Tržaški pokrajinski svet zasedal v sinagogi Moni Ovadia jrst presenetj me¡ kritično in ganljivo o vojni Goriška mortadela v celjskih rokah Primorski dnevnik št. 23 (21.260) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi /11 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 30. JANUARJA 2015 1,20 € 9 ,, , ju, Bolje počakati do sobote Dušan Udovič Po prvem dnevu glasovanja za predsednika republike je rešitev videti na obzorju. Če ne bo zapletov, naj bi bil na sobotnem glasovanju, ko bo dovolj navadna večina 505 elektorjev, za predsednika izvoljen Sergio Mattarella, ugleden sodnik ustavnega sodišča, borec proti mafiji in politik trdne moralne drže, na katerem ni najti nobenih senc ali madežev. Tako kaže po včerajšnjem dnevu, ko je Renziju uspelo strniti Demokratsko stranko okrog imena edinega kandidata. Na skupščini demokratskih elektorjev je ob Renzijevi kandidaturi Mattarelle zadonel glasen aplavz, vsi so bili za. A se je ob tem marsikdo spomnil, da so pred dvema letoma v isti zasedbi ravno tako ploskali kandidaturi Prodija, potem pa ga je stotnija »prijateljskih« prostih strelcev izigrala. Tokrat se blamaža ne sme ponoviti in vse kaže, da se ne bo, kajti konsenz za Mattarello je več kot soliden in velja tudi za manjšino DS. Če bo v soboto izvoljen, bo to za Renzija sijajna taktična in politična zmaga, kajti igra na šahovnici volitev predsednika republike nikoli ni enostavna. O tem nekaj ve Berlusconi, ki je hotel volitve do konca pogojevati, vendar se mu ni izšlo, saj očitno ni več v položaju, da bi mu lahko kaj takega uspelo. Zdaj grozi, da bo delal težave z dogovorom o institucionalnih reformah, a se bo v resnici moral krepko potruditi za sanacijo razkola, ki je po njegovih potezah nastal v njegovi stranki. Vse navedeno je zelo verjetno, a je bolje počakati do sobote. Ne pozabimo, da živimo v Italiji ... italija - V včerajšnjem prvem krogu volitev pričakovano ni bil nihče izvoljen Renzi za predsednika predlaga Sergia Mattarello Berlusconi se čuti izigranega - Novi predsednik naj bi bil izvoljen jutri eu - Obisk Schulz optimist glede Grčije ATENE - Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je včeraj kot prvi tuji politik po predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji obiskal Atene. Po srečanju z novim grškim premierjem Aleksi-som Ciprasom je ocenil, da si Grčija prizadeva za iskanje skupne poti z evropskimi partnerji glede reševanja grških problemov s pre-zadolženostjo. Cipras je obljubil, da preloma s posojilodajalci ne bo. Na 2. strani delavske zadruge - Sodni upravitelj COOP: za varčevalce vsaj 75 odstotkov denarja írr-- „ w ___ .. -1 j ¡ ■ ■'11 RIM - V prvem krogu volitev novega predsednika republike včeraj ni bil izvoljen nihče. Nihče od kandidatov za naslednika Giorgia Napolitana ni prejel zahtevane dvotretjinske večine glasov. Včerajšnji rezultat je bil sicer pričakovan, prava bitka pa se bo začela s četrtim krogom v soboto, ko bo zadostovala že absolutna večina. Demokratska stranka je včeraj na predlog svojega sekretarja-premierja Mat-tea Renzija kot kandidata soglasno podprla ustavnega sodnika in bivšega ministra Sergia Mattarello. S tem pa se ne strinja Silvio Berlusconi, ki je Renzija obtožil, da je prelomil t. i. »dogovor iz Nazarena«. To naj bi po njegovem imelo negativne posledice za odobritev volilne in ustavnih reform. Kaže, da niti koalicijska Nova desna sredina ne bo podprla Mattarelle, a ne namerava sprožiti vladne krize. Na 2. strani Pogoltnil zavojčke kokaina in umrl Na 4. strani Hvalnica opozicije županu Klunu Na 5. strani Na goriški občini srečanje o zadrugi ITE Na 12. strani Goriški policisti rešili ranjeno sovo Na 13. strani vipolže - Po večletnem klavrnem propadanju Vili vrnili nekdanji sijaj Kmalu bo gostila dogodke iz kulturnega, poslovnega in protokolarnega sveta VIPOLŽE - Vila Vipolže, edina renesančna vila v Sloveniji, že sije v novi podobi. Iz klavrnega propadajočega poslopja se je v letu in pol prelevila v lepotico, ki bo kmalu gostila dogodke iz kulturnega, poslovnega in protokolarnega sveta. Vila z več kot tisočletno zgodovino je v novi podobi v prvi vrsti zasijala zahvaljujoč dvajsetletni briški vztrajnosti in odločnosti, pa tudi ob posluhu države. Ta jo je leta 2007 uvrstila na seznam objektov, ki jih je obnovila s pomočjo evropskih sredstev. Za obnovo vile ali gradu Vipolže, kot objektu tudi rečejo domačini, si je briški župan Franc Mužič prizadeval že od ustanovitve občine v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Na 13. strani F "J^1 PONEDELJEK, 2. FEBRUAR 2015, OB 20.00 KOSOVELOV DOM SEŽANA, VELIKA DVORANA vabljeni na koncert skupine KATALENA Zasedba: Vesna Zornik-vokal; Polona Janežič - klaviature, spremljevalni vokal; Boštjan Gombač - klarinet, flavte, tolkala, spremljevalni vokal; Tibor Mihelič Syed - bas kitara, spremljevalni vokal; Boštjan Narat - kitara, mandolina, spremljevalni vokal; Robert Rebolj - bobni, tolkala. Več informacij in spletni nakup vstopnic: www.kosovelovdom.si 9971234567007 2 Petek, 30. januarja 2015 ITALIJA, SVET / italija - Demokratska stranka soglasno za Mattarello - Berlusconi: Renzi ni držal besede Včerajšnji prvi krog volitev predsednika neuspešen RIM - V prvem krogu volitev novega predsednika republike včeraj ni bil izvoljen nihče. Noben od kandidatov za naslednika Giorgia Napolitana ni prejel zahtevane dvotretjinske večine glasov. Včerajšnji rezultat je bil sicer pričakovan, prava bitka pa se bo začela s četrtim krogom v soboto, ko bo zadostovala že absolutna večina. Novega predsednika na tajnem glasovanju izbira volilna skupščina 1009 velikih volivcev - 630 poslancev in 321 senatorjev ter 58 predstavnikov 20 dežel. V prvih treh krogih je potrebna dvotretjinska večina. Kot rečeno, je v včerajšnjem krogu ni dobil nihče. Včerajšnjih volitev se je udeležilo 975 velikih volivcev, glasove pa so prejeli: Ferdinando Imposimato (120), Vittorio Feltri (49), Luciana Castellina (37), Emma Bonino (25), Stefano Rodota (23), Gabriele Albertini (14), Claudio Sabelli Fio-retti (11), Mauro Morelli (9), Romano Prodi (9), Massimo Caleo (8), Pierluigi Ber-sani (5), Sergio Mattarella (5), Antonio Martino (3), Ignazio Messina (3), Paolo Mieli (3), Anna Finocchiaro (2) in Ezio Greggio (2). Belih glasovnic je bilo 538, neveljavnih 33, t. i. »razpršenih« pa 48. Za danes sta napovedana dva kroga volitev, ki prav tako najverjetneje ne bosta prinesla rezultata, jutri pa bodo za izvolitev zadostovali glasovi 505 velikih volivcev. Demokratska stranka premierja Mattea Renzija je včeraj, tik pred začetkom glasovanja, kot svojega uradnega kandidata soglasno podprla ustavnega sodnika in bivšega ministra Sergia Mattarello. A ker DS nima potrebne večine v volilni skupščini, bo Mattarella za izvolitev nujno potreboval podporo še kakšne druge stranke oz. skupine. Renzi je včeraj demokratske poslance opozoril, da se ne sme ponoviti scenarij iz leta 2013, ko del predstavnikov DS ni glasoval za kandidata svoje stranke. Poudaril je, da drugega kandidata DS ne bo. Neizvolitev Mattarelle bi lahko Italijo tako pahnila v politično krizo. V političnih krogih se je sicer ves čas ugibalo, da bo Renzi za predsedniškega kandidata izbral nekoga, ki ga bo pripravljena podpreti stranka Naprej Italija Silvia Berlusconija. A očitno se je premier odločil drugače, saj Berlusconijevi poslanci Mattarelle ne bodo podprli. Bivši premier Berlusconi in medijski tajkun naj bi Mat-tarelli zameril, da je leta 1990 odstopil kot tedanji minister za šolstvo, in sicer v znak nasprotovanja zakonu, ki je favoriziral Ber-lusconijeve televizijske mreže. Vodja stranke Naprej Italija je včeraj dejal, da je Ren-zi prelomil »dogovor iz Nazarena«, kar naj bi imelo negativne posledice za odobritev volilne in ustavnih reform. Renzi ima podobne težave tudi s koalicijsko stranko Nova desna sredina, ki je prav tako že napovedala, da Mattarelle ne bo podprla. »Nič nimamo proti njemu, a smo kritični zaradi dejstva, ker se je Ren-zi sam odločil o kandidatu,« je poudarila poslanka te stranke Nunzia Di Girolamo. Kandidate za predsednika so sicer predlagale tudi nekatere druge stranke. Gibanje petih zvezd podpira kandidaturo bivšega sodnika Ferdinanda Imposimata, Severna liga pa novinarja Vittoria Feltrija. Giorgio Napolitano na volitvah svojega naslednika; desno zgoraj Sergio Mattarella grčija - Predsednik Evropskega parlamenta pri Aleksisu Ciprasu Martin Schulz: Atene iščejo skupno pot z Brusljem ATENE - Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je včeraj kot prvi tuji politik po predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji obiskal Atene. Po srečanju z novim grškim premierjem Aleksisom Ciprasom je ocenil, da si Grčija prizadeva za iskanje skupne poti z evropskimi partnerji glede reševanja grških problemov s prezadolženostjo. "V Evropi so bili določeni strahovi, da bo Cipras ubral svojo pot. A danes sem ugotovil, da temu ni tako," je dejal Schulz na včerajšnji skupni novinarski konferenci s Ciprasom. Namen Schultzevega obiska v Grčiji je bil, da se iz prve roke seznani z načrti nove grške vlade, potem ko je novi premier Cipras napovedal, da bo prva prioriteta njegove vlade "pošten in za vse koristen dogovor" z evropskimi posojilodajalci. Cipras je sicer obljubil, da preloma Martin Schulz in Aleksis Cipras ansa s posojilodajalci ne bo, a tudi ne bo več poniževanja njegove države. Pred volitvami je napovedal konec varčevalnih ukrepov, ki dušijo Grčijo in njeno gospodarstvo, napovedal pa je tudi, da bo francija - Velika napetost po napadih džihadistov Osemletnik na zaslišanje, ker ni želel biti Charlie Hebdo NICA - Policija v Nici na jugovzhodu Francije je v sredo pol ure zasliševala osemletnika, ker naj bi v šoli izražal solidarnost z džihadističnimi napadalci. Deček naj bi dan po napadu na tednik Charlie Hebdo, v katerem je 7. januarja umrlo 12 ljudi, zavrnil sodelovanje v minuti molka, izjavil pa naj bi tudi: "Nisem Charlie, sem s teroristi". Po navedbah policije je deček 8. januarja zavrnil sodelovanje v minuti molka za žrtve napadov v šoli, kot tudi udeležbo v solidarnostnem shodu na šolskem dvorišču. Po besedah njegovega učitelja naj bi prav tako izražal solidarnost z bratoma, ki sta napadla satiričnih tednik. "Nisem Charlie, sem s teroristi" in "Novinarji so si zaslužili smrt", naj bi deček, ki naj bi mu bilo ime Ahmed, dejal po poročanju francoskega dnevnika Le Figaro. Ravnatelj šole se je odločil, da o vsem skupaj obvesti policijo, pri čemer pa ni šlo za tožbo. Policija je posledično dečka in njegovega očeta poklicala na pogovor, saj jo je zanimalo, kako lahko osemletnik izraža tako skrajna stališča. Dečka so poslušali 30 minut, nato pa zaslišali njegovega očeta, ki je zanj odgovoren, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal policijski načelnik Marcel Authier. "Otrok očitno ne razume, kaj je dejal. Ne vemo, kje je prišel do teh izrazov," je dodal. V Združenju proti islamofobiji v Franciji so zaradi načina obravnave primera izrazili ogorčenje. "Oče in sin sta globoko šokirana nad takim ravnanjem, ki odraža kole- Cvetje pred sedežem tednika Charlie Hebdo v Parizu ansa ktivno histerijo, v katero se je od začetka januarja potopila Francija," so zapisali. Iz šolskih ustanov v Franciji so sicer poročali o okoli 200 incidentih, povezanih z minuto molka, obeleženo dan po napadih na Charlie Hebdo. O kakih 40 med njimi so obvestili policijo in pravosodje, navaja AFP. Pariz je od 7. do 9. januarja pretresel niz džihadističnih napadov, v katerih je umrlo 17 ljudi. To so bili najhujši napadi v Franciji v pol stoletja. (STA) moralo nujno priti do zmanjšanja bremena zadolženosti Grčije, tudi z odpisom dolgov. Grčija mednarodnim upnikom dolguje 240 milijard evrov. Schulz je pogovore s Ciprasom ocenil kot "dober korak naprej". Izrazil je pričakovanje, da bodo pogovori z vodjo evro-skupine Jeroenom Dijsselbloemom, ki prihaja v Atene danes, še bolj konkretni. Predsednik Evropskega parlamenta je pozdravil Ciprasovo napoved, da Grčija ne bo delala enostranskih korakov. Pozdravil je tudi napoved, da se bo boril proti izogibanju plačevanja davkov in proti socialni nepravičnosti, ki je povezana z uta-jevanjem davkov. S Ciprasom sta govorila dve uri, Schulz pa je pogovore označil za "odkrite, konstruktivne in vsebinske", pa tudi utrujajoče. "Strinjala sva se glede mnogih vprašanj, a še veliko zadev je, o katerih se bo treba pogovoriti," je dejal predsednik Evropskega parlamenta. Cipras je na drugi strani poudaril, da bo njegova vlada "garant stabilnosti" in da želi "zgraditi nov odnos zaupanja" z Evropo. "Z evropskimi partnerji se pogovarjamo, kako najti celovito rešitev, ki bo v korist vseh, to pa zahteva čas," je dejal. Poudaril pa je še, da si Grčija prizadeva vrniti gospodarsko rast. "Evropa bo premagala to krizo in izšla močnejša, z več solidarnosti in medsebojnega zaupanja," je še dodal. Prihodnji teden bo prihodnjo grško politiko v Evropi pojasnjeval tudi novi grški finančni minister Janis Varufakis; kot so napovedali v njegovem uradu, bo v ponedeljek odpotoval v London in Pariz, v torek pa v Rim, kjer se bo sestal s kolegi, finančnimi ministri. (STA) V Minsku danes nov krog mirovnih pogajanj MINSK - Kontaktna skupina za Ukrajino, ki jo sestavljajo predstavniki Ukrajine, proruskih separatistov, Rusije ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), se bo na novem krogu mirovnih pogajanj sešla danes v Minsku, je sporočilo belorusko zunanje ministrstvo. K nujnim pogovorom je po stopnjevanju konflikta na vzhodu Ukrajine pozval ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Poudaril je, da bi morali na pogovorih doseči takojšnjo prekinitev ognja ter umik težkega orožja z demarkacijske linije. Kontaktna skupina je septembra lani v Minsku dosegla dogovor o mirovnem načrtu, ki pa ga ne spoštuje nobena stran. Od začetka spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti aprila lani je na Vzhodu Ukrajine po zadnjih podatkih Združenih narodov umrlo že najmanj 5000 ljudi. IS grozi z umorom jordanskega pilota AMAN - Skrajna Islamska država je zagrozila, da bo nemudoma usmrtila jordanskega pilota, če Aman včeraj do sončnega zahoda ne bo izpustil iraške džihadistke iz zapora. Na novem zvočnem posnetku glas, ki se izdaja za prav tako ugrabljenega japonskega talca Kenjija Gota, pravi, da bodo njegovi ugrabitelji usmrtili Maza al Kasasbeha. "Če Sadžida al Rišavi v zameno za moje življenje ne bo izpuščena na turški meji v četrtek, 29. januarja, do sončnega zahoda po mosulskem času, bo nemudoma usmrčen jordanski pilot Maz al Kasasbeh," v posnetku, ki ga je IS objavila na Twitterju, svari Goto. Iz posnetka ni razvidno, ali IS namerava izpustiti oba omenjena talca. Matematika na realnem, latinščina na klasičnem liceju RIM - Šolsko ministrstvo je včeraj objavilo predmete za drugo pisno nalogo na letošnjih zrelostnih izpitih. Na klasičnem liceju bo to latinščina, na znanstvenem matematika, na jezikovnem glavni tuj jezik, na družboslovnem pravo in politična ekonomija, na trgovskem tehničnem zavodu ekonomika podjetja itd. Zrelostni izpiti se bodo pričeli 17. junija s pisno nalogo iz italijanščine. Kako bo na slovenskih šolah, za zdaj ni znano. ZLATO (999,99 %%) za kg 36.652,68 -774,34 _ SOD NAFTE (159 litrov) 49,09 $ +1,28 ■ EVRO 1,1315 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. januarja 2015 valute evro (povprečni tečaj) 29. 1. 28. 1. ameriški dolar 1,1315 1,1344 japonski jen 133,43 133,70 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,792 27,846 danska krona 7,4440 7,4440 britanski funt 0,74775 0,7466 madžarski forint 312,00 312,18 poljski zlot 4,2324 4,2365 romunski lev 4,4405 4,4552 švedska krona 9,3245 9,2845 švicarski frank 1,0372 1,0242 norveška krona 8,8230 8,7950 hrvaška kuna 7,6975 7,6918 ruski rubel 78,2726 76,9120 turška lira 2,7267 2,6959 avstralski dolar 1,4535 1,4234 braziljski real 2,9421 2,9322 kanadski dolar 1,4179 1,4090 kitajski juan 7,0672 7,0869 indijska rupija 70,0403 69,6578 mehiški peso 16,7722 16,5951 južnoafriški rand 13,1531 13,1212 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 30. januarja 2015 3 kulturna dediščina - Pobudo za skupni projekt je dala Češka Slovenija za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj dala soglasje k sodelovanju Slovenije pri serijski transna-cionalni nominaciji za vpis stavbnih in urbanističnih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne dediščine, ki jo Slovenija pripravlja s Češko. Vsebinsko jo koordinirata ministrstvi obeh držav, pristojni za kulturo. Ministrstvu za zunanje zadeve je vlada naložila, da gradivo za vpis na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine do jutri preda Unescove-mu Centru za svetovno dediščino. Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, je pobudo za skupni projekt dala Češka. Predlog slovenske strani obsega cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju, promenado ob nabrežjih in mostove reke Ljubljanice vključno s tržnico, Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico, pokopališče Žale - Vrt vseh svetih in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Natančen seznam Plečnikovih del serijske nominacije je odvisen od končne uskladitve s partnerji nominacije ter od preliminarne strokovne presoje Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja - Icomos. Med predlaganimi so tudi promenada in mostovi na Ljubljanici vključno s Tromostovjem in tržnico arhiv Češka bo v nominacijo predlagala le cerkev sv. Srca Jezusovega na Vinohradih v Pragi, saj je kompleks Hradčanov, kjer so tudi Plečnikove ureditve, že vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine v sklopu starega mestnega jedra Prage, so še pojasnili na ministrstvu. SLOVENIJA - Do 6. 2. fjk - Biološki testament ■ vv • • j Transverzalno soaiasie za slovensčine iz . . ,, r .. . • pvekomovskih držav »banko« predhodnih izjav LJUBLJANA - Na Ptuju in v Ljubljani v času od 28. januarja do 6. februarja 2015 poteka seminar za učiteljice in učitelje iz preko-morskih držav, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini. Seminar se je začel v sredo na Ptuju, letos pa se ga udeležuje 16 učiteljic in učiteljev (14 iz Argentine, 1 iz Brazilije in 1 iz Avstralije). Na strokovnem izpopolnjevanju učitelji spoznavajo metode za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter druge vsebine, ki jih potrebujejo, da bi učencem na sobotnih šolah, srednješolskih in drugih tečajih posredovali prvine njihove izvirne kulture in jezika. Zavod RS za šolstvo pri pripravi programa upošteva jezikovno znanje, izobrazbo, pedagoške izkušnje ter konkretne potrebe učiteljev pri delu v razredu in v slovenski skupnosti. Poleg jezikovnih znanj bodo učitelji pridobili osnovne pedagoške veščine za delo s heterogenimi skupinami učencev, spoznali pomen gledališča in odrskega ustvarjanja za otroke in pridobili nekaj konkretnih idej o vključevanju sodobne tehnologije v učni proces. Udeleženci se bodo seznanili tudi s sodobnimi didaktičnimi gradivi, knjižnimi novostmi, sodobno slovensko književnostjo ter razširili svoja znanja o kulturni dediščini Slovenije. V sklopu seminarja bodo obiskali tudi vrtec in gimnazijo, kjer bodo hospiti-rali pri pouku ter si izmenjali mnenja, poglede in izkušnje s slovenskimi učitelji. V desetih dneh bodo ob bogatem kulturnem programu doživeli današnji utrip Slovenije, ki ga bodo lahko prenesli tako svojim najbližjim kot tudi učencem. Seminar financirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, za strokovni del programa pa je poskrbel Zavod RS za šolstvo. TRST - Furlanija-Julijska krajina bo morda dobila lasten »transverzalen« zakon, na podlagi katerega se bodo lahko zdravniki na podlagi vnaprej izražene želje državljanov odločili ali uporabijo nekatere zdravstvene metode, ko pacienti ne bodo več sposobni, da dajo zanje svoje soglasje. Predlog zakona je kot prvi podpisnik podpisal deželni svetnik SEL Stefano Pustetto, za njim pa so ga podpisali še predstavniki Demokratske stranke, Gibanja 5 zvezd, Državljanov kot tudi Nove desne sredine, Forza Italie in Odgovorne avtonomije. Čeprav Italiji nima pravne norme, ki bi urejala tako imenovani biološki testament, pa se podpisniki sklicujejo na ustavo, Konvencijo iz Ovieda in Evropsko listino o osnovnih pravicah in poudarjajo, da je možno »informirano soglasje« v primeru zdravljenja oziroma hospitalizacije. Pustetto je predlog Prvi podpisnik Stefano Pustetto arhiv včeraj predstaqvil v deželni komisiji in spomnil, da je že preko 30 občin, med katerimi so tudi Trst, Videm in Por-denon ustanovilo občinske registre, kjer lahko občani podajo in podpišejo predhodno izjavo o načinu zdravljenja. Z zakonom bi radi podpisovanje teh izjav poenotili za celotno FJK z možnostjo, da se te izjave podpišejo na zdravstvenih podjetjih in vključijo v banko podatkov. fjk - 5. komisija Svetniki za znižanje dosmrtnih rent TRS - Peta komisija deželnega sveta je včeraj sprejela besedilo zakonskega predloga, ki govori o znižanju in reformi dosmrtnih rent za deželne svetnike, ki so bili izvoljeni pred letom 2013. Zakonski predlog je pripravila delovna skupina pod vodstvom predsednika deželnega sveta Franca Iacopa. Predlog bo že prihodnji teden začel svoj iter v deželnem svetu, podpisali pa so ga tako predstavniki leve kot desne sredine, medtem ko so se predstavniki Gibanja 5 zvezd vzdržali potem, ko so pred tem zavrnili njihov predlog o ukinitvi rent. Zakonski predlog bosta v deželnem svetu v imenu predlagateljev predstavila Paride Cargnelutti, za opozicijo pa Elena Bianchi. Od nedelje dovoljene samo nove vinjete LJUBLJANA - Od nedelje naprej bodo na vozilih dovoljenje le vinjete za leto 2015, ki so rdeče barve in veljajo do 31. januarja prihodnje leto. Cene letnih vinjet so enake kot lani. Za motorna kolesa je treba odšteti 55 evrov, za osebna vozila, ki so nad prvo osjo visoka do 1,30 metra in za bivalna vozila je cena vinjete 110 evrov, za cestninski razred 2B, kamor sodijo dvo-sledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,30 metra ali več, pa 220 evrov. Znižale pa so se cene kratkoročnih vinjet, in sicer za cestninski razred 2B. Tedenske vinjete so se pocenile s 40 na 30 evrov, mesečne pa z 80 na 60 evrov. V nedeljo bo nadzor poostren in bodo »po potrebi zapirali daljše odseke cestninskih cest in vse priključke na teh odsekih«. Globa za neuporabo vinjete je od 300 do 800 evrov, cestninski nadzorniki pa ponavadi izrečejo najnižjo predpisano globo. Pri Šibeniku prijeli Slovenca z več kot pol kg heroina ZAGREB - Hrvaška policija je v sredo na avtocesti Zagreb-Split pri izvozu za Šibenik ustavila 28-letnega slovenskega državljana in v njegovem avtomobilu našla 555 gramov heroina. Slovencu grozi med enim in dvanajstimi leti zapora.Prepovedana mamila je v avtomobilu 28-letnika našel policijski pes. Hrvaški policisti so včeraj še sporočili, da so prejšnjo soboto prijeli tudi dva 28-letna hrvaška državljana, ki sta v avtomobilu imela 106 gramov heroina. Tudi ta mamila je našel policijski pes. Walterju Wolfu odobrena varščina VANCOUVER - Sodnica vrhovnega sodišča kanadske province Britanska Kolumbija v Vancouvru Heather Holmes je po sredinem zaslišanju poslovnežu Walterju Wolfu odobrila zahtevo za izpustitev iz pripora, vendar po plačilu varščine v višini 1,2 milijona kanadskih dolarjev. Wolfa so 20. januarja aretirali v Vancouvru na zahodu Kanade na podlagi mednarodne tiralice ljubljanskega okrajnega sodišča zaradi izogibanja sodnemu postopku v zadevi Patria. Walter Wolf ima več potnih listov, slovenski primer pa bo zastaral 10. avgusta. tiskovno sporočilo - Vodstvo SKGZ s predstavniki Demokratske stranke v deželnem svetu FJK naj pri sprejemanju reform nujno upoSteva potrebe slovenskega prebivalstva TRST - Avtonomna dežela Furla-nija Julijska krajina mora uveljavljati svojo specifičnost tudi ob upoštevanju prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Ta predstavlja dodano vrednost in priložnost za tesnejše stike in sodelovanje med Deželo FJK in Republiko Slovenijo. Potrebno pa je ustvariti sistemski dialog ter s skupnim prizadevanjem najti ustrezne rešitve na nekatera odprta vprašanja, ki so neposredno vezana na našo skupnost. Reforme morajo zato upoštevati tudi potrebe slovenskega prebivalstva, v tiskovnem sporočilu poudarja SKGZ. Te misli so bile izražene na srečanju med vodstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki letos obeležuje 60-letnico svoje ustanovitve, in predstavniki svetniške skupine Demokratske stranke v deželnem svetu FJK. SKGZ so zastopali deželni predsednik Rudi Pavšič, pokrajinska predsednika Livio Semolič in S torkovega srečanja med vodstvom SKGZ in predstavniki Demokratske stranke v deželnem svetu FJK fotodamj@n Marino Marsič ter član deželnega vodstva Martin Lissiach. Delegacijo DS je vodil načelnik svetniške skupine Cristiano Shaurli, ob njem pa sta bila prisotna še predsednik pete deželne komisije Vin-cenzo Martines in svetnik Stefano Ukmar. Srečanje je nudilo priložnost za poglobljeno analizo trenutnega politične- ga stanja v državi in v naši deželi, posebej pa je bilo izpostavljeno vprašanje novega volilnega zakona. Udeleženci srečanja so ocenili raven sodelovanja med FJK in Slovenijo ter pozdravili ponovno vzpostavitev mešanih delovnih komisij. Izrazili so tudi potrebo, da se omogoči učinkovitejše sodelovanje med part- nerji v okviru evropskih projektov. Obravnavali so tudi nekatere problematike vezane na slovensko prisotnost na Videmskem. Vsi prisotni so izrazili mnenje, da bi moralo čim večje število javnih in zasebnih subjektov tega območja priti do skupnega stališča in programa glede družbenega in gospodarskega razvoja tega predela videmske pokrajine. Predstavniki krovne organizacije so sogovornike opozorili na potrebo po stvarnem uresničevanju določil deželnega zaščitnega zakona, ki je še vedno nedorečen. V tem okviru bi morala Dežela najti tudi ustrezna sredstva za deželni sklad, ki je v zadnjih letih večkrat ostal prazen. Prisotni so se strinjali, da bi morala taka srečanja biti redna, saj deželna politika bi se morala bolje in celoviteje seznanjati z življenjem in delom slovenske narodne skupnosti, še piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. 4 Petek, 30. januarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu delavske zadruge - Zagotovila sodnega upravitelja zadružne družbe Maurizia Consolija COOP: za varčevalce julija že 75 odstotkov denarja Preostalo vsoto naj bi prejeli po prodaji nepremičnin oz. trgovin družbe Cooperative operaie Varčevalci Delavskih zadrug naj bi razpolagali s približno 75 odstotki vloženega denarja že pred koncem junija ali najkasneje v juliju. Za preostali denar pa bodo morali počakati na izid postopka za prodajo nekaterih nepremičnin oziroma trgovin zadružne družbe Cooperative operaie. Če se bo vse dobro izteklo, bodo lahko varčevalci prejeli vse prihranke. To je povedal sodni upravitelj zadruge Cooperative operaie Maurizio Consoli predstavnikom odbora varčevalcev, s katerimi se je sestal pred kratkim in ki so z njim v stalnem stiku. To je seveda najboljša med napovedmi, na katero pa gledajo pri odboru še kar optimistično. Consoli je namreč izjavil, da bo skušal na vsak način vrniti ves denar varčevalcem. Na sestanku je Consoli podrobno razložil ves postopek in posredoval številne tehnične podatke. O tem so vodili tudi zapisnik, ki nam ga je odbor posredoval. Con-soli je varčevalcem povedal, da sodeluje z drugimi strokovnjaki. Od teh so bili trije imenovani za pooblaščene upravitelje raznih družb, ki so v lasti Delavskih zadrug, nek drug je zadolžen za preverjanje računovodstva in načrta, ki ga bo Consoli predstavil upnikom. Consoli je »formalno« izjavil, da bodo varčevalci do julija razpolagali z več kot 60 odstotki lastnega denarja, neuradno pa Prva skupščina varčevalcev je bila v športni palači na Čarboli fotodamj@n čevalcev vsekakor zajamčenega. Družba COOP dolguje varčevalcem 103 milijone evrov (od teh je 30%, kot rečeno, zajamčenih); COOP trenutno razpolaga s 34 milijoni, ki pa jih ni mogoče uporabljati pred odobritvijo dogovora z upniki. Delavske zadruge nimajo dolgov do države, do odvisnih uslužbencev ali do bank. Dodatnih 6,5 milijona evrov dolgov zadeva odpravnino zaposlenih, 31-32 milijonov evrov dobavitelje. Kot smo že poročali, bo Consoli posredoval tržaškemu sodišču načrt za rešitev Delavskih zadrug najkasneje 15. marca. Podrobnosti dogovora z upniki in možnosti za unovčenje vloženega denarja bo tudi predstavil javnosti na temu namenjeni skupšči- ni. V grobih obrisih bo dogovor vseboval sledečo postavko: glede na razpoložljivo vsoto bodo varčevalcu ponudili določen odstotek, preostali denar pa bo prejel po prodaji nepremičnin. Če se bodo uresničile napovedi, bodo torej sredi leta predlagali varčevalcem povračilo 75 odstotkov prihrankov. A.G. sindikat - Kovinarjem so prepovedali uporabo trga pred palačo Fincantieri vs. FIOM na tržaškem Pazite se novih prevar Naši bralci so zaznali nove primere in poskuse goljufij, za katerimi se skrivajo bolj ali manj spretni goljufi. Ti se namreč najpogosteje izdajajo za uslužbence oz. zunanje sodelavce telefonskih in elektrodistribucijskih družb, pri katerih pa lahko odjemalci zelo hitro preverijo istovetnost oseb, ki so jih klicale. Nedavni članek kolegov iz goriškega uredništva, ki sta ga obiskala dva goljufa in ponujala posebne ugodnosti, s katerimi naj bi uredništvo privarčevalo na nekaterih položnicah, je spodbudil dve naši bralki, da sta nama zaupali svoji zgodbi. Bralka iz Nabrežine je opozorila, da se je tudi njej pripetila podobna zgodba kot goriškemu uredništvu Primorskega dnevnika. Bralko je pretekli teden obiskala lepo urejena gospa in se predstavila kot sodelavka družbe Enel. Prejemnici tega obiska je razložila, da ji pripadajo povračila na plačane račune. Ker se je naši bralki zgodba zdela sumljiva, domnevni go-ljufinji ni posredovala osebnih podatkov. Zavajajoč telefonski klic s strani družbe Telecom pa je prejela bralka iz mesta, ki nam je povedala, da so jo po telefonu spraševali, kdaj bi lahko prišli osebno predstavit nove ponudbe. Prejemnica klica ni nasedla takemu sporočilu in odgovorila, da doma ne sprejema nikogar. Še več. Nezaupljiva gospa je poklicala uslužbence Telecoma, ki so ji zagotovili, da nihče od njihovih uslužbencev ne hodi po domovih predstavljat naročniških paketov. Obe pričevanji sta dokaz, da so goljufi prisotni vedno in povsod, v sedanjih časih finančne krize pa se poslužujejo vedno novih prevar, s katerimi se želijo dokopati do naših osebnih podatkov. Odjemalci storitev morajo biti zelo previdni z identifikacijskimi podatki, saj so ti za goljufe sredstvo, ki vodi k poskusu zlorabe in odtujitve finančnih sredstev tistega, ki takemu sporočilu nasede. (sč) smo izvedeli, da naj bi prejeli okrog 75 odstotkov. Pri tem velja poudariti, da bodo lahko varčevalci ta denar tudi dvignili. Načrt, na katerem delajo Consoli in njegovi sodelavci, bo slonel na predlogih, ki jih bo prejel za prevzem zadruge COOP in povezanih dejavnosti oz. nepremičnin in na izplačilu dolgov do upnikov oziroma varčevalcev. V zadnjem obdobju je Consolijev urad preverjal račune COOP in račune dobaviteljev in varčevalcev (vzorec varčevalcev je prejel tudi pismo na dom, kar je sprva povzročilo malo strahu med njimi): doslej ni bilo nepravilnosti, je poudaril Consoli. Premoženje družbe COOP je 120 milijonov evrov (nepremičnine in drugo). Premoženje bodo prodali in s tem krili dolgove, je nadaljeval Consoli in dodal, da bo prodaja nepremičnin in trgovin seveda odvisna od ponudb, ki jih bodo prejeli. Doslej niso bile vse trgovine deležne interesa. Konkretne ponudbe so doslej posredovale potrošniške zadruge Coop Nord Est in skupina Conad. Nepremičnine in trgovine, ki so na prodaj, so vsekakor že objavljene na spletni strani Delavskih zadrug http://www.coopts.it. Consoli je tudi točno določil, kdo so upniki. To so dobavitelji in varčevalci. Con-soli je izrazil mnenje, da bodo varčevalci prejeli večji odstotek v primerjavi z dobavitelji, in spomnil, da je 30 odstotkov denarja var- tragedija - V Ul. Parenzan Pogoltnil zavojčke kokaina in umrl V Ul. Parenzan v Trstu je v sredo zvečer tragično umrl 28-letni Stefano Apollonio iz Milj, ki je iz strahu pred kontrolo karabinjerjev pogoltnil zavojčke, v katerih je bil kokain. Količina kokaina je bila prevelika, tako da je osemindvajsetletnik zaradi pre-doziranja doživel srčni infarkt. Kara-binjerji, ki so predvčerajšnjem na tem območju preverjali mlade uživalce nedovoljenih mamil, so domnevnega prekupčevalca poskusili prepričati, da bi izpljunil snov, ki jo je pogol- tnil, a žal je bil ves trud zaman. Vojaki so nemudoma poklicali reševalno službo, ki je na kraj dogodka prišla v nekaj minutah. Tudi reševalci so moškega oživljali neuspešno, umrl pa naj bi zaradi srčne kapi, ki jo je povzročilo predoziranje s kokainom. Pri moškemu so nato izvedli hišno preiskavo. Našli so pištolo kalibra 7,65 z osmimi naboji in 17 rezervnih nabojev, 812 gramov kokaina, 140 gramov marihuane in 925 gramov hašiša. Tiskovna konferenca FIOM pred sedežem družbe Fincantieri fotodamj@n Vodstvo skupine Fincantieri je prepovedalo tržaškemu sindikatu kovinarjev Fiom-Cgil, da se za tiskovne konference, deljenje letakov in druge sindikalne pobude poslužuje trga pred palačo. Sindikat Fiom je namreč že več krat obsodil razne domnevne nepravilnosti glede odpuščanja uslužbencev v tržaških uradih, še predvsem pa glede dogajanja v tržiški ladjedelnici. V ta namen so sindikalisti prirejali tiskovne konference in delili letake na trgu pred sedežem podjetja. V začetku tedna pa so uslužbenci Fincantierija prepovedali nekaterim sindikalistom, da delijo infor- mativne letake glede obnove delovne pogodbe, ki jo je podpisal tudi Fiom, je v imenu sindikata kovinarjev povedal včeraj Sasha Colautti. S tem so kršili najenostavnejše sindikalne svoboščine, je poudaril, »uraden razlog« pa je bil absurden. Trg pred sedežem družbe Fincantieri, do katerega imajo sicer prost dostop vsi, je »zasebna lastnina«, so povedali. Toda Fincan-tieri je javna družba, je dejal Colaut-ti, in očitno ne priznava pravic delavcev in njihove pravice do sindikalnega predstavništva. Fincantieri poleg tega ne priznava sindikata Fiom in s tem sindikata Cgil, je dodal Colautti. A.G. / TRST Četrtek, 29. januarja 2015 5 dan spomina - Pokrajinski svetniki obiskali sinagogo Proti vsem nestrpnostim Boj proti antisemitizmu in vsem oblikam ksenofobije ter zavračanje sovraštva do islamske veroizpovedi Pokrajinski svetniki in odborniki ter predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa so se včeraj popoldne z obiskom sinagoge poklonili žrtvam holokavsta ob nedavnem Dnevu spomina. V imenu judovske skupnosti so jih sprejeli tržaški rabin Eliezer Shai Di Martino ter odbornika judovske skupnosti Livio Vasieri in Mauro Tabor. V imenu Pokrajine sta spregovorila predsednica in predsednik sveta Maurizio Vidali. Na simbolni seji pokrajinske skupščine so se spomnili fašističnih rasističnih zakonov (Benito Mussolini jih je napovedal prav v Trstu) in tragedije nacističnih taborišč vse do novih oblik antisemitizma in ksenofobije. Beseda je nanesla tudi na zadnji teroristični atentat v Parizu in na pojave nestrpnosti na račun muslimanov. Skratka poziv proti nasilju in proti vsem oblikam nestrpnosti. Izredna seja pokrajinskega sveta v tržaški sinagogi fotodamj@n dolina - Med sredino sejo dolinskega občinskega sveta Hvalnica opozicije županu Klunu Njegova levosredinska uprava je pristala na ustanovitev komisije za prozornost, ki jo bo vodil predstavnik opozicije Take hvalnice, kot jo je desno-sredinska opozicija zapela dolinskemu županu Sandyju Klunu na zadnji občinski seji, ni bil deležen noben njegov predhodnik. Vodja Gombačeve liste Boris Gombač je javno pohvalil župana in njegovo upravo. Klun bo ostal v spominu dolinskega občinskega sveta kot človek, ki je zagotovil dejansko demokracijo, je zagostolel. Takoj se mu je pridružil vodja Forza San Dorligo Roberto Massi in tudi on izrazil veliko zahvalo in pohvalo županu in odboru, ker sta bila sposobna »storiti velikanski korak v občinski skupščini v odnosu med večino in opozicijo.« Povod za tolikšno navdušenje opozicije je tičal v četrti točki dnevnega reda sredine občinske seje: »Ustanovitev in imenovanje stalne svetniške komisije za prozornost.« Desnosredinska opozicija v občinski skupščini si je že v prejšnjih mandatih vrsto let prizadevala za ustanovitev komisije za prozornost. Zahtevo je podkrepila z izkušnjami drugih večjih občin v tržaški občini, v katerih so tovrstne komisije že dolgo časa delovale; na primer v Trstu, Miljah in Devinu-Nabrežini. Njen poziv pa je vsakič naletel na gluha ušesa. Po lanskih volitvah je opozicija ponovno iznesla svojo zahtevo in tokrat naletela na drugačen odziv le-vosredinske uprave. Župan Klun je najprej napovedal, da bo uprava preverila možnost ustanovitve komisije za prozornost, jeseni pa zagotovil, da bo komisija ustanovljena spomladi. Odbor je že pozimi v domeni z opozicijskimi silami predstavil svoj sklep o komisiji, ki je naletel na ugodno mnenje opozicije. Tako je bilo mogoče že v zimskih mesecih predložiti v razpravo občinski skupščini soglasno sprejet sklep. V njem je bilo zakoličeno, da bo vsaka v občinskem svetu zastopana skupina imela v komisiji za prozornost svojega predstavnika. Konkretno: komisijo bo sestavljalo pet predstavnikov opozicije in trije predstavniki večine. Opozicija bo torej imela v njej večino, kot je to praksa za nadzorni organ. Klun je v svojem posegu spomnil, da je delovanje v občinskih ko- Levo Gombač, desno Massi, v sredini Massimiliano Dazzi fotodamj@n misijah po pravilniku občinskega sveta brezplačno, brez sejnine. V drugih občinah (na primer v tržaški) ni tako. Zato je župan ocenil, da bi bilo treba udeležencem sej občinskih komisij zagotoviti vsaj simbolično povrnitev stroškov, o čemer naj bi razpravljali in odločali »v kratkem.« Na glasovanju so bili v komisijo za prozornost izvoljeni predstavniki opozicije Roberto Drozina (občanska lista Ozemlje okolje), Roberto Massi (Forza San Dorligo), Danilo Slokar (Severna liga), Giorgio Gherlanz (in-dipendentisti) in Boris Gombač (Gombačeva lista), ter trije svetniki večine: Roberto Potocco (Demokratska stranka), Davide Stolli (Slovenska skupnost) in Marina Trenta (Združena levica). Komisija bo na svoji prvi seji izvolila predsednika, ta bo vodil komisijo za dobo enega leta. Komisija za prozornost je tretja občinska komisija, ustanovljena v okviru dolinskega občinskega sveta. Doslej sta že delovali komisija za okolje in toponomastična komisija. M.K. dolina Še o občinski seji in zvezi občin Na sredini seji je dolinski občinski svet odobril resolucijo v zvezi z deželno reformo krajevnih uprav. Prvotno so bile predložene tri resolucije na to temo. Prvo je 15. januarja predložil svetnik občanske liste Ozemlje okolje Roberto Drozina, drugo so dan pozneje predložii svetniki Boris Gombač, Massimiliano Dazzi in Roberto Massi (prva dva iz Gom-bačeve liste, tretji iz Forza San Dorligo), tretjo pa dan pred občinsko sejo vodja Demokratske stranke Emilio Coretti. Levosredinska večina je - po sestanku načelnikov skupin -podprla dopolnjeno resolucijo, ki jo je bil že prej predložil svetnik Roberto Drozina. Načelnik Demokratske stranke Emilio Coret-ti je umaknil svojo resolucijo in med razpravo omenil popravke, vključene v Drozinovo resolucijo. Dopolnjeno besedilo pa ni bilo prebrano v celoti. To resolucijo je občinski svet odobril. Dokument poziva občinski odbor, naj »čim prej z dejanji in/ali formalnimi akti in predlogi poseže pri predsedstvu deželne uprave,« da bi dosegel »izdajo natančnega ukrepa za tržaško pokrajino, ki naj dovoli popoln odstop o obveznem pristopu manjših občin v zvezo s tržaško občino.« Obenem »odreja posredovanje resolucije predsedstvu deželne uprave, pristojnemu odborniku, deželnim svetnikom, predsedniku in članom sveta krajevnih uprav v FJK.« Kot smo že poročali pa je bila zavrnjena resolucija, ki so jo predstavili Gombač, Dazzi in Massi. V njej so podpisniki zahtevali, naj »župan, odbor in občinski svet zahtevajo, naj dežela in v prvi osebi guvernerka Debora Serracchiani (... ) uvede za našo občino postopek, ki ga predvideva 7. odstavek 4. člena zakona o ureditvi krajevnih uprav, v izvajanju zakona o zaščiti slovenske manjšine v deželi FJK št. 38/2001, in naj to primerno pojasni.« M.K. spletna anketa - Združitev Devina-Nabrežine, Zgonika in Repentabra Podpora »nori zamisli« Predlog za združitev devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabr-ske občine, ki ga je v intervjuju Primorskemu dnevniku presenetljivo iznesla zgoniška županja Monica Hrovatin, je med obiskovalci naše spletne strani naletel na rodovitna tla. V spletni anketi se je za to »noro zamisel« opredelilo skoraj 70 odstotkov sodelujočih, kar predstavlja svojevrsten rekord. Naše ankete, kot znano, nimajo znanstvene ali statistične osnove, nedvomno pa odražajo razpoloženje in občutke naših bralcev do določenega vprašanja, v tem primeru do možnosti združitve treh okoliških občin. Nedavno odobrena deželna reforma lokalnih uprav odpira pot različnim rešitvam in scenarijem, združitev občin pa je bila sicer mogoča in izvedljiva tudi pred odobritvijo omenjenega zakona. Na Tržaškem in Goriškem združevanje občin ni bilo nikoli aktualno, v Fur- laniji pa je drugače, kot dokazujejo nedavne »spojitve« (zanje so bili potrebni referendumi) nekaterih manjših uprav, ki so se baje upravno gledano dobro obnesle. Rezultat naše spletne ankete je po svoje presenetljiv in odpira vrsto zanimivih vprašanj. Občine in njihovi občani so bili doslej zelo ljubosumni na svojo upravno in politično avtonomijo, če sodimo po tem izidu pa se stvari sedaj nekoliko spreminjajo. Torej nič več nezaupanja strahu pred združevanjem in pred posledično izgubo občinskih identitet? Tudi to, a ne samo to. V okoliških občinah je deželna reforma spet obelodanila ne ravno enostavne odnose med t.i. zaledjem in mestom Trst. Nekateri strahovi, če jih lahko tako imenujemo, so upravičeni in realni, drugi pa pretirani in celo namišljeni. Nekateri vidijo večje koristi v združevanju treh občin, kot v »nevarnih razmerjih« Trstom, kjer tako ali drugače - čeprav se na to večkrat po- zablja - živi veliko Slovencev, gotovo več kot v preostalih petih občinah pokrajine skupaj. Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor že vrsto let uspešno sodelujejo na področju servisov, služb in upravne dejavnosti. O združitvi doslej v treh občinah niso nikoli konkretno govorili, sedaj pa je morda dozorel čas tudi za takšna »nora« razmišljanja. S.T. Ali podpirate združitev devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine? Da 69% (250) Ne 31% (115) www.pr e Petek, 30. januarja 2015 TRST / MILJE - Po oktobrski ujmi uredili Ul. Pianezzi Včeraj danes Izvedli sanacijo in cesto ponovno odprli za promet Utrjevanje zemljišč na pobočju nad Ul. Pianezzi - Rio Storto Po obilnih padavinah, ki so v noči s 14. na 15. oktober, v Miljah povzročile ogromno škode, je bila krajevna Ul. Pianezzi - Rio Storto zaradi poškodb zaprta za promet. Odsek je zdaj spet odprt za promet. Strošek sanacije je znašel 40 tisoč evrov. Izvajalec sanacijskih del, pogodbeni koncesionar podjetje Adriastrade srl s sedežem v Tržiču, je najprej zgradil novi podporni zid, hrib na eni strani ceste so zavarovali z jeklenimi mrežami, teren pa so utrdili z granulatom, rečnim kamnom in drugimi snovmi, ki bodo preprečevale erozijo tal. Uredili so tudi zbirni jašek za meteorne vode. Zadovoljstvo nad opravljenim delom je izrazil odbornik Marco Fi-nocchiaro, ki poziva vse voznike, naj na novem odseku vozijo s prilagojeno hitrostjo, še posebej v spodnjem delu Ul. Pianezzi in v okoliških ulicah. Da bi se omejila hitrost na tej ulici, so zahtevali tudi okoliški prebivalci, ki so v ta namen zbrali kar lepo število podpisov. Omejevanje in zniževanje najvišje dovoljene hitrosti na miljskih cestah tako ali tako postaja poslanstvo krajevne večinske uprave. Odbornik je pohvalil tudi učinkovitost občinskih uradov in profesionalnost podjetja, ki je izvajalo sanacijska dela. trg rosmini - Vprašanje Svetnik Ostrouška o popackanih igralih M Izleti Popackana igrala na igrišču za otroke na Trgu Rosmini ao Na Trgu Rosmini je bilo pred leti urejeno igrišče za otroke s številnimi barvnimi igrali. V zadnjem času pa so se neznani packoni znesli nad igrali in jih popackali. Nasploh je prostor vse bolj prepuščen samemu sebi, mnogo je odpadkov in umazanije, zaradi česar otroci ne obiskujejo več parka tako številčno, kot so ga pred tem. Krajevno prebivalstvo je že večkrat opozorilo na slabo stanje, v katerem se igralni park nahaja. Njihov protest je Adriano Osrtrouška, rajonski svetnik Indi-pendentistične občanske liste v rajonskem svetu za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto prelil v vprašanje rajonskemu predsedniku. V njem poziva poseg pri pristojnemu občinskemu odborniku, da bi območje čim prej počistili in vrnili svojemu namenu. Danes, PETEK, 30. januarja 2015 MARTINA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 - Dolžina dneva 9.39 - Luna vzide ob 13.26 in zatone ob 4.37. Jutri, SOBOTA, 31. januarja 2015 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. 51 Šolske vesti OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za š.l. 2015/16. Prošnje za vpis je treba predložiti do danes, 30. januarja. Informacije na tel. št. 040-2017370. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2, samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina, do 6. februarja ter vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija, Dolina 200, od 2. do 27. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko obiskale občinske jasli v Dolini še danes, 30. januarja, od 16. do 17. ure. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake iz tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v soboto, 31. januarja in v soboto, 7. februarja, od 8.00 do 11.40. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 6. februarja, od 18.30 dalje. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Škednju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Stepančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo do 15. februarja. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dijaski.it. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino SPDT organizira v nedeljo, 1. februarja, pohod od Padne, mimo Nove vasi in Krkavč, do Sv. Petra. Izlet je primeren za vse, s postanki je predvidenih približno 5 ur hoje. Nujna po-hodniška oprema. Do Padne se bomo odpeljali z osebnimi avtomobili. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Zbirališče ob 8.00 v Bazovici pri Ka-lu. Zaradi organizacijskih problemov prosimo člane, da se predhodno prijavijo na tel. št. 040-413025. KRU.T, ob praznovanju 8. marca, vabi v soboto, 14. marca, na izlet v Vicenzo z vodenim ogledom razstave svetovnih razsežnosti »Tutankamon, Caravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in vodenim ogledom olimpijskega gledališča, ki spada v sam vrh ustvarjanja slovitega arhitekta Palladija. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi na velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonsko mesto Beograd -nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nadst), tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Notte al museo - II segreto del Faraone«; Dvorana 2: 17.00, 19.45, 22.10 »Unbroken«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Turner«; Dvorana 4: 18.20, 20.15 »Italiano medio«; 22.10 »Sei mai stata sulla luna?«; Dvorana 5: 17.00, 20.10, 22.10 »Il nome del figlio«. Turistične kmetije BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ PUSTNA SOBOTA 14.02, večerja in ples z glasbo v živo Tel.: 040-2209058 RESTAVRACIJA PESEK PRIREJA glasbene dogodke s plesom in večerjo (25 eur na osebo): 31/01 Tirolski večer z Denisom Novatom 07/02 Latinski večer 14/02 Pustna sobota Za info: 040/226294 Vabljeni! AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Notte al museo - Il segreto del Faraone«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Still Alice«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »Mateo«; 18.30, 20.00 »Un gatto a Parigi«; 21.00 »Film a sorpresa«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.00 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 18.10, 19.50, 22.10 »Unbroken«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 20.40, 22.15 »Il nome del figlio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.45, 20.00, 21.45 »Gemma Bovery«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.00 »Asterix: Domovanje bogov«; 15.30, 20.25 »Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti«; 17.50 »Heker«; 18.30, 21.10 »Igra imitacije«; 16.00 »Paddington« 18.00, 20.10, 22.20 »Poročna priča d.o.o.«; 18.15 »Ritem norosti«; 18.40 »Sodnik«; 15.40, 18.10, 20.40 »Teorija vsega«; 16.30, 20.30, 22.40 »Ugrabljena 3«; 15.50 »Veličastnih 6 3D«; 21.20 »Šuplje priče«. NAZIONALE - Dvorana 1: 22.15 »John Wick«; 18.15, 20.00 »Il ragazzo invisi-bile«; 16.00, 18.40, 21.30 »Exodus: Dei e re«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 16.40 »Asterix e il regno degli dei«; Dvorana 3: 20.15 »Sei mai stata sulla luna?«; 16.00, 18.15, 20.00, 22.00 »Italiano medio«; Dvorana 4: 16.40 »Minuscule - La valle delle formiche perdute«; 17.45, 21.45 »American Sniper«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Notte al museo - Il segreto del Faraone«; 16.10, 18.55, 21.40 »Unbroken«; 16.40, 21.40 »Sei mai stata sulla luna?«; 16.00, 18.30, 21.30 »Exodus - Dei e re«; 16.10, 18.40, 21.10 »La teoria del tutto«; 16.40 »Asterix e il regno degli dei«; 19.10 »The Imitation Game«; 18.50, 21.30 »American Sniper«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Italiano medio«. Bi Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. Loterija 29. januarja 2015 Bari 12 72 B5 1 45 Cagliari 24 57 50 58 B2 Firence 54 29 Be 50 7 Genova 55 B7 2B 21 5 Milan 49 40 22 87 90 Neapelj 4e 2e 82 9 e5 Palermo 84 55 28 52 4B Rim B5 Bi 20 e7 29 Turin 72 e4 B4 BB 81 Benetke 24 8e 45 e4 1e Nazionale 72 B1 4e 10 52 Super Enalotto Št. 13 27 29 58 64 67 80 jolly 54 Nagradni sklad 5.022.393,94 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 2 dobitnika s 5 točkami 98.092,33 € 418 dobitnikov s 4 točkami 493,27 € 17.804 dobitnikov s 3 točkami 22,60 € Superstar 7B Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 49.327,00 € 78 dobitnikov s 3 točkami 2.260,00 € 1.370 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 9.717 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.885 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 29. januarja 2015 7 OB DNEVU SPOMINA v sodelovanju s SKD Tabor in Pokrajino Trst Občina Devin Nabrežina vabi na predstavo SAVINA Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču danes, 30. januarja 2014, ob 20.30 v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu Igrala bo Tatjana Malalan ob glasbeni spremljavi Neve Kranjec. Tekst in režija: Giorgio Amodeo Skd Tabor in MoPZ Tabor -Opčine ob 45. letnici delovanja vabita na jubilejni koncert 'Nocoj je pa en lep večer' Dirigent David Žerjal Danes, 30. januarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB H Poslovni oglasi ŽUPNIJA ŠEMPOLAJ PRODAJA zemljišče pri pokopališču, nekaj nad 700 m2, dve parceli sta zazidljivi. Informacije na tel.: 040-229166 GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU IŠČE novega upravitelja gostilne. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 348 2511687 KMEČKI TURIZEM IŠČE natakarja/natakarico. Tel.: 040 208987 SKDBarkovlje Ul. Bonafata, 6 - Trst Dan slovenske kulture Petek, 30. januarja 2015-ob 20.30 Slavnostni govornik: Prof. Jože Pirjevec Sodeluje: Godalni Kvartet gledališča "Giuseppe Verdi" iz Trsta (Na programu Haydn in Wolf) Pevski pozdrav: Ženska vokalna skupina Barkovlje S pokroviteljstvom Slovenske Prosvete in Zveze slovenskih kulturnih društev Ü3 Obvestila 0 Mali oglasi 40-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040200882, 328-1740877. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 3402719034. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040-327251. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, brez dvigala, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 040-9880206. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke od 3 do 6 let na vadbo osnovne motorike ob ponedeljkih in petkih, od 16.30 do 17.30 v prostorih Sklada M. Čuk, Proseška ul. na Op-činah. Prijava do konca januarja. Info in vpis na tel. št. 334-3611757 (Kristina). POTOPISNO PREDAVANJE Biserke Cesar »Sončna plat življenja: Sri Lanka in Maldivi« v organizaciji SKD Primorec bo danes, 30. januarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 19. do 20. ure bo možnost včlanjevanja. USTVARJALNE DELAVNICE Z DU-NJO JOGAN - NŠK in Društvo za umetnost Kons obveščata, da bo ilu-stratorka Dunja Jogan vodila 8 ustvarjalnih delavnic v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK za otroke od 6 do 10 let, dvakrat mesečno od februarja do maja (ob sredah 16.00-17.30). Obvezna prijava do danes, 30. januarja. Info: jogan.dunja@gmail.com ali tel. 040-9896153. ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repenta-bor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja). ČASNIKARSKA DELAVNICA ZA MLADE: bi želeli pisati o podnebnih spremembah, o naravi, o človeku, o hrani, o znanstvenih in tehnoloških odkritjih, o raznih izzivih sodobne družbe? Helena Pertot, ki obiskuje master v komunikaciji znanosti pri Sissi, vas bo ob simuliranju dela v časnikarski redakciji naučila, kako napisati članek o vsakdanjih vprašanjih, a podkrepljen z viri iz sveta znanosti. Delavnica v organizaciji društev Mosp in SKK bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 31. januarja, ob 14. uri. DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Gu-štin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu (Ul. Androna del Pane 7) 31. januarja ter 7. februarja. Info in prijave na tel. št. 040-2460879 ali 392-2109031. KOMUNISTIČNA STRANKA ITALIJE prireja v soboto, 31. januarja, ob 17.uri v Ljudskem domu Togliatti v Naselju Sv. Sergija (Ul. Di Peco 7) srečanje na temo: Grčija in Italija, za enotnost levice. Govoril bo državni tajnik KSI Cesare Procaccini. Razpravo bodo uvedli Sara Matijačič, Dario Matiussi in Stojan Spetič. Sledi to-variška večerja. AŠD MLADI NA vabi društvene člane in tekmovalce na Zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 1. februarja, na progi Cimacuta v Forni di Sopra. Vpisovanje na tel. 347-0473606 (Tamara). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo na razpolago, ob priliki smučarskih tečajev in zamejskega smučarskega prvenstva, avtobusni prevoz za člane društva. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in prijave na tel. št. 335-5476663 (Vanja). PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse člane, da bo v nedeljo, 1. februarja, od 17. do 20. ure plesna vaja in delavnica za obleke. HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA: tečaj yoge ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu, od 18.00 do 19.30 od ponedeljka, 2. februarja do 4. junija. Vabljeni na duševno sprostitev. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse člane folklorne skupine, ki je delovala v 80. letih, v društvene prostore v Salež v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30. Skupaj bomo razmišljali in se pomenili o pobudi, ki bi jo radi priredili ob 70. obletnici društva. Prepričani smo, da se boste veselili ponovnega druženja. Info 347-9933778 (Katrin). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA: tečaja yoge v društvenih prostorih na Stadionu 1. maja (Sv. Ivan), ob torkih in petkih, od 18.30 do 19.50 in od 20.00 do 21.20 od torka, 2. februarja. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. SKD TABOR - HATHA YOGA: tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah od ponedeljka, 2. februarja, v večernih in jutranjih urah. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 3. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. JUS PRAPROT TRNOVCA vabi člane na občni zbor in na volitve novega odbora v petek, 6. februarja, ob 20. uri v hiško na Kržadi v Praprotu. TPK SIRENA vabi na 39. redni občni zbor v petek, 6. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na pomorskem sedežu v Trstu (Mi-ramarski drevored 32). BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta starosti in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org ali tel. št. 345-7733569. KNJIGOKROG: do četrtka, 12. februarja, bo v Oddelku za mlade bralce NŠK potekal prvi Knjigokrog oz. izmenjava rabljenih otroških in mladinskih knjig. Vsak obiskovalec lahko prinese največ 5 knjig, ki naj bodo v dobrem stanju (kar jim bodo morale knjižničarke potrditi) in jih prav toliko lahko odnese domov. Vabljeni k sodelovanju! VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj od 23. februarja, ki bo potekal ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma. Vpis na sedežu Ad Formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKU-ŠEVALCEV VINA - ONAV prireja tečaj za pokuševalce (18 lekcij), ki bo pri Domju od četrtka, 26. februarja. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Info: onavtrieste.jim-do.com, trieste@onav.it ali tel. št. 333-9857776. S3 Prireditve MOPZ TABOR - OPČINE, ob 45. letnici delovanja, vabi na jubilejni koncert »Nocoj je pa en lep večer«, danes, 30. januarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi do 20. februarja v Gregorči- čevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, na ogled razstave 1914 -Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od ponedeljka do petka (9.0013.00), popoldne danes, 30. januarja in 2., 5., 6., 12., 13., 16., 17., 18., 19. februarja (14.00-17.00). OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na predstavo »Savina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«, ki bo danes, 30. januarja, ob 20.30 v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Igrala bo Tatjana Malalan ob glasbeni spremljavi Neve Kranjec. Tekst in režija: Giorgio Amodeo. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi danes, 30. januarja, ob 20.30 na Dan slovenske kulture. Slavnostni govornik bo prof. Jože Pirjevec, sodeluje godalni kvartet gledališča »G. Verdi«. Glasbeni pozdrav ZeVS Bar-kovlje, ki jo vodi A. Pertot. Zamisel in povezovanje Ladi Vodopivec. SPD MAČKOLJE prireja poljudni večer »Od zrna do skodelice«. O(b) kavi bo spregovoril strokovnjak in podjetnik Fabrizio Polojaz. Vljudno vabljeni danes, 30. januarja, ob 20. uri v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah. FOTOVIDEO TS80 obvešča, da je na ogled razstava Alessia Fiorentina »Skriti obrazi« v Ljudskem domu v Križu do konca januarja. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, v sodelovanju z Glasbeno matico, vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, I. februarja, ob 17. uri. Nastopili bodo: Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice pod vodstvom Anastazije Pu-rič, Otroška baletna skupina Relevé iz Nabrežine, ki jo vodi Marjetka Koso-vac in učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal prof. Ivan Peterlin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na poglobljeno raziskavo nastanka davčne občine Boljunec l. 1819 in njeno označitev z mejnimi kamni, ki jo bo podal v besedi in sliki domači raziskovalec Stojan Glavina v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v Mladinskem domu. SEKCIJA VZPI ANPI Dolina - Mačko-lje - Prebeneg vabi v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v dvorano SKD Vodnik v Dolini na družabno filmsko popoldne s projekcijo nagrajenega filma »Zoran, moj nečak idiot«. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne Openska glasbena srečanja, v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri: Zoran Mitev (fagot) in gostje Mihael in Luka Mitev (fagot), Matej Grahek (flavta) ter Jože Kotar (klarinet). Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in Glasbena matica vabita na prvi koncert novega niza nedeljskih glasbenih matinej. V nedeljo, 1. februarja, ob II.00 bo nastopil Komorni orkester Slovenske Filharmonije. Solist je violinisti Črtomir Šiškovič. Na sporedu skladbe Zuraja, Haydna in Dvoržaka. TEATRO INCONTRO in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na ogled predstave v italijanskem jeziku »Don Giovanni« - Molière v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, v sodelovanju z Radijskim odrom, vabi v ponedeljek, 2. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na večer posvečen 70-letnici tragičnih dogodkov v Cerknem, med katerimi je umrl tudi Lado Piščanc. Večer bo uvedel Marko Tavčar. Začetek ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v sredo, 4. februarja, ob 18. uri v občinsko knjižnico, Salež 66, na predstavitev knjige Marte Ascoli. Sodelujejo: avtoričin sin Davide Puzzolo, prevajalka Magda Jevnikar, zgodovinarka Du-nja Nanut in predstavnik založbe. Predstavitev bo potekala v slovenščini in italijanščini. NARAVNE ZNAMENITOSTI DOLINE GLINŠČICE: predavanje predstavnika deželne gozdne straže Roberta Va-lentija v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec v četrtek, 5. fe- bruarja, ob 20.30. Predavanje v italijanščini organizira SKD F. Prešeren. SLOMŠKOVO DRUŠTVO in Župnija Sv. Križ pri Trstu organizirata Prešernovo proslavo v soboto, 7. februarja, ob 19.30 v Slomškovem domu v Križu. Toplo vabljeni! POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Prispevki Popravek: Ob 100-letnici rojstva drage mame Marije Samec por. Ferluga darujeta hči Miranda Ferluga in vnuk Mauro Primožič 50,00 evrov za dolinsko cerkev in 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Dolini. V spomin na dragega bratranca Pavlo-ta Perica daruje Miro Peric 20,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Maro Novak daruje prijateljica 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 40. obletnici smrti dragega Stojana Žerjala darujeta Nada in Sonja 50,00 evrov za Kulturno društvo Bubnič -Magajna. V spomin na hčerko Bredo in moža Hermana daruje Marija Legiša vd. Klanjšček 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. Ivan Perdec daruje 10,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Albino Vrabec roj. Du-gulin darujeta Danica in Radovan Še-mec 20,00 evrov ter Vladka in Ladi Sardoč 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V spomin na spoštovanega gospoda Karla Guština daruje družina Aleksandra Rustje 150,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina na našega predragega in nepozabnega deda Adal-berta Stubla darujemo Pavel, Tanja in Pupica 50,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu. Zadnji pozdrav ljubljeni teti Mariji Giordano, Marija, Andrej in Betty z družinama 8 Petek, 30. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI, POSTILJON / dan spomina - Predstavitev knjige Daše Drndic Pretresljiva pripoved o nacizmu, Trstu in njegovi boleči zgodovini Knjiga, ki je izšla pri založbi Bompiani, je že naletela na veliko zanimanje V sklopu Dneva spomina so v Muzeju Revoltella predstavili roman Trieste (Trst) hrvaške pisateljice Daše Drndic, ki je izšel pri založbi Bompiani. Na predstavitvi, ki jo je vodil kulturni urednik Piccola Alessandro Mezzena Lona, je sodeloval pisatelj Mauro Covacich, odlomke iz romana je prebrala Lučka Počkaj. Sinoči so knjigo predstavili v Rimu, kjer sta o njej govorila Luciana Castellina in Paolo Di Paolo. Roman (448 str.,19 evrov) je pretresljiva življenjska zgodba judinje Haye Tedeschi, ki je preživela nemška koncentracijska taborišča, rodila je sina, čigar oče je bil esesovski oficir. Imenoval se je Kurt Franz, v katerega se je Haya zaljubila, ne da bi vedela, da je bil, čeprav mlad, eden voditeljev nacističnega lagerja v Treblinki. Njunega otroka so ugrabili nacisti v sklopu zloglasnega projekta Lebensborn (vir življenja), s katerim so nacisti pod vodstvom Henricha Himmlerja hoteli ustvariti čisto arijsko raso. Roman je zgodba o iskanju sina, v kateri se prepletajo tragedije druge svetovne vojne, začenši z Rižarno, ter Hayini spomini Predstavitev knjige Trieste Daše Drndič (v sredini) v muzeju Revoltella foto damj@n na sorodnike in prijatelje, ki so jih pobili nacisti. Knjiga Daše Drndic, ki živi na Reki, je doživela veliko zanimanje in na dobro oceno kritike. Paolo Di Paolo je v knjižni prilogi dnevnika La Stampa Tuttolibri roman Trieste označil kot dokumentarni roman, ki sloni na pripovedi, a tudi na fotografijah, dokumentih, rodovnikih in celo na urnikih vlakov. Značilen je prizor, v katerem je protagonistka Haya v Gorici obkrožena od fotografij ter izrezkov časopisnih člankov. Ze 62 let išče sina, ki so ji ga v taborišču nasilno odvzeli nacisti. gledališče - V Rossettiju in Mieli Na odru igri sodobnih italijanskih avtorjev Od drevi do nedelje bosta v okviru abonmajskih nizov Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine na sporedu predstavi sodobnih italijanskih avtorjev: za program tradicionalno zastavljenih predstav bo Ottavia Piccolo nastopila v veliki Rossettijevi dvorani v drami Stefana Massinija 7 minuti, za niz alternativne scene pa bo v Gledališču Miela Ivano Marescutti igral v monologu pesnika Raffaella Baldinija La Fon-dazione. Massinijevo besedilo je režijsko postavil Alessandro Gassmann. Osrednja tema predstave so pravice delavcev in še posebej delavk: vodstvo tovarne da delavkam na izbiro zmanjšanje števila delovnih mest ali skrajšanje pavze za počitek od 15 na 7 minut; sindikalna predstavnica jih prepriča, da bodo storile veliko napako, če bodo popustile na stvari, ki sicer zgleda malenkostna. Poleg Ottavie Piccolo nastopa v igri še deset igralk. Baldinijev monolog govori o človeku, ki se ne more odtrgati od stvari, predmetov in tudi spominov, ki so del njegovega življenja, zato želi ustanoviti fundacijo, ki jih bo hranila. Režiser predstave je Valerio Bi- V gledališču Contrada zanimiva odčitava Pirandellove drame V okviru abonmajskega niza gledališča La Contrada bo od drevi na sporedu drama Luigija Pirandella La vita che ti diedi (Življenje, ki sem ti ga dala) v zanimivi odčitavi Stalnega gledališča iz Bocna: režiser predstave je Marco Bernardi, protagonista Patrizia Milani in Carlo Simoni: to je trojica gledaliških ustvarjalcev, katerih stvaritve se vključujejo v ustaljeno tradicijo, a obenem odstopajo od uprizoritev, kakršne so se v Italiji uveljavile za klasike, zlasti italijanske. Drama, ki so jo tokrat izbrali, sloni na temi materinske ljubezni, nezmožnosti matere, da bi sprejela oddaljitev, spremembo ali smrt lastnega otroka, in se zato oklepa spomina. Ponovitve v Bobbiovi dvorani se bodo nadaljevale do srede, 4. februarja. V Sesljanu drevi zgodba o deportiranki Savini Občina Devin-Nabrežina prireja drevi ob 20.30 v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu (56-b) gledališko predstavo Savina, zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču. Igra Tatjana Malalan ob glasbeni spremljavi Neve Kranjec, besedilo je napisal Giorgio Amodeo, ki je tudi režiser predstave. Odborništvo za kulturno Občine Devin-Nabrežina prireja drevišnjo predstavo v sodelovanju s pokrajinsko upravo in s SKD Tabor. Gre za trpko zgodbo Prosečanke Savine Rupel, ki je v nemškem lagerju rodila otroka. Na Pončani dokumentarec Ritorni (Vrnitve) V Ljudskem domu na Pončani bodo danes ob 18.uri predvajali dokumentarni film Ritorni (Vračanja). Gre za pričevanja nekdanjih deporti-rancev v nemških taboriščih. Film je režirala Sabrina Benussi, ki bo navzoča na pobudi. Predvajanje prirejata združenji Tina Modotti in Fuori-testo. prefektura - Pri vladni komisarki Francesci Adelaide Garufi Sprejem konzulov Na tržaški prefekturi je bil včeraj tradicionalno srečanje z diplomatskimi predstavništvi tujih držav. Vladna komisar-ka Francesca Adelaide Garufi je sprejela konzule in konzulke, s katerimi plodno sodeluje že vrsto let. Prefektinja je na srečanju, ki so se ga udeležili tudi zastopniki deželne vlade, lokalnih uprav in sil javnega reda, poudarila odlične odnose med konzulati in italijansko javno upravo. Glede na mednarodno dogajanje je prefektinja Adelaide Sprejem konzulov na tržaški prefekturi prefektura Garufi med drugim poudarila, da je nujno še tesnejše sodelovanje za uspešen boj proti mednarodnemu terorizmu. Dalje je vladna komisarka spomnila na pomembno vlogo sil javnega reda pri preventivi in boju proti kriminalu. Trst je atraktivno mesto in to velja tudi za migrante, je ne nazadnje dodala prefektinja in v tej zvezi izpostavila odlično sodelovanje med institucijami, ki je v tržaški pokrajini omogočilo sprejem več kot 550 priseljencev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Predsednik ZKB gost oddaje TDD predstavlja Nocojšnja poglobitev slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI okrog 20.50 po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD predstavlja bo posvečena našemu bančništvu in izrecno Zadružni kraški banki, ki je s svojimi enajstimi podružnicami in preko stoletno tradicijo naša paradna bančna ustanova. Dušan Jelinčič je povabil v studio predsednika ZKB Adriana Kovačiča, ki je prek kakim mesecem na predsedniškem mestu nasledil Sergija Stancicha. Ko-vačič bo govoril o novih krajevnih in svetovnih bančnih izzivih, osredotočil pa se bo predvsem na vlogo in poslanstvo Zadružne kraške banke pri nas. Ponovitev oddaje bo v sredo, 4. februarja, pred poročili okrog 20.10. Režiserka oddaje je Alenka Florenin. Potopisno predavanje Biserke Cesar v Trebčah Drevi bo ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah zadišalo po poletju. Sončna plat življenja: Šri Lanka in Maldivi je naslov potopisnega predavanja Biserke Cesar, ki se je prejšnje poletje potepala kar mesec in pol po idiličnih plažah. S sliko in besedo nas bo popeljala v eksotične dežele prijaznih ljudi, neskončnih nasadov čaja, tisočletnih ruševin, zabavnih voženj z vlakom, srečanj s sloni in pekoče hrane. Komunisti o enotnosti levice v Grčiji in Italiji Komunistična stranka Italije prireja v soboto popoldne, ob 17. uri, v Ljudskem domu Togliatti v Naselju sv. Sergija (ul. Di Peco, 7) srečanje na temo: Grčija in Italija, za enotnost levice. Govoril bo državni tajnik KSI Cesare Procaccini. Razpravo bodo uvedli Sara Mati-jačič, Dario Matiussi in Stojan Spe-tič. Sledi tovariška večerja. Ljubezenska zgodba s turško-iranske meje Društvo Raz/seljeni in konzorcij ICS vabita nocoj ob 20.30 v Dom glasbe v Ul. Capitelli 3 na gledališko predstavo Barbare Sinicco »Zindabad - viva!«. Gre za ljubezensko zgodbo, nekakšno povest o Romeu in Juliji, ki pa je postavljena na mejo med Turčijo in Iranom. Ob ljubezni pa je pripoved tudi o absurdnosti meja in krivic v svetu. Na odru nastopajo tudi nekateri priseljenci, ki so na lastni koži doživeli te probleme. Psihoanaliza ob kavici Psihoanalitik dr. Pavel Fonda bo danes ob 17.30 v kavarni San Marco vodil pogovor v nizu Psiha v kavarni. Predvajali bodo film iz niza »In treatment«, ki prikazuje psihoterapevtsko seanso, nakar jo bodo Fonda, občinstvo in drugi psihoanalitiki skupaj razčlenili n komentirali. Spaccini in železnice V železniškem muzeju na Marsovem polju bo danes ob 17.30 srečanje v spomin na nekdanjega župana Trsta in železničarja Marcella Spaccinija, ki se je svoj čas zelo zavzemal za izboljšanje železniških povezav Trsta in njegovega pristanišča z zaledjem. Sodelujeta deželni svetnik Franco Codega in inž. Mario Goliani, nekdanji funkcionar državnih železnic. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 30. januarja 2015 9 ŽARIŠČE Dostojevski ali Žižek? TomaŽ Simčič Ni mogoče seveda vnaprej izključiti, da bi imel celo v kaki tako relevantni zadevi, kot je odnos med vero in moralo, bolj prav Slavoj Žižek kot Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Vendar pa me utemeljitev, ki jo je v prid Žižku v nekaj skopih vrsticah podal prof. Jože Pirjevec v Glosi, posvečeni sicer nedavnim pariškim atentatom in objavljeni 15. januarja v Primorskem dnevniku, ni prepričala. Za kaj gre? Med tezo ruskega pisatelja, da če ni Boga, je vse dovoljeno, in ono slovenskega filozofa, da je vse dovoljeno, če Bog je, se prof. Pirjevec nagiba k slednji, češ da je slepo versko prepričanje zlahka opravičilo za najstrašnejša grozodejstva, kar naj bi dokazoval ne le nedavni pokol v Parizu, ki so ga zagrešili islamski fun-damentalisti, ampak tudi zgodovina katoliške Cerkve, ki naj bi bila ravno tako kot islamska posejana s hudodelstvi in zločini. No, temu argumentu bi bilo seveda mogoče oporekati z grozodejstvi in pokoli, ki so jih v 20. stoletju zagrešili režimi, katerih voditelji se pri svojem početju niso sklicevali ne na evangelij ne na koran, ampak ravno nasprotno na zanikanje Boga. Dejstvo je, da zločinov in žrtev - kot pravzaprav piše tudi sam prof. Pirjevec - žal ni manjkalo ne v »krščanskih« ne v »ateističnih« stoletjih. Ne vem pa, ali se je mogoče zgolj na podlagi te ugotovitve dokopati do kakega dokončnega uvida o odnosu med vero in moralo, kaj šele do sklepa, da bi bilo nepriznavanje Boga že samo na sebi zagotovilo večje moralnosti. Kvečjemu smemo na podlagi te zgodovinske razvidnosti ugotoviti, da zgolj izpovedovanje vere v Boga še ne zagotavlja moralnega ravnanja v praktičnem življenju. A pojdimo k Dostojevskemu. Antropologija, na kateri ruski pisatelj gradi svoje junake, izhaja iz prepričanja, da je človek v svojem bistvu ranjen in zato ni imun pred zlom. Nasprotno, izkušnja mu dan za dnem kaže, da spet in spet podlega zlu. Zato njegovi junaki, zlasti v romanu Bratje Karamazovi, eden za drugim strastno iščejo temelj, iz katerega bi izpeljali razlog svoje odločitve za dobro. Da pa ta temelj mora obstajati, to Dostojevski utemeljuje s prepričanjem, da bi brez njega o dobrem in zlu odločala človekova samovolja, kar pa bi nujno pripeljalo do tega, da bi bila človeška družba na milost in nemilost prepuščena zgolj logiki močnejšega. Za Dostojevskega, ki je bil veren kristjan, in za nekatere njegove junake (na primer za Aljošo Karamazova) je bil ta temelj nedvomno božja postava, ki jo vsak človek v obliki glasu vesti odkriva v svojem srcu. Obstaja pa tudi sekularizirana različica iste mi- PISMA UREDNIŠTVU Odgovor tržaški podžupanji Spoštovana g.a podžupanja Trsta Fabiana Martini, zahvaljujemo se Vam za pismo, ki ga je Primorski dnevnik objavil 17.1.2015 in s katerim se odzivate na naše odprto pismo glede poimenovanja vrta na Opčinah po našima svojcema Justu in Rudolfu Blasini. Veseli nas, da delite naše mnenje o njiju. Kar zadeva boljše poznavanje njunih likov bi vam lahko marsikaj posredovali, če bi le stopili v stik z nami. Zdi se nam namreč precej čudno, da nismo od vaše uprave glede poimenovanja dobili nobenega uradnega pisnega sporočila - celo ob odkritju plošče ne. Dejstvo, da sta dve območji občinskega teritorija posvečena osebam, ki so označene kot žrtve, v ničemer ne spreminja našega stališča, ampak ga le potrjuje. Ne poznamo lika Sergia Siomneja (pravi priimek je sicer De Simone!), poznamo pa zgodbo sodnikov Falconeja in Borsellina. Da je »uradni« Trst umorjena sodnika označil le kot žrtvi mafije, medtem, ko je ta isti "uradni" Trst posvetil - z veliko večjim zanosom - druge dele občinskega teritorija osebam a la Vincenzo Serrentino, ki je bil po vojni sojen in obsojen kot vojni zločinec (bil je ustanovitelj za-drskega fašija, oficir Črnih srajc, član Izrednega sodišča za Dalmacijo - v tej vlogi je zakrivil zločine, za katere je bil sojen - ter od nacistov postavljen prefekt Zadra) a ga je »uradni« Trst uvrstil med mučenike, se nam zdi dodatna sramota za naše mesto. Dejstva so pač dejstva in nikakršna politična instrumentalizacija. In če je kaj nespoštlji- sli, ko namreč človek, ki ne priznava presežno-sti, svoje ravnanje prav tako podreja nekemu absolutnemu in zavezujočemu moralnemu zakonu, ki presega človekovo subjektivnost. Kant je ta zakon na primer imenoval moralni imperativ. Stališče F. M. Dostojevskega se mi zdi tehtno in v nekem smislu sprejemljivo tudi izven običajnih konfesionalnih okvirov. Drugače pa je s trditvijo, da je »vse dovoljeno, če Bog je«, kar naj bilo stališče Slavoja Žižka. Priznam, da mi je njegovo argumentiranje znano le v Pirjevčevi sintezi, vendar pa bi ji vseeno odločno oporekal. Trditev, da je »vse dovoljeno, če Bog je«, namreč ne pomeni nič drugega kot to, da naj bi bil vsak, ki priznava obstoj Boga, nestrpnež, fanatik, nemara celo nasilnež. Toda za kakšnega Boga sploh tu gre? Bog, na katerega prisega Aljoša Karamazov in ki je za Dostojevskega temelj moralnosti, namreč ni bog jeze in maščevanja, ampak Bog ljubezni in usmiljenja, ki ga je pisatelj - kot znano - prepoznaval v liku bogočloveka Jezusa Kristusa, pri katerem bi tudi Žižek le s težavo našel oporo za svoj bistroumni paradoks. Če torej Žižkovo trditev umestim v kontekst krščanstva v tem smislu, da bi bilo, »če je Kristus Bog«, vse dovoljeno, vključno z nasiljem, lažjo in zločinom, se le-ta brž izkaže za manj posrečeno, da ne rečem nesmiselno. In tudi če so se v Kristusovem imenu kdaj res zgodili zločini, je to kvečjemu dodatna oteževalna okoliščina za storilce teh zločinov, ne pa odločilni argument proti Bogu ljubezni in usmiljenja kot poslednjemu jamstvu moralnosti. Mnenje, da nosijo veroizpovedi, zlasti mo-noteizmi, veliko odgovornost za nasilje, ki spremlja človekovo bivanje od prazgodovine do današnjih dni, je danes na Zahodu zelo razširjeno. Emotivne reakcije ob pojavu skrajnega islamskega fundamentalizma to mnenje še dodatno utrjujejo in napeljujejo k prepričanju, da je sleherna vera v Boga nujno ekskluzivistična in nestrpna. A nobeno posploševanje ni v čast kritični misli, ki naj bi bila sposobna analize in razlikovanja, v tem primeru kajpak razlikovanja med vero in fundamentalizmom, med stremljenjem k resnici in fanatizmom, med upravičeno zahtevo do spoštovanja lastnih verskih simbolov in prisvajanjem samovoljne pravice do maščevalnega nasilja. T.i. zahodnoevropska misel, ki se najbolj ponaša s kritičnim mišljenjem, bi teh razlikovanj morala biti sposobna. Pa ni, kar daje misliti, da je razsvetljenstvo sicer pometlo s predsodki, a istočasno ustvarilo nove, enako trdožive, kot so bili nekdanji. Nlfi vega do spomina naših preminulih svojcev in do umorjenih sicilskih sodnikov so prav ta dejstva. Jemljemo na znanje, da je na plošči navedeno besedilo naših preminulih svojcev predlagala Vaša občinska uprava, ki torej zanjo nosi polno odgovornost. Žal moramo zavreči Vašo trditev, da ste za predlog o drugačni definicij izvedeli šele nekaj dni pred uradnim poimenovanjem, saj je bil predlog, res sicer le telefonsko (še enkrat želimo poudariti naše začudenje nad dejstvom, da od občinske uprave nikoli nismo dobili nobenega uradnega dopisa o vsej zadevi), iznesen takoj, ko smo izvedeli za namen občinske uprave, da poimenuje openski vrt po našima svojcema. Torej vsaj mesec pred poimenovanjem. Veseli nas, da se sedaj strinjate z dvema alternativnima besediloma, ki smo ju predlagali v našem pismu. Pričakujemo zato, da bo vaša uprav v doglednem času poskrbela za spremembo posvetila, ker bomo drugače pri-morani - prav zaradi spoštovanja do preminulih - to storiti sami. Lep pozdrav Neva Blasina vd. Volk, Tea Volk, Alessandro (Sandi) Volk, Pavel Volk ODPRTA TRIBUNA Spet žejni čez vodo Stojan Spetič Senat je pred nekaj dnevi odobril volilni zakon, ki je sad političnega dogovora med Renzijem in Berlusconijem. Po mojem je tudi ta neustaven in ga bo ustavno sodišče prej ali slej izničilo, vendar bo držalo, kar je nekoč izjavila ministrica Elena Boschi in sicer, da bo za razsodbo ustavnega sodišča treba počakati šest ali celo več let in medtem »bomo vladali mi«. Mimogrede: pravnik, ki je spravil do ustavnega sodišča prejšnji »Por-cellum« in dosegel njegov preklic je dr. Felice Besostri, bivši socialist, ki je bil v končni fazi odobravanja v senatu poročevalec zakona o pravicah Slovencev v Italiji. Novi volilni sistem, ki ga je pred dnevi odobril senat, mora še enkrat za potrditev v poslansko zbornico, vendar je njegova sprememba zelo vprašljiva, ker imata PD in For-za Italia v zbornici tudi sama prepričljivo večino in želita spraviti novi zakon čim prej pod streho. Kaj predvideva novi volilni sistem? Na kratko. Velja samo za poslansko zbornico, ker nameravajo voljeni senat nadomestiti s senatom, ki ga bodo imenovali deželni sveti. Zbornica šteje 630 poslancev. 12 jih bo izvoljenih med Italijani po svetu, ker se zanje sistem ne spreminja. 340 poslancev prejme tista stranka, ki doseže 40%. V nasprotnem primeru bo potrebna balotaža med prvima dvema strankama, ki pa se ne bosta smeli več povezovati z drugimi zavezniki. Kdor prejme na balotaži tudi en glas več, dobi 340 poslancev (približno 55%), vsi ostali si porazdelijo 290 sedežev. Italijo bodo razdelili na dvajset deželnih okrožij, predvsem pa na sto volilnih enot, kjer naj bi vsaka stranka imela na listi od 5 do 7 kandidatov. Izjema sta Dolina Aoste in Tri-dentinska Južna Tirolska, kjer bo volilni sistem različen in sicer po enomandatnih okrožjih, kot pred desetimi leti. V vsakem okrožju bo izvoljen kandidat, ki prejme več glasov. Okrožja so začrtali tako, da je na Južnem Tirolskem zagotovljena, poleg nemških in ladinskih, tudi izvolitev poslanca italijanske narodnosti. Vsaka volilna enota naj bi imela približno pol milijona volivcev. Ko bodo šli na volišča, bodo državljani dobili glasovnico, na kateri bo poleg simbola stranke tudi ime nosilca kandidatne liste. Zraven bosta še dva prazna prostora za morebitne preference. Kajti zakon določa, da bo najprej izvoljen nosilec liste in, če bo lista izvolila v enoti več kandidatov, obveljajo preference. Dejansko bodo preference obveljale v primeru velikih strank, ki v volilni enoti izvolijo dva ali tri poslance, medtem ko bodo manjše (vstopni prag je 3%) izvolile samo svoje nosilce kandidatne liste. Kot v vseh volilnih sistemih je predvideno tudi obračunavanje ostankov iz skupnega kotla. Zdi se, da bo tokrat izračunavanje ostankov še bolj komplicirano kot v preteklosti, saj bodo uporabljali algoritme in sistem »flipper«, ko lahko kandidat manjše stranke, izvoljen z ostanki, izmakne stolček izvoljenemu kandidatu večje stranke v volilni enoti... Skratka, obeta se prava volilna loterija. Izhajajoč iz povedanega je jasno, da bi za nas (in tudi Furlane) bilo znatno bolje, če bi tudi za Furlanijo Julijsko krajino uvedli sistem enomandatnih volilnih okrožij z izračunom ostankov na deželni ravni, kot v Ao-sti in na Južnem Tirolskem (t.im. Mattarel-lum). V tem primeru bi namreč »Bratinovo okrožje« imelo svoj učinek. To okrožje je namreč zajemalo Goriško, tržaške občine Devin-Nabrežina in Zgonik ter nekaj občin v Nadiški dolini. Dejansko je večina Slovencev ostala izven okrožja, je pa imelo to prednost, da je zaradi razmeroma uravnovešenih volilnih izidov in izračunavanja ostankov na deželni ravni, to okrožje izvolilo oba glavna tekmeca. Tako je bil Bratina izvoljen trikrat, včasih kot zmagovalec, drugič kot poraženec z ostanki. Isto je veljalo za Miloša Budina, ki je tekmoval z Antonio-nejem in sta bila izvoljena oba. Paradoksalno je torej tako začrtano okrožje »jamčilo« izvolitev slovenskega kandidata v enoman-datnem okrožju. Kaj pa zdaj? Po novem zakonu Renzi-Berlusconi naj bi volilne enote štele pol milijona volivcev, kar je v našem primeru nevzdržno. Volilna enota bi v tem primeru res zajela celotno slovensko manjšino, a brez vsakega učinka. Očitno je torej, da bodo morali zarisati manjšo volilno enoto, morda nekaj podobnega kot je bilo »Bratinovo okrožje«. Tudi v tem primeru bi izvolitev slovenskega kandidata bila možna samo, če bo nosilec neke liste. Misliti, da bi lahko bil izvoljen s preferencami kot drugi na isti listi, je malodane noro. Manjša volilna enota bi morala imeti kvečjemu tri kandidate na vsaki listi in za izvolitev drugega na listi bi bilo potrebnih več kot 60% glasov! Računati na izvolitev iz ostankov, torej z algoritmi in »flipperjem«, pa je podobno nogometnim stavam. Lahko bi se celo zgodilo, da bi zaradi »flipperja« (sistema, ki z ostanki daje prednost manjšim strankam) dobil Slovenec na večji listi dovolj glasov za izvolitev, a bi moral svoje mesto prepustiti kandidatu manjše stranke... Skratka, volilni sistem, kakor ga je odobril senat, ne daje nobenih jamstev za izvolitev slovenskih kandidatov. Vse bo spet odvisno od dobre volje vsedržavnih tajništev večjih strank ali od sreče manjših strank. Idealna bi bila rešitev, da bi notranje ministrstvo zarisalo volilno okrožje na osnovi seznama občin in krajev, ki spadajo v ozemlje vidne dvojezičnosti. Tako okrožje bi izvolilo samo enega ali kvečjemu dva poslanca. V tem primeru bi kajpak bila izvolitev slovenskega kandidata precej možna in olajšana. Podobno sva Jelka Grbec in podpisani bila izvoljena v senat v okrožju Trst 2, ki je zajemalo vse okoliške občine, tržaški Kras in predmestje, kjer je bila kritična masa slovenskih volivcev in italijanskih levičarjev zadostna. A se Senat v tem smislu ni odločil. Odprto torej ostaja vprašanje, kako bo notranje ministrstvo zarisalo to posebno volilno enoto in kolikšen odmik glede številčnosti od pol milijona zakon dovoljuje. »Mattarellum« je na primer predvideval, da sme biti okrožje, kjer živi narodna manjšina, za 25% številčno manjše od drugih. V tem primeru bi od pol milijona padli na 400 tisoč. Z dežja pod kap! In tu bi lahko tudi končal svoje razmišljanje o tem protiustavnem volilnem zakonu, nastalem na osnovi dogovora med sredinsko PD in desno FI. Zakonu, ki ga bo, kot upam, prej ali slej razveljavilo ustavno sodišče, če ga nova politična večina ne bo pred tem »normalizirala« in »disciplinirala«. V tem primeru nam bi ne preostalo drugega kot referendum, ki pa je zelo tvegana zadeva. Vendar naj mi bo dovoljen še dodatek o senatni zbornici, ki naj bi jo poslej imenovali deželni svetovalci. V osnutku ustavne reforme je Renzijeva večina sklenila, da bo novi senat imel le malo pristojnosti, predvsem kar zadeva odnose med državo in deželami. Med pristojnostmi pa se omenja tudi manjšinska zakonodaja, kar pomeni, da bi morebitna dopolnitev zaščitnih norm prišla v obravnavo te imenovane veje parlamenta. Po mojem ni izključeno, da bodo skušali Slovence »potolažiti« s tem, da bo eden izmed potujočih rimskih turistov, senatorjev, za nekaj dni v mescu tudi slovenske narodnosti. Gabrovec ali Ukmar, v tem primeru. A bo to spet stvar političnega kupčkanja, nikakor pa ne zakonskih jamstev. Bužci mi! Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Četrtek, 29. januarja 2015 KULTURA / gledališče fjk - Program alternativne scene Kritična in ganljiva slika prve svetovne vojne Pripovedno-glasbena predstava Doppio fronte Monija Ovadie in Lucille Galeazzi Prva svetovna vojna kot velika tragedija, ki se je kot uničevalni oblak zgrnila nad Evropo in zlomila usode milijonov ljudi, preprostih ljudi, ki jim je bila vojna daleč, ki njenih ciljev in celo parol, s katerimi so jo vlade poveličevale, niso razumeli in od njih niso nič imeli; kot nasilje slavohlepnih in nespametnih poveljnikov nad vojaki, ki so zanje bili le vojni material, ki ga ni škoda žrtvovati; kot drvenje v propad zaradi nekakšnega nihilizma, ki je na začetku dvajsetega stoletja zajel splošno občutje; in še kot velika vojna, ki je pripravila naslednjo še večjo vojno: na teh temah sloni pripovedno-glasbena predstava Doppio fronte -Oratorio per la Grande Guerra, s katero sta Moni Ovadia in Lucilla Galeazzi nastopila v sredo, 28. januarja, v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu v okviru abonmajskega programa alternativne scene Stalnega gledališča Fur-lanije - Julijske krajine. Predstava je bila veliki dogodek letošnjega festivala v Ravenni in je, enako kot v Trstu, ganila in pretresla tudi gledalce v drugih mestih, kjer je gostovala. Predstava združuje tematsko in stilistično naravnanost Monija Ova-die, pri gledalcih naše dežele zelo pri- Moni Ovadia in Lucilla Galeazzi z zborom Freevoices in glasbenim ansamblom gledališče fjk ljubljenega gledališčnika, glasbenika in pisca, in Lucille Galeazzi, kantavtor-ke in raziskovalke italijanskega glasbenega ljudskega izročila, zlasti tistega iz njene dežele Umbrije. Njun nastop sta v Trstu spremljala štiričlanski glasbeni ansambel, to so klarinetist glasba - Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica Nedeljske matineje Na prvi bo v nedeljo nastopil Komorni orkester Slovenske filharmonije, kot solist pa Črtomir Šiškovič Tudi komorna glasba bo sestavni del letošnje, umetniško razvejane sezone Slovenskega stalnega gledališča. V nedeljo, 1. februarja, bo čisto nova pobuda razveselila ljubitelje glasbe z začetkom niza štirih nedeljskih glasbenih matinej, ki so nastale po zamisli priznanega tržaškega violinista Črtomirja Šiškoviča. Komorni koncerti bodo na področju organizacije združili SSG in Glasbeno matico. Odvijali se bodo v foyeru balkona Kulturnega doma v Trstu, kjer bo na vsakem koncertu odprta tudi gledališča kavarna Bar Teater s svojimi posebnimi, okusnimi ponudbami iz domačega hrama. Prva matineja bo kot omenjeno na sporedu že v nedeljo ob 11. uri, ko bodo nastopili člani Komornega orkestra Slovenske Filharmonije. Skupina je nastala leta 1993 ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. V dvajsetih letih delovanja je odigrala okrog štiristo koncertov do- Levo: Komorni orkester Slovenske filharmonije, desno Črtomir Šiškovič ma in v tujini, za svoje uspešno delo pa je prejela več nagrad in priznanj: nagrado Prešernovega sklada leta 1999, Župančičevo nagrado leta 2004, Betettovo nagrado leta 2006 in plaketo Mesta Ljubljana leta 2012. Orkester spodbuja tudi nastanek novih glasbenih del, zato se bo nedeljski koncert pričel ravno z noviteto in sicer skladbo Overhead, ki jo je Vito Žuraj napisal lani po naročilu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije (pobudo je v celoti financirala glasbena fundacija Ernst von Siemens Musikstiftung). V nadaljevanju koncerta pa bosta zazve-nela Koncert za violino in godalni orkester št. 3 v A- duru Franza Josep-ha Haydna in Serenada za godala v E - duru, op. 22 Antonina Dvoraka. Solo bo nastopil priznani tržaški violinist Črtomir Šiškovič, ki igra kot solist z mednarodno priznanimi orkestri in pod vodstvom svetovno uveljavljenih dirigentov. Koncertira po vsem svetu in snema za razne državne radiotelevizijske hiše. Tržaška publika ga bo tokrat spoznala v dvojni vlogi, saj bo njegov nastop zazvenel v pozdrav ob otvoritvi cikla, ki ga je sam zasnoval in se bo 1. marca nadaljeval z melologom za glas in kitaro Platero y yo, v katerem je besede pesnika in Nobelovega nagrajenca Juana Ramona Jimeneza uglasbil skladatelj Mario Castelnuovo Tedesco. Izvedla ga bosta kitarist Claudio Piastra in igralka Nikla Petruška Panizon. Sledil bo 12. aprila koncert Kvinteta trobil Toscanini iz Parme, ki bo ponudil operno obarvani koncert transkripcij iz raznih operni in muziklov. Prvo izvedbo niza bo 24. maja sklenil harfist Davide Burani, z raznolikim programom skladb od Handla do Gershwina. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 11.00. Vstopnina znaša po 7 evrov oz. 5 evrov znižana za abonente SSG in člane Glasbene matice. t H -I V". Paolo Rocca, trobentar Massimo Marcer, harmonikar Albert Florian in kontrabasist Luca Garlaschelli, in glasbeno ter vizualno močno prisoten mladinski pevski zbor Freevoices iz Koprivnega na Goriškem, ki ga vodi Manuela Marussi. V predstavi so nanizani statistični podatki o žrtvah, pripovedi, misli, zapiski, pisma vojakov, izjave intelektualcev, ki so vzklikali hvalnice vojni, denimo Marinettija in Papinija, izjave tistih, ki so ji nasprotovali, in veliko petih pesmi, italijanskih in tuji, še posebej so ganljive tiste, v katerih so vojaki izražali svoje trpljenje in nasprotovanje vojni, denimo, O Gorizia tu sei maledetta. Slika zajema temo prve svetovne vojne v celoti, omenja vse sile, ki so se je udeležile, in celovito nakazuje posledice, vsekakor pa iz nje izhaja italijanska perspektiva, ki je za oči Tržačanov nekoliko premaknjena glede na vidik, na katerega so navajeni. (bov) rock - Jutri Skupina Siddharta v Koštaboni pri Kopru Šotor v Koštaboni pri Kopru bo jutri, 31. januarja, gostil rock spektakel. V ogrevanem šotoru bo nastopila skupina Siddharta, danes največje ime na slovenski glasbeni sceni. Skupina Siddharta je nastala leta 1995 v postavi Tomi M. (vokal, kitara), Primož B. (kitara, spremljevalni vokal), Primož M. (bas) in Boštjan M. (bobni). Izbira samega imena je bila dokaj posrečena, saj so si ga sposodili od nemškega pisatelja Hermanna Hesseja, ki je tako naslovil svoj najuspešnejši roman. Kmalu so začeli ustvarjati svojo glasbo. Želeli so si drugačnosti, zato so zvok obogatili s saksofonom in klaviaturami. Siddharta je pred občinstvom prvič zaigrala 17. marca 1995. Leta 1998 je Siddharta začela s snemanjem svojega prvega albuma v Studiu Tivoli. Med aprilom 1998 in februarjem 1999 so posneli prvenec z naslovom Id. Drugi album z naslovom Nord so prodali v nakladi trideset tisoč izvodov. Konec oktobra 2002 je Siddharta posnela reklamni spot, ki se je vrtel tudi na MTV Europe. Za reklamo so uporabili priredbo skladbe Vlada Kreslina Od višine se zvrti, ki je nato postala ena izmed glavnih uspešnic skupine. Zadnja plošča sega v leto 2011 in nosi naslov VI, zdaj pa je skupina že na delu za nov album. Tako da v Koštaboni niso izključena presenečenja. Predprodajna cena vstopnic: 14,00 €. (I.F.) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Back From The Abyss . Orange Goblin ^ ■ Heavy metal, stoner ! Candlelight Records, 2014 Ocena: ★★★★★★★ Angleška heavy skupina Orange Goblin praznuje letos okroglo dvajsetletnico obstoja. Bend že dvajset let sestavljajo isti člani, to so pevec Ben Ward, kitarist Joe Hoa-re, basist Martyn Milard in bobnar Chris Turner. Zasedba, doma iz Londona, je lani izdala svojo osmo ploščo z naslovom Back From The Abyss. Fantje so v devetdesetih letih igrali stoner glasbo in se seveda zgledovali po ameriških bendih (npr. Kyuss), poleg tega pa je na sound skupine vplivala tudi starejša angleška zasedba Black Sabbath. Z vstopom v novo tisočletje so Ward in ostali svojo glasbo dodatno razvili in tako ustvarili zanimivo mešanico stoner, heavy metal, ro-kenrol in pa še hard rock glasbe. Tudi nova plošča Back From The Abyss sledi danes že ustaljenemu glasbenemu kalupu. V pesmih zaznamo seveda tudi stoner glasbeno preteklost, a glavno vlogo igrajo heavy metal in ponekod hitri hard rock ritmi. Iz glasbenega zornega kota je nov plošček Back From The Abyss podoben prejšnjemu A Eulogy For The Damned, ki ga je bend izdal pred štirimi leti. Podoben, a vseeno ne na istem nivoju. Back From The Abyss so Angleži izdali s pomočjo manjše neodvisne glasbene založbe Candlelight Records. Album sestavlja dvanajst komadov, traja pa malo manj kot eno uro. V tipičnem Goblin stilu je že uvodna pesem Sabbath Hex, skoraj petminutni »mogočen« komad. Podobna prvi je tudi naslednja pesem Übermensch, s komadom The Devils Whip pa ritem odločno pospeši in se približa Motörhead glasbenemu stilu. Demon Blues je neke vrste anonimna heavy blues skladba, ravno tako »pusta« pa je tudi naslednja Heavy Lies The Crown. V pesmi Into The Arms of Morpheus pride na dan heavy psihedelija, nato pa je na vrsti Mythical Knives, eden izmed boljših komadov plošče, posrečen miks stoner ritmov in heavy melodij. Omembe vredna je le še eksplozivna Bloodzilla in to je to. Vselej premalo za bend, ki nas je v prejšnjih letih večkrat presenetil z veliko bolj kakovostnimi albumi. šepet^ ce ontecchi Šepetajo: Barbara, Daniel, Luka, Martina, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu preseneti me! Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Pri moških so najpomembnejši možgani.« (Elisa Isoardi, ki vodi oddajo A conti fatti in nekdanjo filmska zvezda, ki ima nov flirt - Mattea Salvinija) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Koliko krat ste se dolgočasili, ko ste bili doma? Med počitnicami ali mogoče med vikendi, ko se zdi, da se nič ne dogaja in da v naši okolici nimamo na razpolago ničesar novega, ničesar presenetljivega. Če se v takih primerih nahajate v bližini Trsta, se krepko motite. »Prestolnica Mittelevrope« nam namreč ponuja res pestro izbiro muzejev z originalnim in neobičajnim pridihom. Od Muzeja morja do Gledališkega muzeja Carlo Schmidl, vsakdo lahko najde muzej, ki ustreza trenutnim željam in okusom. Ljubitelji mehanike in tehnike imajo na razpolago Železniški muzej na Marsovem polju, komur je bolj pri srcu narava je na voljo Občinski botanični vrt, pridih umetnosti pa nam poleg Občinskega muzeja umetnosti pričara tudi Občinski muzej orientalske umetnosti. In še in še bi lahko naštevali (Muzej Sartorio, Muzej Morpurgo, Muzej Petrarche in Piccolomini-ja, Lapidarium Tergestino, zaklonišča-rovi »Kleine Berlin«, ...). Da bi našim bralcem polepšali bodoče ure brezdelja in dolgočasja, smo se Šumovci odločili, da bomo ta teden (realno in virtualno) obiskali tržaške muzeje, za katere meniOmo, da so bolj ali manj neznani, čeprav so res vredni obiska! Mittelevropski muzej pošte in telekomu-nikacij(Poštna palača, trg Vittorio Veneto 1) BORA museum (»Magazzino dei venti«, Ul. Belpoggio 9) Muzej - ali bolje »ideja o muzeju«, posvečena značilnemu tržaškemu vetru, je gotovo vredna ogleda! Interdisciplinarna ustanova, ki združuje znanost, umetnost, pfrCfc V prekrasni na novo prenovljeni Poštni palači si lahko med čakanjem (ki je na glavni pošti bolj pravilo kot izjema) ogledate manjši muzej v pritličju. Poleg zgodovinskih pripomočkov za telekomunikacijo in originalnih poštnih uniform, si lahko ogledate tudi rekonstrukcije poštnih uradov in še marsikaj! Vstop je prost, kustosi pa prijazni in kompetentni. kulturo in družbo, združuje vse, kar se da v zvezi z vetrom v Trstu in drugje, ali vsaj ta je končni cilj projekta, ki je živ in dinamičen - kot burja. Gledališki muzej Carlo Schmidl (Palača Gopčevic, ul. Rossini 4) Zbirka plakatov, glasbil, rokopisov, oblačil, lutk in nasploh vsega, kar zadeva gledališko in glasbeno umetnost, je nadaljevanje dela, ki ga je začel mladi Carlo Schmidl v drugi polovici devetnajstega stoletja. Predmeti so razstavljeni v pritličju, prvem in drugem nadstropju palače Gopčevic, ki je že sama po sebi vredna obiska. Muzej vojne za mir Diego de Henri-quez (ul. Cumano 22) Zgodovinski dokumenti, orožje, pričevanja in še mnogo drugega - vse v muzeju govori o grozotah svetovnih vojn, ki so korenito spremenile človeštvo v dvajsetem stoletju. Muzej o vojni, da bi bolj cenili mir: slike in pos, ne tki niso cenzurirani, da bi se krutost voj-1 ne ukoreninila v obiskovalce. Ob priliki stoletja od prve svetovne vojne, je nujen ogled razstave v pritličju »1914- 1918 Pogreb miru«. Muzej morja (Marsovo polje 5) Muzej z dolgo zgodovino vključuje razstave, ki obsegajo tako dimenzijo ribolova (od tehnike do pripomočkov), kot tudi morske flore in favne, predvsem pa pomorske trgovine in ladij nasploh. Impresivni modeli ladij, zbirka dokumentov in pričevanj ter sekcija o Marconiju bodo gotovo obogatili vsakega ljubitelja morja, ki bo obiskal muzej. Nujen ogled za vse Tržačane!! Joyce museum in Museo Sveviano (ul. Madonna del Mare 13) Joyce Museum je 22. in zadnja etapa toura »Itinerario Joyce«, ki zaobjema vse tržaške lokacije, ki so kakor koli vplivale na znanega Irca. V njem lahko najdete pričevanja in dokumente v zvezi z Joycevim »tržaškim obdobjem«, poleg tega pa seveda zbirko njegovih del ter kritike v več jezikih. V isti stavbi se nahaja tudi muzej, posvečen Aronu Hectorju Schmitzu: podobno, kot sta bila avtorja povezana v življenju, tako sta tudi njuna muzeja. Zbirka rokopisov, prvih izvodov del, pisem, fotografij Itala Sveva je hommage rojstnega mesta svojemu velikemu romanopiscu. Prav tako kot za Joyce-a obstaja t.i. »Itinerario Sveviano«. Muzej orientalske umetnosti (Palazzetto Leo, ul. Sv. Sebastijana 1) Prvi tovrstni muzej v Furlaniji Julijski krajini se nahaja v bližini Velikega trga. V pritličju je »uvodna pripoved« o povezavi med Trstom in Orientom, prvo, drugo in tretje nadstropje pa so posvečeni Kitajski in Japonski kulturi in umetnosti. Zbirka je tako umetnostno-kulturnega kot etno-an-tropološkega značaja: priporočamo jo vsem ljubiteljem daljnega Vzhoda! Pregled svežih cvetk »Črne majčke so sigurno všeč Janši.« (S.M. na facebooku, o majičkah stranke Slovenska skupnost) Komentarji pod izjavo S.M. na fb-ju: »"je suis" ednina, "slovenci" mnozina. se mi zdi neumna majcka, skoraj kot "je suis cra-xi"« (Pey) »ma che problemi ci sono...pericolo di at-tentati...come a Parigi... (E.S.) »è un'idea idiota, paragonabile a "je suis craxi" degli orfani di Bottino« (Pey) »non mi esprimo...sono voltairia- no....«(E.S.) »hm, hm, hm - uniforme civilne družbe se razmnožujejo po Sloveniji« (A.R.) Muzej Trgovinske zbornice Presenetljiv muzej se ne ubada le z borzo in ekonomijo, čeprav so zbirke trgovinskega značaja bogate. Presenetijo nas sobane posvečene svetilnikom, univerzi, pristanišču. Gotovo zanimiva je tudi zbirka uteži in merilnih naprav ter reprodukcija meridiane Antonia Sebastianuttija. Postaja Rogers (Nabrežje Grumula 14) Bivši prostori rafinerije Aquila so danes po-livalentni center, ki deluje pod geslom »Napajanje s kulturo«. Internet café, knjigarna, infopoint in razstavni prostor ter ideja v ozadju: Trst kot križišče kultur, književnosti, idej. Program dogodkov je pester in bogat, trenutno pa si lahko ogledate (sicer manjšo) razstavo memorialov/risb iz lagerja Gusen (Mauthausen) Lodovica Barbiana di Belgiojoso (BBPR). Kar najbolj ovrednoti ekspozici-jo so listi s poezijami deportirancev za obiskovalce. Seveda lepih in očarljivih muzejev je v Trstu še mnogo več, zato našim bralcem priporočamo, da obiščejo spletno mesto www.retecivi-ca.trieste.it/triestecultura/new/ musei.asp oziroma Facebook stran »Musei Civici Trieste«. Poleg tega pa vas spominjamo, da še poteka kulturna pobuda »Muzej, moj dom« (Museo casa mia) in da so vsi plačljivi tržaški muzeji brez vstopnine vsako dru-p go nedeljo v mesecu. »Lahko upam, da nas ta "škercetto" ni stal nič?« (M.M. na facebooku, o odpovedi predstave Amfitrion v SSG) Pripis Šuma: na srečo si bomo v zameno ogledali eno najboljših predstav slovenskega gledališča v zadnjih letih Mrtvec pride po ljubico in odlično predstavo Boris, Milena, Rad-ko, ki bo gotovo všeč našim starejšim abonen-tom (abonenti, res, ne prestrašite se, ne bo kot Striček Vanja, res vam bo všeč!). »Bi prav videl, kako bi v Repnu izpeljali kraško ohcet brez pomoči tržaških občinskih redarjev!« (Deželni svetnik Štefan Ukmar o temeljnih prednostih medobčinskih zvez med debato glede reforme krajevnih uprav na zboru posameznikov SKGZ) RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT RoPOT Kitajščina, ekonomija in štadion Ime in priimek: Ivana Stare Starost: 21 Doma: s Kontovela Študij: Ludwig Maximilians Universität v Münchnu Kdaj si se odločila za študij v tujini? V zadnjem letniku liceja Prešeren sem si zaželela za nekaj mesecev v tujino. Izbrala sem Nemčijo, ker sem med četrtim in petim letnikom poletje preživela v Munchnu, kjer sem opravila tečaj nemškega jezika. Po končani šoli sem se v Munchnu še eno leto učila nemško in takrat sem se odločila za študij v tujini. Kako to, da si se odločila za študij kitajščine in ekonomije? Nisem dobro vedela, kaj bi rada študirala. Želela sem se naučiti nov jezik in kitajščina me je zanimala. Kitajci so se v zadnjih letih odprli svetu, zelo veliko jih študira po svetu in se jih potem vrne na Kitajsko, kjer investirajo svoje znanje v ekonomijo in gospodarstvo, ki se in se bosta na Kitajskem razvijali na zelo visoki ravni. S čim se ukvarjaš poleg študija? Vemo, da si velika ljubiteljica športa, posebno nogometa ... Res je. (smeh) Za FC Bayern je težko najti karte, tako da sem večkrat delala v štadionu, da sem lahko gledala tekme. Poleg nogometa pa večkrat gledam košarko. Ta teden sem gledala Olimpijo Ljubljana, ki je igrala proti Bayernu. Upam, da bom našla čas tudi za hokej, za katerega je v Nemčiji veliko zanimanja. Drugače se veliko ukvarjam tudi s študentskimi organizacijami in organizacijami dogodkov na fakulteti. Katero vlogo imaš v študentskih organizacijah? Nimamo določenih funkcij. Ko morajo študentje o čem odločati, za to poskrbijo študentske organizacije, na primer za organizacijo »fešt« ali predavanj. Večkrat organiziramo t.i. »fešte« in si z zaslužkom krijemo del stroškov za izlete, ki jih organizira fakulteta. Je veliko študentov iz tujine? Na splošno je v Munchnu veliko študentov iz tujine. Veliko jih študira na Tehnični univerzi (TUM), največ je Kitajcev. Sama večkrat praviš, da »v Nemčiji ni krize« ... Ne vem, ali ste prebrali, od januarja 2015 so po celi Nemčiji uvedli najnižjo plačo, ki znaša 8,50 evrov na uro. Za standard v Munchnu je to morda premalo, za Nemčijo pa je v redu. Kriza se tu kaže v tem, da zelo težko najdeš stanovanje v Munchnu, čeprav nimaš težav pri iskanju službe. Predvsem za mlade je veliko delovnih možnosti, tudi za študente. V primeru, da starši ne financirajo študija otrok, si lahko študent sam financira študij, kar v Italiji ni mogoče. Razlika je pa tudi v tem, da študentje živijo sami, tudi veliko takih, ki so doma iz okolice Munchna. S čim bi se želela ukvarjati v bodoče? V naslednjih mesecih se bom dvakrat odpravila na Kitajsko. Enkrat v Peking na počitnice, od avgusta pa bom en semester opravila v Šangaju in upam, da se bom naučila nekaj kitajščine. Kaj pa potem, še ne vem. 1 2 Četrtek, 29. januarja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Del dejavnosti podjetja ITE naj bi bila pripravljena prevzeti druga zadruga Rešiti bodo skušali vsaj del zaposlenih S prenosom dela dejavnosti goriške zadruge ITE na drugega upravitelja bi vsaj ena veja zadruge preživela, z njo pa bi se ohranila tudi delovna mesta. Oddaja v upravljanje drugemu gospodarskemu subjektu je zato cilj, za katerega se zavzemajo udeleženci srečanja, ki je potekalo včeraj dopoldne v goriški občinski palači. Sestanek je sklical župan Ettore Romoli, udeležili pa so se ga predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL Livio Menon, Alessandro Contino in Claudio Cinti ter direktor deželne zveze zadrug Lega Cooperative Ales-sio Di Dio. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je zadruga ITE zabredla v hude težave, zaradi katerih je na kocki kar 74 delovnih mest. Zadruga je v postopku prisilne likvidacije, likvidacijski upravitelj Renato Cinelli pa se po besedah Di Dia zavzema za to, da bo zadruga pridobila začasno dovoljenje za delovanje in zaključila nedokončana dela, za katera potrebuje 33 delavcev. Cinelli naj bi nato na podlagi veljavne zakonodaje nameraval oddati v upravljanje del podjetja, za katerega naj bi se že zanimala druga zadruga. Le-ta naj bi bila pripravljena še naprej sodelovati z družbama Telecom in Insiel ter ohraniti del zaposlenih pri zadrugi ITE, ki so obenem njeni člani. Devetnajst izmed njih se je že odločilo za vstop v program mobilnosti, ostali pa se bodo sami odločali med novo zadrugo in mobilnostjo. »Situacija je težka, obstaja pa rešitev, s katero bi lahko zaščitili večji del delovnih mest in ohranili gospodarsko dejavnost, ki ima v našem mestu dolgo zgodovino,« je dejal goriški župan Ettore Romoli. Goriška zadruga ITE je bila ustanovljena leta 1949. Dejavna je predvsem na področju gradnje in vzdrže- vanja telekomunikacijskih omrežij, napeljave optičnih in bakrenih kablov, kabliranja LAN in WAN omrežij, vzpostavljanja sistemov mobilne telefonije, ipd., pa tudi na področju električnih omrežij, gradnje fotovoltaičnih naprav, vzdrževanja vodovodnih in plinskih omrežij ter na področju vzpostavljanja varnostnih sistemov. Na njeni spletni strani piše, da je med pomembnejšimi strankami imela družbo Telecom, italijanske železnice, Enel, Vodafone, Omnitel, univerze in podjetja za javne storitve. Težave so se začele že v prejšnjih letih, ko je zadruga morala poseči tudi po dopolnilni blagajni. Sedež podjetja ITE bumbaca ronke - Pobuda za oživitev slovenske konzulte Omizje za Slovence Namesto spreminjanja pravilnika za neprofitne organizacije je uprava sprejela sklep o ustanovitvi novega posvetovalnega telesa Ronški občinski svet še ni razpravljal o ponovni ustanovitvi slovenske konzulte, ki jo je decembra predlagal občinski svetnik SKP-Federacije levice Luigi Bon. Občinski odbor župana Roberta Fontanota pa je v prejšnjih dneh sprejel sklep, ki predvideva sklic novega omizja za slovensko manjšino. Omizje bi lahko bilo hitrejša rešitev, s katero bi se izognili spreminjanju občinskega pravilnika za neprofitne organizacije, ki ga je predlagal Bon v svoji resoluciji. Kmalu po vložitvi resolucije je pristojna odbornica Elena Cettul za Primorski dnevnik povedala, da občinska uprava svetnikovemu predlogu ne nasprotuje. »Po mo- jem mnenju bi bilo mogoče slovensko konzulto ustanoviti že danes, in sicer preko komisije za kulturo. Po drugi strani je prav, da presodimo, katera je najprimernejša pot. To že preverjamo z osebjem pristojnih občinskih uradov, v sodelovanju s slovenskimi društvi, ki imajo sedež v naši občini,« je takrat povedala Cettulova in nadaljevala: »Razmisliti moramo o posodobitvi 8. člena občinskega statuta, ki že predvideva zaščito slovenske narodne skupnosti, in preveriti, kako lahko slovensko konzulto vključimo v pravilnik ne-profitnih organizacij.« Še bolj enostavna rešitev pa je ustanovitev delovnega omizja za slovensko narodno skupnost. Sklep, ki mu je odbor pravkar prižgal zeleno luč, citira ravno 8. člen ronškega statuta, po katerem občina zagotavlja občanom italijanske in slovenske narodnosti, ki živijo na ronškem ozemlju, enake pravice, ter podpira pobude za zaščito in ovrednotenje jezika in kulturne dediščine Slovencev v Ron-kah. Za učinkovitejše uveljavljanje tega člena se občinski upravi zdi primerno ustanoviti novo posvetovalno telo - omizje za slovensko jezikovno manjšino -, ki mu bo predsedoval župan ali njegov namestnik in katerega člani bodo predstavniki slovenskih društev, šole ter drugi nosilci interesov. Daničina proslava na Vrhu Društvo Danica prireja danes ob 20. uri na svojem sedežu na Vrhu proslavo ob dnevu slovenske kulture z naslovom Oj ta soldaški boben. Nastopil bo ženski pevski zbor Danica pod taktirko Jane Drassich, učenci domače osnovne šole se bodo predstavili z zgodbo o vojni in miru. Nazadnje bo raziskovalec krajevne preteklosti Mitja Juren predaval o prvi svetovni vojni na Vrhu in njenih ostalinah. Razstava, pohod in film V Podnanosu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »Zdravljica 1844-2014«. Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, bo v prostorih Krajevne skupnosti Podnanos na ogled do konca februarja. Jutri bodo organizirali 12. zaporedni pohod Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne. Ob zaključku pohoda se bo obiskovalcem v Podnanosu pridružila aktualna slovenska vinska kraljica Sandra Vučko iz okolice Ljutomera. Niz kulturnega dogajanja se bo nadaljeval v nedeljo s premierno uprizoritvijo filma Tistega lepega dne, 50 let pozneje, ki je nastajal pred dobrima dvema letoma, ob počastitvi 50-letnice snemanja tega kultnega filma. (km) Prašič brez meja Na kmetiji Renata Kebra v Ceglem pri Krminu bo jutri srečanje mesarskih mojstrov iz Furlanije, Slovenije, s Koroške in Sardinije, ki bodo predelovali svinjsko meso po svojih tradicionalnih receptih. Od 15. ure dalje si bo njihovo delo mogoče ogledati ob kozarcu žlahtne kapljice in ob zvokih harmonike. Fratres trio v centru Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 20.45 nastopil Fratres trio, ki ga sestavljajo ruski violinist Fedor Roudine, latvijski pianist Rudolfs Vanks in armenski saksofonist Hayrapet Ara-kelyan. Koncert prireja kulturno združenje Rodolfo Lipizer. Pesniki in pisatelji med vojno V dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo danes ob 17. uri prof. Antonio Barbieri predaval o pesnikih in pisateljih, ki so doživeli prvo svetovno vojno in so o njej tudi pisali. nova gorica - Javna dražba v Ljubljani Mortadela odslej celjska Celjske mesnine so včeraj postale novi lastnik blagovnih znamk Kraljica mortadela Gorica in MIP Blagovne znamke Kekec pašteta, Kraljica mortadela Gorica, Pomurka in MIP, ki so bile v lasti družbe Mip DML, ki je končala v stečaju, so na včerajšnji javni dražbi v Ljubljani dobile nove lastnike. Stečajni upravitelj družbe Mip DML Janko Maček je največ iztržil s prodajo blagovne znamke Kekec pašteta, za katero je družba Osem odštela 220.000 evrov. Dražba omenjenih blagovnih znamk je v prostorih CPL potekla z zviševanjem izklicne cene, za blagovne znamke pa je bilo precej zanimanja. Blagovna znamka Kekec pašteta je bila naprodaj po izklicni ceni 100.000 evrov. Pri nakupu te znamke je imela na podlagi licenčne pogodbe iz marca lani predkupno pravico družba Osem iz Murske Sobote. Če bi želela znamko kupiti, bi morala izenačiti morebiti zvišano izklicno ceno, kar je tudi storila. Za nakup Kekec paštete sta se potegovali še družbi Ahac trgovinsko podjetje in Droga Kolinska, ki je tudi ponudila 220.000 evrov, vendar tega zneska kasneje ni zvišala. Družba Osem je pred nekaj leti v Murski Soboti najela del prostorov Po- murke, kjer je obrat za izdelavo paštete Kekec, kupili pa so tudi licenco. Lastnik družbe Osem Miroslav Flisar je bil včeraj zadovoljen, da je obdržal blagovno znamko. Proizvodnja bo po njegovih napovedih ostala v Murski Soboti, pripravljajo pa se tudi na izgradnjo novega obrata. »Stari je popolnoma propadel,« je poudaril. Dejal je, da se je lani, ko je bil izdan sklep sodišča o prodaji, v »zgodbo vmešala Droga Kolinska«. Če bi Droga Kolinska včeraj tudi kupila blagovno znamko Kekec pašteta, bi se po njegovih besedah podrlo vse, za kar so si prizadevali. »Ne gre samo za znesek, ki sem ga vložil v licenco, gre za delo 20 ljudi v proizvodnji, zato sem si želel kupiti blagovno znamko in šel bi do groba,« je poudaril. Za licenco in trženje znamke je sicer družba po njegovih besedah vložila približno pol milijona evrov. Potegoval se je tudi za blagovno znamko Po-murka, vendar je na koncu ni kupil. Znamko Pomurka, za katero je bila izklicna cena postavljena pri 50 evrih, je za 350 evrov kupila družba Ahac trgovin- sko podjetje. »Blagovna znamka Po-murka je sinonim slovenskega, povezana je s Pomurjem in nostalgijo, zato smo se odločili za nakup,« je dejal lastnik podjetja Ahac Roman Moškotevc. Do dveh blagovnih znamk so na dražbi prišle tudi Celjske mesnine. Za blagovno znamko MIP je družba odštela 5400 evrov. Izklicna cena za blagovno znamko MIP je bila postavljena pri 2000 evrih, poleg Celjskih mesnin pa sta se zanjo potegovali še družbi Ahac trgovinsko podjetje in Peloz. Za blagovno znamko Kraljica mortadela Gorica, za katero je bila izklicna cena prav tako postavljena na 2000 evrih, je prav tako največ ponudila družba Celjske mesnine, za blagovno znamko pa je odštela 6500 evrov. Za nakup blagovne znamke so se potegovale še družbe Pe-loz, Meso Kamnik in Ahac trgovinsko podjetje. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je po dražbi dejal, da so kupili blagovni znamki, ki so si jih zelo želeli, saj predstavljata tradicijo in kakovost. Za obe znamki je družba odštela 12.000 evrov, Celjske mesnine so novi lastnik blagovne znamke Kraljica mortadela Gorica foto pdk Krivec pa je dejal, da bi zanju odšteli še precej več. »Pričakovali smo hujši boj,« je dejal. Napovedal je, da bodo znamki v prihodnje »plemenitili še naprej«. Na dražbo je bilo prijavljenih 15 interesentov, prišlo jih je 10. Med drugim na dražbi ni bilo zastopnikov Mercatorja, ki se tako ni potegoval za nakup omenjenih blagovnih znamk. Družbo Mip DML je Mesna industrija Primorske (Mip), ki je maja 2005 prevzela Pomurko, ustanovila novembra 2005, in nanjo prenesla službe za komercialo, marketing in logistiko ter tudi blagovne znamke. Mip in njegove hčerinske družbe ter Pomurka so pozneje končali v stečaju. (sta) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. januarja 2015 13 vipolže - Obnova renesančne vile se bliža h koncu Iz grdega račka v sijočo lepotico Vila Vipolže, edina renesančna vila v Sloveniji, že sije v novi podobi. Iz klavrnega propadajočega poslopja se je v letu in pol prelevila v lepotico, ki bo kmalu gostila dogodke iz kulturnega, poslovnega in protokolarnega sveta. Vila z več kot tisočletno zgodovino je v novi podobi v prvi vrsti zasijala zahvaljujoč dvajsetletni briški vztrajnosti in odločnosti, pa tudi ob posluhu države. Ta jo je leta 2007 uvrstila na seznam objektov, ki jih je obnovila s pomočjo evropskih sredstev. Za obnovo vile ali gradu Vipolže, kot objektu tudi rečejo domačini, si je briški župan Franc Mužič prizadeval že od ustanovitve občine v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. »Imeli smo srečo, da je nam je ministrstvo za kulturo prisluhnilo in najprej odobrilo sredstva za obnovo strehe, sicer bi dvorec v tem času že močno najedel čas. Tisti pravi premik pa smo doživeli leta 2007. Na ministrstvu za kulturo so nas takrat seznanili, da je ta objekt eden izmed šestih, ki jih bo ministrstvo obnavljalo z evropskimi sredstvi. Uresničila se je sicer le obnova vile Vipolže in gradu Snežnik,« se spominja direktor briške občinske uprave Andrej Mar-kočič. Postopki okrog obnove so kljub podpori občine potrebovali svoj čas. Kakorkoli, obnova vile in okoliškega parka je v gradbenem smislu dokončana, manjkata le še oprema in vsebina. Projekt obnove, ki je veljala 12,5 milijonov evrov, je vodilo ministrstvo za kulturo, operacijo je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. »Občina v obnovo in opremo ni prispevala niti evra. Naša obveza je, da po otvoritvi skrbimo za delovanje tega objekta in da se bo v kratkem času sam finančno pokrival,« pravi Markočič. Uradno odprtje vile, ki nudi 2.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, bo v septembru, do tedaj jo bodo opremili in jo napolnili s programi. »Že leto in pol snujemo vsebine, ki bodo napolnile prostore vile. Obetajo se zares lepe zgodbe. Vila Vipolže bo postala multikulturno regijsko središče,« poudarja Ariana B.Suhadolnik, direktorica briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport. V kleti vile bodo vinoteka in restavracija s 102 sedišči in razstavni prostor, v pritličju družabni, muzejski in protokolarni prostori, v prvem nadstropju osrednja dvorana z 200 sedišči ter prostori za prireditve in bankete, v drugem nadstropju pa šest apartmajev. Vsebine predvidevajo poslovni in kongresni turizem, izobraževanje, poroke, prireditve, premiere, razstave, praznovanja, koncerte. »Ta prostor Obnovljena klet (levo) in notranji prostori (spodaj) foto km. bomo namenili tudi predstavitvi lokalnih proizvajalcev vina, oljčnega olja, sadja,« našteva Suhadolnikova. Ob odprtju vile bo na ogled razstava o zanimivi in burni zgodovini vile, ki jo pripravlja Goriški muzej. V objektu bo tudi trgovinica z briškimi izdelki in Gradnikova soba, ki bo namenjena protokolarnim dogodkom in porokam. Manjkala ne bo niti kavarna s teraso. »V preteklosti so si vilo iz rok v roke podajali slovanski, germanski in italijanski lastniki,temu poslanstvu bomo sledili tudi v prihodnje. Naši ciljni trgi, so tako avstrijski, italijanski in hrvaški, primarno pa regija, ki jo razumem ne samo kot goriško, temveč tudi čezmej-no. Za vilo že beležimo zanimanje, imamo že rezervacije za simpozije, kongrese, poroke, razstave, izobraževanja, gledališke predstave ... s termini smo že kar na tesnem,« se veseli Suhadolnikova. Pomemben element vstopa vile na trg je tudi celostna grafična podoba. Zasnovala jo je marketinška agencija Mea Culpa iz Ljubljane. Ustvarili so logotip, ki združuje mehkobo briških gričev in trdnost renesančne vile, v obliki in razmerjih logotipa pa so z nakazanim zlatim rezom izpostavili renesančno obdobje, iz katerega izhaja sedanji videz vile. Logotip se naslanja tudi na Gradnikove verze »O zemlja sladka: kamen, zrno, sok«, kar so simbolično vpeli v znak vile. Vila Vipolže se lahko pohvali z več kot tisočletno zgodovino. »Tu, kjer danes stoji tale grad, je bila včasih starorimska trdnjava. Vas z istim imenom je nastala kasneje,« pojasnjuje zgodovinar in domačin Aleš Mi-kulin. Prvi prebivalci na tem območju so bili člani bavarske družine Wippelsach oziroma Vippelsbach konec osmega stoletja. Po tej rodbini je takrat utrdba, kasneje pa tudi vas, dobila ime. Gre pa tudi za edino vas v okolici Brd, ki ni ne slovanskega ne romanskega izvora. gorica - V sredo na avtocesti Policisti rešili ranjeno sovo Goriška prometna policija je v sredo zvečer rešila ranjeno sovo. Malo uharico, ki se je komajda premikala, je patrulja našla med rednim nadzorom prometa na avtocesti A4 med Gorico in Tržičem. Žival je bila ob robu ceste. Policist je opazil njene oči, ki so se zale-sketale, ko je mimo pripeljal avtomobil s prižganimi žarometi. Voznik je ustavil na odstavnem pasu, nakar se je skupaj z vodjo patrulje približal nočni ptici. Policista sta takoj opazila, da je žival ranjena. Morda jo je oplazilo kakšno vozilo, saj se s težavo premikala. Medtem ko si je vodja patrulje nadel rokavice, je policist voznik prižgal Policist z ranjeno uharico foto e.c. žaromete in jih usmeril proti živali. Vodja patrulje je tedaj previdno prijel malo uharico, ki je najprej skušala zbežati, nato pa se mu je prepustila. Na policijskem poveljstvu v Gorici je sovo pregledal živinozdravnik. Uharico so nato odpeljali v center za zdravljenje divjih živali v kraju Terrano-va v občini Škocjan. »Žival ima ranjeno oko, nima pa zlomljenih kosti. Notranjih poškodb še ne moremo popolnoma izključiti, če bi bile hude, pa bi verjetno že poginila,« je povedal upravitelj centra Damiano Baradel. Prenovljena vila (zgoraj); poslopje pred obnovitvenimi deli (desno) foto km. O VILAVIPOLŽE Podoba utrdbe in kasneje gradu oziroma vile se je v zadnjih dobrih tisoč letih precej spreminjala. Utrdba Vipolže je bila prvič omenjena v pogodbi iz leta 1170. Ko je rodbina Wippelsach v 13. stoletju izumrla, je utrdba s posestvi prešla v roke goriških grofov. Zadnja grofovska družina, ki si je lastila grad, so bili Teuffenbachi, ki so ga leta 1912 prevzeli od Alfreda At-temsa. To so bili tudi zadnji prebivalci v objektu. Lastništvo gradu se je skozi stoletja menjalo, zaradi strateške lege je bil večkrat oblegan, uničen in požgan ter znova obnovljen, v njem pa so se predvsem med vojnama in po njej, nahajale različne vsebine - od vojaške bolnišnice do gospodarskega poslopja. Domačini so nazadnje v Logotip vile foto km. gradu uredili mladinsko sobo in prireditveni prostor, park pa je bil v osemdesetih in devetdesetih letih eden pomembnejših »žur placov« na Primorskem. Današnjo podobo renesančne vile beneškega sloga je vila dobila ob koncu 17. stoletja med eno od številnih obnov. Zgradili so vogalna stolpa in jo okrasili z beneškimi elementi, kot so konzolni venci in dimniki v obliki obeliskov s kroglo na vrhu. Okna v pritličju spominjajo na reducirano obliko oken, ki jih je zasnoval Michelangelo Buonarroti. Grad je postal letna rezidenca gro-fovske družine, kar priča tudi ureditev grajskega parka z znanima cipresama. Katja Munih Ob obnovljeni vili Vipolže sta ohranjeni tudi visoki cipresi, ki sta najstarejši v Evropi. »Gre za primerka v bližini vile, ki sta stara preko 600 let,« pritrjuje zgodovinar Aleš Mikulin. (km) kromberk - Predstavitev knjige Črniška kronika Zapise g. Alojzija Novaka sta zbrala Renato Podbersič in Drago Sedmak Na gradu Kromberk bodo v torek, 3. februarja, ob 20. uri predstavili knjigo Črniška kronika - Frontno zaledje v Vipavski dolini med prvo svetovno vojno Alojzija Novaka, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Le-ta je leta 1992 že izdala del zapisov dekana in črniškega župnika, ki so posvečeni obdobju med drugo svetovno vojno in po njej, od leta 1940 do leta 1965. Ob stoletnici prve svetovne vojne pa je luč ugledal tudi prvi del kronike (1914-1933), ki jo sestavljajo zapisi. Zapise sta zbrala in uredila zgodovinarja Renato Podbersič ml. in Drago Sedmak, ki sta prispevala tudi spremno besedo in knjigo dodatno opremila z opombami. Knjiga je izšla v zbirki Naše korenine z zaporedno številko 24. Oblikoval jo je Pavel Medvešček. O knjigi bosta ob predstavniku založbe spregovorila urednika, zgodovinarja mag. Renato Podbersič ml. in Drago Sedmak, kustos Goriškega muzeja. V letošnji knjižni zbirki Goriške Mohorjeve družbe sta izšla tudi knjiga Iztrgani spomini Draga Što-ke ter Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2015. 1 4 Petek, 30. januarja 2015 GORIŠKI PROSTOR / goriška - V zadnjih letih so njihovi obiski in klici vse bolj pogosti Goljufi, vsiljivci, prevaranti Na naše pisanje o torkovem obisku dveh goljufov v goriškem uredništvu Primorskega dnevnika se je odzvalo več ljudi. Nekateri so nam povedali, da so jih za zamenjavo telefonskih operaterjev ali pa dobaviteljev električne energije in plina skušali prepričati kar po telefonu, drugi so nam zaupali, kako so jih nekateri predstavniki podjetij za javne storitve obiskali na domu in jih zatem silili v podpis novih pogodb. Kateri med njimi so bili goljufi, je težko reči; policisti in karabinjerji nam v teh primerih svetujejo, da vsiljive obiskovalce zaprosimo za osebni dokument ali pa za izkaznico podjetja, za katerega naj bi delali. Če nam dokument pokažejo in jasno povedo, kdo so, gre po vsej verjetnosti za resnične predstavnike podjetij za javne storitve, ki nas skušajo prepričati v zamenjavo dobavitelja na kolikor toliko pošten način. Če nam dokumenta ne izročijo - ali pa nam pokažejo neveljavno izkaznico, kot se je v torek zgodilo tudi nam v goriškem uredništvu dnevnika, imamo opravka z goljufi, katerih se je najbolje čim prej znebiti. Policisti in karabinjerji razlagajo, da se v zadnjih letih tudi na Goriškem število najrazličnejših goljufij zelo povečalo. Tudi na straneh našega dnevnika smo že večkrat pisali o goljufih, ki so nategnili kar nekaj ljudi. Na Goriškem in tudi v drugih pokrajinah FJK je zadnje čase na primer dokaj lahko naleteti na goljufe, ki se obnašajo, kot da bi bili stari znanci. »Pozdravljen. Kako si? Že dalj časa se nisva srečala,« nagovarjajo naključne sogovornike in jim zatem vsilijo nekaj zabojev sadja in zelenjave, za katere seveda zahtevajo plačilo. Še lani so v Doberdobu na ta način nagovorili nekaj domačinov, ki so jim nato Pazimo, komu izročamo denar denar pobrali kar iz rok; decembra so se potikali po Štandrežu s kombijem tipa Fiorino, v katerem so imeli več zabojev mandarin, jabolk, pomaranč in razne zelenjave. Na Pilošču so nagovorili domačina in mu nato vsilili nakup zaboja zelenjave, isto pa se je na nekem parkirišču v Miljah zgodilo našemu bralcu iz Laškega. »Dvajset evrov ni bilo dovolj, zato sem jima dal še en bankovec po dvajset evrov, razlike pa mi nista vrnila. Sedla sta v beli Fiorino in izginila,« nam je povedal. Kar nekaj goljufov se v zadnjih časih potika tudi po Tržiču in okolici: ob znani prevari z razbitim vzvratnim ogledalcem so si v zadnjih časih izmislili tudi novo goljufijo lažnih prask na karoseriji. Sile javnega reda pozivajo ljudi, naj prijavijo vsako goljufijo ali sumljiv dogodek. Predvsem starejšim ljudem svetujejo, da v takih primerih ustavijo kakšno mlajšo mimoidočo osebo in jo zaprosijo, naj skupaj z njimi prisluhne potencialnemu goljufu. Če ima ta slabe namene, bo po vsej verjetnosti odšel. Poglavje zase so goljufije na spletu, o katerih smo ravno tako že poročali. Tipična spletna prevara se prične z elektronskim sporočilom, ki naj bi ga nam poslala banka ali ponudnik neke spletne storitve. Obvestijo nas, da se moramo zaradi preverjanja podatkov ali dodatnih ugodnosti prijaviti in ponovno vnesti svoje podatke. V sporočilu se nahaja tudi povezava, na katero naj bi kliknili, vendar nas vodi na lažno spletno stran, ki je zelo podobna, morda skoraj enaka strani legitimnega ponudnika, kar nas lahko zavede. Če na tej lažni strani vpišemo geslo za dostop in druge osebne podatke (npr. podatke o kreditni kartici), smo jih pravzaprav posredovali goljufu. Zaradi tega moramo dobro premisliti, preden v splet vpišemo svoje osebne podatke; ravno tako pazljivi moramo biti pri sklepanju katerihkoli pogodb, ki nam jih ponujajo preko telefona ali pa kar na domu. Preden karkoli podpišemo, moramo biti res prepričani, da smo dobro razumeli, kaj nam ponujajo. trnovo - Vandalizem V spominskem parku poškodovali Dečka miru V spominskem parku v Trnovem nad Novo Gorico so neznanci v minulih dneh poškodovali bronasti kipec Deček miru in razbili stekla na bližnjem kiosku. Kipec je Mednarodna mirovniška fundacija Beli golob, katere ustanovitelj je glasbenik Gianni Rija-vec, postavila konec lanskega avgusta. Skulpturo, ki je umetniško delo Patricije Simonič, so postavili kot simbolno dejanje sprave slovenskega naroda in med narodi. O vandalizmu je bila sredo obveščena tudi policija. Na 40-centimetr- skemu kipcu je neznanec z ostrim predmetom vrezal več črt, s topim predmetom pa je z udarci povzročil razpoko. »Po oceni lastnika je na kipcu oz. skulpturi nastalo za približno 2.500 evrov škode,« so včeraj za Primorski dnevnik povedali na novogoriški policijski upravi. Neznanec se je znesel tudi nad kioskom ob vhodu v omenjeni spominski park, razbil več stekel in poškodoval kljuko na kiosku. S tem je novogoriško občino oškodoval za približno 200 evrov. Novogori-ški policisti bodo o zadevi podali kazensko ovadbo. (km) tržič - Marca Tekaški vidend V Tržiču prirejajo 14. in 15. marca tekaško prireditev, s katero si prizadevajo tudi za ovrednotenje tržiškega Krasa. Na sporedu bosta tekaška tekma in netekmoval-ni pohod, ki ju prirejajo v okviru projekta »Le vie del sommaco« (Poti ruja). »Vključiti se želimo med velike tekaške prireditve, saj smo prepričani, da je naš Kras izredno lepo prizorišče za tovrstne dogodke,« poudarja tržiški občinski odbornik Omar Greco in pojasnjuje, da bodo prireditev izpeljali s finančnim prispevkom iz evropskega projekta »I luoghi dei miti e della storia«. Ker morajo evropski denar porabiti pred začetkom aprila, so se odločili, da bodo prireditev izpeljali 14. in 15. marca. Tekaško tekmo prirejajo tako v soboto, 14. marca, udeležili se je bodo tekmovalci iz raznih držav. Traso tekmovanja bodo začrtali po Korzu Popolo, Drevoredu San Marco, Ulici Sant'Ambro-gio in Trgu Republike; dvanajst parov tekmovalcev se bo pomerilo na izpadanje. Polovica udeležencev bo žensk. V nedeljo, 15. marca, pa bo na vrsti netekmovalni pohod po tržiškem Krasu. Udeleženci se bodo podali do centra Konver pri Selcah, zatem pa bodo pešačili mimo spominskega parka prve svetovne vojne. K prireditvi so že pristopila krajevna tekaška in rekreacijska društva Running 2, Millepiedi, Olmo in še nekatera združenja. Prihodnje leto bodo prireditev vključili med tekme združenja Fiasp, saj si prizadevajo, da bi tako postala tradicionalna. Zdrava prehrana in odgovorno pitje alkohola Zdravi prehrani in odgovornemu pitju alkohola je bilo posvečeno srečanje, ki ga je združenje Convivium v sredo priredilo v vojašnici konjeniške brigade Pozzuo-lo del Friuli na Trgu Battisti v Gorici. Spregovorili so policijski zdravnik Andrea Campanile, poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti in novinar Stefano Cosma. Uvodoma sta navzoče nagovorila poveljnik konjeniške brigade Poz-zuolo del Friuli Domenico Pace in predsednik združenja Convivium Alessio Figelj. Večera se je udeležil tudi goriški kvestor Pier Riccardo Piovesana. pedrovo - Spominska svečanost »Naženimo oblastnike, ki so dajali prazne obljube« Janurja 1945je izdajalec pripeljal Nemce do partizanov Svečanost na Pedrovem foto vid šibelja Zbiranje bivših borcev, vse več pa mlajših naslednikov in na splošno občanov je ob koncu januarja ustaljeno že dolgo let na Pedrovem nad Branikom. Letos je obletnica dogajanj v letu 1945 posebno zaznamovana, ker je poteklo okroglih sedem desetletij od tragičnega spopada med enoto nemških gorskih lovcev iz 188. divizije, nameščenih v Sežani, in skupino borcev iz 2. brigade VDV, ki so na Pedrovem prenočevali v bližini skupine ranjencev. V bele kombinezone oblečene nemške vojake je pripeljal izdajalec s Krasa. Prav je, da se ve, je bilo poudarjeno, spričo vse večjega sprenevedanja v zadnjih letih, kdo se je za kaj zavzemal. Spomeniški kotiček v naselju sta s prostovoljnim delom popravila dva potomca tedanjih upornikov. Zato sta prejela priznanje. Predsednik krajevne skupnosti Branik in hkrati svetnik novogoriške občine Miran Vidmar je pozdravil okrog dvesto udeležencev - med njimi petindvajset praporščakov - ki so zadnji del poti tudi prepešačili, saj je sicer asfaltirana cesta ozka in onemogoča sproščen dvosmerni promet. Manj trenirane so prevažali s kombijem gasilci iz Dornberka. Prišli so zastopniki raznih organizacij in ustanov. V sporedu so sodelovali pevski zbor iz Branika, osnovnošolska pevska skupina s pesmijo in skupinsko recitacijo; prevladovale so žalostinke. Po mikrofonu so govorili že omenjeni predsednik, krajevni predsednik Zveze borcev Edvard Bizjak, novogori-ški podžupan Marko Tribušon in Milan Gorjanc, član republiškega predsedstva ZZB. Osnovna sporočila so zaobjemala sočutje, spomin in ponos na nekdanje izbire, ki so vodile v svobodo. Miran Vidmar je zaključil svoj poseg z besedami: »Naloga vsakega posameznika je ohranjanje vrednot in prizadevanje za mir doma in v svetu.« Glavni govornik Milan Gorjanc je razčlenil nekdanje vojne razmere na Krasu in na Primorskem ter sedanje dogajanje v Evropi in Sloveniji. Povzemamo nekaj misli: »Danes se znova oživlja fašizem v Evropi ... plenilski kapitalizem poraja fašizem kot protiutež nemirnim in osiromašenim množicam, ki znova postajajo proletariat ... Med drugo svetovno vojno je prav slovenskemu narodu bila namenjena usoda popolnega izginotja kot naroda, saj so ozemlje razkosali okupatorji in ga priključili svojim državam.« »Tudi v Sloveniji se poraja fašizem. Ena stranka odkrito zahteva politiko 'trde roke', poveličuje narodno izdajstvo med drugo svetovno vojno, zagovarja kolaboracijo z okupatorji, postavlja spomenike izdajalcem, postrojava mlade v uniformah, ki jih nima Slovenska vojska. Mladi neonacisti slovenskega rodu so se urili na vadiščih Slovenske vojske.« »Prodati hočejo, kar smo pol stoletja ustvarjali z odrekanjem, prostovoljnim delom. Kaj so ti prodajalci ustvarili s svojim delom? Študirali so z našim denarjem. Službe so jim omogočali delavci, ki jih bodo novi tuji lastniki odpustili. Pravijo, da moramo biti mož beseda, da moramo biti verodostojni. Te obljube so dali tujcem, bruseljskim birokratom, bankam in vladarici Evrope. Kaj pa obljube slovenskemu narodu? Te ne štejejo? Naše oblastnike, ki so dali te obljube, naženimo iz politike ... Oni so nas zadolžili, oni so denar naložili v tujino, oni so obljubljali in se pri tem zavedali, da bomo plačali mi vsi.« Ploskanje, ki je sledilo, ni bilo zgolj vljudnostno, saj je trajalo neobičajno dolgo. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. januarja 2015 15 GORICA - Na komičnih predstavah Furlanski naval Jutri se bo festival komedij v furlanščini zaključil s skupino iz Bertiola Predstava Tele scussons Niz komedij v furlanskem jeziku Teatri comic Furlan tudi letos »polni« osrednjo dvorano Kulturnega doma v Gorici. Že prva predstava Une sblancjade di Pasche je priklicala številne ljubitelje furlanskega teatra, v soboto pa so bili v Kulturnem domu priča pravemu »morju« gledalcev. Skupina iz Romansa je s komedijo Tele scussons privabila toliko ljudi, da je za nekatere zmanjkalo prostora v dvorani. Zaradi izrednega zanimanja jo prireditelji furlanskega festivala (med katerimi sta združenje Terzo teatro in Kulturni dom) nameravajo ponoviti ali pa vključiti v letošnji Komigo, ki se bo začel v naslednji mesecih. Festival furlanske kome- dije se bo zaključil jutri; ob 20.30 bo nastopila skupina Clar di Lune iz Bertiola pri Vidmu s komedijo Sespis (Slive). V Kulturnem domu so še posebej zadovoljni s številom obiskovalcem v minulem tednu. »Prejšnji torek je predstavitev knjige Isonzo avtorja Andree Bellaviteja privabila v malo dvorano preko sto poslušalcev; v petek pa je skupina Pink Passion napolnila z ljubitelji glasbe Pink Floydov do zadnjega možnega kotička veliko dvorano; v soboto se je to ponovilo s Furlani iz Loč-nika, Romansa in ostalih furlanskih vasi. Pa tudi Slovencev ter ljubiteljev furlanskega jezika in teatra ni manjkalo,« je zadovoljen ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 30. januarja, ob 20.45 iz niza »'900&oltre« koncert skupine Selmer Saxharmonic; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromon-falcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 30. januarja, ob 20. uri »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu« (Matei Visniec); informacije na blagajna.sng@siol.net ali 003865-3352247. Gledališče U Kino »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 31. januarja, »Ubaldo, piccolo cavaliere sfortunato«, Teartico-lo Theater mit Figuren (Klotten -Nemčija); 7. februarja »Il cielo degli orsi«, Teatro Gioco Vita (iz opere Dol-fa Verroena in Wolfa Erlbrucha). Informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: v nedeljo, 1. februarja, musical »Aggiungi un posto a tavola«; 6. februarja »Il mondo non mi deve nul-la« režiser Massimo Carlotto. Pred-prodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V NOVI GORICI v Slovenskem Narodnem gledališču: bo v sredo, 4. februarja, ob 20.00 drama oz. kriminal-ka o pripadnosti jeziku »ABC oder Krieg (quasi una fantasia)«. V soboto, 7. februarja, ob 10.30 in ob 16.00 »Od kod si kruhek?«; ob 20.00 intimna družinska drama »Srečanje«. Več na www.sng-ng.si ali 003865-3352247. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 12. februarja ob 21. uri »Comedians« (Trevor Griffiths), igrajo Margherita Antonelli, Alessandra Faiella, Rita Pelusio, Claudia Penoni, Pia En-gleberth in Rossana Mola; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481532317, več na www.artistiassociati-gorizia.it. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Notte al museo 3 - il segreto del Faraone«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La teoria del tutto«. Dvorana 3: 17.40 - 20.15 - 22.10 »Il nome del figlio«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Notte al museo 3 - Il segreto del faraone«. Dvorana 2: 17.00 - 19.45 - 22.10 »Un-broken«. Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Turner«. Dvorana 4: 18.20 - 20.15 »Italiano medio«; 22.10 »Sei mai stata sulla luna?«. Dvorana 5: 17.00 - 20.10 - 22.10 »Il nome del figlio«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Iskanje pernatega kralja« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Kongres« (Filmsko gledališče). Razstave V KROMBERKU: v gradu je v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica na ogled razstava o prvi svetovni vojni z naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Vodeni ogledi (za skupine) potekajo med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611; do konca marca. V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino je na ogled razstava školjk in hroščev z vsega sveta; do 15. maja vsak torek in petek 10.00-13.00 ter 15.00-18.00. Šole se lahko najavijo na naslov asso-ciazionenaturalisti.comel@gmail.com ali po tel. 342-8699900. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Preko-morci«; do 30. januarja ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bosta do 30. januarja na ogled razstava fotografij v organizaciji KS Čepovan »Čepovan med 1. svetovno vojno«, ki so jo pripravili Rado Bolčina, Lojze Horjak in Mara Bolčina, ter razstava »Makete vojaških letal nad SFRJ in Slovenijo v letih med 1935 in 2005« Gorana Gorjupa. Več na www.ng.sik.si. V GORICI: v državnem arhivu v Ul. Ospitale 2 je na ogled razstava del arhitekta Antona Laščaka; do sobote, 31. januarja. Ob sredah 8.00-16.30 ob torkih, četrtkih in petkih 8.00-14.00; vstop prost. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan. La colle-zione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia«; v nedeljo, 1. februarja, ob 16.00 bo voden ogled razstave. Urnik: do 15. marca ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; več na www.galleriaspazzapan.it. V GORICI v baru Qubik, na Korzu Verdi 53, bo od 4. do 24. februarja, na ogled razstava Ernesta Paulina »Po-vratek Zarathustre - med naravo in kulturo«. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) v petek, 6. februarja, ob 17. uri brezplačen vodeni ogled razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V GORICI: v studiu Faganel, Drevored XXIV Maja 15/C, je do 7. februarja na ogled razstava Maria Di Ioria »La for-za del non colore«. Urnik: od torka do petka 9.30-13.00 in 16.00-19.30 ob sobotah 10.00-13.00 in 16.00-19.30. Informacije po tel. 0481-81186, in-fo@studiofaganel.com. V GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarja Vojka Gašperuta - Gašpeja iz Kopra. Umetnik, ki je član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, sodi med najboljšimi tovrstnimi slikarji na svetu. Do 14. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V KRMINU: v mestnem muzeju je do 28. februarja na ogled razstava Silvana Spessota »Istanti - Instants«. Urnik: od četrtka do sobote 15.00-19.00 ob nedeljah 10.00-13.00 in 15.00-19-00. ~M Koncerti Grgar, Saksofonski orkester SOS z gosti, plesalka Daša Grgič, učenci Glasbene šole Nova Gorica in mnogi drugi soustvarjalci (brezplačne vstopnice pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica po 2. februarju). 9. februarja ob 20.15 ponovitev jubilejnega koncerta ob 50-letnici zborovod-stva Jožice Golob; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kul-turnidom-ng.si). H Šolske vesti VRTEC ČRIČEK iz Doberdoba sporoča, da bo dan odprtih vrat v ponedeljek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Zorzut v Bračanu danes, 30. januarja, od 10.30 do 12.00. M Izleti ESTORIABUS: 31. januarja bo potekal izlet v dveh tematskih parkih prve svetovne vojne in sicer v Redipulji in Tržiču; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. SPDG prireja zimski vzpon na Blegoš (1562 m) v soboto, 7. februarja. Izlet je primeren za planince z dobro kon-dicijo. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu. Informacije in prijave: andrej@spdg.eu ali 320-1423712. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet za dan žena v soboto, 7. marca. Na programu: Ljubljana, Volčji potok (Arboretum) in po kosilu Škofja Loka; odhod avtobusa: Jamlje 7.30, Doberdob 7.40, Selce (picerija Al gambero) 7.45, Štivan 7.50, Fernetiči; informacije po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), Miloš (tel. 380-4203829). Vpisnine do vključno 20. februarja. KRUT - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 14. marca, na izlet v Vi-cenzo z vodenim ogledom razstave svetovnih razsežnosti »Tutankamon, Caravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in vodenim ogledom Olimpijskega gledališča, ki spada v sam vrh ustvarjanja slovitega arhitekta Palla-dija. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (Trst). Tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org); več na www.centerbratuz.org. V NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 2. februarja ob 20.15 koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 6. februarja, ob 20. uri ob slovenskem kulturnem prazniku in praznovanju 35. obletnice delovanja Kulturnega doma Nova Gorica bo slavnostna prireditev »Središče kulture že 35 let«; na programu pianist Alexander Gadžijev, igralci SNG Nova Gorica (Bine Ma-toh, Mira Lampe Vujičic, Medea Novak, Nejc Cijan Garlatti, Žiga Udir, Andrej Zalesjak), Komorni zbor KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da bo ves teden in do preklica zaradi bolezni okrnjeno delovanje ana-grafskega urada; zagotovljene bodo nujne storitve. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30. ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija pokuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu. Prvo od 18 srečanj bo 9. februarja; vpisovanje in informacije na mar-kovicdaniela@yahoo.com. V GORICI v bivši konjušnici palače Co-ronini Cronberg: se bo 9. februarja začela gledališka ustvarjalna delavnica, ki jo prireja Walter Mramor. Informativno srečanje bo v četrtek, 5. februarja, ob 19. uri. Za ostale informacije in prijave v Gorici, Ul. Car-ducci 71, na uradu ArtistiAssociati, tel. št: 0481-532317 ali info@arti-stiassociatigorizia.it. DRUŠTVO KARNIVAL prireja tridnevno pustovanje v Sovodnjah. V petek, 13. februarja, ob 21. uri bo nastopila skupina Studio 80; v soboto, 14. februarja, pa skupina Alta tensione. V nedeljo, 15. februarja, ob 14. uri bo 18. pustna povorka. Sledil bo ples s skupino Happy Day. 0 Prireditve V VRTOJBI: v Mladinskem centru bo v soboto, 31. januarja, ob 20. uri kabaretna predstava »140 let v Štandrežu«. Za ostale informacije in rezervacije po tel. št. 041-308256. V KULTURNEM DOMU V GORICI: v Ul. Brass 20 bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri Srečanje z avtorji. Zanimiva predstavitev zbornika, ki sta ga pripravila Claudio H. Martelli in Walter Chiereghin »Dizionario degli au-tori di Trieste, dell'Isontino, dell'Istria e della Dalmazia« (Hammerle - 2014). Uvodno misel bodo ob tej priložnosti podali Giuseppe O. Longo, Fulvio Se-nardi in Tatjana Rojc. V NOVI GORICI: v gradu Kromberg bo 3. februarja ob 20. uri Muzejski torkov večer. Predstavili bodo knjigo »Črniška kronika - Frontno zaledje v Vipavski dolini med prvo svetovno vojno« msgr. Alojzija Novaka iz knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2015. O knjigi bosta ob predstavniku založbe spregovorila urednika, zgodovinarja mag. Renato Podbersič ml. in Drago Sedmak, kustos Goriškega muzeja. V GORICI, v Kulturnem domu v Ul. Brass, bo 4. in 11. februarja filmski niz MontiFilm, v organizaciji planinskega društva CAI in kulturnega združenja Monte Analogo iz Trsta. V sredo, 4. februarja, ob 17.30 na sporedu filma »Cerro Torre - A Snowball/s Chance in Hell«; ob 21.00 »Janapar: Love on a Bike«. 11. februarja, ob 17.30 film »The Cave Connection« in ob 21.00 »Into the Mind«. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Nastopili bodo učenci Dijaškega doma s plesno-gledališko predstavo »Zvezdica zaspanka«, otroci ludote-ke Pikanogavička, OPZ KD Sovodnje, gojenci Glasbene matice. PRAZNOVANJE SV. VALENTINA V ŠTMAVRU: tradicionalno praznovanje se bo pričelo s pustnim pridihom v soboto, 7. februarja, ob 17. uri na sedežu domačega društva s predstavitvijo letošnjega kraškega pusta, sledil bo kulturno-zabavni program in ples s triom Express pod ogrevanim šotorom. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 11.15 maša v domači cerkvi. Ponujali bodo odlično hrano na žaru in slastne tipične domače štruklje. Prireja kulturno društvo Sabotin. AŠKD KREMENJAK prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu v Jamljah. Ob tej priložnosti bo nastopila gledališka skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo »Češpe na figi«. 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE v bližini šolskega centra v Gorici, z balkonom in lepim razgledom, prodam; informacije po tel. 333-9950610. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Enzo Simsig (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Maria Carmen Specogna (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.30, Domenico Lucchetti v kapeli pokopališča in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Irma Presut vd. Urizzi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 6 Petek' 30- januarja 2015 APrimorski r dnevnik Včeraj tudi 6. mesto Pozno sinoči se je v Miamiju na Floridi končal čerti tekmovalni dan na regati za svetovni pokal v razredu 470. Jafdralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta v včerajšnji 8. regati (drugi dneva) dosegla uvrstitev na 6. mesto, kar je njuna najboljša na tej regati. Žal pa sta bila v 7. regati šele 32., zato sta zdaj na skupni lestvici 23., precej oddaljena od mest, ki vodijo v zaključno regato. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Stroške bosta krila sama LJUBLJANA - Moška odprava Slovenije na SP v alpskem smučanju od prihodnjega tedna dalje v ZDA nima nobenih možnosti za kolajne. Njen glavni adut bo mladi smu-kač Klemen Kosi (na sliki), ki je dobro formo pokazal predvsem v Kitzbuhlu, ko je smuk končal na 14. mestu, 29. je bil na superveleslalomu in 15. v kombinaciji. Čez lužo potujejo tudi Boštjan Kline, Žan Kranjec, Matic Skube in Martin Čater. Slednja si bosta stroške za nastop krila sama. tenis - Ženski finale na turnirju za veliki slam v Melbournu Kot v Franciji 2013 MELBOURNE - Prvi teniški turnir za veliki slam v letu 2015, odprto prvenstvo Avstralije, bo doživel reprizo finala odprtega prvenstva Francije leta 2013. Za prestižno lovoriko se bosta udarili Rusija Marija Šarapova in vodilna igralka svetovne jakostne lestvice Američanka Venus Williams. Williamsova je v polfinalu s 7:6 (5) in 6:2 odpravila rojakinjo Madison Keys, Rusinja pa je proti Je-katerini Makarovi s 6:3, 6:2 dobila ruski derbi. Glede na statistiko je v finalu fa-voritinja 33-letna Američanka, ki je doslej dobila 16 od 18 tekem. Šarapova je nazadnje zmagala leta 2004. «Po naravi sem borka. Šla bom na igrišče in naredila vse, da to zdaj spre-menim,» je o medsebojni statistiki dejala Rusinja. Williamsova, ki je v karieri dobila kar 18 turnirjev za grand slam, pje dosegla še en statistični rekord. Postala je najstarejša finalistka odprtega prvenstva Avstralije. Doslej je bila to Američanka Chris Evert, ki jo je leta 1988 v finalu Melbourna premagala Nemka Steffi Graf. A na to se Williamsova ne ozira. Nazadnje je bila v finalu tega turnirja leta 2010 in vsakič, kadar je tukaj zaigrala v finalu, je tudi zmagala (2003, 2005, 2007, 2009, 2010). Prvi polfinalist moškega turnirja pa je Škot Andy Murray. Ilimpijski prvak je v štirih nizih s 6:7 (6), 6:0, 6:3, 7:5 premagal Čeha Tomaša Ber-dycha. Skoraj tri ure in pol dolg dvoboj je Škot dobil ob prvi zaključni žogici s 15. asom na tekmi. «Ni se bilo lahko vrniti v igro. Bil sem kar malo zafrustiran,» se je izgubljenega prvega niza spomnil Murray in dodal: «Nato sem zaigral bolj napadalno. Prav za vsako točko sem porabil veliko energije.» Murray se je četrtič v karieri prebil v sklepni obračun prvega grand slama v sezoni, ki pa ga še nikoli v karieri ni osvojil. Zmagovalec Wimble-dona 2013 in odprtega prvenstva ZDA leta 2012, bo v finalu igral z boljšim iz davišnjega dvoboja med Srbom Novakom Dokovičem in branilcem naslova Švicarjem Stanom Wawrinko. Podvig Italijanov Podvig je v moških dvojicah uspel Italijanoma Fabiu Fogniniju in Simoneju Bolelliju. Postala sta prva Italijana, ki sta se v zadnjih 56 letih prebila v finale turnirja za veliki slam. V polfinalu sta s 6:4, 3:6, 6:3 premagala Nizozemca Jean Juliena Ro-gerja in Romuna Horio Tecaua. Italijana sta doslej dvakrat igrala v polfinalu: elta 2011 na Us opnu in leta 2013 v Melbournu. Leta 1959 sta na Roland Garrosu v parizu zmagala Nicola Pietrangeli in Orlando Sirola. Fo-gnini in Bolelli se bosta v finalu pomerila s Francozoma Herbertom in Mahhutom. Serena Williams najstarejša finalistka v zgodovini Melbourna ansa rokomet - Na SP Slovenija spet pred težko oviro DOHA - Slovenska moška rokometna reprezentanca v če-trtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi ni bila dorasla Franciji, v prvi tekmi za razvrstitev od petega do osmega mesta pa jo čaka danes ob 16.30 nova zahtevna preizkušnja. Na nasprotni strani ji bo najprej stala Danska, v primeru zmage pa zmagovalko obračuna med Hrvaško in Nemčijo. «Drugič zapored smo se na svetovnem prvenstvu uvrstili med osem in menim, da je to velik dosežek za nas. Katerakoli reprezentanca, ki se prebije do četrtfinala, je del rokometne elite in v primerjavi z nami vele-sila,» je najprej dejal kapetan slovenske reprezentance Uroš Zorman. Danski se je v Dohi izjalovil naskok na rokometni Mont Everest. Po dveh odličjih srebrnega leska na Švedskem leta 2011 in v Španiji leta 2013 je letos ostala brez uvrstitve v polfinale in je danes proti Sloveniji absolutni favorit za zmago. košarka Gladek poraz Armanija VITORIA - Milanski Armani je v tekmi faze top 16 v košarkarski evroligi doživel nov polom. Tokrat je s 102:83 izgubil v Vitorii in ostaja v tem delu pri eni sami zmagi in petimi porazi, tako da je play-off vse bolj oddaljen. Ostali izidi: Crvena zvezda - Alba Berlin 86:69,Maccabi - Real Madrid 90:86, Efes Istanbul - Olympiacos 84:70, CSKA - Novgorod 103:95. VEČNI - Joseph Blatter je tudi uradno oddal kandidaturo za še en mandat na čelu Mednarodne nogometne zveze.Oseminsedemde-setletni Švicar je predsednik Fife od leta 1988. ZADOŠČENJE - Košarkar tržaškega BasketTrieste Andrea Driutti (letnik 1998) je bil povabljen na zbor državne reprezentance under 18. V Sieni se bo od 8. do 10. februarja zbralo 16 kandidatov. NBA 1 - Košarkarji Phoenixa so s 106:98 premagali Washington Wizards. Še enkrat več je bil najučinkovitejši na igrišču slovenski re-prezentant Goran Dragic, ki je dosegel 20 točk, tri skoke ter vknjižil še po dve podaji in ukradeni žogi. NBA 2 - Zvezdnika Kobeja Bryanta so uspešno operirali, zdaj pa člana ekipe Los Angeles Lakers, ki si je ramo poškodoval prejšnjo sredo ob porazu jezernikov v New Orleansu, čaka devetmesečno okrevanje. Šestintridesetletnik je v tej sezoni v povprečju dosegal 22,3 točke, 5,7 skoka in 5,6 podaje, odigral pa je 35 tekem. A2-LIGA GOLD - Tekmo Pallacanestro Trieste 2004, ki bi jo morali odigrati v nedeljo, 8. februarja, so zaradi televizijskih potreb prenesli na petek, 6. februarja ob 20.30. Tekmo bodo v živo predvajali na Sky Sport 3 HD. HVALEVREDNO - Najtrofejnejši nemški nogometni klub Bayern München se je v tednu, ko je svet obeležil 70-obletnico osvoboditve zadnjih žrtev v koncentracijskem taborišču Auschwitz, s posebno razstavo spomnil tudi usod judovskih nogometašev v času nacionalsociali-stičnega terorja v Nemčiji. vaterpolo - Rečan Egon Jurišic, vratar tržaškega moštva Pallanuoto Trieste »Manjka mi le A1-liga« Meni, da bi jim letos lahko uspelo - Klub organiziran, trener vrhunski - Po dedku je pridobil italijansko državljanstvo Trst je športno mesto, kjer se velik del prebivalstva ukvarja s to ali ono športno panogo, naj bo udejstvovanje agonistično ali zgolj amatersko. Kljub temu mestu v zalivu ne premore veliko ekip, ki igrajo na najvišji ravni. Morda bi lahko v naslednji sezoni Trst nastopal v A1-ligi še v enem izmed t.i. »revnih športov«. Kar je v Italiji v bistvu vsak šport, ki ni nogomet. Gre za vaterpolo, saj je Pallanuoto Trieste po devetih krogih sam na vrhu severne skupine A2-lige z odličnim izkupičkom osmih zmag in enim samim porazom. Med najzaslužnejšimi za tako uspešen začetek sezone, ki se bo za tržaške vaterpoliste skoraj gotovo nadaljevala s končnico za napredovanje, je tudi Hrvat z italijanskim potnim listom 26-letni Egon Jurišic, ki je v Trst prispel z Reke, kjer je več let branil barve Primorja, enega izmed najboljših hrvaških klubov. PRIHOD V TRST - Zakaj Trst, je povedal sam: »Leta 2011 so se pri Primorju odločili sestaviti zelo konkurenčno ekipo, kjer bi sam bil rezervni vratar, a jaz sem želel igrati, tako da sem se začel ozirati naokoli. Zlasti me je privlačevala izkušnja v Italiji. Takratna trener Ugo Marinelli in športni vodja Pallanuoto Trieste Brazzati sta me kmalu prepričala, saj je bil Trst zemljepisno blizu domače Reke. Do tedaj sem se preizkusil izključno pri Primorju. V Trstu se odlično počutim. Društvo je zelo dobro organizirano in kapo dol predsedniku Samerju, saj je pristop profesionalen. Redno treniramo dvakrat dnevno. Igralci, ki niso profesionalci, so zaposleni v podjetju predsednika. Tudi urniki treningov so temu prilagojeni.« POTNI LIST - Jurišic je bil za italijanske ekipe posebno zanimiv, saj ima po dedku italijansko državljanstvo: »Nono se je rodil na Reki, a takrat je bilo mesto italijansko, tako da je bil italijanski državljan. Njemu se moram zahvaliti tudi da obvladam italijanščino, saj mi je stalno govoril v tem jeziku. Ko sem prišel v Trst sem sicer jezik dobro obvladoval pasivno, v teh letih sem napredoval tudi pri govoru, čeprav nisem še popolnoma zadovoljen s svojim znanjem. Društvu se moram zahvaliti za državljanstvo, ki mi je omogočilo, da sem opravil tudi nekaj treningov z italijansko reprezentanco, kar mi je v veliko čast.« A1-LIGA - »»Že četrto leto zapored je to naš cilj. Vsakič smo se uvrstili v končnico za napredovanje, a vsakič nam je tudi nekaj malega zmanjkalo, tako da je poskus napredovanja spodletel. Letos bi lahko bilo pravo leto, saj veliko bolje igramo. Zasluge za kakovostni skok ima novi trener Piccardo, ki je uvedel nov način treniranja. Gre za mladega, a zelo pripravljenega strokovnjaka, ki je že dvakrat dosegel napredovanje v A1-ligo. Tudi igralci so letos na novo motivirani. S prihodom krožnega napadalca Popovica, verjetno najboljšega v A2-ligi, je tudi ekipa bolj popolna. Doslej smo izgubili le proti Soriju v gosteh in menim, da so ravno oni naši najnevarnejši tekmeci v boju za napredovanje. Sicer tisto tekmo nismo odigrali dobro, a v gosteh ni nikoli enostavno. Kar devetkrat moramo oditi v Ligurijo in tam vsakič naletiš na vroče okolje. Pred domačim občinstvom smo bolj učinkoviti in smo vedno prepričljivo zmagali." VATERPOLO V ITALIJI - Tudi vaterpolo pestijo ekonomske težave, v katerih se je zadnja leta znašla Italija: »Stanje je nedvomno slabše kot pred sedmimi ali osmimi leti, ko so v Italiji igrali vsi najboljši vaterpolisti na svetu. Zdaj si lahko privoščijo najboljše igralce le v Brescii ali Rec-cu, medtem ko je povprečna kakovost drugih ekip nekoliko padla. Na svetovni ravni sta glavna problema slabo trženje tega športa ter stalno spreminjanje pravilnika igre. Za nekoga, ki prvič gleda tekmo v vaterpolu, je težko razumeti vsa pravila. V Italiji pa je gotovo težje povečati gledanost kot na Hrvaškem, kjer je vaterpolo med najbolj popularnimi športi. V Italiji nogomet monopolizira vse. Vsekakor je obisk na naših tekmah zadovoljiv in na tekmah končnice so tribune polne.« Jutri bodo tržaški vaterpolisti igrali v Chiavariju, prišlo pa bo tudi do dvoboja med Sorijem in Quintom, prvima dvema zasledovalcema Jurišica in soigralcev. (I.F.) Dragi predsednik ADRIANO SOSSI za tvojih okroglih 60 let ti želijo vse najboljše Jadranovci! / ŠPORT Petek, 30. januarja 2015 17 odbojka - Zaostala tekma B2-lige Nesrečen poraz Olympie v Trevisu Volley Treviso - Olympia 3:1 (19:25, 25:19, 26:24, 25:21) Olympia: Hlede 2, Juren 6, Persoglia 6, Terpin 20, Gastaldo 22, Vizin 5, Plesničar (L), Pavlovic 5, Rigonat 0, Komjanc 0, Lavrenčič 0, Brun, S. Čavdek (L2), trener Marchesini Odbojkarji Olympie so v zaostali tekmi moške odbojkarke B2-lige izgubili na težkem gostovanju v Trevisu. Gostitelji so doslej na domačih tleh že odvzeli skalp vsem najmočnejšim ekipma v ligi: Valsugani, Vil-lafranci in Slogi Tabor. In vendar bi se bila lahko tekma končala povsem drugače. Goričani so v prvem setu pokazali svojo doslej najboljšo odbojko. Čeprav je kar pet igralcev Trevisa serviralo v skoku, je bil sprejem gostov brezhiben, zelo ostro pa so naši igralci tudi servirali. Na ta način, in zahvaljujoč se razpoloženosti obeh svojih najbolj prodornih tolkačev (Terpin na koncu 54-od-stotni izkoristek, Gastaldo celo 58.odstotni), so zelo suvereno osvojili uvodni set. Nadaljevanje je bilo v znamenju odlične igre obeh ekip, ki so si druga drugi odvzemale pravico do serviranja. A naposled je le prevladal ostrejši servis gostiteljev, medtem ko je Olympia v tem elementu nekoliko popustila, tako da sta izvrstna tolkača Trevisa Bortola-to in Cester lažje prebijala goriško obrambo. V drugem setu je Treviso odločilno prednost dosegel že na začetku (6:2) in je bil nato nedosegljiv. Prava drama se je odvijala v 3. setu, ko se je vmešal sodnik. Pri izidu 18:17 za goste je piskal podajalcu Hledetu dvojno podajo, potem ko so Goričani že dosegli 19. točko. Naši igralci so se razburili in Treviso je celo po-vedel 18:19. A so se gostje spet zbrali in po-vedli s 23:22. V naslednji akciji so nasprotniki po napadu poslali žogo v out, a je sodnik do-sodil dotik mreže. »Ni ga bilo,« je zatrdil pomočnik trenerja Makuc. Z vodstvom24:22 tako ni bilo nič. Olympia spet ni popustila, izenačila in v končnici nasprotnikom izničila zaključno žogo, pri izidu 25:24 pa je Treviso dosegel as in tako povedel v setih z 2:1. V četrtem setu so mladi domači odbojkarji iz šole nekdanjega Sisleyja poved-li z 8:4. Goričani so se jim sicer približali, a jih nikoli niso dohiteli in so naposled doživeli svoj peti poraz. Možnost, da bi kot novinci po prvem delu pristali na vrhu je splahnela, a nastop v Trevisu je potrdil, morda še bolj kot katera od dosedanjih zmag, da sodijo v sam vrh lige. Vrstni red po 1. delu: Valsugana 29, Villafranca 28, Treviso 27, Olympia in Isola VR 26, Sloga Tabor 24, Bibione 23, Bassano 22, itd. Združeno ekipo v 3. setu oškodovalo sojenje fotodamj@n Pokal in zadnji napor v D-ligi Konec tedna bosta na igrišču zaposleni le vodilni ženski članski ekipi projekta Zalet, sicer so prvenstva ob koncu prvega dela prekinjena. Zalet Sloga čaka v Krminu nastop za deželni pokal. Priboril si ga je z visoko uvrstitvijo po prvem delu. Kot četrti ga v jutranjem polfinalu (ob 10. uri v dvorani Plet) čaka zelo visoka ovira, vodilni Vivil, ki je združeno ekipo v letošnji sezoni že premagal na prvenstveni tekmi v Repnu. Igralke trenerja Bosicha (odsotna bo kapetanka Jessica Štoka) na tej tekmi res nimajo kaj izgubiti. V primeru zmage se bodo popoldan pomerile z boljšim iz dvoboja med Estvolleyjem in Pordenonom ali pa jih čaka tekma za 3. mesto. Za uvrstitev v skupino za napredovanje manjkajo Zaletu Kontovel v ženski D-ligi le še tri točke v štirih tekmah. Najlepše bi bilo, če bi jih dosegle že jutri na težkem gostovanju pri v Roveredu proti ekipi, ki ima na lestvici le točko manj. nogomet - D-liga Kras - Triestina: ali bodo igrali v Furlaniji? Do tržaškega nogometnega derbija v D-ligi je še deset dni. Nihče pa še ne ve, kje bo tekma med Krasom in Triestino. »Tržaška kvestura bi v Repnu dovolila, da se igra le za zaprtimi vrati. Nogometna zveza LND je prepovedala igranje na stadionu Rocco, saj Triestina po pravilniku ne sme igrati obakrat na domačem igrišču. Kot kaže, bomo morali poiskati drugo lokacijo,« nam je včeraj popoldne povedal tajnik Krasa Paolo Sarazin. Katere pa so druge možnosti? V naši deželi bi lahko igrali v Tržiču, Manzanu, San Vitu al Tagliamento, Fonta-nafreddi in Sacileju. Drugih možnosti ni. Komplicirano! Zelo komplicirano. Pravi absurd. Na tržaški kvesturi pa se bojijo, da ne bi prišlo do morebitnih težav med navijači. Državna nogometna zveza nas je obenem obvestila, da bo treba drugo igrišče najti najkasneje do prihodnjega torka. Vsekakor še čakamo na zadnjo besedo tržaškega prefekta. Kras je v sredo igral v Kopru prijateljsko tečemo z mladinci FC Koper. V prvem polčasu je članska ekipa igrala 1:1. V drugem polčasu so mladinci Krasa izgubili 4:1. Kras bo v soboto ob 17.00 igral v Dolini prijateljsko tekmo s slovenskim drugoligašem Ankaranom. JUTRI - Elitna liga: 15.00 v Križu Vesna - Ism Gradisca; 1. AL: 14.30 v Miljah Muglia - Primorec, 14.30 v Gorici Azzurra - Sovodnje; 2. AL: 15.00 v Doberdobu: Mladost - Aurisina alpsko smučanje - V nedeljo Zamejsko smučarsko prvenstvo Prvakov ne bo V smučarskem središču Forni di Sopra bodo v nedeljo, 1. februarja, podelili naslove letošnjim zamejskim prvakom in prvakinjam v članski in mladinski kategoriji. Na vrsti že bo že 33. Zamejsko smučarsko prvenstvo za Pokal ZSŠDI, ki ga letos organizira SK Devin pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Kot običajno bo tekmovanje, na katerem lahko nastopajo samo člani društev ZSŠDI, dvodelno: prvi spust po progi Cimacuta - vse kategorije bodo startale z vrha - bo veljaven za sestavo lestvic po kategorijah, društvene lestvice, društvene lestvice za mladinski sektor in kot kvalifikacija za nastop v drugem spustu, ki bo nato odločilen za podelitev naslova v absolutni in mladinski konkurenci. Za absolutni članski naslov se bo pomerilo najboljših 15 smučarjev in 10 najboljših smučark letnika 1998 in starejših, za mladinski naslov pa se bo borilo prav toliko smučarjev in smučark letnika 1999 in mlajših. Po pravilniku lahko nastopi v finalu in se torej bori za naslov prvaka tekmovalec, ki obvlada slovenski jezik in ki se je rodil ali ima ali je imel stalno bivališče v deželi FJK. Lani sta se absolutnega naslova veselila trener Mladine Ivan Kerpan in tekmovalka SPDG Alessia Fantini. Obeh zmagovalcev pa letos ne bo: Kerpan, petkratni absolutni prvak, bo z združeno ekipo na tekmi dečkov in naraščajnikov v Sappadi, Fantinijeva pa je zasedena s študijskimi obveznostmi. Kdo ju bo nasledil? V moški konkurenci je Kerpan napovedal, da je več kandidatov, odvisno bo, kdo bo v nedeljo prisoten, »morda sta naj-resnejša konkurenta Matija Rožič ali Marko Ventin«, je dejal. V ženski konkurenci pa bo glavna kandidatka za naslov tekmovalka Brdine Katrin Don, trikratna mladinska prvakinja, ki je potrdila udeležbo na prvenstvu in je letos prestopila v člansko kategorijo. Zaradi deželnih FISI tekem bodo sicer odsotni nekateri smučarji mladinskih kategorij. SK Devin zbira prijave do jutri do 12. ure. Start tekme bo ob 9.30, ogled proge pa od 8.45 do 9.15. Organizatorji napovedujejo odlične pogoje in sončno vreme. (vs) KOŠARKA - Moška D-liga: danes ob 20.45 Sokol - CBU. Promocijska liga - danes ob 21.00 Basket Gradisca - Dom Mark ALPSKO SMUČANJE - Trofeja Biberon Petkrat na stopničkah, dve zmagi Prejšnji konec tedna je bilo v kraju Forni di Sopra zelo živahno. Na tradicionalni trofeji Biberon, ki je imela že deseto leto zapored mednarodni značaj, se je borilo 386 malih smučarjev in smučark od sedmega do enajstega leta. Mednarodno noto tekmovanju so letos prinesli smučarji iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine, kar je prireditvi dalo tudi višjo kvaliteto. »Ob družabnosti smo lahko vsi ugotovili, kaj se skriva izven naših meja. Zavedali smo se, da je konkurenca zelo ostra. Tekmovanje je bilo zelo dobra medsezonska preizkušnja za vse tekmovalce,« je po tekmi pojasnila trenerka Mladine Veronica Tence. Mednarodni značaj tekme pa je skazila še nerazumljiva poteza organizatorjev Sci club 70, nam je povedal načelnik smučarske komisije Matej Štolfa. Med nagrajevanjem so upoštevali samo posebno lestvico tekmovalcev iz Italije, tako da so ostali mladi gostje brez nagrad, pa čeprav so v nekaterih kategorijah zmagali. Na množičnem tekmovanju je društveni uspeh dosegel SK Devin, ki se je uvrstil na visoko 2. mesto. Za prvouvrščenim Sci Club 70 je zaostal 16 točk, ŠD Mladina je bila 16., SK Brdina pa 19. V ostri mednarodni konkurenci so se izkazali tudi posamezniki. Zmago sta osvojila Emil Kerpan (Mladina) med U8 in Sophie Nevierov (Devin) med babiji U10, ki je dosegla tudi najboljši absolutni čas 41.63 in si tako zaslužila tudi tekmovalni dres. Na stopničke je stopil tudi Nicolo Nevierov (Devin), ki je bil drugi v kategoriji superbabyji U8, ki je s Kepranom tehnično odstopal od ostale konkurence. Četrte stopničke je osvojila Caterina Sinigoi (Devin), ki je bila med miški U12 druga. Najvišjo stopničko je izgubila z zaostankom 0,8 sekunde. Zelo napeto je bilo tudi v kategoriji miški U11: prvi se je spustil Maks Skerk in s skoraj sekundo prednosti prevzel vodstvo. Dve številki kasneje se je spustil Erik Bodon (Devin), ki je z dobrim tehničnim smučanjem z dvemi sekundami prednosti odstavil društvenega prijatelja. Napetosti pa še ni bilo še konec. Takoj za Bor-donom je Hrvat Otto Oresič prevzel vodstvo s sekundo prednosti. Miški in miške so sicer tekmovali na daljši progi. V najboljši deseterici so se uvrstili še med U8: 7. Maj Sedmak (Mladina), 8. Nicola Valdemarin (Brdina), med U10 5. Alice Valdemarin (Brdina), med miškami U12 7. Petra Kalc in 9. Chiara Valdemarin (Brdina), med miški U12 pa Alex Ostolidi (Mladina). PLANINSKI SVET Izlet po tržaški okolici Prav mrzlo je bilo nedeljsko jutro in burja je brila. Planinci, člani Slovenskega planinskega društva Trst; ki so se zbrali na Kontovelu, da bi se udeležili tradicionalnega, januarskega izleta po tržaški okolici, so zaman zrli v nebo v upanju, da jih bo ogrel kak medel sončni žarek. Pred tako imenovano Novo cerkvico, na meji med Kontovelom in Prosekom, pa jih je že čakal domačin, gospod Matjaž Rustja, predsednik Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, da bi vodil skupino pri odkrivanju zanimivosti te edinstvene vasi, ki se je razvila na vrhu griča tik nad morjem. Kot prvo si je skupina ogledala Novo cerkvico posvečeno Materi Božji. Ogled je bil pravo doživetje. Ta dragoceni biser so namreč pred kratkim temeljito popravili, obnovili so starefreske in glagolitske zapise nekdanjih romarjev in objektu vrnili nekdanji blesk. Po ogledu cerkvice so se pohodniki podali proti Mlaki, nadaljevali sprehod med kon-tovelskimi vinogradi, kjer so se soočali s težkimi pogoji, v katerih so domači kmetje obdelovali strma pobočja. Planinci so se nato povzpeli v stari del vasi ter se sprehodili po njenih značilnih ulicah in uličicah. Z vrha nekdanjega obrambnega stolpa Mokolana so se še enkrat razgledali po okolici nato pa so se podali na kraški rob. Tu se je odprl pogled na por-tič Čedaz, kjer se je nekoč odvijalo življenje kontovelskih ribičev. Enkraten razgled, ki se odpira s kraškega roba in sega vse od istrske obale, preko tržaškega zaliva, do Gradeža in zasneženih vrhov Karnijskih Alp v ozadju, izletnika vsakič očara. Ko se tako razgleduje, mu postane tudi jasno, zakaj so bila na tem robu med prvo pa tudi med drugo svetovno vojno tako važna opazovališča. Po robu so pohodniki nadaljevali pot mimo Vej-ne in strelskih jarkov, ki so jih med prvim svetovnim spopadom kopali ruski ujetniki, do trigonometričnega stolpa nad Malalanovim dolom in do Obeliska. In ko so se pohodniki raz- hajali, so bili navdušeni nad prijetnim zimskim sprehodom po neobičajnih poteh, sicer poznanega območja, pa tudi obogateni z novimi spoznanji. Poglobljene razlage gospoda Rustje, ki pričajo o njegovi veliki ljubezni do domačega kraja, so bile dodana vrednost nedeljskemu izletu. Izlet po Primorsko-Notranjski poti Za prihodnjo nedeljo, 1. februarja 2015, pripravlja Slovensko planinsko društvo Trst pohod po odseku Poti Meddruštvenega odbora Primorsko-Notranjskih planinskih društev. Ta, 330 km dolga pot, je speljana preko območja desetih planinskih društev, ki sestavljajo MDO Primorsko- Notranjskih PD. Od njenega odprtja, decembra 2009, organizira SPDT vsako leto krajši pohod po odseku omenjene poti. Letos se je odbor odločil za zanimiv odsek, ki gre iz Padne do Nove vasi nad Dragonjo, pa do vasi Krkavče, ki leži na pomolu med dolinama Dragonje in Drni-ce in naprej do Sv. Petra. Pot ni naporna, območje pa je zelo zanimivo bodisi iz krajinskega, bodisi iz kulturnega vidika. VPadni si lahko ogledamo tudi znano galerija Božidarja Jakca. Krkavče slovijo po narodopisnih zanimivostih, pri Sv. Petru pa je znana Tonina hiša. Izlet je primeren za vse, s postanki je predvidenih približno 5 ur hoje. Nujna pohodniška oprema. Do Padne se bomo odpeljali z osebnimi avtomobili. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Zbirališče ob 8.00 uri v Bazovici pri Kalu. Zaradi organizacijskih problemov prosimo člane, da se predhodno prijavijo, na razpolago je tel. št. 040 413025. 18 Petek, 30. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI, POSTILJON / zlati let 2014 - Odmevi po prireditvi na Proseku Beseda nagrajencem 1. Ali ste pričakovali, da boste prejel priznanje?Kaj vam pomeni? 2. Komu bi podelil zlati let, a ga ni prejel? 3. Kateri so vaši osebni cilji v letu 2015? NAJBOLJŠI KOŠARKAR Borut Ban, branilec Jadrana 1. Pravzaprav letos nisem pričakoval zmage, se pa je zelo veselim, saj je vsakič lepo prejeti priznanje. 2. Prepričan sem bil, da bo letošnji zlati let osvojil naš lanski kapetan Christian Slavec, ki je bil med protagonisti lanskega napredovanja in je na odločilni tekmi dosegel tudi zadnjo trojko. Pošteno povedano, bi si košarkarski zlati let zaslužili vsi jadranovci. 3. Želim si, da bi dosegli obstanek v B-ligi. Naloga ni nemogoča, saj smo z vključitvijo Moruzzija popolni. Borili se bomo vse do konca. NAJBOLJŠI MLADI KOŠARKAR Martin Ridolfi, play-maker Jadrana 1. Zmage nisem pričakoval, ker sem že zmagal leta 2013. Prepričan sem bil, da bo zmagal kdo drug. 2. Podelil bi ga Lenardu Zobcu, čeprav ni bil nominiran. Lenard je delaven, se vedno potrudi in je vedno prisoten na treningih. 3. Ciljam, da bi z Jadranovo člansko ekipo igral čim boljše in čim več. Ter, da bi se rešili v B-ligi. NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ Edvin Carli, vratar Vesne 1. Če sem pošten, moram povedati, da sem pričakoval, da bom zmagal ali jaz ali Goran (Kerpan), ker sva lani z Vesno napredovala v elitno ligo. Letošnja prejetje priznanja je bolj pomembno od lanskega, saj sem se dejansko potrdil. Zame je to veliko zadoščenje. 2. Zlati let bi podelil Goranu Kerpa-nu, ker je moj soigralec in brez njega, ne bi niti jaz dosegel tega rezultata. Zlati let »brez meja« bi podelil svojemu trenerju (vratarjev) Paolu Cazzatu, ker je eden izmed redkih italijanskih trenerjev, ki se potrudi povedati kako besedo v slovenščini, čeprav je doma iz Apulije. 3. Prvi cilj je polaganje diplome na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kar se tiče nogometa, bom s težavo nadaljeval s takim ritmom, saj imam vse več drugih obveznosti. V prihodnji sezoni bom sicer ostal pri Vesni, čeprav nogometu ne bom posvetil več toliko časa. Izjema bo, če bo klub sestavil ekipo še z večjim številom slovenskih igralcev (pa tudi trener), kar bi bila zame lepa mo-tivacija,da vztrajam. NAJBOLJŠI MLADI NOGOMETAŠ David Colja, napadalec Vesne 1. Sem in nisem pričakoval zmage. Prijatelji in sošolci so jo napovedali, nisem pa jim verjel. Ko so napovedali zmagovalca, sem bil res zadovoljen. 2. Ne bi vedel. Morda bi eno osebo dodal med nominiranke za mlade odbojkari-ce: mesto v top 5 bi si zaslužila Anastazija Pertot. 3. V letošnji sezoni želim na čim lepši in boljši način (v zgornjem delu lestvice) končati prvenstvo elitne lige (Vesna). Rad bo še vsaj štirikrat zatresel nasprotnikove mreže, tako da dosežem mejo desetih golov. NAJBOLJŠI ODBOJKAR Vasilij Kante, odbojkar Sloge Tabor 1. Nisem pričakoval, da bo zmagal, sicer skupaj z Jernejem (Terpinom), ki je odličen odbojkar. Sem zelo vesel in ponosen, da sem prejel nagrado. 2. Zlati let bi si zaslužil soigralec David Cettolo, ker igra zelo dobro. 3. Športni cilj je, da v B2-ligi izboljšamo lansko uvrstitev. Zasebni cilj, da sem čimprej preselim v novo hišo. Jernej Terpin (tudi najboljši mladi odbojkar), odbojkar združene ekipe Olympie 1. Sploh nisem pričakoval, da bom zmagal tudi v članski konkurenci. Zmagala več fotografij na www.primorski.eu Marko Sancin (alias Darko Santin) s stevardesama Saro Košuta in Mašo Vodopivec z razstavljenimi zlatimi let, ki jih je za nas izoblikovalo podjetje Sintesi fotodamj@n sva sicer skupno z Vasilijem (Kantejem). Resnici na ljubo sem pričakoval, da bom zmagal v mladinski konkurenci. Sem zelo zadovoljen, da je strokovna komisija glasovala zame. 2. V članski konkurenci je bila konkurenca ostra, saj bi lahko zmagala tudi naš kapetan Filip Hlede, ki je glavni lider, ali Ambrož Peterlin. 3. Obstanek smo že skorajda dosegli. Upam, da se bomo na koncu uvrstili čim višje. NAJBOLJŠA ODBOJKARICA Karin Crissani, nekdanja odbojkarica Zaleta Sloge 1. Še zdaleč nisem pričakovala, da bom prejela zlati let. Bila sem prepričana, da ga bo kaka druga soigralka. 2. Podelili bi ga Jessici Štoka, ker ga še ni prejela. 3. Velikih športnih ciljev nimam, želim le obdržati dobro formo. NAJBOLJŠA MLADA ODBOJKARICA Petra Grgič, odbojkarica Zaleta Sloge 1. Ker so tudi druga dekleta igrala dobro, nisem pričakovala, da bom prejela zlati let, kar pa mi je v veliko zadoščenje. 2. Zlati let bi si zaslužila tudi Jasna Vitez, ker veliko in resno trenira ter igra kar v treh prvenstvih. 3. V deželni C-ligi ciljamo na uvrstitev med vodilno četverico. S kančkom sreče bi se lahko celo borile za napredovanje. Osebno bi se rada izboljšala v fazi napada. TRENER LETA Andrea Mura 1. Nisem pričakoval, da bom prejel mnenja in ocene priznanje za trenerja leta. Mislil sem, da bom dvignil nagrado kot ekipa leta (Jadran). Namreč nisem vedel, da bomo kot dobitniki nagrade Naš športnik nagrajevali druge klube. Sem bil zelo presenečen in vznemirjen, hkrati pa ponosen. To priznanje pa ni samo moje, ampak za celo ekipo, skupino, ki se je res izkazala. 2. Osebno zelo cenim Andreja Vremca. 3. Letos sem brez ekipe. Zaradi tega se bom še dodatno izobraževal tako na športnem področju kot drugo. Prej ali slej bi rad znova prevzel ekipo kakega društva, ki želi napredovati. Napredovati ne pomeni osvojiti prvenstvo, ampak rasti in se izboljšati. To mi je uspelo, prej pri Boru, nato pri Jadranu. NAJBOLJŠA ČLANSKA IN MLADINSKA EKIPA Roberto Vidoni, predsednik Vesne 1. Ponosni smo, da smo prejeli nagrado, kar dokazuje, da delamo dobro. Pot je prava in skušali bomo nadaljevati v tej smeri. 2. Nagrado bi lahko prejelo marsikatero društvo. Lanska sezona je bila vrhunska v vseh športnih disciplinah. 3. V letošnji sezoni bi radi zaključili prvenstvo čim višje. Lahko se še vedno borimo za drugo mesto. Realno pa je elitna liga največ, kar lahko zmore Vesna. Andrej Vogrič, športni direktor ŠZ Olympia 1. Kot društvo smo zelo ponosni, da smo prejeli nagrado za najboljšo mladinsko in člansko ekipo ter nagrado zlati let za najboljšega mladinskega in članskega odboj- karja (Jernej Terpin). To je dokaz, da delamo dobro in je hkrati dodatna motivacija, da nadaljujemo v tej smeri. 2. Tudi druga društva delajo dobro, tako da je bila konkurenca precej ostra. 3. Članska ekipa ne cilja več samo na obstanek. V zadnjih tednih smo se organizirali in treniramo vsaki dan. Februar bo za nas odločilen mesec. V kategoriji U19 bomo z veliko težavo ponovili lanski uspeh (6. na državnem prvenstvu). Z ekipo U17 želimo izboljšat lanski rezultat, v kategoriji U15 pa je konkurenca ostra tudi na deželni ravni, saj ima Cordenons odlično ekipo. MLADI UPI Katrin Don, alpska smučarka SK Brdina 1. Zadovoljna sem, da je komisija glasovala zame. To je spodbuda za naprej. Še naprej bom trdo trenirala. 2. Kar nekaj je mladih, ki se v različnih športnih panogah trudijo in borijo, da bi nekaj dosegli. 3. V letošnji sezoni bi rada dosegla 60 točk na FIS tekmah in bi rada nastopila na državnem mladinskem prvenstvu. ODMEVEN MEDNARODNI USPEH Irina Pockar, jahačica JD Dolga krona 1. Priznanja nisem pričakovala in sem se ga zaradi tega zelo veselila. Moram vas pohvaliti, ker ste pomislili tudi na druge športe in ne samo na tradicionalne ekipne (nogomet, odbojko in košarko). Tudi drugi športniki se trudimo in večkrat še bolj treniramo kot v omenjenih disciplinah. 2. Ne bi vedela. Kar nekaj je naših zamejskih športnikov, ki so dosegli odmevne mednarodne uspehe. 3. Letos bom z deželno reprezentanco tekmovala na Trofeji dežel, ki bo junija v Macerati. Prihodnje leto pa bi rada z državno reprezentanco nastopila na svetovnem prvenstvu v Španiji. Konkurenca bo zelo ostra. BREZ MEJA Matteo Blocar, karateist Shinkai Karate Club 1. Ponosen sem, da ste me izbrali za to prestižno nagrado. Hvala v imenu celotnega kluba. 2. Ne bi vedel. Prav gotovo je še kdo, podobno kot jaz, ki pripomore k uspehu slovenskih klubov v Italiji. 3. Na državnem prvenstvu v tradicionalnem karateju bi se rad uvrstil med prvih osem. Še boljše bi bilo, ko bi stopil na zmagovalni oder. Jan Grgič Zlata knjiga Odbojkarica Karin Crissani je med članicami priznanje za najboljšo igralko prejela četrtič in prvič po letu 2006. Na večni lestvici je na prvem mestu dohitela dolgoletno igralko Kontovela in Zaleta Sabrino Bukavec. Toliko prvih mest ima med člani tudi že Borut Ban, čeprav pripada šele letniku 1992. Štirikrat je prvo mesto osvojil tudi nekdanji nogometaš Juventi-ne Christian Devetak. Dobitnik največjega števila priznanj pa je še vedno odbojkar Sloge Tabor Ambrož Peterlin, ki je zmagal petkrat (tudi letos je bil med nominiranci). Po tri zmage med člani imata nekdanji odbojkar Vala Aleš Feri in nekdanja košarkarja Bora Ivan Kralj in Mauro Simonič. Priznanja podeljujemo od leta 2002. Facebook Nagrajevanje na Proseku smo neposredno spremljali tudi preko naše facebook strani primor-ski_sport. Sproti smo objavljali imena zmagovalcev in ovekoveči-li trenutke, ko so bili nagrajeni, objavili smo tudi prizore in šova v dvorani Kulturnega doma. Objave so dosegle približno 3000 uporabnikov, beležili smo več kot 300 vše-čkov na posamezne novice, stran pa je v nekaj urah všečkal še dober ducat spletnih uporabnikov, zdaj jih je že 1150. Stran še dopolnjujemo z novimi fotografijami o prireditvi. www.primorski.eu Dve fotogaleriji o nagrajevanju zlati let dobite tudi na naši spletni strani www.primorski.eu, kjer je v sektorju dosjeji že na voljo tudi posebna stran o prireditvi. Na njej lahko najdete tudi zlato knjigo nagrajevanja naših športnikov in utemeljitve nagrajencev ZSŠDI. Naj povemo še, da si je posnetek celotne prireditve v »streamingu« neposredno ogledalo več kot 250 ljudi. Vsi na Prešernovo V izdihljajih nagrajevanja na Proseku ni manjkal poziv športnikom k udeležbi na letošnji Prešernovi proslavi, ki jo bo v nedeljo, 8. februarja ob 17. uri v tržaškem Kulturnem domu prvič organiziral ZSŠDI. Na ekranu na dnu odra je steklo nekaj posnetkov o pripravah na proslavo, ki bo prav gotovo razgibana. Povedali so, da je vanjo vključenih 130 mladih tržaških in goriških športnikov. Od politike do leva »Naši« vipi so se na podelitvi zlatih letov zabavali. In na koncu so bili vsi nasmejani, kar je nenazadnje tudi najbolj pomembno, kajne? Iztok Furlanič, predsednik tržaškega občinskega sveta: »Prireditev je bila zelo, zelo lepa, ker je bila pristna, s primerno dozo ironije. Nagrade ste podelili resnično tistim, ki so se izkazali. Vse to dokazuje, da je športno gibanje pri nas zelo zdravo, uveljavlja se kljub splošnemu kriznemu obdobju, ki ga doživljata šport in gibalna vzgoja v Italiji.« Stefano Ukmar, deželni svetnik in »notar« na prireditvi: »Lepa, sodobna in moderna predstava, mogoče predolga, a vse skupaj je bilo v redu. Kako sem se znašel na odru? Za politika je vedno prijetno, ko je v javnosti in je dvorana polna.« Igor Gabrovec, deželni svetnik in »notar« na pri-reditvi:»To je bil velik praznik slovenskega športa, ki prikazuje uspešnost in energijo naših ekip. Zanimiva pobuda in zanimivo ime, morda malenkostno predolgo podeljevanje. Med športom in politiko je sicer malo povezave. V politiki bi potrebovali veliko fairplaya, ki ga pogrešam, v športu pa obstaja in to se je na predstavi opazilo.« Eva Ciuk, novinarka in »notarka« na prireditvi: »Nagrada ima svoj smisel, ker spodbuja mlade k uveljavljanju v športu. Take priložnosti pa so pomembne tudi zato, da se družimo. Večer ni bil predolg, bil je zabaven, tudi klepeti so bili umestni, saj če nekoga nagradiš, je lepo, da vemo zakaj je dobil nagrado in tudi da ga spoznamo. Če sem hitro sprejela vlogo »notarke«? Malce tako ... opazilo se je, ko se mi je zareklo »zlati lev« namesto zlati let. Na filmskem področju sem bolj doma kot v športu. Čeprav sem vajena mikrofona, mi je bilo malce nerodno. Sem pa nastopila, ker se mi je pobuda zdela zanimiva. Voditelja, Marka in Evgena tudi dobro poznam, z Evgenom sva sodelovala na Športelu.« Peter Žerjal, nagrajenec ZSŠDI, odbornik Jadrana: »Nagrada zlati let je lepa pobuda, saj je prav, da dobijo priznanje tisti, ki vlagajo v šport veliko truda in časa.« Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI: »Na prireditvi sem se zamislil nad dvema izjavama. Ko je eden od nagrajencev (Blocar, op.a.) dejal, kako se je učil slovenščine, sem ugotovil, da ni res, da se v našem prostoru tega ne more. Druga lekcija prihaja iz ust trenerja Andree Mure, ki pravi, da si moramo v življenju postavljati vedno višje cilje. Ni rečeno, da jih dosežemo, ampak cilje si moramo postaviti. In mislim, da je velja to tudi za to prireditev: vsakokrat si postavimo nek višji cilj. Verjamem, da vsi skupaj zmoremo.« Evgen Ban, voditelj: »To, kar sva si z Markom zamislila, je uspelo. A na žalost Marka ni bilo, se opravičujem. Prišel je Darko Santin, njegov bratranec, malo čudak, ampak simpatičen. Bili smo nekoliko daljši kot lani, a smo hoteli v sozvočju z organizatorji dati vsem nominirancem nekaj več pozornosti. Če bom naslednje leto spet vodil zlati let? Ne vem, mogoče v tretje gre rado. Odvisno bo, če me bodo organizatorji povabili.« Jure Kufersin, predsednik Zadruge PD: »Prav je, da nadaljujemo s tem tipom nagrade, s katero pride do izraza večje število naših športnikov in športnic, ki ne dobijo prostora na nagradi naš športnik.« / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. januarja 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Show: Forte Forte Forte 23.45 Tv7 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Nan.: Zio Gianni 21.10 Serija: The Blacklist 22.45 Serija: The Good Wife 23.50 Trop-po giusti RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Il dodi-cesimo presidente (v. F. Sciarelli) 23.10 Sfi-de RAI4 11.45 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.30 17.55 Xena 13.15 18.45 Andromeda 14.00 19.25 Rai Player 14.05 20.20 Star Trek Enterprise 14.50 Greek 16.15 The Lost World 17.05 Novice 17.10 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.10 Film: Mutant Chronicles (horor, '08) Player 12.20 18.25 Nad.: La signora in rosa 13.0519.20 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 18.20 Novice 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: Una grande famiglia 23.05 Fiction Magazine 0.00 Serija: Sulle tracce del crimine _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.20 Film: Il sipario strappato (spio., '66, r. A. Hitchcock) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetri-ne 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Solo per amore 23.30 Supercinema _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.45 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Nan.: Love Bugs 16.45 Serija: Dr. House - Medical Division 19.20 Serija: Chicago Fire 20.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: I soliti idioti (kom., It., '11) 23.10 Film: Il ritorno del Monnezza (kom., It., '05) IRIS 23.10 Film: REC 3 - La genesi (horor, '12) _RAIS_ 14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.15 Capolavori della natura 16.15 Gledališče: Fi-lumena Maturano 18.05 0.20 Novice 18.10 20.45, 23.00 Memo - L'agenda culturale 18.401 tesori dell'architettura 19.40 Frida Kahlo 20.30 Rai Player 21.15 Primo Levi -Il volto e la voce 23.30 David Letterman Show RAI MOVIE 13.50 Film: Prison Escape (triler) 15.30 Film: Un bacio romantico (rom.) 17.10 Novice 17.15 Rai Player 17.25 Film: Mr. 3000 (kom.) 19.15 Film: Non son degno di te (muzikal, '65, i. G. Morandi) 21.15 Film: L'uomo nell'ombra (triler, '10, r. R. Polanski, i. E. McGregor) 23.25 Film: I fiori della guerra (dram., '11, i. C. Bale) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.1019.10 Rai CIELO 12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia All Stars 14.45 Novice 16.00 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 17.45 Brother vs. Brother 18.45 Cuci-ne da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Britain's Got Talent 23.15 Hotel allo sban-do DMAX 13.35 Film: Il terribile ispettore (kom.) 15.30 Film: Detrompez-vous (kom.) 17.10 Film: Miliardi (dram.) 19.10 Serija: Super-car 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Defiance - I giorni del coraggio (voj., '08, i. D. Craig) 23.45 Film: La venticinquesima ora (dram., '02, r. S. Lee, i. E. Norton) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 21.10 Maratona Quirinale (v. E. Mentana) 20.30 Otto e mezzo 0.15 Film: Un'oscura verita - A Dark Truth (akc.) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00 I menu di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 17.00 SOS Tata 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 11.15 21.00 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 12.55 17.45 Jamie - Menu in 15 minuti 14.50 18.45 Il cuoco vagabondo 15.50 Lo sportivo vagabondo 16.50 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.05 Bourdain -Senza prenotazione 21.00 Film: Bernard & Doris - Complici amici (dram., '07, i. S. Sa-randon) 22.50 Film: Lo stravagante mondo di Greenberg (kom., '10, i. B. Stiller) 12.35 Liquidator 13.25 Container Wars 14.15 19.30 Banco dei pugni 15.10 Chi ti ha dato la patente? 16.00 Top Gear USA 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 20.20 Rimozione forzata 21.10 Finding Bigfoot 22.00 Ultima fermata: Alaska 22.55 Oro degli abissi 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.15 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Ugrizni-mo znanost 12.00 Sveto in svet 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške odd. 16.15 Osmi dan 17.25 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 20 let Veselih Štajerk 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.35 Infodrom 8.40 Impro Tv 9.10 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.40 0.45 Točka 14.10 Športni izziv 15.20 Avtomo-bilnost 15.50 Migaj raje z nami 16.25 Rokomet: SP (m), polfinale, prenos 18.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), vključitev v prenos 19.50 Rokomet: SP (m), polfinale, vključitev v prenos 20.30 Umetnostno drsanje: EP (m), vključitev v prenos 22.10 Nad.: Krivda 23.00 Film: Veseli dogodek (kom., '11) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Vincent in jaz (dram.) 17.10 Dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Ethnopolis: Rummellai 21.40 Avtomobilizem 22.15 Rokomet: SP (m), polfinale 23.35 Iz arhiva po vaših željah _POP TV_ 7.00 Risanke 7.55 14.20 Queen Latifah Show 8.45 9.55, 11.05, 12.55 Tv prodaja 9.00 15.15 Nad.: Moje srce je tvoje 10.10 16.10 Nad.: Barva strasti 11.2017.15 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.10 Serija: Preprosto italijansko 13.45 Ana kuha 17.00 18.55, 22.15 Novice 20.00 Film: Beležnica (dram., '04, i. R. Gosling, R. McAdams) 22.45 Film: Serijski naklepi (krim., '01) 23.15 Eurojackpot _KANAL A_ 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.00 Nad.: Bud-va na morski peni 9.00 Risanke in otroške odd. 9.25 16.40 Serija: Veliki pokovci 9.55 17.10 Serija: Zvit in prebrisan 10.45 13.25, Petek, 30. januarja Canale 5, ob 00.10 VREDNO OGLEDA Io e te Italija 2012 Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Tea Falco, Jacopo Olmo An-tinori, Sonia Bergamasco, Veronica Lazar, Pippo Del Bono Lorenzo, štirinajstletni najstnik ima cel kup problemov in kompleksov. Doma njegovih težavav ne razumejo, kljub vsemu pa ga pošljejo v terapijo. Da bi se vsaj za nekaj časa oddaljil od vsega, kar ga muči, si fant izmisli, da gre s prijatelji na zimo-vanje v Cadore. V resnici se skrije v klet stanovanjskega bloka, v katerem živi s starši. Tam ga nepričakovano obišče problematična, deset let starejša polsestra Olivia, ki je narkomanka, in tudi sama išče neko zatočišče pred zunanjim svetom. Bertolucci se je s filmom, ki ga je povzel po knjigi Nicoloja Ammanitija, po skoraj desetih letih odsotnosti in dolgi bolezni, spet vrnil za kamero. Rezultat je res izreden celovečerec o sprejemanju sebe in ostalih, predvsem pa o sprejemanju različnosti in realnosti, take kot je. 13.40 Tv prodaja 12.15 Serija: Trafika 12.50 Serija: Svingerji 13.55 18.55 Serija: Komisar Rex 14.55 Film: Kenguru Jack (kom.) 20.00 Film: Konec igre (akc., '06, i. C. Gooding Jr.) 21.50 Film: Harlemske noči (kom., '89, i. E. Murphy) 23.55 Film: Anakonda 3 (horor) PLANETTV 11.00 Tv prodaja 11.30 Nad.: Moja družina 12.10 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.2518.00 Nan.: Castle 15.20 Nan.: Zasebna klinika 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 19.00 Danes 20.00 Ustreli! 20.50 Film: Vsemogočni Bruce (kom.) 22.45 Nan.: Predor 23.45 Nan.: Zločinski um RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi časa; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Marta Ascoli - Auschwitz je tudi tvoj - 4. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botr-stvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 30. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI, POSTILJON / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 980 990 Nad večjim delom Evrope je obsežno in globoko ci-klonsko območje. Nad severnim Sredozemljem se bo poglobil samostojen ciklon in prešel Slovenijo. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam postopno bolj vlažen zrak. V_A Po celi deželi bo še oblačno vreme, z zmernimi padavinami. V legah nad 300 m bo snežilo. Zvečer se bo vreme izboljšalo in začela bo pihati burja. Dopoldne se bodo padavine krepile. Na severu države bo snežilo, drugod deloma deževalo, deloma snežilo. Popoldne bo dež povsod v notranjosti države od severa prešel v sneg. Zapihal bo severni veter, zvečer na Primorskem šibka burja. Po nižinah in ob obali bo še delno oblačno z zmernimi padavinami. Pihal bo veter z vzhoda. V hribih bo sončno, popoldne se bo pooblačilo. Proti večeru bo zamrzovalo. Jutri bo delno jasno s povečano oblačnostjo. ¡2 Sonce vzide ob 7.29 in zatone g ob 17.08 Dolžina dneva 9.39 Luna vzide ob 13.26 in zatone ob 4.37 < Vremenski vpliv bo obremenilen. 0 Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, <3 okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje 01 ponoči bo moteno. Priporočamo dosledno upošte-o vanje morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdra- 1 vil ter večjo previdnost. Danes: ob 0.17 najnižje -2 cm, ob 6.32 najvišje 30 cm, ob 14.03 najnižje -41 cm, ob o 20.21 najvišje 19 cm. 2 Jutri: ob 1.29 najnižje -6 cm, ob 7.25 najvišje 34 ' cm, ob 14.37 najnižje -48 cm, ob 20.48 najvišje 26 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. Kanin - Na Žlebeh......x Piancavallo.............x Vogel ...................x Forni di Sopra..........x Kranjska Gora ..........x Zoncolan...............x Krvavec.................x Trbiž....................x Cerkno..................x Osojščica...............x Rogla...................x Mokrine................x Vodja judovske skupnosti v Rimu ujet v Auschwitzu Volkswagen lani proizvedel več klobas kot avtomobilov LONDON - Vodji judovske skupnosti v Rimu Riccardu Pacificiju se je v torek zvečer, na dan spomina na holokavst, pripetil izjemno neljub dogodek. Skupaj s snemalno ekipo je ostal ujet v nekdanjem nacističnem taborišču Auschwitz, ko pa je od tam skušal pobegniti, ga je ujela policija in odpeljala na zaslišanje. Pacifici je vse skupaj označil za sramoto. Pacificija, ki je v Auschwitzu izgubil več svojcev, je dejstvo, da je na 70. obletnico osvoboditve taborišča ostal ujet v centru za obiskovalce na prizorišču nekdanje nacistične grozote, povsem šokiralo, še bolj pa to, da je moral zatem prestati zaslišanje poljske policije. (STA) WOLFSBURG - Volkswagen, največji evropski avtomobilski proizvajalec, je lani izdelal več znanih s karijem začinjenih klobas (currywurst) kot vozil. Na sedežu tovarne v Wolfsburgu so tako lani izdelali 7,8 milijona klobas, kar je za 10 odstotkov več kot leto prej. Osebnih vozil so lani izdelali 6,12 milijona. Proizvodnja klobas presega potrošnjo zaposlenih v volkswagnovih tovarniških menzah, zato so jih večino prodali v nemških trgovinah in supermarketih.VW klobase prodaja pod geslom originalni volkswagnovi deli. V Nemčiji je currywurst poceni in nasiten obrok. (STA) Pomen poštnih znamk Poštne znamke, o katerih že nekaj let pišemo v tej rubriki, so predvsem sredstvo in dokaz plačane pristojbine za poštne usluge, ki se jih želimo posluževati. V resnici pa so znamke veliko več, saj so že od začetka njihovega izdajanja predmet zbiranja in sredstvo za sestavljanje filatelističnih zbirk ter za raziskovanje vseh okoliščin, ki so s tem povezane (naklade, napake, žigi, kuverte prvega dne, poštna zgodovina itd). Drugo nič manj zanimivo področje, vezano na znamke, je njihova tematika. Na prvih znamkah so bile natisnjene le reprodukcije vladajočih kraljev ali državnih simbolov. Prav kmalu, nekaj let pred prvo svetovno vojno, pa so se poštne uprave odločile za drugačne ilustracije na znamkah. S tem se je odprlo neskončno število možnosti, ki je ustvarilo temu danes najbolj raz- ČH ! C/l' -7/1 ijo/p-7-SKierniaoj /r/ ¡01' ürefCe širjenemu konjičku na svetu izjemno dodano vrednost. Komisije pri poštnih upravah in oblikovalci ter ilustratorji segajo na vsa možna področja človeškega znanja in ustvarjanja. Zato v grobih obrisih lahko delimo teme raznih izdaj na zgodovino, umetnost, kulturo, zemljepis in turizem, znanost, osebnosti, šport, gospodarstvo in še in še. Vsi, ki dobijo take znamke v roke, predvsem seveda filatelisti, imajo potem možnost, da si posamezne znamke dodobra ogledajo, spoznajo njihovo sporočilnost in raziskujejo, kaj ali koga znamka prikazuje. Zato imajo zbiralci vedno pri roki razne knjige in enciklopedije, da poiščejo prave odgovore na svoja vprašanja in zadostijo svoji radovednosti. V tej in prihodnjih številkah Postiljo-na se bomo zato ustavili ob nekaterih temah na znamkah, ki so najbolj razširjene in zato nudijo veliko možnosti za raziskovanje in za širjenje svoje osebne kulture, se pravi za stalno osebno izobraževanje. Na kratko bi se danes ustavili ob reprodukcijah slovenskih umetnikov na znamkah Slovenije. Z osamosvojitvijo države leta 1991 je tudi Pošta Slovenije začela izdajati svoje znamke. Že na prvi 1 ] slovenski znamki 26. junija tiste-< ga leta je bil prikazan osnutek arh. Jožeta Plečnika za novi slovenski parlament. Prva reprodukcija umetniške slike pa je bil naslednje leto portret glasbenika Marija Kogoja (1892-1956) in avtoportret Matevža Langusa (1792-1855). Dober zbiratelj ima že tu možnost, da izve kaj več o obeh teh vidnih slovenskih ustvarjalcih. Ker ima Slovenija veliko sposobnih ilustratorjev, se to pozna tudi pri oblikovanju posameznih znamk. V glavnem lahko rečemo, da so slovenske znamke zanimive in lepo pripravljene in se na skoraj vseh pozna tudi umetniška roka. Če se tu omejimo le na reprodukcije znanih slik, bi omenili najprej dve sliki Franceta Kralja (1895-1960) z naslovoma Smrt genija in Konjska družina, ki sta izšli leta 1995. Leto kasneje je izšla slika Josipa To-minca (1790-1866) Družina Moscon. Leta 1998 so izdali dve sliki Avgusta Černigoja (1898-1985), Kostumski osnutek in Skulp-turo. (Slika 1). Naslednje leto pa sta izšli reprodukciji dveh slik Božidarja Jakca (1899-1989), Odkrivanje skrivnosti življenja in Avtoportret. Dva avtoportreta Toneta Kralja (19001975) sta izšla leto kasneje. Zanimive so bile leta 2002 reprodukcije znanih ilustracij Martina Krpana izpod čopiča Hinka Smre-karja (1883-1942). Istega leta je prišel na vrsto tudi impresionist Matija Jama (18721947) s slikama Kolo in Vas v zimi. Nekaj let je nato Pošta Slovenije izdajala znamke o raznih obdobjih od baroka do ekspresionizma in realizma. To je nekaj primerov slovenske likovne umetnosti na znamkah. Kogar to področje zanima, lahko seveda sestavi posebno zbirko in vanjo vključi ne samo omenjene reprodukcije, ampak še druge znamke, ki so izšle o slovenskih slikarjih. Nove znamke o tresu, ki je prizadel Marsico pred 100 leti. Slovenija pa bo danes, 30. januarja, izdala pet serij s šestimi znamkami. V seriji Znamenite osebnosti bo ena znamka za kirurga, profesorja in naravoslovca Baltazarja Hacqueta (1739-1815) ob 200-letnici smrti. Druga znamka pa bo posvečena znanemu primorskemu arhitektu Maksu Fa-bianiju (1865-1962) ob 150-letnici rojstva. V seriji Ljudske noše bo letos prišel na vrsto prikaz ljudske noše iz Prema v Brkinih. Že vrsto let izhajajo tudi voščilne znamke, oziroma znamke, ki so bile v začetku posvečene ljubezni. Te znamke zato nimajo kvadratne ali pravokotne oblike, ampak imajo obliko srca. Ilustratorji so letos izbrali motiv dveh lesenih zakonskih žlic povezanih z leseno verigo. (Slika 2) Vsako leto je tudi ena znamka posvečena kitajskemu horoskopu in ker je letos za Kitajce leto koze, bo na znamki prikazana ta domača žival. Ker letos poteka 20 let od ustanovitve in samostojnega delovanja Pošte Slovenije, bo temu dogodku namenjena posebna znamka v bloku. O nekaterih omenjenih znamkah bomo bolj podrobno spregovorili v naši prihodnji rubriki. Krožek Košir Kot napovedano, je italijanska poštna uprava letošnjo prvo znamko izdala 13. januarja. V zbirki »Državljanski čut« je izšla znamka o solidarnosti in pomoči, ki so jo izkazali posamezniki in organizacije ob po- Že prve dni novega leta so člani Slovenskega filatelističnega kluba Košir obnovili svojo redno dejavnost in, kot je že poročal Primorski, so v sodelovanju s Filate-lističnim uradom glavne tržaške pošte pripravili razstavo zbirk, ki so jih z njihovo pomočjo sestavili tržaški zaporniki. Zanimiva razstava bo odprta do sobote, 31. januarja. Sicer pa se člani kluba pripravljajo na svoj redni občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Poleg običajnih poročil predsednika, tajnika in blagajnika bo na sporedu predavanje Petra Suhadolca o oblikovanju tematske zbirke s praktičnimi prikazi. Zato so poleg članov na srečanje vabljeni vsi, ki bi radi slišali nekaj nasvetov za uspešno oblikovanje svoje zbirke. Na občni zbor so bili povabljeni tudi člani sosednjih filatelističnih društev Primorske. Bliža se pustni čas Kot vsako leto se v Filatelističnem in numizmatičnem društvu v Tržiču tudi v teh dneh pridno pripravljajo na prireditve, ki jih bodo pripravili za 131 Carnevale Monfal-conese (131. Tržiški pust). Že konec lanskega novembra je posebna žirija med 284 risbami na pustno tematiko, ki so jih pripravili učenci in dijaki tamkajšnjih šol, izbrala risbo dijakinje Joele Mukaj iz 3. razreda nižje srednje šole Randaccio. Z njeno sliko in sliko slikarja Antoninija bodo izdali dve razglednici. Pri pošti Slovenije so za to priliko naročili osebno znamko, ki jo je ilustriral dijak Tommaso Sandron. Na znamki bo žig iz Nove Gorice. Ob tem pa so v filatelisti-čnem društvu naročili še poseben italijanski poštni žig z ilustracijo dijakinje Sofije Pierdomenico. Dve razglednici, znamka in žig bodo na razpolago med razstavo dijaških slik, ki bo odprta v velikem trgovskem centru od 7. do 17. februarja. Poštno okence bo obratovalo v istem centru v soboto, 7. februarja, od 10. do 16. ure. (Slika 3) I.T.