historičnega inšliiftuta JA Stevan Мао!(1иа je v prvem delu svojega referata »Naša narodnoosvobodilna barba im informbirojevska fallzifioiramja« polemiziral z informMrojevskimi .tezami o maši NOB, v drugem delu jej» podal pregled gradiva in ztoiramja gradiva za zgodovino NOB v vsej naši idiržavi. V referatu Dragu­ tina Pri j e vica »O pouku zgodovino v srednjih solato« so Mie poudarjene razlike med 'zgodovino v stari in novi šoli, karakterizirani novi programi in ozna­ čene glavne pomanjkljivosti prt pouku zgodovine danes (preveč shematiziram]a, abstraktnosti, verbalizma, zanemarjanje pomembnih osebnosti, gibanj, nazornosti, pomanjkanje učbenikov). Končno je univ. profesor dr. Vaso Ču brill o vie v refieratu »0 pouku zgodovine na univerzi« še enkrat označil 'razliko med prejšnjo zgodovinsko znanostjo in med sedanjo, ki gradi na podlagi (dialektičnega in histo­ ričnega materializma, in govoril nato, omejujoč se na 'beograjsko filozofsko fakul­ teto, o učnem načrtu, kjer veljajo zdaj sklepi zagrebške konference 1949, o stanju učbenikov, o formiranju kadrov za znanstveno delo, o materialnih sredstvih, ki iso večja, a obstoje težave z nabavo tujih publikacij, o delu z dijaki, ki postaja bolj sistematično, vendar so pa rezultati doslej slabi, in o organizaciji katedre. Program je poskušal zajeti skoraj vso osrednjo znanstveno problematiko srbske zgodovine in problematiko pouka zgodovine, medtem Iko so prišli 'regio­ nalni problemi (zlasti specifični vojvodinski) in nekatera vprašanja historičnih institucij (arhivska) do izraza le v diskusiji. Razumljivo je, da diskusija v ikratko odmerjenem 'času ni mogla niti približno obdelati vprašanj, ki so jih načela pre­ davanja o tako obsežnih področjih. Načelno važna so bila izvajanja tov. Marja­ novi ca, ki je zastopal stališče, da moirajo historika poznati dMteMiicmi in historični mateirializem ts;r politično ekonomijo, da pa morajo nato odgovarjati na konkretna vprašanja na podlagi 'virov 'in monografi enih raziskavainij, kar se pričakuje le ođ njih in jim nihče ne more predpisovati rešiltev, da morajo pri item povedati vso resnico in ne smejo zaimolčevatl ničesar zaradi kakršnih koli ozirov. V primeri s programi zborovanj slovenskih zgodovinarjev je toil ta program vsebinsko boga­ tejši ;=na drugi strani so slovenski zgodovinarji, ki so ijih v prvih letih po osvo- bojenju zelo angažirala neodložljiva vprašanja naših meja, kulturnih restitucij in arhivov, stremeli za tem, da na svojih zborovanjih, ki so postala že stalna institucija, pristopijo h konkretnemu 'reševanju posameznih znansTviemilh vprašanj tudi preko kolektivnega dela, da obenem upoštevajo regionalne vidike ter potrebe naših iMstoričniih institucij (zlasM• arhivov) iln da rezultate zborovanj izrazijo v konkretno foramillranili resolucijah. Po zborovanju se je vršil 17. maja sestanek (zastopnikov historičnih društev .republik, kjer se je 'sklenilo ustanoviti koordinacijski odbor, ki naj organizira sodelovanje historičnih društev: predsednik naj bo v Zagrebu, tajnik v Beogradu, zastopnike naj imenujejo vsa historična društva, sestanki naj se vrše iredno, zlasti pa ob izborovanjih posameznih republiških društev; začne naj se izdajati glasilo zveznega iznačaja za vprašanja pouka zgodovine, medtem ko naj sicer ostane težišče dela na republiškim društvih. Zgodovinsko društvo za Slovenijo j© nato imenovalo za svojega zastopnika, v tem odboru tov. dr. Boga Grafenauerja. P. S. Ko je bilo to poročilo že damo v tiskarno, je objavil IstorliBki Glasnik,, organ ìstarisfcog društva NR Srbije, 1950; št. 1—2 obširno poročilo o konferenci, referata M. Garašanina, in St. Maodusa ter razpravo I. Božiča, ki je v zvezi z njegovimi izvajanji na konferenci, z obljubo, .da bodo vsrii ostali; reiterati v celoti .tiskarni v naslednja številki te .revije. Fran Zwitter Tajniško poročilo za leto 1949 Odbor, izvoljen na občnem izboru dne 20. II. 1949 v isvoji stari sestavi; je ohranil staro razdelitev dolžnosti (predsednik dr. Eram Zwitter, .podpredsednik dir. Milko Kos, tajmik dr. Bogo Grafenauar, tolagajnik dr. France Škeil, knjižmčar dr. Jože KasUelic, odborniki dr. Metod Mikuž, Jože Hadnz, Modest Golia, Angelos Baš). Po soglasnem sklepu prve odborov© seje je toil vabljen na vse seje dr. Maks Miklavčič, 'ki je v času tolagajmaikove toolezni dalj časa opravljal tudi blaganiške posle. Z urejanjem Zgodovinskega časopisa so bili poverjeni dr. B. Grafenauer, J. Hainz, dr. J. Kastelic in dr. FT.- Zwitter, ki so do jeseni 1949 ^miprajvili Zgodo^ 217' vinski časopis II—III. V zvezi s pripravami IV. letnika je bilo uredništvo še povečano; odbor je izbral vanj še dr. M. Kosa in dva društvena člana izven odbora, dr. Josipa Korošca in Vlisilija Melika. Števiilo društvenih članov se 'Je povečalo