst, zaradi pomanjkanja na tržišču — občasno steklo, zaradi slabe kvalitete — lepilo, zaradi pomanjkanja uree -— dekorativno blago zaradi dosledne zahteve po visoki devizni udeležbi — iz enakega razloga je primanjkovalo tudi lesonita — pri kitih pa je bil problem zaradi uvoženih komponent. Velik problem pa je predstavljalo tudi stalno pomanjkanje rezervnih delov za stroje in transportna sredstva. — Materiale, s katerimi se oskrbujemo iz uvoza, smo uspeli kljub pomanjkanju deviznih sredstev redno zagotavljati. 3. Stanje opreme: iztrošenost, problematika uvoza opreme in rezervnih delov Lesarska dejavnost V LESNI Slovenj Gradec imamo v proizvodnji lesarstva instalirano strojno opremo, ki preko 70 % izvira iiz uvoza. V preteklem obdobju je hiter razvoj lesne industrije narekoval sorazmerno velik uvoz strojne opreme, saj domačih proizvajalcev lesno obdelovalnih strojev razen izjem skoraj ni bilo. Ob ugotavljanju stanja iztrošenosti strojne opreme je mogoče zaključiti, da razen dveh obnovljenih obratov v LESNI Slovenj Gradec (žaga Vuhred, tovarna stavbnega pohištva Radlje) obratujemo z opremo, iki je popolnoma iztrošena ali pa nam pomanjkanje primernih specializiranih strojev za posamezne faze, kar onemogoča večji prodor naših izdelkov na tuja tržišča. V primarni proizvodnji obratujejo štiri žage, od katerih je žaga Vuhred obnovljena, ostale tri pa obratujejo z zastarelo in iztrošeno strojno opremo. Tovarna ivernih plošč je začela z rednim obratovanjem v letu 1973 in so zaradi režima obratovanja v štirih izmenah nujni takojšnji krepkejši investicijski posegi za zamenjavo iztrošene strojne opreme, da obdržimo sedanji nivo kvalitete izdelka im povečamo možnost plasiranja proizvoda v izvoz. V obratu za proizvodnjo furniranih suhomontažmih vrat načrtujemo dvig kvalitete proizvoda v smeri izboljšanja konstrukcijskih fizikalnih ter estetskih 'lastnosti, kar pa brez specializiranih strojev in opreme iz uvoza ne bo mogoče realizirati, že sedaj beležimo 30 % izvoz omenjenega proizvodnega programa, možnosti izvoza pa so ob delni pri- lagoditvi proizvodnega programa tujim tržiščem še znatno večje. Pri furniranih vratnih krilih gre za usmeritev proizvodnega programa v stilni program, ki ga sedaj proizvajamo ob skrajnih naporih na obrtniški maloserijski način, pri furniranih podbojih pa gre za prehod pri konstrukciji na L letev (specalizirane linije za izdelavo L letev) iz uvoza, saj smo zaradi zastarelosti konstrukcije podbojev v preteklosti izgubili mnoge tuje kupce. V tozdu Nova oprema načrtujemo v smeri pospešenega izvoza na konvertibilno področje nabavo uvoženih strojev za izdelavo vzmeti. TOZD Nova oprema v svojem izvozno usmerjenem programu izdeluje razen oblazinjenega pohištva in PUR odlitkov vzmetnice v letni količini 120.000 kom. Z Instaliran jem nove strojne opreme za izdelavo vzmetnic, ki jo domači proizvajalci ne izdelujejo, bi dosegli naslednje učinke: — izboljšali kvaliteto izdelkov — znižali skupen čas izdelave — večjo prilagodljivost izdelka po konstrukciji in ostalih lastnostih konvertibilnemu področju izvoza. Gozdarstvo Gozdarska dejavnost pri LESNI Slovenj Gradec ima transport organiziran v tozdu Transport in servisi, ki opravlja spravilo in prevoz gozdnih sortimentov za družbeni in zasebni sektor. Spravilo lesa izvajamo s traktorji kolesniki znamke IMT, tip 558 in, 560, goseničarji znamke FIAT in žičnimi žerjavi ter večbobenskimi žičnicami. Letno opravimo mehaniziranega spravila 85.000 m3. Stroji so domače izdelave, poprečne starosti 6,5 let in močno iztrošeni. Vzdrževanje je težavno zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Traktorji domače izdelave so adaptirani kmetijski traktorji, ki niso v celoti primerni za delo v gozdu. Iztrošene traktorje bi morali delno nadomestiti s specialnimi gozdarskimi stroji iz uvoza. Prevoz lesa opravljamo z 31 kamioni znamke Magirus, MAN in TAM in letno prepeljemo 220.000 m3. Poprečna starost kamionov je 5,5 let. Vzdrževanje je možno le z nakupom rezervnih delov za devize. Samo pri kamionih TAM je možno nekatere rezervne dele kupiti le za dinarje. Po sporazum razvoja za gozdarstvo proizvaja prilagojene kamione TAM Maribor, s katerimi Imamo SS o dolgoročnem sodelovanju in vse nove kamione kupujemo pri TAM Maribor. Gradbeno mehanizacijo za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest na težkih alpskih terenih bomo morali kupiti v tujini, ker ni ustreznih strojev domače proizvodnje. Ostalo opremo za delo v gozdu, skladiščno manipulacijo in drevesničarstvo nabavljamo pri domačih proizvajalcih oz. kooperantih za dinarska sredstva in deloma z devizami v obliki združevanja. 4. Cenovni problemi V prvem polletju je bilo zaradi zamrznitve cen s strani dobaviteljev čutiti močan pritisk na povečanje cen na različne načine. Srečujemo se tudi s problemom nenormalnih dvigov cen, ki jim s cenami naših proizvodov ne moremo slediti (energija, izdelki petrokemije, barvne kovine). Poseben problem pa je devizna soudeležba našim dobaviteljem (pri nekaterih tozdih skoraj za večino glavnih materialov im sicer od 30—50% soudeležba). Dejstvo je, da z našimi razpoložljivimi deviznimi sredstvi ne moremo pokriti vseh zahtevkov, zato prihaja občasno do motenj v proizvodnji. Razlke med izvoznimi in domačimi cenami naših artiklov so se v prvih 6 mesecih 1984 povečale v korist domačim, izjema je le žagan les, kjer se najbolj približujemo domačim cenam. Pokritje lastne cene poprečno za vse izvožene finalne izdelke je bilo ca. 70%. 5. Gibanje izvoza in uvoza v prvem polletju 1984, posebej na konvertibilno področje, v ameriških dolarjih skupaj samo konvertibilno področje 6 mesecev 84: 3,621.573,06 3,621.753,06 6 mesecev 83: 3,059.564,00 3,059.564,00 Indeks: 118 118 Plan izvoza v I. polletju je izpolnjen 44%. 6. Problematika izvoznikov — Dohodkovne motiviranosti izvoza v sedanji situaciji ni. Je pa devizna motiviranost, ker ima LESNA velike devizne potrebe in obveznosti. — Koristimo izvozne kredite in kredite za pripravo izvoza v maksimalnih možnostih. — V zadnjem času se premije izplačujejo v zadovoljivih rokih. 7. Stanje likvidnosti, sedanje in pričakovane težave pri izplačevanju OD V LESNI zagotavljamo likvidnost v interni banki za vse temeljne organizacije. Z dnevnim združevanjem prostih denarnih sredstev zmanjšujemo potrebe po najemanju bančnih in ostalih kreditov. LESNA potrebuje trenutno za svoje poslovanje ca. 900 mio kratkoročnih kreditov, od tega jih zagotavljamo znotraj DO y3, % pa iz zunanjih virov. V I. polletju nismo imelii večjih težav z likvidnostjo, ker smo načrtno zadrževali investicijsko porabo v DO, poleg tega pa zaradi reprogramiranja nismo odplačali deviznih dolgov, našim potrebam pa je sledila tudi temeljna banka. Rečemo lahko, da trenutna likvidnost ni problematična, čeprav imamo strukturo in ročnost virov za obratna sredstva neugodno. Tako tudi pri izplačevanju osebnih dohodkov v letu 1984 nismo imeli posebnih likvidnostnih težav, imeli pa smo težave zaradi zakona o začasn prepovedi z delom sredstev za izplačilo OD izgubašev v letu 1983. To smo in še urejamo s solidarnostjo v DO. Večje likvidnostne težave in s tem REFERENDUMI V mesecu avgustu in septembru potekajo referendumi za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in skupno porabo. Razprava o tem samoupravnem aktu je potekala zelo dolgo, preko dve leti, v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v Lesni. Pri pripravi novega sistema nagrajevanja sta poleg strokovnih služb delali dve komisiji, ena za predvideni prispevek in druga za dejanski prispevek. Delo je aktivno spremljala tudi komisija za osebne dohodke, ki jo je imenoval delavski svet delovne organizacije. Vse razprave okrog novega sistema nagrajevanja je stalno in aktivno spremljala konferenca sindikata Lesne in njen izvršni odbor. V zaključni fazi je delavski svet Lesne na drugi seji 16. 7. 1984 določil predlog tega akta, izvršni odbor konference sindikata Lesne pa je v začetku meseca avgusta skupaj s predsedniki osnovnih organizacij sindikata pozval vse sindikalne organizacije Lesne, da organizirajo še ustrezne aktivnosti pred referendumi. Te aktivnosti so tekle v mesecu avgustu, v avgustu pa so v večini temeljnih organizacij uspešno izšli referendumi, razen v delovni skupnosti interne banke, kjer je bil referendum neuspešen. O izidu referendumov po posameznih temeljnih organizacijah bomo poročali v naslednji številki Viharnika. . tudi težave pri izplačevanju OD lahko pričakujemo v primeru stagnacije prodaje naših proizvodov, ker nimamo lastnih sredstev za pokrivanje zalog. 8. Napoved za drugo polletje Zaradi izpada izvoza v začetku leta, predvsem zaradi pomanjkanja repromatenialov, bomo kumulativni plan izvoza do konca leta izpolnili ca. 95%, kar pomeni 25 % večji izvoz kot v letu 1983. Domačih naročil je še dovolj in računamo, da bomo plan proizvodnje in prodaje realizirali 100%, ki je po fizičnem obsegu za 12 % večji od realiziranega v I. 1983. 9. Sugestije in predlogi Izvoz v II. polletju 1984 močno ovirajo neredne in nedo-voljne dobave surovin in izdelavnih materialov, kot so furnir, tapetniško blago, žica, ipren pena in drugi zaradi prevelikega izvoza teh materialov. Nujno bi bilo usklajevanje izvoza surovin s potrebami za proizvodnjo za izvoz. Tudi gibanje tečaja dinarja ni usklajeno s porastom domačih cen repromateriala. MARIJA MIHELJAK, dipl. oec. Pa še nekaj besed o gospodarjenju in problemih dveh temeljnih organizacij, ki sta ob polletju še izkazovali izgubo ŽAGA VUHRED Letošnja dolga zima je vplivala tudi na proizvodnjo na vuhreški žagi. V zimskih mesecih so rezali na stari ža-galnici, ker ob nastopu zmrzali razrez na novi žagi ni bil mogoč. V tem obdobju so imeli 15.396.428 din izgube. Ob polletju se je izguba zmanjšala na 980.000 din. Ob polletju je proizvodnja na žagi Vuhred zaostajala za planom za približno enomesečno proizvodnjo, ni bil dosežen planiran izkoristek hlodovine, ni bila dosežena prodajna cena žaganega lesa v izvoz, na domačem trgu in tudi ne znotraj delovne organizacije. Kot vzrok za nastalo izgubo navajajo poleg že naštetih vzrokov še spremenjeno udeležbo v skupnem prihodku (od 30,62% planirane je bila dosežena z 20,83 %.). Za drugo polletje, oziroma za obdobje od 1. maja do 31. decembra, so delavci žage Vuhred sprejeli program ukrepov za izboljšanje poslovanja. TSP RADLJE—PODVELKA Temeljna organizacija je ob polletju izkazovala še 4,683.568 din izgube. Proizvodni plan je dosegla v prvih šestih mesecih s 93 %. Kot glavni problem, da proizvodnja ne teče po planu, še vedno navajajo pomanjkanje suhega žaganega lesa. V prvem polletju so ga prejeli od naših žag le 73 % od planiranega. Nerešen je tudi problem redne in zadostne oskrbe lesa ČPC kvalitete za izvoz. To pa je vzrok za zaostanek izvoza lepljencev. Tudi zaradi motene dobave tesnil in PVC granulata so imeli v maju in juniju velike težave v proizvodnji oken in rolet. Zelo hitro naraščajo cene vseh repromaterialov in so do konca junija že presegle planske cene za leto 1984. Kljub temu pa je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 68%, poprečno število zaposlenih je večje za 14 %, tehnična produktivnost pa je narasla za 47%. Osebni dohodki so bili v TSP ob polletju za 3% nad planiranimi, še vedno pa zaostajajo za tozdi Lesne, prav tako pa za sorodnimi tozdi v podskupini dejavnosti. Delavci TSP Radlje—Podvelka so si postavili cilj, da v naslednjih mesecih dosežejo planirane rezultate oziroma jih presežejo s čim nižjimi stroški. Iz poslovnih poročil I. Robnik ANALIZA STANJA VARSTVA PRI DELU V LIN Namen varstva pri delu je od vsega začetka zagotoviti delavcem opravljanje svojega dela brez nevarnosti, da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar. V primarni industriji se delovni proces odvija dokaj normalno, zato je tudi število nezgod nekje na ravni lanskega leta. Občuten pa je porast nezgod v finalni industriji ravno zaradi preobremenjenosti delavca. So primeri, kjer delavci delajo tudi po tri izmene skupaj, delajo skoraj vse sobote, pa tudi nedelje. Porast števila nezgod in na ta način porast števila zgubljenih dni, kot je razvidno iz tabele, nam mora biti resno opozorilo, da s takšnim načinom dela ne smemo več nadaljevati. Iz tabele je razvidna primerjava prvih 6 mesecev 1983 in 1984 leto štev. zaposl. štev. nezgod °/o nezgod štev. izgub, dni 1983 1967 76 3,8 1356 1984 1916 119 6,2 2229 V zadnjih letih se uvaja skoraj na vseh tozdih finalne industrije 3 izmena in s tem nočno delo, ki zajema tudi žensko delovno silo. Na vseh finalnih tozdih dela v nočni izmeni okrog 170 žena. Vsi ti faktorji pa vplivajo na porast poškodb pri delu. Pojavljajo se tudi primeri, da v nočni izmeni ni organiziran topel obrok, kot je v soglasju za nočno delo zahtevano. Na vseh TOZD finalne industrije se je število nezgod povečalo v primerjavi s I. polletjem lanskega leta skoraj za 100»/».. Primerjava je razvidna iz tabele: 83 84 83 84 83 84 štev, zaposl. štev, nezgod štev. izg. dni TP Pameče 301 318 15 19 382 352 TP Prevalje 215 232 7 14 50 414 TIP Otiški vrh 235 230 11 15 293 414 TSP Radij e-Podvelka 308 355 16 30 127 413 Nova oprema 291 349 10 21 46 175 SKUPAJ 1350 ,1484 59 99 898 1768 ANALIZA nezgod V LESNI INDUST Rl JI OD Še vedno je v tehnoloških postopkih veliko fizičnega dela, predvsem dvigovanja bremen in ročnega prelaganja, to pa so dela, pri katerih pride do velike utrujenosti med delovnim .časom, ki ima za posledico manjšo pazljivost pri delu in večje število poškodb. Še zmeraj je veliko število poškodb zaradi osebnega faktorja, neprimernega načina dela ter neustrezne organizacije dela. Navedene ugotovitve nas opozarjajo, da bo potrebno poskrbeti za boljšo motiviranost delavcev in izpeljati doslednejši nadzor nad izvajanjem predpisov iz varstva pri delu. Na področju zdravstvenega varstva je predvsem zakonodaja pripomogla, da se delavci na osnovi zdravstvenih pregledov razporejajo na ustrezna dela pred in med zaposlitvijo, tako da ne beležimo poklicnih obolenj. Na področju tehničnega varstva smo s preventivnimi pregledi dosegli, da je varstvo vgrajeno v delovne priprave in naprave ter, da so stroji ustrezno zaščiteni, vendar do nezgod pri strojih prihaja zaradi nepazljivosti, izgube koncentracije zaradi utrujenosti delavcev. Tehnologi bi morali več pozornosti posvetiti drobnim izboljšavam od stroja do stroja, tako da bi se fizično delo pri strojih zmanjšalo na minimum, kar je možno doseči z raznimi dvižnimi mizami, avtomatskimi podajali, odlagalnimi napravami, mehaniziranem transportu palet, proizvodnjo pa postaviti kolikor se da v linije, tako da odpade nepotrebni ročni transport palet ter zlaganje polizdelkov pri vsakem stroju v palete. Tudi na področju tehnologije dela je bil storjen korak naprej. Narejeni so sistemi pri odsesovanju prahu in plinov, žal pa se pri veliko strojih slabo vzdržujejo, ne zamenjujejo se pravočasno poškodovane gibljive cevi, odsesovalne kape so velikokrat nepravilne oblike, tako da ne poberejo vseh delcev, ki nastajajo pni delu. Prav tako pa se opravljajo meritve hrupa, ki pri veliko strojih predvsem finalni industriji presegajo dovoljeni nivo. Korak naprej je bil narejen le v TSP Radlje z namestitvijo dveh protihrupnih kabin, v glavnem pa denarja za protihrupne kabine nikoli ni. (Nadaljevanje na 5. strani) 1.1. DQ 30.6.84 TOZD ŠTEVILO NEZGOD ŠTEV IZGUBLJENIH DNI PO/PREČNO ŠTEVILO ZAPOSLEN NA DELU NA POTI SKUPAJ NA DELU NA POTI. SKUPAJ NA 1 NEZGODO NA 1 ZAPOSL. V. NEZGOD •/.'NEZGOD V LETI|83 INDEKS ŽAGA ■ MISLINJA 53 3 - 3 44 - 44 14,6 0,8 5,6 7,4 75 ŽAGA OMSKI VRH 64 7 - 7 233 - 233 33,2 3,6 10,9 5,7 191 ŽAGA MUŠENIK 44 2 - 2 49 - 49 24,5 1,1 4,5 4,2 107 ŽAGA VUHRED 67 3 1 4 21 5 26 6,5 0,3 5,9 6,2 95 TIP OTIŠKI VRH 230 13 2 15 297 117 414 27 ,'6 1,8 6,5 4,6 141 TP PAMEČE 518 14 5 19 325 27 352 18.5 1.1 5.9 4,9 120 TP PREVALJE 232 12 2 14 336 78 414 29,5 1,7 6,1 3,2 190 - TSP Kadl"je-Podvelka 355 23 7 30 311 102 413 13,7 1,2 8,4 5,3 158 NOVA OPREMA 349 18 3 21 142 33 175 8,3 0,5 6,1 3,4 176 IB 34 1 1 22 22 22 0.6 2,9 BLAGOVNI PROMET 171 5 5 87 87 29 0.5 1.7 1.2 141 SKUPAJ do 30.6.84- 1916 98 21 119 1845 384 2229 18,7 1,2 6,2 4,2 147 SKUPAJ, do 30.6.83 1997 68 8 76 1173 181 1356 16,2 0,7 4,2 _ 76 INDFKS • 95 144 262 156 157 212 164 . 'II5' 171 147 - 193 (Nadaljevanje s 4. strani) Delavci sicer uporabljajo osebna zaščitna sredstva, kar pa ni trajna rešitev. Izvidi delavcev, ki so bili na zdravniških pregledih, pa nas resno opozarjajo, saj imamo že prve delavce s poklicno naglušnostjo, ki so okvaro sluha dobili na delovnem mestu. Na področju požarnega varstva se največja pozornost posveča preventivi. Skoraj na vseh TOZD je požarno varstvo dokaj dobro urejeno, vsako leto imamo sicer več začetnih požarov, ki pa so takoj pogašeni. Večjo pozornost bi pa morali posvetiti redu in čistoči v vseh proizvodnih prostorih, da bi se sprotno odstranjevala vsa nepotrebna navlaka in odpadki, da bi se ves material: polizdelki in izdelki zlagali res na mesta, ki so zato določena, da ne bi bilo več založenih transportnih poti, ročnih gasilnih aparatov, zidnih hidrantov, zasilnih izhodov, da se prepove kajenje na mestih, kjer ni dovoljeno. Za vse te pomanjkljivosti so odgovorni delovodje, ki pa so premalo osveščeni, ali pa od svojih nadrejenih ne dobijo ustreznih nalogov za odpravo teh pomanjkljivosti. Franja Jur j ec, varn. inž. Naprava za zlaganje vratnih kril v TP Prevalje Rekonstrukcija žagalnice v TOZD žaga Mušenik Rekonstrukcija žagalnice v Mušeniku je bila zaradi dotrajanosti osnovnih strojev nujna. V dosedanji proizvodnji je bilo prisotno dosti težkega fizičnega dela, ki je povzročalo precej izostankov iz dela zaradi bolniškega staleža. Osnovni stroji so bili že dotrajani in so zahtevali prekomerno vzdrže- Izkop temeljev za novo žagalnico Skladiščni prostor žage Mušenik vanje. Pričakovati je bilo, da bi večje okvare na polnojar-menikih povzročile daljši izpad proizvodnje, kar bi zelo neugodno vplivalo na poslovanje TOZD. Zaradi tega smo poskušali z rekonstrukcijo doseči izboljšanje delovnih pogojev in odpravo tistih točk v delovnem procesu, kjer je nastopalo najtežje fizično delo. Osnovna značilnost novega tehnološkega procesa je ta, da bo proizvodnja potekala na enem polnojarmeniku. Ta je prestavljen iz žagalnice v Vuhredu in bo po zamenjavi vitalnih delov popolnoma zadostoval za razrez 20.000 m3 hlodovine na leto. Določen del transportne opreme je prav tako prestavljen iz žage v Vuhredu, večino transporterjev pa bo izdelala Tovarna opreme Mežica, ki ima na tem področju dovolj izkušenj. Celoten transport hlodovine v žagalnico in žaganih sorti-mentov v žagalnici je mehaniziran, fizično delo bo nastopalo le še pri doziranju hlodovine oz. prizem na uvozni verižni transporter in pri zlaganju žaganic v zložaje. Terminsko smo rekonstrukcijo planirali tako, da bi vsa gradbena dela bila opravljena v rhesecu avgustu, montaža opreme in vseh instalacij se bo pričela koncem avgusta, zagon pa planiramo v mesecu septembru. Upamo, da bo celotna rekonstrukcija v zadovoljstvo nas vseh, še posebej pa delavcev žage Mušenik, dala dobre rezultate. Darko Štern, dipl. ing. Valilnice Lupilna linija v Museniku Na žagi v Mušeniku je pričela poskusno obratovati delno zgrajena linija za lupljenje hlodovine (izgradnja je predvidena v dveh ali treh etapah). Že po dvotedenskih izkušnjah se lesarji pohvalno izražajo o pridobitvah z lupilno linijo, saj bodo imeli na polno-jermenikih oziroma tračnih žagah večje učinke, lažje delo, manjše stroške z brušenjem in nabavo žaganih listov, kateri so kot ostali repromateriali nabavljeni iz uvoza. Večji finančni in gospodarski izkupiček bi se moral pokazati tudi pri proizvodnji kvalitetnejšega rezanega lesa z obratovanjem lupilne linije, saj, ko je les olupljen, preprečujemo delovanje tehničnih škodljivcev — insektom in glivičnim obolenjem lesa. Tudi estetski videz rezanega lesa je pomemben pri klasiranju lesa za prodajo. Najbrž je tehnološki spodrsljaj, ker lupilni stroj ne more odrzati droben in daljši tehnični les. Dokler ne bo izgrajena celotna lupilna linija z vsemi prečnimi skladiščni- mi razdelilnimi, dodaj alnimi in verižnimi transporterji, bo delo dražje in nevarno. Nastopajo tudi težave, če delavci elektrogospodarstva predhodno ne javijo izpad električne napetosti, ker sor-timent v lupilnem stroju zaglavi. Inšpektorji dela so pri pregledu delovne naprave ugotovili za stanovalce v neposredni bližini lupilne linije preveč decibelov hrupa. Postaviti bo treba leseno steno s stiroporom, katera bo blažila hrup. Postavitev stene bo stala 200 starih milijonov. KAREL DRETNIK Službena potovanja v inozi (OD 1. I. — 30. VI. 1984) mstvo Službena potovanja v inozemstvo v času od 1. 1.—30. 6. 1984 Zap. št., Ime in priimek, Kam je potoval, Namen potovanja, Znesek Gozd. Radlje 1. Verdnik Jože, Italija, Rešev, reklam., pogovor glede nadal. poslov. 6.989,00 2. Grebene Rudolf, Italija, Rešev, reklam., pogovor glede nadal. poslov. 6.989,00 Transport in servisi Pameče 1. Pogorevc Drago, Italija, Ogled delovanja gozdar, žičn. 7.522,00 2aga otiški vrh 1. Kotnik Tone, Italija, Sklepanje in podpis, pogodbe 360.645,00 TIP Otiški vrh 1. Skrego Tomo, Avstrija, Reševanje reklam, razg. o uvozu 6.229,50 2. Skrego Tomo, ZR Nemčija, Rešev, reklam. 13.265,50 3. Pečovnik Anton, ZR Nemčija, Rešev, ivemih plošč in vrat 87.050,00 4. Cerar Alojz, ZR Nemčija, Rešev, ivernih plošč in vrat 39.622,00 5. Kočevar Emil, ZR Nemčija, Rešev, ivernih plošč in vrat 39.622,00 6. Domijan Gvido, ZR Nemčija, Prevzem tehn. dokum. za sušiln. 64.838,50 7. Pečovnik Anton, ZR Nemčija, Prevzem tehn. dokum. za sušiln. 46.387,50 TP Pameče 1. Surbek Vlado, ZR Nemčija, Razčišč. tehnološko-tehnič. zahtev kupcev količin, dobave 84 2. Cegovnik Oto, ZR Nemčija, Razčišč. tehnološko-tehnič. zahtev kupcev količin, dobave 84 3. Konečnik Adi, ZR Nemčija, Razčišč. tehnološko-tehnič. zahtev kupcev količin, dobave 84 4. Pirkmajer Peter, ZR Nemčija, Razčišč. tehnološko-tehnič. zahtev kupcev količin, dobave 84 5. Stanonik Janko, ZR Nemčija, Razgovor glede izv. 6. Stanonik Janko, Avstrija, Možnost povečan, izvoza podbojev 7. Hrastel Vinko, Italija, Ogled sejma Interbimal 8. Vaukan Franc, Italija, Ogled sejma Interbimal 9. Marošek Anton, Italija, Ogled sejma Interbimal 10. Pirkmajer Peter, Italija, Ogled sejma Interbimal 11. Stanonik Janko, ZR Nemčija, Obisk firm TP Prevalje 1. Kališnik Rudi, ZR Nemčija, Rešev, reklam, vrat. kril 2. Valtl Albert, ZR Nemčija, Rešev, reklam, vrat. kril 3. Sipek Miroslav, ZR Nemčija, Obisk firme Riphauzen Stol-berg 4. Komprej Ivan, Italija, Ogled sejma Milano 5. Sipek Miroslav, ZR Nemčija, Obisk firme Lahman Bremen TSP Radlje-Podvelka 1. Komljanec Janez, ZR Nemčija, Obisk sejma 2. Korat Franc, ZR Nemčija, Reklamacija lepljenih profilov Skupne službe 1. Stres Jože, ZR Nemčija, Udel. na sejmu pohištva Koln 2. Rek Marjan, ZR Nemčija, Udel. na sejmu pohištva Koln 50.924,95 50.924,95 50.924,95 66.918,25 19.646.00 25.308.00 23.206,50 23.206.50 23.321.50 36.221.50 38.704.50 39.622,00 39.622.00 21.378.00 21.787.50 28.346.00 22.691.00 19.649.00 19.649.50 19.649,00 3. Cokan Bojan, ZR Nemčija, Obsik predstav. Slovenijales, Lesnina 4. Dretnik Dušan, ZR Nemčija, Obisk predstav. Slovenijales, Lesnina 5. Dolinšek Hubert, Avstrija, Sestanek IUFRO 6. Stres Jože, ZR Nemčija, Sestanek s firmo ARTI in ROTO 7. Cokan Bojan, ZR Nemčija, Sestanek s firmo ARTI in ROTO 8. Tovšak Marjan, Danska, Sejem pohištva 9 Rek Marjan, Italija, Ogled sejma v Milanu 10. Štumpfl Ana, Italija, Ogled sejma v Milanu 11. Jandl Mitja, Italija, Demonstr. gozd. meh. Blagovni promet 1. Ogriz Janko, ZR Nemčija, Obisk mednarodnega sejma gradbeništva v MUnchnu 2. Rus Bogomir, ZR Nemčija, Obisk mednarodnega sejma gradbeništva v Munchnu 3. Krebs Franc, ZR Nemčija, Obisk mednarodnega sejma oblazinjen, in masivnega pohištva v K51nu in razgovor s kupci naših izdelkov 4. Domijan Milka, Italija, Dogovor glede izvoza žaganega lesa za leto 1984 5. Krebs Franc, ZR Nemčija, Reševanje reklamacij lepljenih profilov pri T. Moderne Bauelemente Bremen 6. Gornjak Marjan, ZR Nemčija, Obisk kupcev naših izdel., reševanje reklamac. iver. plošč + vratnih kril pri f. Masen Hiirth in Ripphausen Stolberg 7. Krebs Franc, Avstrija, Reševanje reklamacij iver. plošč pri f. Egger 8. Dremel Franc, Avstrija, Nabava in prevzem furnir, pri f. Scharg Wolfsberg 9. Gornjak Marjan, Avstrija, Razgovor o prodaji iver. plošč pri f. Egger 10. Epšek Franc, Avstrija, Razgovor o dobavi brusnih papirjev za TIP Otiški vrh pri f. J. Peneff Graz 11. Miheljak Ernest, Avstrija, Razgovor o dobavi brus. papirjev za TIP Otiški vrh pri f. J. Peneff Graz 12. Savinek Mihael, Avstrija, Razgovor glede izvoza ivernih plošč pri f. Egger 13. Gomboc Ludvik, Danska, Obisk skandinavskega sejma pohištva v Kdbenhavnu 14. Dremel Franc, Avstrija, Nabava furnirja za TP Pameče in TP Prevalje 15. Dremel Franc, Italija, Nabava in prevzem furnir, pri firmah Jaz.bar, Indules in Pelikan v Trstu 16. Miheljak Ernest, Italija, Nabava furnirja pri firm. Jazbar, Indules in Pelikan v Trstu 17. Suler Amalija, ZR Nemčija, Obisk f. Klute, Pusch in Schlemmer 18. Šuler Amalija, ZR Nemčija, Obisk f. Schlemer, Pusch in Lesco 19. Miheljak Ernest, ZR Nemčija, Obisk firm Lesco, Sloveni j ales-Handels in Dimter 20. Krumpačnik Franc, Avstrija, Nabava rezervnih delov pri f. Schneker Salzburg za TIP Otiški vrh 19.546.50 25.956.50 23.495.50 14.803.00 21.543.00 18.147.50 31.849.50 21.787.00 5.453,50 19.605,40 25.563,50 58.676,10 29.234,70 21.936,35 23.160,50 6.292.50 6.640.50 13.632,60 3.349.50 3.349.50 6.292.50 14.407.00 7.197.50 3.761,00 3.761.00 22.084.00 23.840,50 23.762,30 7.975.00 Jožica Save, oec. STROKOVNI IZPITI V LESNI V PRVEM POLLETJU 1. KREBS RENATA, kemijski tehnik, mentor Črešnik Marjana, kemijski tehnik, TOZD TP PAMEČE. Tema strokovne naloge: Analize, ki se opravljajo v TP Pameče in potrebna znanja. Zunanji član: Tručl Nika, kemijski tehnik, Zlatorog Maribor. 2. FAJMUT JERNEJ, lesar ozek profil, mentor Svetec Hinko, delovodja, TOZD TP Pameče. Tema strokovne naloge: Danckeart, mizni rezkar, format-na žaga, koordinatka. Zunanji član: Krevh Jože, lesarski tehnik, Tovarna meril Slovenj Gradec. 3. KREVH JANJA, gradbeni tehnik, mentor Marzel Vlado, gozdarski tehnik, TOZD Gradnje. Tema strokovne naloge: Gradbena dokumentacija. Zunanji član: Ježovnik Viktor, gradbeni tehnik, SGP Kograd Dravograd. 4. KOČNIK BOJAN, gozdarski tehnik, mentor Mikeln Janko, dipl. inž. gozd., TOK Ravne. Tema strokovne naloge: Pomen gozdnogojitvenega načrtovanja in gozdnogojitveni načrt »Ruter«. Zunanji član: Kumer Pavle, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Celje. 5. MIKLAŠIČ ZDRAVKO, gozdarski tehnik, mentor Ferlič Pavle, dipl. inž. gozd., TOZD GO Radlje. Tema strokovne naloge: Gozdnogojitveni in sečno-spravilni načrt v revirju Primož. Zunanji član: Kumer Pavle, dipl. inž. gozd. Gozdno gospodarstvo Celje. 6. PRITERŽNIK SILVO, dipl. inž. gozd, mentor Modic Tone, dipl. inž. gozd., TOK Radlje. Tema strokovne na- loge: Stanje in perspektivni razvoj pridobivanja lesa na TOK Radlje. Zunanji član: Mag. Ajdič Jože, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor. 7. POROČNIK MILAN, gozdarski tehnik, mentor Leskovec Filip, dipl. inž. gozd., TOK Ravne. Tema strokovne naloge: Analiza odprtosti in spravilnih razmer na primeru revirja Hudi kot. Zunanji član: Mag. Ajdič Jože, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor. 8. PLANINŠIČ ANTON, lesar ozek profil, mentor Pisnik Maks, delovodja, TOZD TSP-Radlje. Tema strokovne naloge: Čepilka. Zunanji član: Rožej Simon, dipl. inž. les., Imont Dravograd. 9. RIBIČ KONRAD, lesar ozek profil, mentor Pisnik Maks, delovodja, TOZD TSP Radlje—Podvelka, tema strokovne naloge: Večlistna krožna žaga. Zunanji član: Rožej Simon, dipl. inž. les., Imont Dravograd. 10. VERHNJAK STEFAN, lesar ozek profil, mentor Svetec Hinko, delovodja, TOZD TP Pameče. Tema strokovne naloge: Stara lakirna linija, dvojni rezkar, hidravlična stiskalnica, Celjenje furnirja. Zunanji član: Krevh Jože, lesarski tehnik, Tovarna meril Slovenj Gradec. 11. ŠTERN FRANC, gozdarski tehnik, mentor Kotnik Ludvik, dipl. inž. gozd., TOK Ravne. Tema strokovne naloge: Gospodarjenje na kmetiji »Jakše«. Zunanji član: Kumer Pavle, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Celje. 12. TERNIK SILVA, dipl. oec., mentor Kac Maksimiljan, dipl. oec., TOZD Blagovni promet. Tema strokovne naloge: Analiza in raziskava trga oken za TOZD TSP Radlje—TO Podvelka. Zunanji član: Speglič Erika, dipl. oec., TUS Slovenj Gradec. 13. TERTINEK MIHA, lesar ozek profil, mentor Pisnik Oto, delovodja, TOZD TSP Radij e-Podvelka. Tema strokovne naloge: Stiristranski skobelni stroj. Zunanji član: Rožej Simon, dipl. inž. les., Imont Dravograd. 14. TISNIKAR MIROSLAV, strojni tehnik, mentor Bricman Ivan, delovodja, TOZD TP Pameče. Tema strokovne naloge: Generalno popravilo brusilnega stroja »Heeseman«. Zunanji član: Senica Marjan, dipl. inž. stroj n., Železarna Ravne. 15. KONEČNIK MATJAŽ, gozdarski tehnik, mentor Nabernik Maks, oec., TOZD Gradnje. Tema strokovne naloge: Operativne naloge gradbenega delovodja pri izvedbi del gradbenih objektov. Zunanji član: Kumer Pavel, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Celje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem mentorjem in zunanjim članom za njihov trud. Izobraževalni center Kako živi upokojenec? O upokojenih se v javnosti zelo malo govori in piše, čeprav bi zaslužili več pozornosti družbe. Ko delavcu potečejo delovna leta, dobi svojo odpravnino, nekaj besed v zahvalo za njegovo delo, potem pa ostane sam, pozabljen kot mrlič po pogrebu. Naprej naj se znajde sam, kakor ve in zna. Če ima malo pokojnino, si pač mora iskati dodaten zaslužek, od svoje delovne organizacije je odpisan in pozabljen. Ali ni to krivično za generacije, ki odhajajo v pokoj zadnja leta? Še bolj zgarani so tisti, ki so delali kjerkoli že v bivši Jugoslaviji in prestali nato še vojno. Ti so nosili naj večje breme in v najtežjih pogojih delali in gradili novo domovino. Vse, kar danes imamo, je sad njihovega dela in žuljev. Deset in večurni delavnik na kmetih, z lopato, motiko in koso, brez malice. Ob koščku kruha, ponekod tudi brez le-tega se je delalo in nihče ni tožil. Vse delo je slonelo na rokah in moči telesa. V gozdu z ročno žago in sekiro, vzdigo-vanje hlodov na vozove in tako dalje. Ko danes opazuješ delavce po žagarskih obratih, tovarnah in drugod se zdi, da se v primerjavi s tistim časom igračkajo, pa še tožijo, da jim je težko. Kljub temu so ti ljudje mnogo storili z veseljem, za družbo. Kmetje so v teh malih kmečkih zadrugah odstopili svoj dobiček in gradili zadružne domove. V Šentilju je bil že pred vojno na zamočvirjeni zemlji zgrajen prosvetni dom s prostovoljnim delom in še bi lahko naštevali. Tudi danes vidiš največ upokojencev pri javnih delih, kjer nesebično pomagajo. Tej generaciji, ki je toliko prestala in gradila domovino, je družba dolžna vso pozornost in pomoč, saj danes mladi razpolagajo z rezultati njihovega dela. Imajo zaščitna sredstva, stroje, tople malice, organizirane prevoze na delo, stanovanja in tako dalje, o čemer včasih niso niti sanjali. Delo preteklosti je pozabljeno in nihče se več na to ne spomni, niti na ljudi, ki so takrat delali. Upokojeni se zbirajo v svojih društvih in si skušajo popestriti svoja stara leta s temi skromnimi možnostmi kot jih imajo, s članarino se vzdržujejo finančno. Prostorov kljub temu, da so gradili domove, nimajo. Mislinja združuje v svojem društvu še kraje Dolič, Dovže in Zaverše, odborniki pa se stiskajo na sejah v svoji pisarni, ki meri štiri ali pet m2, kot sardine v konzervi. Ali ne bi bilo prav, da bi našli prostore za svoje sestanke in družabno življenje v svojih prostorih, torej v svojih lastnih domovih, ki so jih zgra- dili in so sedaj last drugih. Sami naj bi odločali, kaj naj bilo v njihovih lastnih stavbah, ki so jih zgradili. Nikjer, razen na izletih, ni prilike, da bi prišli skupaj in se pogovorili in zabavali. Konkretno v vasi Šentilj ni nobene gostilne, kjer bi človek ob nedeljah sedel in pokramljal s sosedom ali vaščanom sosednjih krajev. Domovi so zaklenjeni. Razen kina v prosvetni dvorani ni ničesar za starejše ljudi. V starih časih so mladi kljub težkim razmeram delali na kmetih in drugod po žagah in gozdovih in še našli čas za dramske predstave, ki so se vrstile leto za letom. Imeli smo knjižnico in bralno društvo. To so bile prilike za žive stike z ljudmi. Danes razen žoge in drugega športa ni ničesar, to pa ni za starejše ljudi. Nekoč so živele tri gostilne v Šentilju, danes ne more živeti niti ena, kjer bi človek po pogrebih, porokah in drugih prilikah posedel ob kozarčku s svojimi znanci. Izginili so še tisti pičli stiki med ljudmi, ki nas vežejo. Mladi se bodo še zabavali na športnih igriščih, v kinu, stari pa bomo ždeli doma in čez čas eden drugega ne bomo več poznali. Ne bo več petja v družbi in medsebojnih pogovorov. Brneli bodo stroji in mrtvi ekrani in kasete nam bodo še za kratek čas. Tipično za atomski vek! Jože Krajnc Utrinki proizvodnega dela V sredo popoldan, dne 1. 8. 1984, sva se s sodelavko Cvetko napotili v TOZD Nova oprema delat v proizvodnjo. Zaslužek tega proizvodnega dne je na predlog konference sindikata Lesne in na podlagi osebne odločitve sindikat interne banke namenil sindikatu TOZD TSP Radlje — Podvelka za osebne dohodke delavcev. Delavci TOZD TSP Radlje — Podvelka so imeli v mesecu juniju in juliju po predpisanem zakonu zajamčene osebne dohodke. Delovodja naju je popeljal v obrat dokončne izdelave vzmetnic. Mene je ustavil pri stroju, kjer sem s skupino štirih delavk pomagala pripraviti vzmetnico do spusta v stroj, ki ji pri izhodu iz stroja daje dokončno obliko s preobleko iz blaga. - Moj namen ni opisati dela, temveč odnose med sodelavci, med katerimi sem bila popoldne. Delala sem pred strojem z delavko iz Nove opreme, drugi dve sta delali pri izhodu vzmetnic iz stroja. Meni ni nobeden rekel: »Ti boš to delala in takole.« Tudi nobene besede ni katera spregovorila z mano, tako sem se pač sama vključila v delo tako, da sem spremljala njihove gibe in spretnost. Močno sem se trudila, da ja ne bi zaostajala za mojo sodelavko. Čez kakšno uro dela se je med njimi že vnel prepir, iz katerega sem razbrala, da sva midve prepočasni. Vprašala sem, kaj je temu vzrok, ko vendar tako hitiva, da sva čisto prepoteni in pravi tovarišica z imenom Marjana, da je želela samo zamenjavo, da bi jaz šla k stroju pri izhodu vzmetnic, vendar se ostali dve nista strinjali. Povprašala sem Marjano, zakaj delovodja takšnih zadev ne uredi, saj je vendar to organizacijska stvar, pa je samo skomignil z rameni. Po malici znova doživim še hujši prepir med delovodjem in mojimi sodelavkami. Bilo je pa takole: kot sem že prej omenila, mi nihče ni rekel, ti boš delala to in takole (npr. sedaj pripravimo k stroju material ipd.), sem pač tudi sedaj spremljala Marjano, oziroma sem šla za njo, ko jo je klicala druga sodelavka. Mislila sem, da gredo po material, jim bom pa pomagala. Ko pridem bliže, bile so v pisarni na koncu tistega oddelka, slišim, kako je delovodja kričal na njih in govoril, da ne bo norme in, da jim za režijo nima kaj pisati. Za mene tudi to pot ni imel besede. Nič nisem rekla, obrnila sem se in odšla. Ostale tri so kmalu prišle za mano. Zopet sem povprašala Marjano, kje je vzrok za tak prepir, pa pravi, da sta krivi ostali dve sodelavki. Nato smo delali vzmetnice, ki so bolj komplicirane pri preoblekah pri izhodu. Sodelavki sta rekli, naj to delava z Marjano. Ta je popustila in sva prev-vzeli to delo, nakar je stekla proizvodnja normalnih vzmetnic in zopet smo zamenjali delovna opravila. Vprašala sem, zakaj delovodja take stvari ne uredi na delovnem mestu, posebno pa v primeru, ko so imeli v skupini mene, ki sem prvič opravljala to delo. Sodelavka je zopet samo skomignila z rameni. Kje in kdo je odgovoren, na kakšni ravni je organizacija proizvodnje, kakšni so končni rezultati takšnih odnosov, če se take stvari dogajajo dan za dnem? Ob treh je bil prvi odmor in delavci so odšli, jaz pa za njimi (povabil me ni nihče) in sem z ostalimi sedla za mizo v prostoru za počitek. Pili so kislo vodo (kasneje sem zvedela, da jim v tem oddelku pripada, ker se močno praši). Odžejala sem se v kotu z navadno vodo in potrta odšla v halo. Tam sem videla sodelavko Cvetko, kako je vsa izmučena in žalostna sedela. Povedala mi je, da so delavci odšli, ne da bi ji kaj rekli. Delala je v isti hali, kakšnih 20 metrov vstran od mene in je z eno delavko iz Nove opreme strojno pakirala vzmetnice. Vseh osem ur z njo ni spregovorila besede. Pri malici sva zopet capljali za njimi, kjer naju je razvedril nasmejani obraz kuharice, pa še oro nama je poklonila. Mislila sem, da se pozna s Cvetko, pa jo je tudi ona prvič videla. Ob pol desetih smo pričeli čistiti, nato sva se s Cvetko odpravili v pisarno v hali, kjer sva imeli torbice. Delovod-jaja naju je komaj pogledal, nazadnje pa le spregovoril in vprašal, če sva izmučeni. Odgovorila sem mu, da to ni tako hudo kot prepir, ki sem ga doživela. Odgovoril je: »Saj ni bil zaradi vas«. Dokončno sva se uredili v prostoru za počitek. Pri odhodu domov sem z grenkobo iztisnila »Lahko noč!« Cvetki še to ni šlo iz ust, nato sva se potrti napotili domov. To so bili utrinki iz proizvodnega dela na Novi opremi, ki ti dajo misliti. Delala sem večkrat v proizvodnji v naših temeljnih organizacijah in sicer v Pamečah, v TSP Radlje Podvelka in na žagi v Otiškem Vrhu. Povsod so me z veseljem sprejeli, odnosi med delavci so bili odlični, seznanila sem se z celotno proizvodnjo in njihovimi problemi. Zelo pozitivno so ocenili odločitve delavcev skupnih služb, da gredo na proizvodno delo. Terezija Križan Razvoj in delo zavoda za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem Ob prejemu Žagarjevega priznanja Zavod za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem je samostojna samoupravna delovna organizacija, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena. Naloga zavoda je, da usposablja zmerno in težje duševno prizadete otroke in mladostnike, ki niso sposobni za šolanje, so pa sposobni za delovno usposabljanje in pridobivanje osnovnih socialnih in delovnih navad. Poleg tega ima zavod organizirano delavnico pod posebnimi pogoji, kjer z eksternim in domskim varstvom skrbi za zaposlovanje, vzgojo in varstvo zmerno duševno prizadetih odraslih oseb. Zavod je republiška institucija, zato sprejema otroke in mladostnike iz cele Slovenije. Glavni smotri zavoda 1. Razvija: — obstoječe intelektualne funkcije, — pozitivne emocionalne reakcije, — nagibe in hotenja, — osebno samostojnost (skrb za samega sebe), — higienske navade, — delovne privajenosti in tehnike, — socializacijo v najširšem smislu. 2. Skrbi za otrokov in mladostnikov telesni razvoj in korekcijo telesnih hib. 3. Delavnica pod posebnimi pogoji nudi odraslim duševno prizadetim osebam zaposlitev, nadaljnje usposabljanje v skladu z njihovimi sposobnostmi in hotenji, nego in varstvo. Prva skupina otrok je prišla v zavod v Črno 20. 2. 1968. Prišli so v neurejene in neprimerne prostore, sprejeli so jih ljudje, ki o njih niso veliko vedeli. Na ta dan je zavod pričel s svojim delom — praktično iz nič. Zato sta bili prvi in temeljni usmeritvi zavoda že takoj v začetku: pridobiti ustrezno strokovnost delavcev ter prilagoditev obstoječih prostorov načelom delovnega usposabljanja. Tako ena kot druga naloga sta zahtevali precejšen napor in odpovedovanje celotnega kolektiva. Zavod je omogočil študij ob delu več kot 25 delavcem; v glavnem v Ljubljani na Pedagoški akademiji, na oddelku za specialne pedagoge, saj je bil to v tem času izredno deficitaren poklic. Velika večina je končala študij in je zavod danes praktično v celoti ustrezno strokovno zaseden. Vse napore študija, ki je z večjo ali manjšo intenziteto trajal več kot 10 let, najbolj intenzivno v letih 1971—1976, so delavci zavoda reševali z obstoječimi ljudmi in lastnimi sredstvi, praktično brez zunanje pomoči. Z namenom, da bi ustvarili čim boljše življenjske pogoje za gojence in tudi delovne pogoje za delavce, so delavci zavoda ob pomoči različnih dotacij iz leta v leto namenjali velik del svojih lastnih sredstev za adaptacije, preurejanje in nabavo opreme. Z leti, vse bogatejšimi izkušnjami, spoznavanjem potreb prizadetih oseb, je zavod razvil tako imenovani družinski sistem vzgoje in dela. Bistvo sistema, ki je pravo na- KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC ZA KMETIJSTVO LETO IV — ŠTEVILKA 8/9 SEPTEMBER 1984 PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1984. POŠTNINA PLAČANA Poslovanje kmefijslce zadruge Težavne razmere gospodarjenja v letošnjem prvem polletju so se odražale seveda tudi v kmetijstvu. Pojavljali so se likvidnostni problemi pomanjkanje reprodukcijskih materialov in visoke cene le-teh. Posebno pereče je bilo za živinorejo pomanjkanji koruze. Kljub temu so bili doseženi v kmetijski dejavnosti naslednji proizvodni rezultati: 1. mleko (v 000 1) doseženo I. poli. 1983 I. poli. 1984 ind. plan 1984 % izpol. — družb, kmet. proiz. 551 580 105 1.153 50 — zadružna proiz. 3.689 4.121 * 112 8.478 49 skupaj: 4.240 4.700 111 9.631 49 Na farmah v družbenem sektorju kmetijstva se. j e prireja mleka povečala za 5%, kmetje kooperanti pa so oddali 12% več mleka kot lani v I. polletju. Plan prireje mleka je bil v povprečju izpolnjen 49%. V družbenem sektorju je bila mlečnost na eno kravo 23391, kar je 10% več kot v enakem obdobju lani. Najboljšo mlečnost (2454 1) so dosegli v TZO »TRATA« Prevalje. V zadružnem sektorju pa so kmetje oddali 10221 mleka na kravo in 4539 1 mleka na kmetijo. Količina oddanega mleka na 1 kravo je bila letos manjša kot lani v enakem obdobju, čemur je vzrok predvsem manjša poraba krmil. Več oddanega mleka na 1 kmetijo pa je posledica večjega števila krav, ki so v kontroli. Tudi tega bomo obrali, foto: J. K. 2. Klavna živina (ton) I. poli. 1983 I. poli. 1984 ind. plan 1984 % izpol. — družb, kmet. proizv. 34 38 113 47 81 — zadružna proizv. 592 592 100 1.155 51 skupaj 626 630 101 1.202 52 Iz družbene kmetijske proizvodnje oddajo minimalne količine klavne živine v primerjavi ž odkupom od kmetov kooperantov. Glede na oddane količine klavne živine iz zadružne proizvodnje, ki se v letošnjem letu niso bistveno povečale (kar je posledica neugodnih cenovnih razmerij), bo potrebna še večja preusmeritev na pitanje z doma pridelano krmo. Tudi število kooperantov, ki oddajajo klavno živino in količine oddane klavne živine na enega kooperanta, so v letošnjem I. polletju ostale nespremenjene glede na lansko enako obdobje. Zaradi manjšega pridelka osnovne krme na nekaterih območjih (toča!) bo potrebno pravočasno nabaviti in tudi kreditirati koruzo in pesne rezance za vse oškodovane kmetije, ki oddajajo tržne viške. Kot spodbuda za večje privezovanje telet se naj uporabijo tudi namensko zbrana intervencijska sredstva po samoupravnem sporazumu za živinorejo v znesku 8,500.000 din. Ta sredstva naj se uporabijo za regresiranje obrestne mere, pri kreditiranju nabave telet za nadaljnje pitanje. OBVESTILO Obveščamo vse kmetijske proizvajalce na območju koroške krajine, da bi potrebe za leto 1985 za kmetijsko mehanizacijo, gnojila in nabavo koruze, prijavili pospeševalni službi pri svojih TZO. Podatke potrebnih količin materialov nujno potrebujemo, da bi oskrba potekala nemoteno. Vsak kmet sigurno ve kaj namerava kupiti naslednje leto in zato prosimo, da te želje zaupate nam, kar nam bo v veliko pomoč za popolno oskrbo z materiali. Potrebe je nujno prijaviti pospeševalni službi do konca meseca septembra 1984. Kmet tako ob'oddaji pitanca poravna samo dejansko nabavno vrednost teleta, obresti od kredita pa se pokrijejo iz teh sredstev. Mesarska dejavnost Stagnacija prireje goveje klavne živine je razvidna tudi v mesarstvu. Klavni prašiči se odkupujejo deloma na domačem področju, deloma drugod. Nabava drugod je letos polovico manjša kot lani v enakem obdobju (cene). Kot posledica gornjih ugotovitev je tudi proizvodnja mesa manjša. Proizvodnja mesnih izdelkov pa je večja za 14%. Nasprotno od količin oddanih v I. polletju pa se za naprej pričakuje precej večja ponudba klavne živine. Oskrba z reprodukcijskim materialom in kmetijsko mehanizacijo Prodaja umetnih gnojil je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta večja za 29%. To je ugoden podatek, saj je obstajala bojazen, da bo zaradi visokih cen gnojil, prodaja upadla; kar bi imelo posledice v vsej kmetijski proizvodnji. Zaradi pravočasne dobave gnojil za sezono 1984/85 naj vse TZO zberejo individualna naročila za tržno usmerjene kmetije, zaradi kreditiranja gnojil za pogodbeno proizvodnjo. Krmil je bilo prodanih 1156 ton, koruze pa le 274 ton. Ta dva podatka nam kažeta, da so bili kmetje prisiljeni kupovati krmila, zaradi pomanjkanja koruze na tržišču. Za kmete, kooperante-proizvajalce tržnih viškov, naj bi se v jeseni poskrbelo za pravočasno nabavo koruze po zmerni obrestni meri. Zelo kritična je bila tudi oskrba s cementom in ostalim gradbenim materialom, kar je vplivalo na izvrševanje investicij. Precej pa se je izboljšala oskrba kmetov s traktorji, zaradi direktnega sporazuma s tovarno traktorjev Štore, ki sedaj dobavlja traktorje mesečno po dinamiki. Glede na draga obratna sredstva je potrebno v trgovinah pospešiti obračanje zalog in zmanjšati zaloge trgovskega blaga, ki ne služi kmetijski proizvodnji. Finančni kazalci poslovanja Celotni prihodek za I. polletje je znašal 1.021,063.000 din in se je od enakega obdobja lani povečala za 54%, dohodek za 68%, bruto osebni dohodki za 45% in akumulacija za 104%. Razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi (ekonomičnost) je ugodnejše kot v lanskem prvem polletju. Delitev dohodka je bila v skladu z resolucijo: — sredstva za akumulacijo so se povečala bolj kot osebni dohodki in , f —‘ sredstva za osebne dohodke in skupno porabo so naraščala za okrog 20% počasneje kot rast dohodka. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 41% in znaša 20.149 din. Delitev osebnih dohodkov je v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. Marjana Sušeč, oec. Šmartno Za boljšo povezanost in trdnejše sodelovanje kmet-zadruga Zadružna zveza Slovenije uvaja novo enotno pogodbo o proizvodnem sodelovanju v kmetijski proizvodnji. Sklenitev te nove letne pogodbe je tako kot članstvo v zadrugi prostovoljna zadeva slehernega kmeta. Ko pa je pogodba sklenjena, je izpolnjevanje dogovorjenega obvezujoče za KMETA in za ZADRUGO. Do sedaj smo morali za urejanje medsebojnih odnosov sklepati najrazličnejše pogodbe: za uveljavljanje oprostitve davka na gradbeni material in gorivo, posebej za uveljavljanje premij in regresov, za najemanje kreditov itd. po novem tudi za kmečko pokojninsko zavarovanje. Vse te številne pogodbe naj bi nadomestila ta nova poenostavljena pogodba, ki jo bomo sklepali na začetku vsakega leta. Kaj želimo doseči z novo pogodbo? — Na začetku leta je potreben enkraten dogovor za vso organizirano, tržno pridelavo na kmetiji za tekoče leto. Zadrugi bo tako omogočeno, da pravočasno zagotovi prodajo vseh pridelkov v začetku leta s pogodbami, ki jih bo sklepala z velikimi odjemalci in za izvoz. — Za pogodbeno dogovorjeno proizvodnjo bo zadruga morala sleherni kmetiji preskrbeti ves potreben reprodukcijski material (gnojilo, semena, gorivo, krmila) in druge kmetijske potrebščine. Tako bo sleherni kmet že ob sklenitvi pogodbe moral naročiti vse potrebno za tekoče leto. Le tako bo zadruga lahko izpolnila svojo pogodbeno obvezo za oskrbo vsega potrebnega in tudi denar za kreditiranje. — V naprej naročene in znane količine gnojil in drugih potrebščin za vsako kmetijo bo mogoče tudi direktno dostaviti na dom ali pa vsaj čim bliže kmetije. Odpadli bodo nepotrebni stroški za razkladanje in ponovno nakladanje ter skladiščenje v zadružnem skladišču. Le na ta način bo mogoče tudi po tej plati izenačiti proizvodnjo z družbeno proizvodnjo na zadružnih ekonomijah. zadružni trgovini, dražje in s takojšnjim plačilom pa bodo kupovali vsi tisti, ki ne bodo pravočasno vnaprej za tekoče leto pogodbeno naročili vseh reprodukcijskih potrebščin. — Posebej velja poudariti obveznost zadruge, da zagotovi vsem članom zadruge kvalitetno strokovno službo in sredstva za naložbe v načrtovano skupno proizvodnjo. Sodobna kmetijska proizvodnja je vedno bolj strokovno zahtevna. Zato je pri uresničevanju načrtovane proizvodnje potrebna strokovna pomoč neposredno na kmetiji (ne v pisarni). — Z novo pogodbo bo seveda bolj zavezujoča tudi obveznost kmeta, da bo v dogovorjenem roku oddal vse pogodbene količine pridelkov v predpisani kvaliteti. — Le za pogodbeno tržno kmetijsko proizvodnjo bodo zagotovljene tudi vse družbene ugodnosti kot so premije in regresi, davčne olajšave in končno tudi prispevek zadruge k pokojninskemu zavarovanju kmetov. In le za pogodbeno proizvodnjo bodo na razpolago ustrezni ugodnejši letni krediti. Na kratko povedano; s to novo pogodbo bo lahko zadruga zagotovila večji prednostni položaj članov zadruge tako pri oskrbi z vsemi kmetijskimi potrebščinami kot pri prodaji vseh pogodbeno dogovorjenih tržnih viškov. Končno bo zadruga morala prevzeti tudi del tveganja za skupno načrtovano proizvodnjo. Zato je predvideno tudi skupno zavarovanje pri zavarovalni skupnosti, če se bomo seveda tako dogovorili. Ivan Uršič, dipl. ing. agr. Udeleženke tečaja Učile so se kuhanja Aktiv mladih zadružnikov Rrevalie V Prevaljah že nekaj let uspešno deluje v okviru občinske konference Zveza socialistične mladine občine Kavne na Koroškem aktiv mladih zadružnikov. Aktiv šteje 45 članov mladih fantov in deklet. Člani aktiva se redno sestajajo vsako zadnjo soboto v mesecu v poznopopoldanskih in večernih urah. Na teh sestankih, na katere so povabljeni vsi člani in članice, se dogovarjajo o akcijah in programih dela aktiva. Lotevajo se predvsem takšnih del in nalog, kjer poleg dela, prakse in učenja tudi kaj zaslužijo, saj jim tako pridobljenega sredstva omogočajo obstoj in napredek aktiva. Za dobro delo aktiva ima prav gotovo nemajhne zasluge njihov predsednik in mentor Iztok Kovač, veterinarski tehnik, zaposlen pa kot molzni kontrolor v KKZ—TZO »TRATA« Prevalje. Če pogledamo kaj so v zadnjih letih naredili potem vidimo, da so bili pridni in prizadevni, saj so čistili gozdove in pašnike gozdarstva Ravne in KKZ TZO »TRATA« Prevalje, pobirali in odstranjevali kamenje s trase plinovoda, pomagali prizadetim po požaru. Skopali so jarke za strelovod pri Rašešniku, pomagali pri kmetu Račelu na Zelen-bregu, ko je gospodar zbolel. Pridno so se udeleževali tudi zimskih strokovnih predavanj iz kmetijstva, ki jih prireja strokovna služba »TRATE« v Prevaljah. Vsako leto sodelujejo pri Titovi štafeti v Ravenski občini. Leta 1983 so bili glavni nosilci štafete, nosila jo je članica aktiva Glinik Anica. S svojimi delegati so leta 1983 bili tudi na kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije v Novem mestu. Ze 1982. leta so organizirali nadvse uspel izlet v Novo gorico, lani in letos pa je izlet žal odpadel, ker je bilo premalo prijavljenih. Sodelujejo tudi na kvizu »Mladi in kmetijstvo«. Lani so 'bili v Titovem Velenju drugi, letos pa v Mozirju 8. Aktiv priredi vsako leto tudi sankaško tekmo in šahovski turnir na Prevaljah. Tudi vsakoletnega republiškega srečanja »Mladih zadružnikov Slovenije« se redno udeležujejo, tako so letos na Vranskem dosegli prvo mesto pri plezanju na mlaj, po malico, v skupni uvrstitvi pa so dosegli 8. mesto. Ze leta 1980 so za svoje delo prejeli republiško priznanje ZSM Slovenije, letos pa srebrno plaketo občinske konference ZSMS Ravne na Koroškem, predsednik pa osebno srebrni znak. Prizadevnemu aktivu čestitamo za dosežene uspehe tudi mi! ROK GORENŠEK UGODNA PONUDBA KKZ TOZD MESNINA Otiški vrh, nudi vsem svojim dobaviteljem klavne živine, ki pogodbeno oddajajo živino preko svojih TZO, prodajo vse vrste mesnih izdelkov, s tem da za kupljene količine najmanj nad 10 kg zaračunavajo samo po grosističnih cenah. V Črni na Koroškem smo v februarju, marcu in aprilu pripravili kuharski tečaj za kmečke žene. Pobudnik in organizator je bila pospeševalna služba KKZ TZO »TRATA« Prevalje. Po dolgih 28. letih (zadnji tečaj s podobno vsebino je bil pri Matevžu leta 1956) so se kmečke gospodinje zopet zbrale, da bi si obogatile znanje o zdravem načinu življenja, o zdravi prehrani in o vseh pomembnih stvareh, ki so ne-obhodno potrebne pri pripravi zdrave, pestre in dobre hrane, ki bi naj bila odraz dobre kmečke gospodinje, ne nazadnje pa tudi, da bi si med sabo izmenjale mnoge izkušnje, ki so specifične za njihovo življenje. Današnja kmečka žena ni le gospodanja, ampak mora biti tudi prijazna gostiteljica turistov, ki vedno bolj zahajajo na kmete in se odločajo za zdrav in cenejši kmečki turizem. Tečaj smo izvedli v lepih in tehnično dobro opremljenih prostorih družbene prehrane TOZD Gozdarstvo Črna na Koroškem. Ob tej priliki bi se tudi zahvalil TOZD Gozdarstvu Črna, ker nam je omogočil, da smo tečaj izvedli v njihovih prostorih. Začeli smo 9. februarja 1984 in z nekaj prekinitvami (zaradi visokega snega) končali 5. aprila 1984. V tečaj se je prijavilo 12 kmečkih žena in deklet iz področja cele KS. Uvodne ure so vsebovale osnove prehrane, podrobneje smo obravnavali hranila, pomen dišav in začimb v prehrani, zastrupitve s hrano, shranjevanje in kvarjenje živil, konzerviranje... V praktičnem delu tečaja pa smo pripravili 12 kompletnih menujev in sicer: 3 menuje, ki jih lahko hitro pripravimo 3. mednarodne menuje 3 menuje, ki so vsebovali jedi iz rib in lignjev 3 menuje, sestavljene iz slovenskih narodnih jedi Slovenskim jedem smo posvetili še posebno pozornost, še posebej pa smo pripravljali koroške narodne jedi. Pri- pravljali pa smo tudi jedi, ki jih delamo ob kolinah. Dekleta pa so imela še posebno veselje s pripravo raznih sladic. Ob vsaki vaji pa smo pripravili pogrinjke za različne priložnosti. Za požitive tečaja smo ob dnevu žena pripravili majhen coctail party, kjer smo se preizkusili tudi v mešanju pijač. Tečaj smo na željo deklet malo podaljšali in je trajal 52 ur. Vodstvo tečaja je bilo zaupano meni in upam, da je bil tečaj izpeljan do konca tako, kot je najbolj prav. Zahvalil bi se rad dekletom, ki so kljub debeli snežni odeji redno prihajale na tečaj, nekatere tudi peš, pa čeprav iz 10 km oddaljene od Črne. Povedati pa moram tudi željo deklčt, ki si želijo, da bi takšnih srečanj bilo več in upajo, da na naslednje ne bo treba čakati preveč dolgo. Vodja kuharskega tečaja Hubert Stopar NOVOSTI s knjižnih polic v knjigarni MLADINSKE KNJIGE: Slovenj Gradec — Umiranje na obroke: novo delo Igorja Torkarja, s katerim je pisatelj zarezal v občutljivo snov — v zablode in izrojenost naše politične polpreteklosti. Torkarjev roman je človeško pretresljiva izpoved in hkrati obsodba vseh tistih sil, ki v imenu nekakšnih »višjih interesov« manipulirajo s človeškimi življenji. cena: 1.200,00 dinarjev — Vladimir Dedijer — Novi priloži za biografiju Josipa Broza TITA. Pred leti sta izšla prvi in drugi del, zdaj je izšel tretji del znamenite biografije J. B. TITA, v katerem njen avtor dr. V. Dedijer opisuje leta 1945—• 1955, eno izmed najbolj dramatičnih obdobij nove zgodovine jugoslovanskih narodov. cena: 2.400,00 dinarjev KAJ DELAJO Deset let dela je za njimi. V letih se menjajo generacije, toda to nas naj ne moti. Vse generacije mladih zadružnikov so v aktivu po svojih močeh prispevale k plodnemu in uspešnemu delu. Žal pa to aktivnost večkrat nismo znali ali hoteli prikazati navzven, zato je prav, da sedaj, ko so naše mladinke in mladih zadružnikov na Vranskem dosegli laskav naziv republiških prvakov v košnji in kmečki kuhinji, predstavimo naše mlade zadružnike, njihovo delo, lje in uspehe. Ker pa smo vsi veseli uspehov, mislim, da je prav, da damo prednost našim mladim kuharicam: Ocepek Rezki iz Starega trga, Pajenk Katji iz Spod. Razborja in Balant Anici iz Šmartnega. Le-te so ob močni konkurenci in strogi strokovni komisiji zmagale v pripravi izvirnostnega, kakovostnega in celovitega koroškega jedilnika. Zmagovalni jedilnik je vseboval za predjed ržen kruh s skuto, kot glavno jed pa MAVŽLJE s kislim zeljem, koroške sadne žlikrole s suhim sadjem kot nadevom. Ta uspeh je bilo skoraj za pričakovati, saj so ga zagotovila dekleta, ki so na tovrstnih prireditvah že večkrat sodelovala. Pri obisku na domu sem lahko iz njihovih obrazov razbral prijetno zadovoljstvo, čeprav so na zven bile videti bolj ponosne njihove matere, ki so jih naučile osnovnih kuharskih veščin. Pri Bošniku v Radušah pa je kosa pela že dva dni pred tekmovanjem in temu tudi ni izostal uspeh, saj je Popič Peter postal prvak slovenskih koscev. Od tekmovalnih dosežkov v zadnjem času še kaže omeniti tretje mesto na regijskem kvizu v Mozirju, na temo »KAJ VEŠ O KMETIJSTVU«. Poleg udeležb na raznih tekmovanjih pa člani aktiva opravljajo še druge naloge, kot na primer: strokovno in gospodarsko izobraževanje z namenom vzgojitve v napredne gospodarje, da bodo kos problemom, ki jih pred kmetijstvo postavlja družbeni razvoj, nadalje družbenopolitično izobraževanje. Vsako leto tudi organizirajo razne strokovne ekskurzije, kakor tudi srečanje z ostalimi aktivi mladih zadružnikov. Poudariti je potrebno sodelovanje pri prostovoljnih akcijah, kot so pomoč članom v konicah dela, pri elementarnih nesrečah, čiščenje in urejanje planinskih pašnikov in podobno. Na svojih sestankih, ki so običajno mesečno, dajejo poseben poudarek izpolnjevanju proizvodnega plana in iskanju rešitev, na kakšen način bi dosegli optimalno proizvodnjo, tako na svoji kmetiji kakor tudi v svoji organizaciji kot celoti. Svojo uspešno dejavnost aktiv opravlja pod mentorstvom Plazovnik inž. Marije, zaposlene kot kmetijska pospe-ševalka pri TZO LEDINA, aktivu pa predseduje Konečnik Tine iz Šmartnega, prejšnja leta pa je to funkcijo opravljal Mirkac Jože iz Šmiklavža. Iz razgovora s člani aktiva je razbrati, da jim želja, ciljev in idej nikakor ne manjka. Da pa bi vse to dosegli, si najbolj želijo večjo aktivnost članstva, saj jih trenutno od 53 aktivno deluje le okrog 25. Pri tem pa ugotavljajo, da v aktivu ni zajetih še približno 50 mladih fantov in deklet. Jože Krevh Popič Peter — prvak med kosci, foto: J. K. To pa so naše zmagovalke, foto: J. K. Bile smo na „Gori„ Na sestanku predsednic odborov kmečkih žena je padla dokončna odločitev: »Gremo na Uršljo goro!« Tako se je 28 kmečkih žena in deklet, članic aktiva kmečkih žena TZO »TRATA« Prevalje, kljub slabim vremenskim napovedim podalo na »Goro«. Avtobus je krenil iz Mežice ob 5. uri zjutraj in nas zapeljal do Naravskih ledin, kjer sta nas kljub rani uri pričakala nasmejana oskrbnika. Da nas je malo pogrelo in nam pognalo kri po žilah, sta nam skuhala čaj, ki smo ga pridno zabelile z rumom. Dobre volje smo krenile na pot. Po uri in pol hoje smo bile že na vrhu, kjer nas je prijazno pozdravilo sramežljivo sonce, oskrbnik pa ne 'tako zelo. Vreme nam je bilo naklonjeno. Razgled je bil čudovit, lahko smo videle svoje domačije in če si natančneje pogledal celo, kako doma delo teče brez gospodinj. Kot na dlani je ležala pred nami cela Koroška, Šaleška dolina in čudovita žitna polja v sosednji Avstriji. Ko smo se naužili narave, smo se v adaptirani koči spočili, pomalicali in na srečen prihod na vrh pridno zalivali z žganjem. Celo oskrbnik, ki je na začetku nezaupljivo gledal na same »babe« (oz., z nami je bil tudi vodič), se je končno sprijaznil in nam postregel s toplo govejo juho. Na našo željo so nam razkazali celo RTV oddajnik in cerkev. Potem pa je bil na vrsti krst za tiste, ki so prišle prvič na vrh, kot je stara planinska navada. Krstili smo jih kar pet, še prej pa smo izbrali »gotija« in »goco«, ki sta jih krstila z »nežnimi« udarci po zadnji plati. Naj slabše sta jo odnesla goti in goca, saj sta morala dati za rundo. Čas je hitro tekel in treba se je bilo podati do ledin, kjer bi naj nadaljevali s piknikom. Tu nas je že nestrpno čakal ekonom in glavni kuhar »PEGULA« s svojo »VIOLETO«, kajti speči, pojesti in popiti za toliko žensk nabavljene hrane, ni kar tako, posebno pa ne za ženske. Toda v kratkem času je bilo vse pripravljeno. Dim se je pokadil, meso je zadišalo, vino in pivo steklo, dobra volja je bila na višku. Prišel je muzikant in začelo se je veselo rajanje in petje vse do teme. In že je bil tu avtobus, ki nas je spomnil, da se je treba vrniti domov. Ura je bila 21., ko smo se »vkrcali« in odpeljali v dolino. Izlet je popolnoma uspel. To se je čutilo ves dan, dobra volja se je stopnjevala. Ob odhodu so ženske izrazile željo, da naj to ne bi bil zadnji takšen izlet. Želijo jih še več, in tudi to, da bi se čim več kmečkih žena in deklet udeleževalo podobnih srečanj. Izlet so organizirali pospeševalci KKZ TZO »TRATA« Prevalje in sicer Ceklin Malčka, Kotnik Bojan in Kovač Iztok. Pospeševalka Malčka Gojenci zavoda na pogozdovanju sprotje klasičnemu internatu, je v tem, da ima vsaka skupina (5 do 9 gojencev) svoje zaključne prostore, v katerih se odvija njihovo življenje in delo. S tem je posamezniku omogočen občutek varnosti, topline in intimnosti, torej vseh tistih momentov, ki jih srednje duševno prizadeta oseba še kako potrebuje. Organizacija programa delovnega usposabljanja in doseganja smotrov sta v obstoječem- družinskem sistemu vzgoje in dela našla svojo polno potrditev. Temelj vsakega uspešnega pegadoškega dela so razvite specialne metode in oblike dela ter izdelan program. Ne enega ne drugega, zavod ni imel v začetku. Delo se je začelo graditi na specialni metodiki in programu posebne osnovne šole. Zelo kmalu pa so strokovni delavci zavoda ugotovili, da to ni tisto, kar potrebuje srednje duševno prizadeta oseba. Potreba za boljšim delom ter želja pomagati prizadeti osebi, je delavce zavoda silila k razvoju posebnih vsebin, metod in oblik dela. Tako so ob delu iz dneva v dan nastajale nove izvirne rešitve, ki obogatene z izkušnjami doma in na tujem, danes predstavljajo temelj- strokovnega dela zavoda. Na osnovi takšnega dela in izkušenj so se delavci tudi uspešno in opazno vključili v kreiranje in nastajanje programa za delovno usposabljanje na področju Slovenije. V program, ki je danes veljavno sprejet in veljaven, so vtkane mnoge izkušnje delavcev zavoda v Črni. V zavodu je vseskozi prisotna misel in usmeritev, da zavod pravzaprav ni naravno življenjsko okolje, da je gojence potrebno usposobiti za življenje in delo v manj zaščitenem okolju, zavod pa je samo prehodna, v nekem obdobju nujna oblika njihovega usposabljanja. Ob tem spoznanju, ki je v zavodu v Črni postalo pravilo, so delavci zavoda razvili vrsto oblik in vsebin vključevanja gojencev v okolje, v kulturnih športnih, delovnih prireditvah in drugih aktivnostih. Vrsta teh aktivnosti bi še pred leti bila kot nekaj nemogočega za srednje duševno prizadete osebe, danes pa je to v Črni potrjena realnost. Z razvijanjem teh oblik pa se je tudi zavod kot celota vse bolj vključeval v svoje okolje in postajal vse bolj sestavni in nepogrešljivi del kraja. Vzporedno s tem pa je zavod opravljal še eno poslanstvo: razvijal vse bolj vzpodbujajoč in realen odnos širšega kroga ljudi do prizadetih oseb. Ena izmed nalog naše družbe pri razvoju sistema skrbi za duševno prizadete osebe je bila (in je še) vključitev teh oseb v življenje in delo po končanem usposabljanju, kot temeljna oblika te vključitve so delavnice pod posebnimi pogoji. Poznavajoč problematiko, se je zavod že leta 1975 vključil v široko aktivnost za ustanovitev delavnice pod posebnimi pogoji v občini Ravne na Koroškem. Skupaj s socialnim skrbstvom Ravne na Koroškem je 1978 leta usta-nvil eno prvih delavnic v Sloveniji. Kaj kmalu pa se pokazala potreba, da bodo vsaj nekatere delavnice pod posebnimi pogoji morale imeti v sklopu svoje dejavnosti tudi domsko varstvo, za tiste varovance delavnice, ki zaradi različnih vzrokov ne bodo mogli bivati v domačem okolju. Ker je bilo ob vse številčnejših absolventih zavoda vse več takšnih, ki se niso mogli vračati v domače okolje, smo v zavodu pristopili k kon- ceptiranju domskega varstva pri delavnici. Na osnovi sodobnih pedagoških in andragoških načel, na osnovi poznavanja specifičnosti in potreb srednje duševno prizadetih oseb, je v Črni ob delavnici zrasla prva oblika domskega varstva v Sloveniji. Krajše analize v zadnjem letu potrjujejo pravilno strokovno naravnanost in humano usmerjenost delavnice, saj so varovanci, ki bi v nasprotnem primeru končali v azilnih zavodih, ob svojem delu in v popolnoma odprtem okolju srečni. S tem je zavod dosegel in dosega začrtane končne smotre: usposobiti in osrečiti prizadeto osebo je bil osnovni cilj, ki je bil neprestano v ospredju kolektiva zavoda v Črni na Koroškem. Ravno zaradi tega se je v zavodu neprestano nekaj dogajalo in se še dogaja. S pridobivanjem ustreznega kadra in urejanjem prostorov, se je kapaciteta zavoda postopoma večala. V sedanji fazi je zavod dosegel zgornjo mejo svojega količinskega razvoja. Kapaciteta zavoda je tako sledeča: na usposabljanju in poprečno okoli 140 gojencev, ki so razvrščeni v 18 skupin delovnega usposabljanja, varovancev v delavnici pod posebnimi pogoji pa je 35 do 40 in so razvrščeni v tri skupine. Poleg tega v delavnico dnevno prihaja iz občine Ravne na delo okoli 12 do 15 varovancev. Delavnica pod posebnimi pogoji za potrebe skupnosti za zaposlovanje vrši tudi preizkus delovne zmožnosti invalidov drugih kategorij. Z vsemi temi gojenci dela povprečno 85 delavcev, katerih kadrovska struktura je sledeča: z višjo in visoko izobrazbo 34 delavcev, z srednjo izobrazbo in kvalifikacijo 37 delavcev, nekvalificiranih delavcev 14. V okviru svojega programa, za doseganje planiranih ciljev, ima zavod organizirane sledeče dejavnosti: specialno pedagoško, psihološko socialne službe, logopedsko službo, korektivne gimnastike in zdravstveno (v okviru zdravstvene dejavnosti je vključena tudi pediatrična in pedopsihiatrična obravnava). V skladu z obstoječimi zakoni in sporazumi je financiranje zavoda urejeno: — osnovni program dela (učni program delovnega usposabljanja), ki ga financira Izobraževalna skupnost Slovenije, glede na število oddelkov, — oskrbo (ki zajema oskrbo, varstvo, hrano, bivanje, rekreacijo) financirajo v obliki oskrbnega dne občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki so otroke napotile v zavod, — v okviru svoje dejavnosti zavod opravlja tudi del zdravstvene dejavnosti, pa kar dajejo povračila občinske znanstvene skupnosti, iz katerih je otrok oz. mladostnik. Po nekaj več kot 15 letih svojega dela se je zavod v Črni na Koroškem razvil v vzgledno institucijo za usposabljanje zmerno in težje duševno prizadetih otrok in mladostnikov ter na tem področju prevzel eno vodilnih vlog v jugoslovanskem prostoru. Osnovni momenti za takšen uspeh in razvoj so v sledečem: zavod je razvil specialne metode, oblike in vsebine dela s prizadetimi osebami, stopnjo socializacije srednje prizadetih oseb je razvil do izredno visoke stopnje, z neprestanim poglabljanjem svojega dela- je zavod prispeval tudi k razvoju stroke in teorije usposabljanja prizadetih oseb, zavod je razvil prvo obliko domskega varstva prizadetih oseb pri delavnici pod posebnimi pogoji. Za vse to svoje delo je zavod prejel več najrazličnejših priznanj med katerimi so najpomembnejša: — plaketa Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije za uspešno sodelovanje v korist duševno prizadetih (1974), — priznanje za likovne izdelke na razstavi »Skozi oči otroka« (London 1975), — nagrado skupščine občine Ravne na Koroškem (1975), — srebrni znak Sindikatov Slovenije (1977), — zlato plaketo UNICEF ob mednarodnem letu otrok za nesebično in humano delo pri usposabljanju prizadete mladine (1979) — in najvišje slovensko priznanje na področju vzgoje in izobraževanja »Žagarjevo priznanje za leto 1984« z utemeljitvijo: »Za svojo bogato dejavnost na področju usposabljanja srednje duševno prizadetih otrok in mladine v Sloveniji.« Marjan Lačen Apiterapija Apiterapija proučuje zdravljenje z medom, matičnim mlečkom, cvetnim prahom, propolisom in čebeljim strupom. Med je dragoceno naravno zdravilo, cenjeno že v preteklosti pri zdravljenju najrazličnejših bolezni. Povečuje človekovo aktivnost in je nenadomestljiv v prehrani otrok, nosečnic, rekonvalescentov in starejših ljudi. Uživali naj bi ga tudi športniki in ljudje, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Poleg medu se v medicini s pridom uporabljajo tudi ostali pridelki čebeljega panja. Vendar je treba poudariti, da pripravki, ki vsebujejo matični mleček, cvetni prah in propolis, ne zdravijo, kadar zbolimo in tudi ne nadomeščajo zdravnika, pač pa ugodno vplivajo na organizem; ta je odpornejši in sposoben premagovati večje fizične in psihične napore. Obiski pri zdravniku bodo manj pogosti in poraba zdravil se bo zmanjšala. To so naravna in povsem neškodljiva poživila, ki pomagajo urejati osnovne -življenjske funkcije, obnavljati človeški organizem in zadrževati degenerativne procese v njem. Ugodno vplivajo na utrujenost in prenapetost, ki sta posledici vse hitrejšega tempa življenja. Tegobe modernega življenja namreč povzročajo oslabljeno splošno kondicijo človeka in rušijo ravnotežje med holesterolom in lecitinom v organizmu. Posledica tega so motnje v presnavljanju, utrujenost, nerazpoloženost in padanje psihične in fizične sposobnosti človeka. V vseh teh primerih je povečana možnost najrazličnejših okužb, zato se priporoča, da s stalnim jemanjem pridelkov čebeljega panja dvigujemo odpornost organizma in ga pripravljamo na premagovanje vsakodnevnih naporov. Obrambno sposobnost organizma povečuje matični mleček. Matični mleček je biološki spodbujevalec, ki ugodno deluje tudi na funkcije žlez z notranjim izločanjem, krepi vitalnost, dviga kondicijo in ustvarja prijetno razpoloženje. Tudi propolis varuje organizem pred virusi in bakterijami. Cvetni prah pa je najbolj koncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj vsebuje vse snovi, ki jih organizem rabi za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Na bazi medu, cvetnega prahu, propojisa in matičnega mlečka obstaja precej preparatov, ki vsebujejo poleg naštetih snovi še ekstrakte različnih zdravilnih rastlin, in so glede na te namenjeni kot dopolnilna sredstva pri zdravljenju različnih bolezni. AVBERŠEK IVICA, dipl. ing. pharm. Bila je ljubezen Kako preprosto se je bilo zaljubiti v tega veselega in duhovitega postav-neža. Vsak dan se je vozil mimo domačije s polnim tovornjakom hlodov in jih vozil v dolino. In nikoli ni pozabil zatrobiti. A to srce, ki ne pozna meja med dovoljenim in prepovedanim, je vedno zatrepetalo, kadar je zaslišalo znani glas tovornjaka. Nekoč je naneslo, da je obstal s polnim tovornjakom hlodov pri njih. Njegov sopotnik se je oglasil pri domačih, da sta se z očetom pogovorila o nekih poslih. On pa je le izstopil in se razgledoval. Saj je le redko naneslo, da sta kje ustavila. Ona pa se je ravno takrat vračala od sosedovih proti domu. Skoraj ni mogla verjeti očem, da je to on. Pospešila je korak, saj mislila je tako, vendar je čutila v nogah nemoč. Ko se mu je počasi približala, jo je veselo pozdravil. Silno se je morala truditi, da je ostala mirna. Srce je čutila prav v grlu in bala se je, da ga bo slišal tudi on. Rdečica ji je silila v obraz. Povabil jo je, da sta sedla na stari panj za hlevom, ki je bil sicer priljubljeno mesto njenega očeta. Ob večerih, ko je vse postoril pri živini v hlevu, je rad zašel na to mesto, si prižgal cigareto in zamišljeno zrl čez hribe. Ni bil sanjač, a je vedela, da v takih trenutkih kuje pomembne načrte. Kolikokrat je kradoma prisedla k njemu, ga tiho opazovala, vprašati ga, kaj misli, pa ni upala. Ko jo je opazil, se ji je nasmehnil, dvignil zgarano roko in jo nežno pobožal po laseh. Nato sta skupaj odšla v hišo, kjer so mati že pripravljali večerjo. Takrat je bila še mala. Zdaj pa je že skoraj odrasla ženska, ki je prvič zaljubljena. Oče še zmeraj gre tja sedet, ona ne več, zdaj ima tudi ona svoje skrbi in načrte. Še vedno je čutila zadrego in vznemirjenost zaradi njegove bližine. Saj sta bila prvič tako blizu skupaj. On pa je bil čisto miren in se je le smehljal. Počasi je ponesel roko proti njenemu licu in jo nežno pobožal in rekel: »Lepa si in všeč si mi, kar vzel bi te.« Sam bog ve, zakaj je to rekel. Ona je zardela še bolj. Še tesneje jo je objel, se sklonil čisto k njej in jo poljubil na lica, potem pa so se njegove tople, nežne, toda strastne ustnice spojile z njenimi. Sploh ni vedela, kaj bi, preveč je bila presenečena in srečna. Ni bila zmožna, da bi karkoli ukrenila. Tudi bala se je, da bi ju kdo videl. Če bi znal kdo še tako lepo pisati, tega, kar je ona čutila do njega, ne bi mogel napisati nihče. Kolikokrat se ji je prikradel v sanje in ji poklanjal najnežnejše_ trenutke, kar jih je kdaj doživela. Toda v stvarnost teh sanj ni verjela. Zdele so se ji predaleč, da bi se mogle uresničiti, kajti delila ju je gora preprek. Spet jo je poljubil na vroča usta, pa mu je poljub vrnila. To je bil poljub dolgo zadržane ljubezni in predanosti. Vedela je, da bo od zdaj naprej želja po njem še bolj goreča. Kako hudo ji je bilo, ko je moral takoj po teh nepozabnih trenutkih oditi. A jo je potolažila misel, da se bo vrnil že jutri in morda spet obstal pri njih. In res se je vračal, saj so imeli še veliko dela v njihovem kraju. Tudi ustavil se je, kadar je le našel najmanjši razlog. Kadar pa je fural mimo, se je ona nalašč izpostavljala takim mestom, da sta se lahko videla. Tako sta dolgo uživala v skrivnostni ljubezni. Nekje daleč je slutila in se bala, da bo nekega dne konec. Vendar na to ni hotela misliti, kajti bila je slepa in nemočna v svoji ljubezni, da bi se temu uprla. Zavedala se je tudi, da ta človek izhaja iz popolnoma druge sredine kot ona. Srce je želelo, da bi ta čas nikoli ne prišel, kajti balo se je bolečin in trpljenja, ki ju nosi s seboj tako velika ljubezen, kot je njena. Zato se je predajala ljubezni in sanjam, dokler je bil še v njeni bližini. Poletje se je že prevesilo v drugo polovico. Še je bilo toplo, toda ob ve- čerih ni več pihal tisti blagi dišeči vetrič, ki nosi s sabo tisoč lepih vonjav, da se v človeku sama od sebe porodi misel o ljubezni. Nekega dne je morala po opravkih v dolino. Ko se je zjutraj odpravljala, se je še posebej lepo oblekla in si ves čas pela veselo pesem, da so jo mati začudeno in od strani pogledovali. A je niso nič vprašali. Kaj bi, saj bo morda čez deset minut drugačne volje. Ko je čez nekaj ur v mestu že vse opravila, je hotela še v trgovino, da kupi nekaj malenkosti in napase radovedne oči. Čeprav je videla mnogo lepega, kar ji je bilo všeč, ni nikoli pomislila, da bi zapustila svoj dom in starše. Ko se je po takihle opravkih vračala proti domu, opazovala lep gorski svet okoli sebe, se je zavedala in občutila neizmerno srečo in zadovoljstvo, tu ima mir in spokojnost. Zdelo se ji je, da se v mestu sredi tistega hrupa sploh ne bi mogla predajat svojim sanjam, ki jih je imela tako rada. To lahko stori le sredi gorske tišine, ko slišiš le tiho šepetanje narave in ko si sam s seboj. In ko je vsa zamišljena ogledovala police in izbirala kaj bi še kupila, se je skoraj zaletela v nekoga. Ko se je obrnila, se je srečala iz oči v oči z njim. Zazrla sta se drug v drugega in srečen nasmeh jima je zaigral na obrazu. Besed ni bilo, niso bile potrebne, saj so govorile oči, njegova roka pa je sama našla njeno. Ljubeče je pogledal v njene rjave oči in jo tiho vprašal: »Kam greš?« Ona pa mu je tiho odgovorila: »Po nakupovanju moram domov, saj so naročili, naj se kmalu vrnem!« Po teh besedah se ji je približal še za korak in jo proseče pogledal. »Počakaj me, samo enkrat še peljem, potem pa tudi jaz končam za danes, prosim, počakaj me.« »Ne, ne morem, res ne morem!« Toda že, ko je to izgovorila, je vedela, da ga bo čakala, saj bi storila vse, kar bi ji predlagal. Bila je nemočna, preveč ga je oboževala, da bi lahko zdaj mirno odšla. Večno bi ga čakala, če bi bilo treba. Vrnil se je še prej kot je obljubil. Čakala ga je v svojem avtu. Ko je prišofiral mimo, je kratko potrobil, ona pa je speljala za njim. Tako sta vozila drug za drugim do odcepa z glavne ceste. Parkiral je svoj naloženi tovornjak kraj ceste in prisedel k njej v avto. Z obema rokama je objel njen obraz, jo nežno poljubil in rekel: »Zlata si.« Te besede so ji pomenile mnogo, ne zaradi pohvale, ampak zato, ker je v tem trenutku jasno čutila, da tudi ona njemu veliko pomeni in da je tudi on srečen ob njej. Počasi sta se peljala po strmi cesti do vrha hriba. Izstopila sta in šla molče z roko v roki ■preko travne jase do ozke stezice, ki je vodila naprej v gozd. Kjer ni bilo več goste trave, so rasle mogočne smreke in že cvetele ciklame. Sklonil se je in utrgal tri. Pripel jih ji je za gumbnico na beli bluzi. Ciklame na njenih prsih so odsevale krik njenega srca. Žarele so kot njene oči. Ko jih je po-duhala, je vedela, da še nikdar prej ni občutila njihov mil in nežen vonj, pa čeprav jih je mnogokrat nabirala po domačih obronkih. V tem spoznanju je bila presrečna, da ji je zastajal dih. Nekoč je že slišala o tem, da si lahko srečen, da dihati ne moreš, če resnično ljubiš. Takrat se je smejala, saj se ji je zdelo nemogoče. Zdaj pa je vedela, da je lahko to res. Sedla sta na strmi breg nad gozdom, ona njemu v naročje. Zasanjano sta opazovala pokrajino pod njima, ki se je kopala v popoldanskem soncu. Pomislila je na domače, ki jo gotovo že pričakujejo. Si bo že kaj izmislila, si je rekla in se predala njegovim nemirnim rokam in strastnim poljubom. Mislila sta, da je cel svet tako lep in čist, kot je njuna ljubezen. Bila sta prepričana, da bosta mirno lahko živela skupaj, tako kot sta planirala. Pa kaj, ko je na svetu toliko ljudi, ki sploh ne vedo, kaj je resnična ljubezen. Takšni se ne ozirajo in ne razumejo bolečin drugih. Prišel je čas, ko sta se videla zmeraj poredkeje in nazadnje ločila, ne da bi sama vedela, za zmeraj. Drugi so tako hoteli in morala sta se vdati v usodo. Tako mu tudi ni mogla povedati, da raste pod njenim srcem novo življenje, resničen dokaz njune ljubezni. O tem je molčala pred svetom, za nič na svetu ne bi pokazala ljudem poteptanega in pohojenega ponosa. Vedela je, da bi se ji posmehovali in jo zaničevali, če bi vedeli za njeno stanje. Se mati in oče sta trpela skupaj z njo in občutila njeno bolečino. Ko je vrba kraj potočka pod domačijo že obilno cvetela, da so njene lepe in mehke mačice dišale daleč naokoli, so jo čebeče v rojih obletavale. Sneg po obronkih njiv je že skoraj pobralo in tudi resje je zacvetelo, vsa narava je trepetala v pomladanskem pričakovanju, kdaj bo kmet vzel v roke plug, zaoral globoke brazde, posejal seme, da mu ona obilo obrodi. In sredi tega milega okolja je ona povila drobceno bitje. Takrat je trepetala tudi ona, kajti oči njene male hčerke so bile nje- gove oči. A bila je srečna, kot še nikoli prej. Na poseben način je doživljala to srečo. Zdaj ni bila več zaljubljeno dekle, zdaj je bila mati, a ni bila tudi žena, kot je sanjala. To dejstvo jo je sicer bolelo, a ko je pomislila na položaj, v katerem se je nahajala pred meseci, si je rekla, da je bolje tako... Hčerkica jo je vedno znova spominjala na tega postavneža, v katerega se je tako noro zaljubila a ga je prebolela. Ta je zvedel za njo, poslal je čestitko in v nekaj skopih žalostnih besedah je lahko spoznala, da je osamljen in nesrečen. A kar je potrebovala, ni tudi pozabila. Zato ni hotela ničesar storiti. Nič več ni pričakovala in točila solz. Njena tolažba je bila hčerkica. Bila je pridna in ubogljiva, kot da bi že vsa mlada in nebogljena vedela, da mora biti mamici, dedku in babici le v veselje. Nekaj pa se je le bala. Ko bo dekletce zraslo, ji bo treba povedati resnico. Ne bodo pripovedovali o njenem življenju, kot o neki umazani zgodbi, sama ji bo povedala resnico lepo in tako okrutno obenem. Čeprav se je zavedala, da bo s tem spet podrezala v staro, zdaj že dobro zaceljeno rano. A preko tega ni hotela, to je bilo življenje, ki je bilo njeno in ga je preživela. Bala pa se je, da se bo rana spet odprla v grenko reko na dnu njenega srca. KLEMENTINA m V aprilski številki Viharnika smo nehali objavljati nada- smo se skupaj z avtorjem odločili, da bomo objavili še tri ljevanje o žagah v Dravski dolini. Teksta je še veliko, zato nadaljevanja in zaključek do konca leta. Uredništvo 7.7. Rezultati popisa žag Popis žag je dal popolne podatke vseh 178 v seznamu zajetih žag, ki so obratovale na severovzhodnem Pohorju od 1825 pa do 1980 leta. Ti se nanašajo na številčno stanje in prostorski položaj žag v različnih obdobjih, vrste pogonov in opremljenosti žag, lastništvo žag, obstojnost in dolgost obratovanja žag in njihovo zmogljivost. Ob tej priliki je bila odkrita tudi prva znana furnirnica na Pohorju. Najbolj zanimiv podatek tega popisa je stanje žag leta 1980, ki še obratujejo, in sicer: (Nadaljevanje na 12. strani) 86 1 Zapečnik Završnik Peter Planina D Anton/P 45 200 1 1 m 1825—1940 87 2 Krištan Krištan Alojz Anton/P L — Anton/P 104/5 400 1 2 1 _ v —1954 88 3 Čavk Podlesnik Elizabeta Planina L — Anton/P 43 150 1 1 m 1825—1950 89 4 Lešnik Kanop Franc Planina L — Anton/P 39/1 150 1 1 m —1948 90 5 Hribernik Kremljak Miha Planina L — Anton/P 29 150 1 1 m —1948 91 6 Kremi jak Kremljak Ivan Planina L — Anton/P 28 200 1 1 1 m e obrat. 1978 92 7 Vidman Mravljak Viktor Planina D Anton/P 3 400 2 4 1 _ V 1825—1954 93 8 Osrednik Završnik Marija Planina L — Anton/P 9 150 1 1 m 1825—1948 94 9 Kopnik Pušnik Anton Planina L — Anton/P 10 150 1 1 —1948 Franjo Sgerm, dipl. Inž. |l5| Nastanek in razvoj L žag v Dravski dolini (ŽAGE NA SLOVENSKEM) Pritoki Vuhreščice: 4. nadaljevanje 4. Antonski potok (Nadaljevanje z 11. strani) 1. a. Drava- 1. Siter Remic Janez od 1969-E Danijel 2. Kumše Rudolf Peter od 1980-e 1. Reka 3. Inže Korat Ivan od 1960-e 2. a. Drava- 4. Gosnik Dobnik Franc od 1977-e Šentjanž 5. Rečnik Žvikert Albert od 1965-e 2. Cerkvenica 6. Tavčar KZ Vuzenica od 19S2-E -Požarka 7. Bauh Črešnik Anton od 1977-e Plavžnica 8. Repnik Pokržnik Feliks od 1954-t 5. Vuhreščica 9. Lebič Garnež Ivanka od 1955-t Robnikov 10. Pahernik LESNA Slov. Grad. od 1910-E potok 11. Mravljak Žigon Petra v. k. Antonski 12. Vrhovnik Pušnik Josip m. k. 7. Sošnarjev 13. Robnik Mihelič Ivan v. k. 14. Kremljak Kremljak Ivan od 1978-e 15. Skačedonik Kral Franc' -t Leta 1980 je od vseh popisanih in v sezname uvrščenih žag obratovalo le 15 ali 8,4%. To je celo za dve žagi manj kot pred 400 leti. Med temi sta dve industrijski žagi Splošnega ljudskega premoženja — Tavčarjeva in Pahernikova, tretja je zasebna obrtniška Remičeva žaga. Vse tri so na električni pogon. Od ostalih 12 žag venecijank, so še do 20 let nazaj vse obratovale na vodni pogon. Leta 1980 jih je od teh imelo vodni pogon le še šest in to ena z malim in dve z velikim vodnim kolesom, tri so imele turbinski pogon. Ostalih šest žag ali 50% je v tem času prešlo od brezplačnega vodnega pogona na dražji, toda stalnejši električni pogon. (Nadaljevanje prihodnjič) C.povirja »HEHSAHfiE? POTOK ?.povirje S ŠOŠBAHJT1T POTOK 8.pcvirjs» Z it a Z 1 E K S E Z K A M ŽAG OB O H2 O K U : Zap. Štev Podatki o lastniku žage Žaga- etoji Letna Žaga ima P 0 c 0 n. Žaga je obratovala Domače ime Priimek in ime Stanuje L D kat.obč. o.p. Irapcuj. hi. m 5 V I C Č J i’ lo m v t p 0 6. D o v i r .1 e t 8 E H $ a a e e v KHC0K X X Bahfcaro Kral Anton Vuhred L - Vuhred - loe 1 1 1 - v - - - - 1931 T> o v 1 r ,1 8 ) š 0 Š ST A H J E ? POTOK X 1 sošnar Osrajnik Ivan Jenžov v» • I) Janšev v. 7/2 Soo 1 1 1 us m - ■*> * v t M* **«* -1944/4J 2 2 Skačedonik Kral Prano Vuhred L - Vuhred 9i 6so 1 2 1 - - - - t «a - obratuje 3 3 Osrask Osrajnik Margareta Orlica Z Vuhred - 15« 1 1 • - - m - v • - 189o 4 •4 Pur-kebamii Kaizer-Kraufcbergsr Janšev v. Z • Vuhred os* 200 1 1 ■21 v s& co - 1540 5 5 Gregorič Pangor Aloja Radlje J, - Orlica 19/2 6eo 1 2 2 - - t • - •» 1546 6 6 Podlesnik Koper Ivan Janšev v. Z O Orlica loo 1 1 m « sad o V OR a* - 189o 7 7 Kaper Prašnik Ivan Orlisa L - Orlica - 2se 1 2 1 m - «1» V , C* - 194o 8 8 Pučnik Babovnik Matevž Orlica L “ Orlica 19/3 2o® 1 i 2 - - - - v «o - ~ 188o Ansambel INVALID pri društvu invalidov Slovenj Gradec uspešno deluje že od leta 1981. Vodi ga naš upokojeni gozdni delavec Stane Plevnik (na sliki s harmoniko), sodelujejo pa: Kozar Janez, Haber Drago, Meršak Jožica in Kumer Jože. Lansko leto se je ansambel pri tekmovanju ansamblov na Graški gori uvrstil na drugo mesto. Njihov dober glas je segel dalje. Junija letos so igrali v hotelu Ilirija v Ljubljani. Tudi ljubljansko občinstvo jih je navdušeno sprejelo. Jure Šumečnik cTemeni zacek Skozi linsko okno domačije, drobni sončni žarek je pokukal, žarek, ki nov dan v srce ti vlije, prav po tihem k meni se je smukal. In prav nežno mi je božal lice, kakor nekdaj dobra stara mati, kot da slišal bi njegove klice, da je treba z ranim jutrom vstati. Vedno je močneje krajšal spanec, ni hotel odlepit se od lica, kakor da budi me stari znanec, ali lepo žvrgoleča ptica. Zmagal je in jaz sem moral vstati in prijel sem za vsakdanje delo, z ranim jutrom res se ni za bati, da ti dan ne mine res veselo. Zlatko Škrubej 12 B V I H A K N K HADERLAPOVI MAMI Pavla Verdel Ko pod srcem prvič začuti življenje, ko se zave, da bo postala mati, takrat dobi njen obraz novo, zrelejšo podobo. In vsa prične živeti zanj, za novo življenje. In ko ga drži prvič v svojih rokah, pozabi na vse — na bolečine, ki se ne dajo popisati na še tako bel list papirja, ker so to bolečine rojene iz ljubezni, pozabi na strah, zdaj je v njej le še eno — mati je, mati. Ko potem tako sprejema drugega za drugim, jih polaga v zibel, v preprosto leseno ali bahato izrezljano, ko jih hrani in previja, ko trepeče zanje, se joče ob boleznih in se smeje ob lepih trenutkih. In ko njene roke božajo njihove glavice, pa naj bodo to zgarane, žuljave roke kmetice, ali nežne mehke dlani uslužbenke, to so roke matere, ki božajo najnežnejše. Vse življenje se razdaja samo zanje — zanje dela, zanje živi. To je mati — neštetokrat izgovorjena beseda, beseda polna neizmernega spoštovanja in ljubezni. In ko mater človek izgubi, izgubi svoje naj-dražje. To so izgubili tudi Haderlapovi iz Koprivne. Ko je sonce pobiralo še zadnje krpe snega, se je tiho poslovila od njih. Pokojna Pavla Verdel se je rodila leta 1905 na Haderlapovi domačiji. Pred 59 leti se je poročila z Rarijevim sinom Justijem. Živela sta življenje kot vsi kmečki ljudje — trdo delo in trpljenje ju je spremlja-lolo skozi vsak dan. Preživela sta prvo svetovno vojno, preživela drugo. In njuna domačija je postala drugi dom partizanom. Pokojna Pavla je bila prava partizanska mati. Ko so prihajali fantje, lačni in prezebli, jim ni dala samo hrane, dala jim je več — toplo, prijazno in vzpodbudno besedo. Bili so kot njeni sinovi in hčere, njeni sinovi domovine, ki se je rojevala. Po vojni je mož prevzel mnoge funkcije in mnogokrat je veliko dela padlo na njena ramena. Vendar nikoli ni pomišljala, kaj zmore in kaj ne. Njene zgarane roke so prijele za plug, sadila je, držala gare iz strmih grap, sekala steljo in prijela za vsako moško delo. 59 let je družno z možem stopala skozi življenje in ko jo je zadnja leta bolezen že toliko premagala je slonela na ograji pred hišo in zrla za vnukom, ki je rezal brazde za novo setev. Letošnje pomladi pa ni učakala več. Pet otrok in mož so izgubili svoje naj dražje. Mirno počivajte, draga Haderlapova mama, v zemlji, za ketaro ste dali svojo zadnjo bit. Anica Kumer Iz zapisnika IO sindikata Lesne Zavedajoč se, da nabava ozimnice ni glavna naloga sindikata, je zaradi padanja življenjskega standarda in stanja na tržišču potrebno, da osnovne organizacije sindikata Lesne pomagajo delavcem tudi pri nabavi ozimnice. Pel si, kakor ti je grlo bog ustvaril, izpel se nisi, ker prekratko ti življenje je podaril! RAFAELU PLAZLU V SPOMIN Rafael Plazi Metulova kmetija na Graški gori je bila zavita v črnino. Nihče ni verjel žalostni novici, da je nenadoma umrl njen gospodar Rafael Plazi. Vseskozi je bil veseljak in nihče ni pričakoval, da mu je smrt tako hitro spodrezala življenjske korenine. Veliko nas je, ki smo vedno veselo razpoloženega Rafa poznali, se z njim srečevali in pogovarjali. Še danes ne moremo verjeti, da ga ni več z nami. Njegov grob na Šmiklavškem pokopališču, kamor so ga položili vse prezgodaj, je gomila svežega cvetja. Pokojni Rafael Plazi se je rodil 1. 10. 1912. leta na Metulovi kmetiji. Bik je sin številne kmečke družine in je že v mladih letih okusil vse težave trdega kmečkega življenja. Ljubil je domačo težko zemljo na Graški gori in se od nje tudi ni mogel ločiti. Njegova življenjska pot je bila težka in trda. Ker zemlja ni dajala dovolj kruha, si je našel zaposlitev najprej na železnici, pozneje pa je šel med gozdne delavce — tesarje, kjer je zlasti opravljal težak poklic. Bil je tudi med velenjskimi knapi, toda zemlja mu je bila najbolj pri srcu. Leta 1947 se je Rafael poročil z Jakopovo Ma- tildo. V zakonu se jima je rodilo troje otrok. Vse sta vzgojila v pridne in poštene državljane naše skupnosti. Ko sta si Raf in Matilda urejevala družinsko ognjišče, sta kupovala zemljo ter na njej dan za dnem pridno pridelovala tisto, kar se je na njej pridelati dalo. Kljub trdemu vsakodnevnemu delu je bil pokojni Raf veseljak in vedno dobre volje. 2e od otroških let ga je spremljala harmonika, s katero si je krajšal dobre, pa tudi slabe strani svojega življenja. Rad je bil v veseli družbi, harmonika in pesem pa sta mu bila zvesta sprem-mljevalca v življenju. Kot odličen muzikant ima za seboj preko 300 domačih »ohceti«, na katerih je s svojo harmoniko razveseljeval staro in mlado. Igral pa ni samo med prijatelji, nastopal je tudi na raznih kulturnih in drugih prireditvah, kjer je vselej in povsod dosegal velike uspehe. Takšen je bil Raf. Čeprav ni nikoli poznal počitka tu na Graški gori, je bila njegova edina želja, da je dogradil hišo ter da bi si za stara leta uredil topel družinski dom. Moral je umreti. Poslovil se je od svoje družine, od svojih najdražjih, poslovil se je od svojih sosedov, pa od številnih prijateljev in znancev. Odložiti je moral svojo družinsko prijateljico harmoniko —iz katere ne bo več slišati poskočnih in veselih viž. Vrata njegove lepo urejene gorice so se za vedno zaprla. Ko je zadnjikrat v mesecu maju pogledal po lepo urejenih in lepo obdelanih njivah in senožetih na Graški gori, tudi sam ni slutil, da se od njih poslavlja. Franci Jurač Kadrovske vesti Prišli v TOZD junij 1984 Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA Mladenovič Borivoje, 2. 6. 1984, gojitveni delavec, Rudnik bakra Majdanpek TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Sarman Milan, 1. 6. 1984, vodja avtomatske obdel. podatkov Elektro Maribor Dobnik Karli, 1. 6. 1984, mehanik, iz JLA TOK GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC Tasič Anton, 25. 6. 1984, sekač, TOZD Žaga Mislinja Smonkar Anton, 18. G. 1984, sekač, TUS Slovenj Gradec TOK GOZDARSTVA RADLJE OB DRAVI Prasnic Dušan, 27. 6. 1984, tes. dela, Gradbeno podjetje Radlje TOZD ŽAGA MISLINJA Gorjup Mirko, 18. 6. 1984, žagovodja, Kograd—TOZD Graditelj Slov. Gradec TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Markovič Marjan, 25. 6. 1934, zlaganje odpreme, STTC Maribor TOZD ŽAGA MUŠENIK Hasič Šahbas, 20. 6. 1984, dovoz hlodov, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Anželak Ivan, 20. 6. 1984, vezanje palet, OS Frani a Goloba Prevalje Pačnik Bernard, 17. 5. 1984, obratni elektrikar, Železarna Ravne TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Mugerle Darja, 8. 6. 1984, pomoč. spaj. fur. — Gracej Janez, 10. 6. 1984, vodja lak. in luž., JLA Sušeč Silvo, 18. 6. 1984, pripravnik, JLA TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE-PODVELKA Vesonik Drago, 4. 6. 1984, preč. kroj. na avtom, čelilki, JLA Lipuš Darko, 11. 6. 1934, pomoč, pri stroju, JLA TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTlSKI VRH Zveglič Herman, 5. 6. 1984, delavec pri iverilniku, — Novak Herman, 5. 6. 1984, delavec na skl. lesa, — Kogovšek Martin, 11. 6. 1984, delavec na sklad, lesa Stumfl Zdravko, 18. 16. 1984, delavec na sklad, lesa, — Lužnik Igor, 18. 6. 1984, strojni vzdrževalec, — Brezovnik Igor, 24. 6. 1984, delavec pri finali TOZD TRANSPORT IN SERVISI Keber Bojan, 1. 6. 1984, monter vleč., Tovarna meril Terglav Leopold, 1. 6. 1934, material, knjig., poklicna rehabilitacija Hartman Stanko, 9. 6. 1984, monter-ključavničar, Gorenje Fecro Klančnik Stanko, 25. 6. 1984, avtomehanik, KKZ Slovenj Gradec TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Polaner Bariča, 11. 6. 1984, opravlj. raz. tapet, del, — Dežman Silvester, 25. 6. 1984, opravljanje raz. ključavničarskih del, Odšli iz TOZD junij 1984 Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljal — organizacija, v katero odhaja TOZD GOZDARSTVA ČRNA NA KOROŠKEM Žagar Franc, 15. 6. 1984, sekač, KZ Trata Prevalje Kotnik Milan, 18. 6. 1984, sekač, KZ Trata Prevalje Ganič Ante II, 30. 6. 1984, cestar, inval. upokojitev TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Korat Silva, 29. 6. 1984, delavka v drevesnici, — TOZD ŽAGA MISLINJA Tasič Anton, 24. 6. 1984, PK-vezanje in pakiranje obrezlin, TOK Slovenj Gradec TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Petroneskovič Ilija, 22. 6. 1984, vezanje palet, Železarna Ravne Rozman Bojana, 29. 6. 1984, pomoč pri brušenju lesonita, Železarna Ravne Plazi Ljuba, 22. 6. 1984, nal. v. kril na lak. linijo, Zdravstveni dom Velenje, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Javšnik Janez, 8. 6. 1984, pomoč pri stroju II, — TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE OB DRAVI Springer Dušan, 2. 6. 1984, upr. str. za brus. okvirjev, Elektro Slovenj Gradec Pečnik Anton, 26. 6. 1934, delo na liniji stekla, ZZZ Radlje TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTlSKI VRH Novak Herman, 13. 6. 1984, del. na skl. lesa, — Plaznik Aleksander, 30. 6. 1984, delavec pri iverilniku TOZD TRANSPORT IN SERVISI Bošnik Drago, 1. 6. 1984, avtomehanik, Inštalater Slovenj Gradec Gologranc Ivan, 1. 6. 1984, pralec-mazalec, — TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Kotnik Cvetka, 18. 6. 1984, izvaj. nalog, knjig. mat. .in polizdelkov, — INTERNA BANKA SLOVENJ GRADEC Navodnik Elizabeta, 30. 6. 1984, administratorka, — Prišli v TOZD — julij 1984 Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Gatej Peter, 9. 7. 1984, 9. 7. 1984, gozdni delavec, — TOZD GOZDARSTVO ČRNA Garbus Gvido, 1. 7. 1984, gozd. delovodja, TOZD Gradnje Selišnik Veronika, 5. 7. 1984, pomoč v kuhinji,— TOZD ŽAGA OTlSKI VRH Novak Franc, 9. 7. 1984, viličarist, TSP Radlje TOZD ŽAGA MUSENIK Krebl Ema, 1. 7. 1984, zlag. žag. lesa, TGO Gorenje TOZD ŽAGA VUHRED Germavc Marko, 36. 7. 1984, pripravnik — lesni tehnik, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Sekavčnik Silvo, 2. 7. 1984, mizarska dela, prva zaposlitev Časi Gorazd, 2. 7. 1984, mizarska dela, prva zaposlitev Kolenc Jolanda, 30. 7. 1984, tajnica, Merx Ravne TOZD TOVARNA POHIŠTVA RADLJE-POD VELKA Verdnik Stanko, 2. 7. 1984, pripravnik, prva zaposlitev Urh Drago, 2. 7. 1984, pripravnik, prva zaposlitev Sušeč Silvo, 16. 7. 1984, razp. del. dokument., TP Pameče Rogina Branko, 16. 7. 1984, pripravnik, prva zaposlitev TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Prikeržnik Filip, 1. 7. 1984, voznik, Železarna Ravne Tretjak Matjaž, 2. 7. 1984, pripravnik, prva zaposlitev Save Uroš, 5. 7. 1984, pripravnik, prva zaposlitev Kaštivnik Srečko, 5. 7. 1984, pripravnik, prva zaposlitev Sidar Edvard, 14. 7. 1984, mont. smuč. vleč., Fecro, Slov. Gradec TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA SLOVENJ GRADEC Krevc Sašo, 2. 7. 1984, pripr. in odpir. kal. — Koprivnikar Ciril, 2. 7. 1984, pripravnik Kolerič Božidar, 16. 7. 1984, opravlj. splo. opr. v tapet. — Miloševič Milan, 23. 7. 1984, pripr. in odpir. kal. — TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Pogorevc Irena, 1. 7. 1984, adm. dela v likv., OS Šmartno Lukner Melita, 16. 7. 1984, adm. dela v prod., SO Radlje DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Kobold Sonja, 1. 7. 1984, delavec vložišča — za določen čas, prva zaposlitev DELOVNA SKUPNOST INTERNE BANKE SLOVENJ GRADEC Matavž Dragica, 1. 7. 1984, tajnica-pripravnik, prva zaposlitev Odšli iz TOZD — julij 1984 Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljal — organizacija, v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Pačnik Anton, 1. 7. 1984, sekač, redna upokojitev Pungartnik Dominik, 1. 7. 1984, revirni vodja, redna upokojitev TOZD GOZDARSTVO ČRNA Lampret Franc, 11. 7. 1984, gozd. delovodja, upokojitev Mlinar Alojz, 11. 7. 1984, sekač, upokojitev TOZD ŽAGA MISLINJA Sovič Mirko, 30. 6. 1984, sortiranje in dovoz hlodov, — TOZD ŽAGA OTlSKI VRH Hutmajer Leopold, 15. 7. 1984, odprema, invalidska upokojitev TOZD ŽAGA MUSENIK Dragič Drago, 15. 6. 1984, dovoz hlodovine v žago, — Knez Leopold, 19. 7. 1984, brusač, invalidska upokojitev, TOZD ŽAGA VUHRED Mauc Franc, 14. 6. 1984, skladiščni delavec, upokojitev Lorenci Anton, 25. 7. 1984, skladiščni delavec, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Kolar Marijana, 13. 7. 1984, pomoč pri str. KZ Slov. Gradec Sušeč Silvo, 13. 7. 1984, pripravnik-les. tehnik, TSP Radlje Dobnik Silva, 18. 7. 1984, vodja stroja, fur., — Erjavc Jožefa, 24. 7. 1984, pomoč pri stroju, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Šrot Milena, 20. 7. 1984, sponk, okvirjev, — Plemen Štefan, 16. 6. 1984, skl. got. izdelkov, — TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE Mori Jože, 30, 6. 1984, izd. in popr. orodij, — Novak Franc, 8. 7. 1984, skl. del., — Žaga Otiški vrh Praprotnik Božo, 19. 7. 1984, kurjač, umrl Švajger Beno, 24. 7. 1984, čelist, — Ladinek, Anton, 25. 7. 1984, upr. str. za izdl. čep. Kočivnik Janez, 31. 7. 1984, mont. oken, — TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Sumah Milan, 14. 6. 1984, pripr. in odpir. kal. — Kričej Anton, 31. 7. 1984, opravlj. z viličarjem, v pokoj DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Stopar Karel, 15. 7. 1984, hišnik, REK Velenje Kobold Sonja, 31. 7. 1984, delavec vložišča, — TOZD M z SKUPAJ Gozdarstvo Slovenj Gradec 43 3 46 Gozdarstvo Mislinja 46 4 50 Gozdarstvo Črna 138 12 150 Gozdarstvo Radlje 141 24 165 TOK gozd. Slovenj Gradec 40 3 43 TOK gozd. Radlje 33 3 36 TOK gozd. Ravne 27 7 34 TOK gozd. Dravograd 15 3 18 Žaga Mislinja 46 5 51 Žaga Otiški vrh 50 14 64 Žaga Mušenik 34 9 43 Žaga Vuhred 58 9 67 TP Prevalje 81 152 233 TP Pameče 138 176 314 TSP Radlje-Podvelka 174 178 352 TIP Otiški vrh 209 28 237 Gradnje Slovenj Gradec 82 7 89 Transport in servisi Pameče 139 12 151 Cent. les. sklad. Otiški vrh 42 4 46 Nova oprema Slovenj Gradec 191 160 351 Delovna skupnost Slovenj Gradec 70 121 191 Blagovni promet Slovenj Gradec 102 71 73 Interna banka Slovenj Gradec 4 32 36 1903 1037 2940 Darinka Cerjak gozdarski dan v Črni Tekmovanje gozdnih delavcev Letos so tekmovali tudi šoferji Pevski zbor SPD Zarja Železna Kapla Predsednik SPD Zarja Mika Travnik ŠPORT V LESNI Skupni rezultati v prvem polletju 1984 v športnih igrah Lesne MOŠKI mesto, TOZD, TOK, DSSP, IB število točk 1. TOZD gozdarstvo Črna 82 2. DSSP in IB 80 3. TOK gozdarstvo Ravne 72 4. TOZD Transp. in serv. Pameče 64 5. TOZD TP Prevalje 56 6. TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 50 7. TOZD TIP Otiški vrh 45 8. TOZD Blagovni promet 37 9. TOZD Nova oprema 35 10. TOZD TP Pameče 32 11. TOK gozdarstvo Dravograd 31 12. TOZD TSP Radlje-Podvelka 30 13. TOZD gozdarstvo Mislinja 29 14. TOZD gradnje 25 15. TOZD gozdarstvo Radlje 21 16. TOK gozdarstvo Radlje 18 17. TOZD žaga Mislinja 17 18. TOZD žaga Mušenik 12 19. TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec 11 20. TOZD žaga Vuhred 8 21. TOZD CLS Otiški vrh 5 ŽENSKE mesto, TOZD, TOK, DSSP, IB število točk 1. TOZD TP Prevalje 33 2. TOZD Blagovni promet 23 3. DSSP in IB 22 4. TOZD TIP Otiški vrh 10 5. TOZD TP Pameče 8 6. TOZD Nova oprema 6 7. TOK gozdarstvo Ravne 5 8. TOZD TSP Radije-Podvelka 4 9. TOZD Transport in servisi Pameče 3 ŠPORTNI ZDRAVO! Sestavil: Edi KOMPAJER DOPISUJ V VIHARNIK Nasmejmo se škratom Upokojenci lahko s svojimi pokojninami dobro SHIRAJO (shajajo) V boju z alkoholizmom je treba PITI (biitd) ODLIČEN (odločen) VINJAK (vojak). Vsi smo se ZAPILI (zabili) v boj za lepšimi JETRI (jutri). Naša sodelavka je PRENOSNA (ponosna) žena, UPORABLJALI (upodabljali) so jo celo pisatelji. Standard je padel, misliti moramo na to, da bodo POGREBNI (potrebni) stroški čim manjši. Tudi rekreacija prispeva k dobremu SPANJU (stanju) pri delu. PRIPRAVNO (prepovedano) je uporabljati službeni avto privatno. Polde gozdarski dan v Orni Tamburaški orkester Čestitke najboljšim Fika in njegov »parlamajs« Start IV. maratona Kralja Matjaža Folklorna skupina Zarja Pred ciljem Glasilo VIHARNIK Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mirkac, Jure Sumečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — KUšeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1984