DK — UD C 5:624 YU ISSN 0017-2774 GRADBENI VESTNIK LJUBLJANA, MAREC-APRIL 1978 LETN IK 27, ŠT. 3-4, STR. 45-84 GP STAVBAR MARIBOR Objekt A v soseski S 23 v Mariboru podjetje za mednarodno trgovino, zastopanje inozemskih firm in turizem TOZD AUTOKUĆA predstavništvo LJUBLJANA Gradišče 4/11 tel. 25 561, 24 261 V S E S O J U Z N O J E O B J E D I N E N I J E AVTOEXPORT 14, V O L K H O N K A s t . , 1 1 9 9 0 2 , M O S C O W , U S S R BELAZ-540 A Kot generalni zastopnik AVTOEXPORT Moskva nudimo vozila: BELAZ 540 A damper 301 BELAZ 548 A damper 401 MAZ 5548 A prekucnik KRAZ 256 BI prekucnik 12 t KAMAZ - betonski mešalci, prekucniki, vlačilci UAZ 469 B - jeep Omenjena vozila proda­ jamo po konkurenčnih cenah in z ugodnimi kreditnimi pogoji. KAMAZ GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 3—4 — LETNIK 27 — 1978 YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E A I T S Članki, študije, razprave VUKAŠIN ACANSKI-JOŽE KLENOVŠEK: Articles, studies, proceedings Raziskovalni projekt IGM (Industrijska gradnja m ostov)..................46 The industrial bridges building — IGM FRANC PERC: Organizacija proizvodnje v gradbeništvu.............................................54 The production planning in the building works MILIVOJ KOTNIK: Umetna razsvetljava v š o l a h ................................................................... 60 The artificial electric lighting in school rooms N. N.: i ■ i > Planska usmeritev raziskovalnega dela v področni raziskovalni skup­ nosti za graditeljstvo za obdobje 1978—1980 ........................................ 61 Vesti News KOMISIJA ZA ŠTUDIJ OB DELU: Študij gradbeništva ob delu na gradbeni fakulteti v Ljubljani . 76 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice iz kolektivov: GIP Gradis Ljubljana.....................................................................................77 SGP Slovenija ceste Ljubljana .............................................................. 78 GIP Ingrad C e l j e ......................... 80 IMP Ljubljana Cementarna Trbovlje .................................................................................80 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana MARJAN FERJAN: Rekonstrukcija viadukta Ponikve ljana—Zagreb ........................... pri Trebnjem na cesti 1/1 Ljub- .......................................................... 81 Glavni in odgovorn i urednik: SERGEJ BUBNOV T ehničn i urednik : BOGO FATUR Uredniški od b or : DR. JAN K O BLEIWEIS, VLADIM IR ČADEŽ, M ARJAN G A SPAR I, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOS M ARINČEK, SA SA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, L ju bljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK L jubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one Tom šič v L ju bljan i. R ev ija izhaja m esečno, Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za pod jetja , zavode in ustanove 750 din. R evija izhaja ob finančni pod ­ pori R aziskovalne skupnosti S lovenije . Raziskovalni projekt IGM (Industrijska gradnja mostov) UDK 624.074.1 v u k a š i n a Ca n s k i — j o Z e K l e n o v š e k 1.0 UVOD Vse večje družbeno-ekonomske zahteve po dvi­ gu življenjskega standarda narekujejo iz leta v leto večje potrebe po izgradnji infrastrukturnih objek­ tov, v katere spadajo tudi premostitveni objekti. Zaradi prisotnosti tega problema pričakujejo druž- beno-politične strukture, da bodo znanstveno-raz- iskovalne institucije in organizacije združenega de­ la našle metode za hitro reševanje problema iz­ gradnje premostitvenih objektov kot tehnično in ekonomsko pomembnega dela infrastrukture. Iz razvoja našega gradbeništva v povojnem obdobju vidimo, da je prehodilo v relativno krat­ kem času izredno strmo razvojno pot in da je bila prav naša panoga gospodarstva tista, ki je bila spo­ sobna sama zadovoljiti družbene zahteve brez osla­ njanja na tuje licence. Uspešno smo prehodili raz­ vojno pot od ročnega do visokomehaniziranega de­ la, ki pa še pretežno bazira na klasičnih metodah gradnje s premikom organizacije dela in delovnih sredstev z objekta na objekt. Obseg nalog, ki stojijo pred našo panogo, za­ htevajo kvalitetno nov razvojni korak v smislu in­ dustrijskega načina gradnje, ki omogoča serijsko proizvodnjo potrebnih materialov in elementov za gradnjo objektov. Le industrijski način gradnje lahko zainteresira spremljajočo industrijo za na­ ložbe in razvoj proizvodnje artiklov, ki jih indust­ rijska gradnja objektov potrebuje. Industrializaci­ ja gradbeništva je potrebna tudi zaradi vse manj­ šega števila gradbenih delavcev, kar je posledica neurejenih življenjskih razmer v sedanji pretežno obrtniško organizirani gradbeni operativi. Gradbe­ nim delavcem je treba omogočiti v čim večjem ob­ segu delo v stalnih industrijskih obratih, kjer bodo pridobili status industrijskih delavcev. Industrializacija tehnoloških postopkov bo za­ htevala še večji transfer znanja od znanstveno-raz- iskovalnih institucij v operativo in obratno, zato lahko opravičeno pričakujemo racionalnejšo izrabo materialov, možnost inovacij, boljše delovne pogo­ je gradbenih delavcev in ekonomski prispevek grabeništva širši družbi. Motivirani z omenjenimi problemi razvoja gradbeništva smo se v GIP Gradis odločili prispe­ vati k razvoju industrijskega načina gradnje, saj gradimo v Sloveniji ca. 80 °/o vseh premostitvenih objektov. Zato smo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije prijavili Raziskovalni projekt IGM, v vrednosti ca. Avtorji: Vukašin Ačanski, dipl. ing. gradb. in Jože Klenovšek, dipl. ing. gradb., oba GIP Gradis TOZD Biro za projektiranje Maribor 5 milijonov, katerega bomo sofinancirali v iznosu 50 '»/o, preostalih 50 % pa bodo prispevali drugi za­ interesirani partnerji kot so RSS, RSC in SGP Slo­ venija ceste. Za realizacijo raziskovalnega projekta smo an­ gažirali: — Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Ljubljani —■ Zavod za raziskavo materiala in konstruk­ cij v Ljubljani — Institut gradjevinarstva Hrvatske iz Za­ greba h . 6 4 ,8 4 ,A 4 ,134 ,154 cm Sl. 1. Prečni prerez tipskega škatlastega nosilca: preč­ ni prerez premostitvenega objekta Sl. 2. Konstrukcijski sistemi premostitvenih objektov iz škatlastih nosilcev Sl. 3. Deponija industrijsko izdelanih škatlastih elementov — Institut za ispitivanje materiala Srbije iz Beograda —■ Strokovne službe Republiške skupnosti za ceste iz Ljubljane. Vodja projektnega sveta je prof. dr. Dragoš Jurišič s Fakultete za gradbeništvo v Ljubljani. Predstavljeni raziskovalni projekt je bil pri Raziskovalni skupnosti Slovenije zelo ugodno oce­ njen in uvrščen med najaktualnejše raziskovalne projekte. Zaradi reorganizacije raziskovalne skupnosti niso bili razčiščeni viri za financiranje raziskoval­ nih projektov, predlaganih s strani uporabnikov, zato je prišlo do kasnitve začetka realizacije tega projekta. Sedaj so dane možnosti za reševanje fi­ nančnih problemov, zato pričakujemo, da bo mož­ no priti do rezultatov tega projekta v roku enega leta. Ker pa dinamika izgradnje cest v Sloveniji za­ hteva hitro gradnjo premostitvenih objektov, smo bili prisiljeni operativno prehiteti raziskovalni projekt in smo že zgradili nekaj objektov po za­ mišljeni tehnologiji, ki jo bomo dopolnili z rezul­ tati raziskovalnega projekta, ki bodo vplivali na kvaliteto in ekonomičnost industrijsko grajenih objektov. Namen predstavitve našega raziskovalnega projekta strokovni javnosti izhaja iz želje po so­ delovanju in izmenjavi izkušenj z vsemi zaintere­ siranimi za razvoj industrijske gradnje objektov. 2.0 RAZISKOVALNE NALOGE, KI SESTAVLJA­ JO RAZISKOVALNI PROJEKT 2.1 Teoretična obdelava konstrukcij za IGM V konkretni raziskovalni nalogi bodo za izbra­ ne sisteme konstrukcije, ki so predvidene v raz­ iskovalnem projektu, raziskane in obdelane teore­ tične metode, ki so potrebne za uspešno in ekono­ mično industrijsko gradnjo premostitvenih objek­ tov. i L 1 i V raziskovalni nalogi bodo obdelani tipski ra­ čunski postopki statičnih analiz, vseh faz od pro­ izvodnje elementov, gradnje objekta do uporabe zgrajenega objekta. A Sl. 4. Nakladanje elementov v obratu gradbenih polizdelkov Sl. 5. Razkladanje elementa na gradbišču Sl. 6. Stikovanje elementov z lepljenjem Sl. Sl. 7. Vertikalni transport zlepljenega nosilca Sl. 9. Odlaganje nosilca na ležišča Sl. 8. Horizontalni transport nosilca Sl. 10. Montaža elementov nadvoza na V-podporah Na osnovi variacij osnovnih parametrov v tipi­ ziranih računskih postopkih bodo izdelani diagra­ mi, iz katerih bo možno odčitati rezultate za polju­ ben objekt, ki bo industrijsko grajen po sistemu, obdelanem v raziskovalnem projektu. 2.2 Izdelava tipske tehnične dokumentacije za IGM V konkretni raziskovalni nalogi bo za izbrani sistem konstrukcije, ki je predviden v raziskoval­ nem projektu, obdelana tipska tehnična dokumen­ tacija, ki je osnova za uspešno uvedbo in ekono­ mično realizacijo industrijske gradnje premostit­ venih objektov. V raziskovalni nalogi bodo obdelani tehnolo­ ški postopki in konstruktorska obdelava vseh faz od proizvodnje elementov, gradnje objektov do upo­ rabe zgrajenega objekta. V nalogi bodo raziskane in detajlno obdelane vse tehnološko sprejemljive variacije uporabe osnovnega, v projektu predvide­ nega fleksibilnega elementa za različne zasnove konstrukcij. Na osnovi variacij osnovnih parametrov izbra­ nega fleksibilnega elementa bodo v tipski tehnični dokumentaciji izdelane grafične podloge, iz kate­ rih bo možno odčitati potrebne podatke za poljub­ no zasnovo objekta, ki bo industrijsko grajen po sistemu, obdelanem v raziskovalnem projektu. 2.3 Izdelava modelov konstrukcij za preiskavo V okviru predložene raziskovalne naloge, bodo za izbrani sistem konstrukcije izdelani modeli po programu raziskovalnega projekta. Ta raziskoval­ na naloga vključuje študijo tehnoloških postopkov za industrijsko izdelavo elementov in gradnjo ob­ jektov, kot tudi predhodne laboratorijske preiskave uporabljenih materialov. 2.4 Modelna preiskava elementov za IGM V okviru predmetne raziskovalne naloge bodo raziskani modeli osnovnih sestavnih elementov z vsemi detajli njihove medsebojne povezave, z na­ menom primerjave rezultatov na modelih z rezul­ tati teoretičnih raziskav. 2.5 Modelna preiskava konstrukcij Namen in cilj te raziskovalne naloge je ugoto­ viti obnašanje konstrukcije, ki je sestavljena iz in­ dustrijsko izdelanih elementov, da bi preverili re­ zultate teoretičnih modelov. 2.6 Sestava normativov za IGM Cilj te raziskovalne naloge je izdelati normati­ ve za gradnjo premostitvenih objektov na indust­ rijski način upoštevajoč rezultate vseh predhodnih raziskovalnih nalog. 3.0 POROČILO O REALIZACIJI PROJEKTA V mesecu decembru 1977. leta smo predali Raziskovalni skupnosti Slovenije 1. fazo dveh raz­ iskovalnih nalog, in sicer: a) Teoretična obdelava konstrukcij za IGM, in b) Izdelava tipske tehnične dokumentacije za IGM Za 1. fazo obeh nalog bomo v nadaljevanju po­ dali kratke povzetke rezultatov. 3.1 Teoretična obdelava konstrukcij za IGM Predmetna raziskovalna naloga služi kot osno­ va ostalim nalogam raziskovalnega projekta. Na­ logo smo razvili v štiri dele in sicer: —■ Ugotovitev primernega računskega statič­ nega modela za račun niza škatlastih nosilcev v elastičnem območju, ki so različno podprti (prosto- ležeči most, most na V — podporah, kontinuirni most). — Merjenje vrednosti na mostovih, zgrajenih iz niza škatlastih nosilcev, in primerjava vrednosti z rezultati računskega statičnega modela. Zgrajene objekte (modeli naravne velikosti) smo obremenje­ vali v elastičnem območju. — Dimenzioniranje modelov naravne veliko­ sti (po izbranem računskem statičnem modelu), ki se bodo preizkušali v laboratorijih s statično in di­ namično obtežbo, ter končno obremenili do poru­ šitve. — Dimenzioniranje objektov z različnimi va­ riacijami geometrijskih parametrov in različnih statičnih sistemov (razpon, širina nosilca, število nosilcev, višina nosilca, poševnost mostu), po iz­ branem računskem statičnem modelu. Prvi del naloge predstavlja bistveno predmet­ ne raziskovalne naloge. Za tako kompliciran sta­ tični model, kot je niz škatlastih nosilcev, ni doma dosegljivega računalniškega programa, ki bi omo­ gočal izračun modelov z zadostnim številom ele­ mentov, kakršni nastopajo v praksi. Zato je bilo potrebno ugotoviti takšen nadomestni računski model, ki ga je možno obdelati z razpoložljivimi ra­ čunalniškimi programi in računalniki, ki pa isto­ časno daje dovolj dobre rezultate za praktično upo­ rabo. Zato so bili najprej obdelani manjši modeli po programu SHELLS, ki je namenjen računu prizmatičnih lupin. Dobljeni rezultati so služili za primerjavo z nadomestnim modelom, ki omogoča račun konstrukcije večjega obsega. Ugotovljeno je bilo, da lahko nadomestimo niz škatlastih nosilcev z nadomestnim modelom brane, ki ga je treba do­ polniti z dodatnim računom porazdelitve statičnih količin po sami škatli. Za račun brane z velikim številom vozlišč in elementov je trenutno najpri­ mernejši računalniški program EASE. Analiza in primerjava rezultatov, dobljenih po programih SHELLS in EASE je pokazala, da dobimo z nado­ mestnim računskim modelom brane za prakso do­ volj dobre rezultate in da je možno s programom Sl. 11. Montirani elementi pripravljeni za betoniranje stikov EASE izračunati vse kombinacije niza škatlastih nosilcev, ki nastopajo v praksi ne glede na zunanji statični sistem. Pomanjkljivost računa nadomestne brane po programu EASE je v zamudni pripravi vhodnih po­ datkov in relativno visoki ceni računalniške obde­ lave. Poleg tega pa so potrebni še naknadni dopol­ nilni računi. Najprimernejša rešitev bi bila, da bi izdelali specialni računalniški program, ki bi služil izključno računu niza škatlastih nosilcev. Seveda pa za tako zahtevno nalogo trenutno ni na voljo niti dovolj strokovnjakov, niti finančnih sredstev. Zaradi paralelnega napredovanja vseh raz» iskovalnih nalog predmetnega raziskovalnega pro­ jekta smo morali pričeti spremljati ostale naloge ta­ koj, zato smo morali usvojiti računski model, ki ga je mogoče računati s pomočjo obstoječih računal­ niških programov. Izdelava specialnega računalni­ škega programa pa zahteva precej časa, saj je tre­ ba najprej teoretično rešiti zahtevno nalogo, nakar sledi izdelava računalniškega programa in končno testiranje programa. Menimo, da bo treba ta pro­ blem rešiti v samostojni raziskovalni nalogi na bazi izkušenj, pridobljenih v predmetni nalogi. Projektant — statik mora pri svojem praktič­ nem delu razpolagati tudi s približnimi metodami, ki jih rabi za hitro oceno globalnih dimenzij, kon­ strukcije in količine potrebnega materiala, zlasti takrat, ko je treba natančno oceniti investicijske stroške premostitvenega objekta, ko še ni izdelan glavni projekt. Za te potrebe smo izdelali primer­ jalno študijo po metodi dr. H. Trosta. Ugotovili smo, da daje dobre rezultate za nekatere statične količine, da pa je postopek še vedno preveč zamu­ den za praktične potrebe. Drugi del naloge je bil namenjen potrditvi pravilne izbire računskega modela. Izdelali smo primerjavo rezultatov, dobljenih z računi po pro­ gramu SHELLS in po nadomestnem računskem modelu brane (program EASE), z rezultati, ki jih je izmeril ZRMK na zgrajenem objektu. Ugotovili smo, da se rezultati izredno dobro ujemajo, kar po­ trjuje pravilnost izbranega računskega modela. Dokončno potrditev pravilnosti računskega modela pa pričakujemo z meritvami, ki bodo narejene na laboratorijskih modelih naravne velikosti. Tretji del naloge obsega statične račune raz- nosa prometne obtežbe na različnih konstrukcijah. Hoteli smo čimprej ugotoviti vsaj nekaj osnovnih zakonitosti obnašanja in delovanja konstrukcij iz niza škatlastih nosilcev, ki jih mora poznati pro­ jektant mostov zlasti v prvi fazi projektiranja, ko mora določiti dimenzije konstrukcije in količine potrebnega materiala. Za to fazo projektiranja je projektantu najbolj skopo odmerjen potrebni čas, mora pa dati zanesljiv odgovor, ker ta služi kot osnova za ponudbo na licitaciji in običajno že tudi za določitev »cene na ključ«. Ugotovili smo, da dobimo zelo dobre rezultate (z nekaj odstotki rezerve), če razdelimo prometno obtežbo tako, da pripišemo obravnavanemu škat­ lastemu nosilcu v nizu 4/6 tiste obtežbe, ki pade nanj pri najneugodnejši postavitvi prometnega pa­ su. Nosilec, obtežen s tako določeno obtežbo, nato obravnavamo kot linijski nosilec ustreznega statič­ nega sistema (prostoležeč nosilec, kontinuirni no­ silec, nosilec na V — podporah). Tako dobljene sta­ tične količine služijo kot zanesljiva osnova za gro­ bo kontrolo konstrukcije oziroma za normalni po­ tek ostalih faz projektiranja. V času izdelave izved­ benega projekta pa mora statik izdelati računalni­ ški račun nadomestne brane, s katerim potrdi pra­ vilnost dimenzij, ki jih je predhodno določil na os­ novi zgoraj navedene razdelitve obtežbe na linij­ skem nosilcu. V nalogi smo tudi ugotovili da v ni­ zu velikega števila nosilcev sodeluje približno pet nosilcev in da ostali sprejmejo samo še zanemar­ ljivi del obtežbe, Ta ugotovitev je pomembna zato, da ne računamo po nepotrebnem prevelikega sta­ tičnega modela, ki samo podaljša čas računanja in poveča stroške. Pri razponih prek 30 m pa je sodelovanje no­ silcev že nekoliko slabše, zato je treba pri razponih, večjih od 30 m, pripisati obravnavanemu nosilcu že 5/6 obtežbe, ki stoji na nosilcu. Isto velja tudi za krajni nosilec v primeru ozkega hodnika za pešce (š = 1,0 m). Pri poševnih mostovih je v splošnem raznos nekoliko večji, zato se upogibni momenti nekoliko zmanjšajo, vendar lahko obdržimo prej navedene izsledke. Poraste j o pa torzij ski momenti in upo­ gibni momenti v voziščni plošči. Za oceno potrebne armature v voziščni plošči zadošča, če jo dimenzio­ niramo na upogibne momente, ki jih izračunamo po Riischu, armaturo pa namestimo enako zgoraj in spodaj. Torzijski momenti pa v splošnem ne predstavljajo posebnega problema. Stojine je treba dimenzionirati približno na polovične upogibne momente, dobljene za voziščno ploščo. Četrti del naloge obsega statične račune (del­ no smo jih že opravili), ki so potrebni za izdelavo modelov, ki se bodo preizkušali v laboratorijih ZRMK, IGH in IMS. Priložili jih bomo naknadno v II. fazi naloge. Pri realizaciji naloge so sodelovali strokovnja­ ki katedre za mehaniko s Fakultete za arhitektu­ ro, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane. Na FAGG so razvili postopek računa nadomestnega statičnega modela za niz škatlastih nosilcev in iz­ vršili vse računalniške izračune. 3.2 Izdelava tipske tehnične dokumentacije za IGM Zaradi zakasnitve realizacije raziskovalnega projekta v celoti ter odvisnosti izdelave predmet­ ne naloge od razvoja ostalih nalog, smo uspeli do­ končno zaključiti le manjši del naloge. V dokumentaciji, ki smo jo dostavili RSS, smo izdelali tipsko tehnično dokumentacijo za nadvoz na V — podporah, in sicer ločeno v splošni obliki in aplikativni obliki. V drugi fazi naloge bomo obdelali: — konstruktorske rešitve za ostale statične si­ steme industrijsko izdelanih montažnih konstrukcij, — podali diagrame za določevanje statičnih količin, dimenzij elementov in količin materialov, — konstruktorske detajle za posamezne ele­ mente in opremo objektov. Za rešitve pod točko a) smo izvršili že pretežni del obdelave za vse statične sisteme konstrukcij, naloge pa ne moremo v celoti zaključiti, ker še ča­ kamo na nekatere rezultate iz ostalih raziskoval­ nih nalog predmetnega projekta. Iz priložene faze naloge pa je razvidno, kako je konkretno rešen statični sistem nadvoza na V — podporah in sicer ločeno v splošni obliki in v nje­ govi aplikativni obliki. Upoštevajoč eventualne pripombe recenzentov oziroma projektnega sveta, bomo nadaljevali z iz­ delavo konstruktorske obdelave ostalih statičnih sistemov konstrukcij. Prav tako pa bomo diagram- sko prikazali najosnovnejše parametre, ki so po­ trebni za industrijsko proizvodnjo elementov. V pogledu konstruktorskih detajlov in detaj­ lov za opremo objektov imamo namen izpopolniti obstoječe tipske detajle, ki jih je pred leti izdala strokovna komisija pri Republiški skupnosti za ce­ ste. Dopolnitev bomo izvršili na osnovi rezultatov preiskav V okviru IGM, na osnovi izkušenj pri gradnji premostitvenih objektov v Sloveniji in na osnovi razvoja in izkušenj sodobnih rešitev v sve­ tu. V ta namen smo se udeleževali različnih med­ narodnih in domačih kongresov in simpozijev ter opravili večje število strokovnih obiskov pri naj- Sl. 13. Vgraditev montažnih strebrov v temelj bolj renomiranih firmah v Evropi, ki proizvajajo opremo za premostitvene objekte. Temu delu na­ loge posvečamo posebno pozornost, ker prav de­ tajli odločilno vplivajo na kvaliteto objekta v po­ gledu trajnosti in vzdrževalnih stroškov. V času realizacije predmetne naloge smo izvr­ šili večje število pogovorov s predstavniki strokov­ ne službe RSC, ki so dajali kritične pripombe na nalogo oziroma na projekt. Večino pripomb smo v UDK 624.074.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 3-4, STR. 46—53 Vukašin Ačanski — Jože Klenovšek: INDUSTRIJSKA GRADNJA MOSTOV — IGM Iz leta v leto večje potrebe po gradnji premostitvenih objektov narekujejo razvijanje novih tehnoloških po­ stopkov gradnje, ki bazirajo na industrijskem načinu izdelave elementov in njihovi montaži na objektu. Uvajanje novih tehnoloških postopkov pa vedno spro­ ži vrsto novih problemov tako tehnične kot tudi eko­ nomske narave. Vedno pa je prisotno vprašanje kvali­ tete končnega izdelka in hitrosti gradnje objekta. Za­ dovoljive odgovore na vsa vprašanja je možno dobiti z raziskovalnim projektom, ki sestoji iz večjega števila specialnih nalog. V predmetnem projektu se raziskujejo teoretične me­ tode za izvedbo statičnih izračunov konstrukcij, izdela­ vo tipske tehnične dokumentacije, potrditev teoretičnih izhodišč z modelnimi preiskavami, dokazom kvalitete sestavnih materialov in dokazom kvalitete povezave med posameznimi montažnimi elementi. V predmet­ nem projektu se raziskuje gradnja mostov iz indu­ strijsko izdelanih montažnih škatlastih nosilcev, ki se medsebojno povežejo v niz in so lahko na različne na­ čine podprti. Izdelana je že 1. faza dveh raziskovalnih nalog in sicer: — Teoretična obdelava konstrukcij, in — Izdelava tipske tehnične dokumentacije. Druge naloge bodo končane predvidoma do konca leta 1978. nalogi upoštevali, kar smatramo, da je pozitivno vplivalo na njeno kvaliteto. S to prakso bomo na­ daljevali tudi v 2. fazi naloge. Ostale naloge raziskovalnega projekta so pro­ gramsko pripravljene in medsebojno usklajene. Pristopili smo k realizaciji posameznih nalog. Re­ zultate pričakujemo koncem tega leta. Izsledke po­ sameznih nalog bomo objavili v Gradbenem vest­ niku. UDC 624.074.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 3-4, PP. 46—53 Vukašin Ačanski — Jože Klenovšek: THE INDUSTRIAL BRIDGES BUILDING — IGM The greater requires of bridge objects from year to year need the development of new technological building processes based on the industrial erection of elements and there’s in situ mounting. New technolo­ gical processes suggest many new problems on the technological as well on the economical field. But the most important is the question of quality and quick object building. The research projects compound of many special tasks on this field give the answers to all questions. In the project »Industrial bridges buil- ding-IGM« there are given the theoretical methods for statical, computations of structures for typical tech­ nical documentation, for model investigations, exami­ nation of compound materials quality as well as quality of connection between several mounting units. The present project treats the building of bridges, erected from mounting of shaped girders, tide in the file and sustained in several manniers. The first phase of two research projects is finished, and it mean: — the theoretical research of structures, and — the elaboration of typical technical documen­ tation. The other tasks will be finished till the end of 1978. Organizacija proizvodnje v gradbeništvu UDK 624.002.2 f r a n c p e rc 1. ZNAČILNOSTI GRADBENE PROIZVODNJE V gradbeništvu organiziramo in vodimo zelo sestavljen in specifičen delovni proces. Gradnja gradbenih objektov je stalen posel naših gradbenih organizacij in njihov glavni predmet dejavnosti. Izvajanje objekta pa predstavlja vedno enkraten, vendar enovit proces, ki ga moramo programirati, organizirati in voditi. Obvladovati ga moramo v vsaki fazi njegove pojavnosti. Organiziranje gradbene proizvodnje usmerjajo in pogojujejo posebni pogoji, ki jo razlikujejo od industrijske proizvodnje. V gradbeni proizvodnji delovni ljudje in sredstva še vedno in v pretežni količini potujejo s kraja na kraj, proizvod pa osta­ ja. V industrijski proizvodnji je proces obraten, kar predstavlja največkrat lažjo postavitev organi­ zacije proizvodnje. Od tod tudi želja gradbenih or­ ganizacij, da bi se čim bolj približale industrijske­ mu načinu gradenj, ki predvideva proizvodnjo na določenem mestu (obratu — tovarni), več ali manj neodvisno od gradbene lokacije. Pomembnejših uspehov v industrijskem nači­ nu gradnje v naših razmerah ne dosegamo pred­ vsem iz razlogov, ki so izven domene gradbenih de­ lovnih organizacij. Več ali manj uspevamo v pred- fabrikaciji, ki predstavlja industrijsko proizvod­ njo posameznih delov objekta na določenem mestu (obratu), ki jih na lokaciji montiramo v objekt. S tem smo le deloma omejili potovanje delovnih lju­ di in sredstev. 2. ORGANIZIRANOST GRADBENIH DELOVNIH ORGANIZACIJ IN NJEN VPLIV NA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE Ko izhajamo iz navedene specifičnosti organi­ zacije gradbene proizvodnje, ugotovimo, da mora­ mo stalno dopolnjevati in posodabljati organizira­ nost združenega dela v gradbenih organizacijah in tako zagotavljati ustrezno trajnost delovnih orga­ nizacij in stalnost kolektivov. Predvsem moramo delovno organizacijo dobro definirati kot kohezivni sistem dinamično povezanih elementov. Določiti moramo elemente delovne organizacije (temeljne organizacije, skupne službe, delovne enote, obrate itd.), njihove medsebojne odnose in način funkcio­ niranja (samoupravni sporazumi o združitvi). Sele na ta način nam bo omogočeno zavestno usmerja­ nje akcij k določenim ciljem in izključitev stihij- nosti pri delu. Tako določen organizacijski sistem ne doživlja pogostih sprememb. Avtor: Franc Perc, dipl. ing. gradb., SGP Kon­ struktor Maribor Problem organiziranosti gradbenih delovnih organizacij pa je pri nas še vedno odprt. Še vedno iščemo osnovna merila in kriterije za optimalno or­ ganiziranost. V osnovi poznamo tri organizacijske modele: — teritorialno urejene gradbene delovne or­ ganizacije, — fazno urejene gradbene delovne organiza­ cije, — mešano teritorialno-fazno urejene gradbe­ ne delovne organizacije. Osnutek medrepubliško-pokra j inskega druž­ benega dogovora je dal prednost fazni ureditvi gradbenih delovnih organizacij, pri čemer ni do­ ločil, kaj je faza v gradbenem delovnem procesu. Vsem nam je dovolj znano, da vodi razvoj grad­ benih delovnih organizacij brezpogojno k speciali­ zaciji, saj izhaja ta iz zakonitosti družbene delitve dela. Takšna ali drugačna organiziranost je naj­ večkrat plod različnih okoliščin, od osebnih intere­ sov, raznih lokalnih vplivov, potreb in možnosti sredine. Majhnost slovenskega prostora in nesoraz­ merno močna razvitost gradbene dejavnosti v naši republiki vodita k ugotovitvi, da nam še najbolje služi mešana teritorialno-fazna ureditev gradbenih delovnih organizacij. Trenutno pa prevladuje še vedno predvsem teritorialna ureditev. Najustreznejša organiziranost (urejenost) gradbene delovne organizacije že v veliki meri vpliva na dobro organizacijo proizvodnje, na pra­ vilno postavitev, organiziranost in funkcijo pripra­ ve proizvodnje ter na razvoj takšne delovne orga­ nizacije. Prav tako naj velja, da pravilno postav­ ljena funkcija celovite priprave proizvodnje s ci­ ljem pripraviti in usposobiti delovno organizacijo za izvršitev glavne dejavnosti — gradnje objektov, mora vplivati na razmerja med sestavnimi elemen­ ti, torej na ustrezno organiziranost gradbene de­ lovne organizacije. 3. VLOGA PRIPRAVE PROIZVODNJE V DELOVNI ORGANIZACIJI Gradbeno delovno organizacijo moramo pri­ praviti in usposobiti za izvršitev njenih glavnih nalog tj. gradnje objektov. Projektiranje organiza­ cije graditve predstavlja zato stalen posel teh or­ ganizacij. Gradbišče je osnovni element organizacije gradbenih del in predstavlja spremenljiv organiza­ cijski del delovne organizacije, ki omogoča in za­ hteva prilagajanje organizacije potrebam nalog. Za vsak dejanski primer gradnje zahtevajo spremen­ ljivi pogoji ustrezno prilagajanje in obvezno dolo- Čanje odnosov med organizacijo gradbišča in ce­ lotno delovno organizacijo. Potrebno usklajenost elementov organizacije gradbišča in delovne orga­ nizacije pa lahko dosežemo le z izvrševanjem dolo­ čenih opravil, ki jih imenujemo širše pripravo proizvodnje. Obsežnost, vsestranskost in zahtevana stalnost opravil priprave proizvodnje narekujejo, da se ta opravljajo in organizirajo v posebni organizacijski enoti — službi. Tisti del delovne organizacije, or­ ganiziran kot priprava proizvodnje, ki koordinira vse sodelujoče pri izgradnji objekta, ima pomemb­ no vlogo in vpliv na obnašanje celotnega sistema (delovne organizacije), saj v osnovi določa odnose vseh udeležencev pri izgradnji, tako znotraj kot zunaj delovne organizacije. 4. NALOGE PRIPRAVE PROIZVODNJE Osnovno nalogo gradbene delovne organizacije — graditev gradbenih objektov izvajamo z organi­ ziranjem gradbišč, ki so tako njen organizacijski del. V nasprotju s stalnostjo organizacijske oblike delovne organizacije se organizacija gradbišča spreminja od primera do primera glede na vsako­ kratne pogoje. Kljub temu pa mora biti organiza­ cija gradbišča za vsak posamezen primer povsem določena, saj bi v nasprotnem primeru nastala sti­ hija v celotnem organizacijskem sistemu. Z izvajanjem vseh opravil priprave proizvod­ nje moramo izdelati pred gradnjo objekta celovit projekt, ki vključuje, poleg arhitektonsko-gradbe- nega načrtovanja objekta, vse tehnične značilnosti in možnosti delovne organizacije pri izvajanju ob­ jekta. Tehnična dokumentacija, dopolnjena s teh­ nološko, plansko in ekonomsko dokumentacijo, šele predstavlja »kompletni projekt«, ki lahko v dolo­ čenem trenutku zagotavlja optimalne pogoje za iz­ vajanje gradbenega objekta. Priprava proizvodnje predstavlja, ne glede na to, kako in kje je organizirana, stalno opravilo, ki se pričenja že v fazi snovanja objektov, konstruk­ cij in elementov, v fazi razvojno raziskovalnega de­ la, ter končno po predaji objektov z ustreznim vrednotenjem rezultatov. Po času in mestu oprav­ ljanja lahko opredelimo pripravo proizvodnje v na­ slednje faze: — predhodno pripravo (raziskovalno) — tekočo pripravo (projektantsko) — neposredno pripravo (operativno). 4.1 Predhodna priprava proizvodnje V okviru predhodne priprave proizvodnje opravljamo predvsem: — raziskavo tržišča — programiranje razvoja tehnologije, konst­ rukcij. organizacije — razvoj konstrukcij, elementov in materialov — razvoj tehnologije gradnje — razvoj proizvodnih kapacitet — razvoj organizacije gradnje — razvoj tehnične informatike in elektronske obdelave podatkov — izdelavo razvojnih programov za nove pro­ izvodne kapacitete — izdelavo investicijskih programov za vlaga­ nja v proizvodnjo — planiramo, razvijamo in posodabljamo pro­ izvodna sredstva — zbiramo, proučujemo strokovno literaturo in poslovne informacije — vršimo patentno informatiko in zaščito in­ dustrijske lastnine. 4.2 Tekoča priprava proizvodnje Pri izdelavi in obdelavi investicijsko tehnične dokumentacije obsega tekoča priprava projektant­ ska dela v biroju in v sodelovanju z ostalimi orga­ nizacijskimi enotami, ki razpolagajo s podatki: — analiziranje uporabljenih rešitev na izve­ denih objektih — dopolnjevanje že uporabljenih rešitev — proučevanje in raziskovanje za uvedbo no­ vih rešitev — uvajanje sodobnih projektivnih metod. 4.3 Neposredna priprava proizvodnje Obsega naslednja opravila za določen objekt: — koordinacija vseh udeležencev v pripravi proizvodnje in uvajanje izsledkov predhodnih pri­ prav — obdelava licitacijskih elaboratov, izdelava predhodnih analiz, kontrola predizmer in rokov, vse do sklepanja pogodb — projektiranje in planiranje organizacije in tehnologije grajenja — projektiranje ureditve gradbišč — izdelava tehničnih ukrepov zaščite pri delu — planiranje proizvodnje, izdelava plansko- ekonomskih elaboratov za objekte ali skupine ob­ jektov — projektiranje tehnoloških procesov dela in tehnologije montažnih del — organizacija, koordinacija in povezovanje vseh udeležencev pri skupnem proizvodu — ob­ jektu — vključevanje kooperantov z definiranjem razmerij — spremljanje, zasledovanje in novelacija operativnih planov — spremljanje in analiza proizvodnje ter planskih predpostavk — koordinacija, pregled in dispozicija strojev težke mehanizacije, opažev, masovnih materialov itd. — skrbništvo nad izvajanjem lastnih investicij — operativno tehnična notranja kontrola in varstvo pri delu. Našteta opravila vseh faz priprave proizvod­ nje so okvirna in se lahko izvršujejo v več organi­ zacijskih enotah ali službah. Pomembna je ugoto­ vitev, da predstavlja že predhodno razvojno raz­ iskovalno delo enega od elementov dobre priprave proizvodnje. Največ smo v naših gradbenih delov­ nih organizacijah na področju priprave proizvod­ nje ukrenili v neposredni pripravi proizvodnje, kjer smo organizirali t. i. priprave dela. K temu UDK 624.002.2 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 3-4, STR. 54—56 Franc Perc: ORGANIZACIJA PROIZVODNJE V GRADBENIŠTVU Avtor obravnava problematiko organizacije proiz­ vodnje v gradbeništvu. Proizvodnja v gradbeništvu je sestavljen in specifičen delovni proces, ki ga je treba programirati, organizirati in voditi ter obvladati v vsa­ ki njegovi pasamezni fazi. Članek obravnava organi­ ziranost gradbenih delovnih organizacij in vlogo pri­ prave proizvodnje v delovni organizaciji. 1. Uvod Živimo v času, ko gradimo intenzivno nove šolske objekte. Mladini želimo nuditi ugodnejše delovne pogoje ob spremenjenih in novih metodah pouka. Modernim pedagoškim in drugim pogledom ter potrebam prilagajamo gradnjo objektov, a tudi drugo opremo v šolah. Izvedba umetne razsvetlja­ ve v novih šolskih poslopjih pa žal ne sledi vselej novim pogledom svetlobne tehnike. Preden pridemo na oceno umetne razsvetljave v nekaterih novih šolah, skušajmo ugotoviti svet- lobnotehruiške zahteve, ki jih naj izpolnjuje mo­ derno urejena umetna razsvetljava. Najvažnejše zahteve so naslednje: — osvetljenosti v učilnicah in na delovnih mestih morajo dosegati take nivoje, da je možno Avtor: Milivoj Kotnik, dipl. ing. elektr., Inšpekciji ske službe Maribor nas ni vodilo le načelo dobrega gospodarjenja, tem­ več tudi zahteva zakona o varstvu pri gradbenem delu (načrti ureditve gradbišč) in zakona o graditvi objektov (elaborati priprave dela in notranja kon­ trola). Več gradbenih delovnih organizacij je že pra­ vilno ocenilo tudi pomen predhodne priprave in organiziralo ustrezno razvojno raziskovalno delo ter pomen tekoče priprave proizvodnje, ki jo vrši­ jo v usposobljenih projektivno tehnoloških birojih. Organiziranje in izvajanje vseh oblik celovite priprave proizvodnje zagotavlja večjo uspešnost in razvoj gradbenih delovnih organizacij. UD C 624.002.2 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 3-4, PP. 54—56 Franc Perc: THE PRODUCTION PLANNING IN THE BUILDING WORKS The author treats the problems of the production planning in building works. This activity means a com­ pound and specific working process, which must be programated and directed in its every particular phase. The paper gives the organization of building work enterprises as well the production preparating works in every working organization. MILIVOJ KOTNIK brez napora opravljati vidne naloge, povezane s poukom; — na vidne sposobnosti učencev ne smejo vplivati neugodno niti neposredno niti posredno bleščanje ter neprimerne sence ali kontrasti; — svetloba, barva in prostor naj delujejo skladno in tako, da spodbujajo učenčevo priprav­ ljenost za reševanje delovnih nalog. 2. Standardi in normativi za umetno razsvetljavo v šolah V naši državi obstoji standard za umetno raz­ svetljavo (1), zahteve v zvezi z umetno razsvetljavo v šolah v SRS pa obravnavajo tudi normativi za gradnjo šol (2). Pri našem nadaljnjem ocenjevanju stanja umetne razsvetljave v šolah, a tudi pri projektira­ nju, jih moramo vsaj še za sedaj upoštevati. Vse­ kakor pa je prav, da projektanti pri načrtovanju Umetna razsvetljava v šolah UDK 628.9727.973 in gradnji novih objektov upoštevajo modema gle­ danja in zahteve svetlobne tehnike. Prav gotovo bodo zadostili tudi v tem primeru sedanjim zahte­ vam standardov in normativov, otrokom pa omo­ gočili boljše vidne pogoje, kot jih imajo sedaj. Vsaj z.a mariborsko področje lahko trdimo, da umetna razsvetljava v starejših šolah še zdavnaj ne izpol­ njuje že tako minimalnih zahtev sedanjih standar­ dov in normativov. Iz analiz (3) sledi, da ustreza umetna razsvetljava le v 16,13'%» merjenih razre­ dov slovenskim normativom (2) glede poprečne osvetljenosti v učilnicah. Pri tem smo z meritvami zajeli 124 razredov. Standard (1) predpisuje za učilnice v osnovnih šolah naslednje poprečne osvetljenosti pri umetni razsvetljavi: 80 lx pri razsvetljavi z žarnicami 150 lx pri razvsvetljavi z viri svetlobe s praz­ njenjem V plinu. Slovenski normativi (2) pa zahtevajo v učil­ nicah naslednje poprečne minimalne osvetljenosti: 150 lx pri razsvetljavi z žarnicami 250 lx pri razsvetljavi z viri svetlobe s praz­ njenjem v plinu. 3. Namen umetne razsvetljave v šolah V šolah ima umetna razsvetljava predvsem dva namena: — služi kot osnovna razsvetljava v času, ko ni dnevne razsvetljave, — služi kot dodatna razsvetljava ob nezadost- pri naravni razsvetljavi. Temu namenu bo služila umetna razsvetljava le, če bo urejena po naslednjih načelih: — smer vpada svetlobe naj bo podobna kot naravni razsvetljavi, ■—■ izbrati moramo tako barvo svetlobe, da se dopolnjuje z naravno svetlobo, — obstaja naj možnost vklapljanja umetne razsvetljave vsaj po posameznih vrstah svetilk. Prvo zahtevo skušamo izpolniti predvsem v razredih s frontalnim poukom. V razredih s kabi­ netnim ali skupinskim poukom razvrstimo svetil­ ke enakomerno po stropu. V tem primeru pove­ čamo osvetljenosti in tako zagotovimo tudi na me­ stih z neugodnimi sencami zadostno osvetljenost. Neugodne vplive dvojne svetlobe, ki se pojav­ lja pri hkratni uporabi naravne in umetne razsvet­ ljave, preprečimo s primerno izbiro barv umetne razsvetljave. Tega efekta pa pri svetilkah z žarni­ cami ne moremo preprečiti. 4. Nekateri primeri razsvetljave v šolah Skušajmo sedaj oceniti umetno razsvetljavo v šestih šolah, ki so bile dograjene v preteklem ob­ dobju. Za primerjavo bomo podali v naslednji razpre­ delnici naj višje in naj nižje poprečne osvetljenosti v razredih, naj slabše osvetljeno delovno mesto ter najneugodnejše razmerje med najbolje in najslab­ še osvetljenim delovnim mestom v razredih posa­ mezne šole. Zaradi lažje presoje rezultatov meritev bomo podali še specifično moč za največje poprečne os­ vetljenosti: Sola Največja povprečna osvetljenost (lx) razred. Em Najmanjša povprečna osvetljenost (lx) razred. Em Najne­ ugodnejše razmerje osvetlje­ nosti delovnih mest Najslabše osvetljeno delovno mesto Eg (lx) Specifič­ na moč (W/lx) A 255 193 1:2,8 150 13,7 B 210 189 1:1,88 146 C 168 160 1:1,70 132 D 103 82 1:2,58 74 28,1 E 500 460 1:1,5 360 3,2 F Zahteve 661 150/250 607 1:1,52 540 1,9 V šolah z oznako A, C in D je umetna raz­ svetljava urejena kot pretežno indirektna razsvet­ ljava, v šoli z oznako B pa kot pretežno direktna razsvetljava. V vseh štirih primerih so v svetilkah nameščene žarnice moči 200 ali 300 W. V šolah z oznako E in F so nameščene Svetlike s fluorescenč­ nimi cevmi in zaščitno kapo. Iz navedenih rezultatov sklepamo, da v šoli z oznako D že nova razsvetljava ne ustreza zahte­ vam predpisov. Morda je prav, da tudi tu navede­ mo vzrok za tako stanje. V razredih je nameščen oziroma naknadno urejen lesen sitrop. Razredi so pri dnevni razsvetljavi resnično prijetni, a snovalci opreme so kakor vse kaže pozabili, da igra pri lese­ nih stropovih način osvetlitve zelo veliko vlogo. Izkoristek razsvetljave namreč v tem primeru močno upade. Ta primer kaže tudi na nekoordinirano delo projektantov. Žal pa ugotavljamo, da navedeni pri­ mer ni edini in zato je še posebej omembe vreden. Verjetno bo ta problem udaril še v hujši obliki, ko bomo skušali prikazati energetsko situacijo za posamezne vire svetlobe. Tudi v šoli C so povprečne osvetljenosti za no­ vo urejeno umetno razsvetljavo nizke. Vsaj za fak­ tor zapraševanja (novi prostori) bi morale biti iz­ merjene osvetljenosti višje od izračunanih osvet­ ljenosti oziroma iznad zahtevnih povprečnih osvet­ ljenosti. Če je projektant predpostavil v projektu povprečno osvetljenost 150 lx, bi morale merjene povprečne osvetljenosti pri novi razsvetljavi dose­ gati vsaj vrednost 200 lx. Pri tem smo predpostav­ ljali, da je faktor znižanja osvetljenosti za indi­ rektno razsvetljavo zaradi zapraševanja 0,75. Ob tej predpostavki ugotavljamo, da tudi povprečne osvetljenosti v nekaterih razrednih šol A, B in C ne bodo ustrezale zahtevam pri poznejšem obra­ tovanju. V šolah z oznako E in F lahko predpostavimo faktor zapraševanja 0,8. V tem primeru bi morale biti povprečne osvetljenosti v razredih 312 lx, če naj bo v poznejšem obratovanju osvetljenost 250 lx. Izmerjene osvetljenosti ustrezajo tem zahtevam v celoti. 5 5. Ocena ostalih svetlobno tehničnih pogojev Svetlosti svetilk ne prekoračujejo vrednosti, ki jih določajo mejne krivulje (4). Zato mislimo, da o problemu direktnega bleščanja, pa tudi indirektne­ ga bleščanja ob izbiri predpisanih refleksijskih fak­ torjev opreme ni potrebno posebej razpravljati. Od­ nosov svetlosti v prostoru, ki jih predpisuje seda­ nji standard (1), nismo merili. Faktor enakomernosti je v vseh primerih v predpisanih mejah in ne prekoračujejo vrednosti 1 :2,5 (1). Zanimivo je v razpredelnici 1 primerjati od­ nose med najbolje in najslabše osvetljenimi delov­ nimi mesti. Rezultati meritev kažejo, da je to raz­ merje mnogo ugodnejše v šolah E in F v primer­ javi z ostalimi šolami. Torej je to razmerje ugod­ nejše v razredih, kjer je razsvetljava urejena s fluorescenčnimi svetilkami. Dokaj neugodno pa je to razmerje v šoli A. Tako stanje pa pogojuje delno kombinacija direktne in indirektne razsvetljave v razredih. V zvezi z izbiro virov svetlobe naj še enkrat spomnimo na zahteve normativov (2). Ti iz že na­ vedenih razlogov dopuščajo možnost kombinacije dnevne in umetne svetlobe le pri fluorescenčnih svetilkah. Projektant mora seveda predvideti ust­ rezno barvo svetlobe. Kadar je umetna razsvetlja­ va urejena le z žarnicami, moramo iz že navedenih razlogov izključiti dnevno komponento svetlobe pri uporabi umetne razsvetljave. Otrokom želimo nuditi približno enako dobre vidne pogoje v vsem razredu, torej tudi po globini. Zato bomo v praksi pogosto prižgali umetno raz­ svetljavo v globini razreda že pri nezadostni nara­ vni razsvetljavi. To bomo v skladu z normativi (2) lahko izvedli le, če je razsvetljava v razredu ure­ jena s fluoroscenčnimi svetilkami. Ob tej priložnosti bi želeli opozoriti še na to, da morajo biti pri uporabi umetne razsvetljave v času teme okna zastrta z zavesami. Ugotavljamo, da temu problemu investitorji in projektanti ne posvečajo zadostne pozornosti. 6. Energetske razmere Uvodoma smo nakazali za učilnice zahtevane osvetljenosti pri umetni razsvetljavi. Opazimo lah­ ko, da naši predpisi (1, 2) določajo nivo osvetlje­ nosti v odvisnosti od vira svetlobe. Takih zahtev tuji standardi ne postavljajo, saj je za opravljanje določenih vidnih nalog potrebna določena osvetlje­ nost prostora, ki ni v celoti pogojena z uporabo po­ sameznih virov svetlobe. Nekateri tuji evropski standardi predvidevajo v učilnicah že osvetljenosti 300 lx in več, a tudi ek­ sperimenti v naših šolah (3) kažejo na to, da je ta zahteva upravičena. Vsa ta dejstva pa nas nava­ jajo na to, da vse do sedaj rečeno podkrepimo še z vidika racionalne porabe energije. Ne smemo pre­ zreti dejstva, da je električna energija vsak dan dražja. Niti ne smemo pozabiti, da neracionalno trošenje električne energije predstavlja nepotreb­ no povečanje toplotne obremenitve in dodatno one­ snažuje okolje. Instalirana moč za razsvetljavo je v šoli A 3,2 kW, v nekaterih primerih celo 3,6 kW na razred. V šoli C in D je instalirana moč po razredu 2,7 kW. V šoli D je razen tega še lesen strop. V teh razredih bi dosegli osvetljenost 150 lx, če bi insta­ lirano moč po razredu povečali na ca. 4 kW. Nasprtno je v šolah z oznako E in F instali­ rana moč za razsvetljavo ca. 1,2 kW oz. 1,3 kW na razred. Za lažje razumevanje te problematike ugoto- tovimo iz razpredelnice 1, da so osvetljenosti v šo­ li A ca. 1,55-krat višje od zahtev normativov (2), a v šoli E ca. 1,58-krat višje od zahtev istih normati­ vov. Instalirana moč pa je v šoli E kljub višjim os­ vetljenostim v primerjavi s šolo A 2/7-krat manjša. Šola A ima 19 učilnic in je razsvetljavo instali­ rana moč 60 kW. Toda v šoli E bi pri istem številu razredov, ki so dimenzijsko približno enaki onim v šoli A, imeli le instalirano moč 23 kW. Poskušajmo določiti še investicijske in letne stroške za izvedbo in obratovanje razsvetljave v razredu približnih dimenzij kot so v šoli A, kjer je instalirana moč 3,6 kW. V razredih potrebujemo za osvetljenost 150 lx 12 svetilk tipa NSS-V, proizvod Elektrokovina z žarnicami moči 300 W. Da bi v razredu dosegli isto osvetljenost, bi po­ trebovali ca. 8 svetilk tipa NSD-3 od istega proiz­ vajalca z žarnicami moči 300 W. Zaradi lažje raz­ poreditve bi namestili 9 svetilk. Za zahtevano osvetljenost 250 lx bi v navede­ nem primeru potrebovali 8 —9 svetilk tipa FNS 120 —240—duo s fluorescenčnimi cevmi moči 2 X 40 W od istega proizvajalca. Zaradi lažje razmestitve uporabimo 1 0 svetilk. Stroški za svetilke v navedenih primerih bi bili naslednji in jih prikazuje razpredelnica 2 . Razpredelnica 2 150 lx o s v e t l j e n o s t i 250 lx Tip svetilke ce na za k os di n št ev . sv et . st ro šk i di n in st . m oč kW št ev . sv et . st ro šk i di n in st . m oč kW NSS-V 280 12 3360 3,6 20 5600 6 NSD-3 280 9 2520 2,7 15 4200 4,5 FSN-121-240 697 — 10 6970 0,97 1,0 K stroškom za svetilke moramo še prišteti 300 din za električno instalacijo po svetilki. Torej bi bili skupni stroški za razsvetljavo, ki bo ustre­ zala sedaj veljavnim normativom (2 ) naslednji in jih prikazuje razpredelnica 3. Razpredelnica 3 Tip svetilke St.evil° s êtilk Stroškim izvodov za razsvetljavo NSS-V 12 6960 NSD-3 9 5220 FSN-121-240 10 9970 *V Iz razpredelnice vidimo, da soi stroški za ure­ ditev razsvetljave pri svetilkah z žarnicami mnogo nižji kot pri fluorescenčnih svetilkah. Površen opazovalec ali investitor se bo na tej osnovi kaj lahko odločil in izbral ustrezajočo vrsto oziroma tipo svetilk. Za strokovno odločitev moramo ugotoviti še celotne letne stroške za raz­ svetljavo. Te določamo po enačbi (5) K = (Cs + Cp) — -1- — . T + V P' 100 Lj + (Ce ■ P . T + A) Fe + Kv V enačbi pomeni: K — letni stroški (din/leto) C3 — nabavna cena svetilke (din/leto) Cp — cena instalacije na svetilko (din) p — letni odstotek amortizacije (%) Ci — nabavna cena žarnice (din) Li — življenjska doba žarnic (ure) P — instalirana moč (kW) T — ure gorenja razsvetljave na leto (ure/ leto) Ce — cena električne energije (din/kWh) A — prispevek za obračunsko moč (din/kW) Fe — energetski prispevek Kv — stroški vzdrževanja (din/leto) Stroške vzdrževanja lahko zanemarimo, ker vzdržuje razsvetljavo v šolah običajno hišnik. Če upoštevamo naslednje cene, lahko določimo letno stroške za razsvetljavo: žarnice moči 300 W — 25,6 din/kos fluorescenčna žarnica moči 40 W — 41,35 din/ kos starter 40 W — 7,75 din/kos cena električne energije — 0,82 din/kWh prispevek za obračunsko moč — 37,00 din/kW mesec energetski prispevek — 48°/o Letni stroški za razsvetljavo so v odvisnosti od časa gorenja razsvetljave (razpredelnica 4) na­ slednji: Razpredelnica 4 Čas gorenja Letni stroški (din T(h) NSD-3 NSS-V FSN-121-240 0 2297 3065 1659 100 2644 3536 1809 200 2994 4011 1963 300 3342 4486 2117 500 4040 5436 2426 Čas uporabe razsvetljave je odvisen od več fak­ torjev, zlasti pa od tega, ali je pouk eno ali več iz­ menski, ali je v šolah urejeno celodnevno bivanje, izvenšolske dejavnosti, čiščenje itd. Z vso gotovo­ stjo uporabljajo v šolah razsvetljavo v teku leta vsaj 200 do 300 ur. Iz nakazanih rezultatov sklepa­ mo, da izbira svetilk z žarnicami za razsvetljavo razredov niti iz ekonomskih niti iz energetskih razlogov pri natančnejšem presojanju ni upraviče­ na in utemeljena. 7. Zaključek V članku smo skušali nakazati nekaj kritičnih primerov razsvetljave v osnovnih šolah. Ti prime­ ri opozarjajo na nujnost tesnega sodelovanja zlasti med projektanti električne razsvetljave, arhitekti notranje opreme in gradbeniki, a seveda tudi in­ vestitorjem. Naknadno spreminjanje notranje op­ reme v razredih brez konzultacije s projektanti električne instalacije, pa vodi do skrajno neugod­ nih rešitev, kot smo to ilustrirali na primeru šole D. Iskanje navidezno poceni rešitev pri umetni razsvetljavi, ki ekonomsko in tehnično niso naj­ ugodnejše, gotovo niso v družbeno korist. Sicer pa se bo zaradi energetskih razmer v vedno večji meri v bodoče postavljalo vprašanje racionalne porabe električne energije tudi pri umetni razsvetljavi. Že sedaj ugotavljamo, da se vodje šol zaradi viso­ kih stroškov za električno energijo odločajo za štednjo z električno energijo na račun razsvetljave v razredih. Toda taka štednja ima tudi negativne posledice, ki jih običajno žal težko objektivno ovrednotimo. UDK 628.972A973 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 3-4, STR. 56—60 Milivoj Kotnik: UMETNA RAZSVETLJAVA V ŠOLAH Na osnovi rezultatov, ki so navedeni v članku, sklepamo, da že novo urejena umetna razsvetljava ni vselej urejena po zahtevah standardov in normativov. Delno je vzrok za to nezadostno sodelovanje med arhi­ tektom in projektantom razsvetljave. Projektanti in investitorji bodo morali misliti v bodoče tudi na ra­ cionalnejšo uporabo električne energije za umetno raz­ svetljavo. Investitorji žele z izbiro cenejših svetilk znižati stroške izgradnje, ne posvečajo pa dovolj po­ zornosti stroškom v obratovanju. L i t e r a t u r a : 1. Dnevno i električno osvetljenje prostora u zgra­ dama JVS U.C9.100. 2. Normativ za graditev in opremo osnovnih šol v SR Sloveniji (Ur. list. št. 21/68) 3. Umetna razsvetljava kot stalna in dopolnilna razsvetljava k nepopolni dnevni razsvetljavi v šolah in delovne sposobnosti otrok; Inštitut za varstvo pri delu za sklad Borisa Kidriča; 1975 4. Preporuke za osvetljenje; Jugoslovanski komi­ te za razsvetljavo; 1974 5. Električno osvetljenje u školama; Elektrokovi­ na 1964 UDC 628.972/973 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 3-4, PP. 56-60 Milivoj Kotnik: THE ARTIFICAL ELECTRIC LIGHTING IN SCHOOL ROOMS On the base of results, given in the paper, we can conclude that the artifical electric lighting is not always executed with regard to the technical standards and propositions. The reason for such situation is specially in the insufficient cooperation between the architect and the lighting planner. The planners and investitora must calculate with regard to the econo­ mically use of electrical power for this articial lighting. The building expences can be reduced by choising of cheaper lamps and by devoting of every attention to the costs of working operation. K naslovni strani: Pri objektu A gre za pričetek gradnje naselja Maribor-jug. Objekt je lo­ ciran v soseski S 23 in je prvi objekt novega naselja Maribor-jug. Objekt ima po urbanističnem programu in zazidalnem načrtu stanovanjsko-poslovni pro­ gram. Konstrukcija je zasnovana na tehnologiji litega betona z uporabo tu­ nelskih opažev in betonskih montažnih fasadnih elementov. Predelne stene so pogojno montažne. Višina objekta je P + do P + 12 etaž. V objektu je 125 stanovanj in več lokalov. Planska usmeritev raziskovalnega dela v področni raziskovalni skupnosti za graditeljstvo za obdobje 1978-1980 UDK 624.9 G r a d b e n i v e s t n i k o b j a v l j a v n a d a l j n j e m t e k s t u m a t e r i a l , k i g a j e p r i p r a v i l a p o d r o č n a r a z i s k o v a l n a s k u p n o s t G r a d i t e l j s t v o R a z i s k o v a l n e s k u p n o s t i S l o v e n i j e z n a m e n o m , d a b i s e z n a n i l i č i m š i r š i k r o g g r a d b e n i k o v s p l a n s k o u s m e r i t v i j o r a z i s k o v a l n e g a d e l a v o b d o b j u o d 1 9 7 8 d o 1 9 8 0 , i\n s i c e r z a p o d r o č j e g r a d b e n i š t v a , g r a d b e n i h m a t e r i a l o v , g e o d e z i j e , a r h i t e k t u r e i n s t a n o v a n j s k o - k o m u n a l n e g a g o s p o d a r s t v a , t o r e j z a v s e t i s t e p a n o g e , k i s o d i j o v p o d r o č n o r a z i ­ s k o v a l n o s k u p n o s t G r a d i t e l j s t v o . T a p l a n s k a u s m e r i t e v j e b i l a p r i ­ p r a v l j e n a v z e l o k r a t k e m č a s u s s t r a n i p o s a m e z n i h s t r o k o v n i h k o m i s i j z a z g o r a j o m e n j e n a p o d r o č j a b r e z p r e d h o d n o d o l o č e n e m e t o d o l o g i j e . Z a t o s o v p r i s t o p u k i z d e l a v i p l a n s k e u s m e r i t v e z a p o s a m e z n a p o d r o č j a v i d n e d o l o č e n e r a z l i k e , k a r p a n a s n e o v i r a p r i o b r a v n a v i s a m e m a t e r i j e , j Iz p r v o t n o p r i p r a v ­ l j e n e g a m a t e r i a l a , k i j e b i l p r i p o s a m e z n i h k o m i s i j a h d o k a j 1 o b s e ž e n , f e t u k a j p o d a n n e k o l i k o s k r č e n m a t e r i a l , t a k o d a s o p o o b s e g u v s a o m e n j e n a p o d r o č j a p r i b l i ž n o e n a k a . J a v n a o b r a v n a v a p l a n s k e u s m e r i t v e r a z i s k o v a l n e g a d e l a j e n u j n o p o t r e b n a , n e s a m o n a p o d r o č j u g r a d i t e l j s t v a , t e m v e č n a c e l o t n e m p o d r o č j u n a š e r a z i s k o v a l n e d e j a v n o s t i . i Š e l e s k o z i k r i t i č n o o c e n o š i r o k e g a k r o g a u p o r a b n i k o v s e b o n a š a r a z i s k o ­ v a l n a d e j a v n o s t l a h k o t v o r n o v k l j u č i l a . V u s p e š n e j š i r a z v o j n a š e g a g o s p o d a r s t v a i n n a š e d r u ž b e . , P l a n s k a u s m e r i t e v , k i j o s e d a j o b j a v l j a m o , j e p o m e m b e n d o k u ­ m e n t , n a p o d l a g i k a t e r e g a b i v p r i h o d n j i h l e t i h , t o j e d o z a k l j u č k a t e g a s r e d ­ n j e r o č n e g a o b d o b j a , u s m e r j a l i r a z i s k o v a n j e n a p o d r o č j u g r a d i t e l j s t v a . T a k š n i h d o k u m e n t o v d o s l e j n i s m o b i l i v a j e n i . Z a t o g r e s e s t a v l j a l c e m t e g a d o k u m e n t a v s e p r i z n a n j e . N a š a n a l o g a j e s e d a j , d a n a m a t e r i a l d a m o s v o j e p r i p o m b e i n s u g e s t i j e , b o d i s i u r e d n i š t v u G r a d b e n e g a v e s t n i k a , a l i p a n e p o s r e d n o p o d r o č n i r a z i s k o v a l n i s k u p n o s t i G r a d i t e l j s t v o R a z i s k o v a l n e s k u p n o s t i S l o v e n i j e . N a t a n a č i n b o m o l a h k o p r i s p e v a l i k t a k š n i u s m e r i t v i r a z i s k o v a l n e g a d e l a n a p o d r o č j u g r a d b e n i š t v a , k i v n a j v e č j i m e r i u s t r e z a p o t r e b a m i n i n t e r e s o m n a š e s t r o k e . GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: SERGEJ BUBNOV, DIPL. INZ. Udeležencem razprave osnutka planske usmeritve raziskovalnega dela na področju graditeljstva Kot uvod v razpravo o priloženem osnutku raziskovalnega dela na področju graditeljstva je pomembno opozoriti na naslednje: Dosedanje raziskovalno delo na tem področju so večinoma izvajale maloštevilne raziskovalne or­ ganizacije, katere pa so poleg raziskovalnega dela opravljale tudi usluge gospodarskim organizacijam. Prednosti tega so bile predvsem v tem, da so pro­ grami raziskav izhajali neposredno iz potreb go­ spodarske prakse, po drugi strani pa je organiza­ cije, kot tudi posamezne raziskovalce, ravno po­ slovna odvisnost od gospodarskih organizacij ali družbenih potreb po uslugah dostikrat ovirala pri kontinuiranem delu na raziskavah. Z redkimi iz­ jemami je tako delo ostajalo fragmentarno, pred­ vsem pa je odločitev, da raziskovalna organizacija prijavi nalogo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in s tem kandidira na združena sredstva, bila pov­ sem stvar odločitve raziskovalne organizacije same in njenih trenutnih možnosti in potreb. Nekaj raziskav so izvajale gospodarske orga­ nizacije same v okviru svojih razvojnih oddelkov, bodisi kot del programa Raziskovalne skupnosti Slovenije, bodisi kot povsem izolirane raziskave, ali pa je organizacija sofinancirala raziskave, ki so jih raziskovalne organizacije izvajale v okviru pro­ grama Raziskovalne skupnosti Slovenije. Z Ustanovitvijo Področne raziskovalne skup­ nosti za graditeljstvo, kot samoupravne interesne skupnosti v okviru Raziskovalne skupnosti Slove­ nije, je bil vzpostavljen mehanizem za dogovarja­ nje med uporabniki in izvajalci, strokovno in druž­ beno verifikacijo, kot tudi za sprejemanje skupnih odločitev in pristopov tako programiranja kot fi­ nanciranja raziskav. V letu 1976 je zaradi večje informiranosti po­ nudba za raziskave s strani raziskovalnih in go­ spodarskih organizacij zelo porasla tako program­ sko, kot po zahtevkih za finančno udeležbo, tako da je bilo mogoče zahtevek na Raziskovalno- skupnost Slovenije pokriti samo 37 %. Ponudba je bila na­ slednja: (v mio din) Skupna vrednost Udeležba Udeležba raziskav: RSS: sofinancerjev: 39,356 19,656 19,700 Po strokovni verifikaciji v okviru Raziskoval­ ne skupnosti Slovenije in po izdelanih kriterijih za financiranje, ki jih je glede na dano situacijo sprejela skupščina področne skupnosti, je bila kon­ čna pogodbena vrednost naslednja: Udeležba Udeležba RSS: sofinancerjev: 7,221 13,433 827 SK* Skupno je bilo od 65 predloženih, financirano 45 raziskav. V letu 1977 je Raziskovalna skupnost Slove­ nije namesto enkratnega letnega razpisnega roka uvedba odprt razpis, zato končna bilanca za leto 1977 v tem trenutku še ni mogoča. Vsekakor pa moramo ugotoviti, da velika ponudba v letu 1976 ni prerasla v kontinuirano raziskovalno delo, kot se je pričakovalo, prijavljene so predvsem naloge v nadaljevanju. Očitno je, da se je del raziskoval­ nih kapacitet, katere so v letu 1976 prihajale z no­ vimi pobudami, zaradi nezagotovljene materialne osnove preusmeril drugam. Raziskovalno delo je dolgoročna investicija, ne­ pogrešljiv sestavni del vsake družbene in gospo­ darske dejavnosti, ki si hoče zagotoviti nemoten in uspešen razvoj in nanj ne bi smelo vplivati tre­ nutno ugodno ali neugodno stanje. Zato je področ- ♦Namenska sredstva za raziskave v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Skupna vrednost raziskav: 21,481 na skupnost smatrala za svojo osnovno dolžnost, da pristopi k organiziranemu raziskovalnemu de­ lu, katero naj bi potekalo predvsem v naslednjih smereh: — evidentiranju potreb po raziskavah in iz­ delavi skupnih programov, s čimer naj se zago­ tovi smotrno izkoriščanje tako sredstev, ki se zbi­ rajo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, kot ti­ stih, ki jih v ta namen združujejo gospodarske or­ ganizacije, ki so uporabniki raziskav, — iskanju skupnih finančnih in kadrovskih re­ šitev v neposredni povezavi z združenim delom, ob­ činskimi raziskovalnimi skupnostmi in medrepub­ liškim sodelovanjem, —- vzpostavitvi ustrezne organizacijske oblike spremljanja in izvajanja raziskav, kontinuirani in­ formiranosti in interdisciplinarni povezavi. Pred vami je prvi osnutek programa raziskav, ki so ga po zadolžitvi skupščine področne razisko­ valne skupnosti za graditeljstvo, na osnovi doslej izraženih potreb, izdelale strokovne komisije po podpodročjih. Ponekod so vanj vgrajeni tudi že plani nekaterih raziskovalnih organizacij. Različna stopnja izdelanosti osnutkov je v nekem smislu tudi odraz stopnje organiziranosti posamezne de­ javnosti. Srednjeročni plan raziskav stanovanjskega in komunalnega gospodarstva je izvleček širše študi­ je in je že v razpravi v stanovanjskih skupnostih, ki se bodo odločale za višino sredstev za te raz­ iskave (za poseben program s področja stanovanj­ skega in komunalnega gospodarstva so se že do­ slej izločala sredstva po določilih zakona o druž­ beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter vrednost doslej sklenjenih pogodb brez zneskov so­ financiranja področne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo znaša 8,497 mio din). Smatramo pa, da bi bilo potrebno ta plan v okviru plana pod­ ročne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo do­ polniti s tehnološkimi raziskavami in raziskava­ mi s področja komunalnega gospodarstva. Osnutek planske usmeritve raziskovalnega de­ la na področju graditeljstva predstavlja pionirsko delo in kljub pomanjkljivostim vseeno prvi korak k zastavljenemu cilju. Predvsem je njegov namen, da služi kot osnova za razpravo o vseh problemih, ki so predhodno navedeni, njen cilj pa je združe­ vanje interesov izredno heterogenega področja in iskanje skupnih rešitev. Po sprejetju sugestij s strani združenega dela, občinskih raziskovalnih skupnosti ter delegatske baze v področni raziskovalni skupnosti, bo lažje iz­ delati konkretne programe vsebinsko in časovno zaokroženih raziskovalnih projektov ter se dogo­ varjati o realizaciji. Predsednik izvršilnega odbora področne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo: Tomaž Banovec, dipl. ing. GRADBENIŠTVO OSNUTEK PROGRAMSKE USMERITVE RAZISKOVALNEGA DELA S PODROČJA GRADBENIŠTVA Izhodišča Pri sestavi srednjeročnega programa so bila upoštevana naslednja izhodišča: — Gospodarska in samoupravna organiziranost in povezanost gradbenih organizacij med seboj ter vključevanje gradbeništva pri realizaciji pla­ nov celotnega gospodarstva. — Družbeni in gospodarski pomen, stopnja razvo­ ja in organiziranosti gradbeništva ter povezava z drugimi gospodarskimi panogami. — Stopnja razvoja sodobnih tehnologij, posebno industrializacija proizvodnje elementov in grad­ nje objektov ter industrializacija pri finalizaciji objektov. — Izkušnje, rezultati, problemi in odprta vpraša­ nja pri dosedanji realizaciji raziskovalnih na­ log in projektov. — Že dosežena stopnja izobraževanja in poveza­ nost raziskovalcev in uporabnikov na področju, med področji, v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije, med republikami. — Principi in metodologija financiranja in sofi­ nanciranja raziskovalnega dela na področju gradbeništva. Cilji Pri realizaciji srednjeročnega programa želimo doseči naslednje: — Zagotoviti pospešen družbeni in gospodarski razvoj gradbeništva. — Izboljšati kvaliteto gradnje objektov. — Izboljšati organizacijo gradbeništva glede na ce­ lotno proizvodno verigo od priprave projektov do finalizacije objektov, upoštevaje principe do­ hodkovnih odnosov. — Omejiti naraščanje stroškov v gradbeništvu in nasploh v industrijski gradnji. — Podpreti tiste raziskovalne projekte in naloge, katerih rezultati bodo nadomestili uvoz tujega znanja in povečati izvoz gradbenih storitev. — Intenzivneje povezati raziskovalce in uporabni­ ke ter omogočiti transfer znanja od raziskoval­ ni institucij v gospodarstvo in obratno. — Organizirati raziskovalno delo v okviru raz­ iskovalnih projektov skupaj z raziskovalci in uporabniki. — Doseči boljšo informiranost in povezanost raz­ iskovalcev v področju, med področji, v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije ter med re­ publikami. — Omogočiti vzgojo novih raziskovalcev, določiti metodologijo za selekcijo raziskovalcev po kva­ liteti in postaviti kriterije za oceno uspešnosti rezultatov raziskovalnega dela. — Izboljšati pregled nad dogajanji s spremljanjem splošnih in posebnih informacij za gradbeništvo (INDOK) OSNOVNA PODROČJA GRADBENIŠTVA A. KONSTRUKCIJE B. NIZKE GRADNJE C. VODNO GOSPODARSTVO S M E R I R A Z I S K O V A L N E G A D E L A 1. Vzdrževanje 2. Kvalteta gradenj s posebnim poudarkom na trajnosti 3. Računalništvo in INDOK 4. Ekonomsko organizacijski in dohodkovni odnosi 5. Industrializacija 6. Potresno inženirstvo 7. Varnost s posebnim poudarkom na SLO 8. Tehnologija gradnje Tematika v okviru teh usmeritev na osnovi do­ slej evidentiranih potreb: A. KONSTRUKCIJE Ai Vzdrževanje 1. Saniranje starih zgodovinsko pomembnih zgradb z uporabo vodoodbojnih silikonskih injektirnih malt v kombinaciji z vodoodboj- nimi zaščitnimi sredstvi. 2. Problematika projektiranja ravnih streh. 3. Sistemi ojačevanja armiranobetonskih kon­ strukcij z dodajanjem armature. 4. Študij in meritve določanja toplotnih izgub na že izgotovljenih zgradbah po hitri metodi. 5. Periodični pregledi nosilnih jeklenih konst­ rukcij v uporabi in zagotovljena varnost. Až Kvaliteta gradenj s posebnim poudarkom na trajnost 1. Priprava splošnih razpisnih pogojev, nanaša­ jočih se na kvaliteto in kontrolo kvalitete in­ stalacijskih in finalnih del v stanovanjski gradnji. 2. Razvoj eksperimentalnih metod za projekti­ ranje in preiskava gradbenih konstrukcij. 3. Raziskave za konkretne sprotne interesente. 4. Dosegljiva kakovost tornih spojev v kovin­ skih konstrukcijah. 5. Točnost meritev napetosti in deformacij v laboratoriju in na terenu. 6 . Uporabnost ultrazvoka pri preiskavi zvarov. A;j Računalništvo in INDOK 1. Uvajanje računalniškega projektiranja in konstruiranja po najsodobnejših postopkih. 2, Razvijanje računalniške grafike. A4 Ekonomsko organizacijski in dohodkovni odnosi 1. Rajonizacija področja SR Slovenije na kli­ matske cone za gradbeništvo. A 5 Industrializacija 1. Raziskave v zvezi z uvajanjem lahke grad­ nje v jeklenih konstrukcijah. 2. Prednapete jeklene predalčne konstrukcije. 3. Vrednotenje montažnih sistemov v visokih gradnjah. 4. Raziskave, usklajene z razvojnimi plani dru­ gih organizacij združenega dela. Ac Potresno inženirstvo 1. Seizmična odpornost opečnih zgradb. 2. Analiza potresa v Posočju in sugestije za gradnje. 3. Obnašanje zidanih zgradb pri potresnih ob­ težbah. 4. Prenos in popularizacija sodobnih metod di­ menzioniranja konstrukcij, vsebovanih v mednarodnih dokumentih (spoji, hladno ob­ likovani profili, tenkostenski nosilci itd.). A 7 Varnost s posebnim poudarkom na SLO 1. Mehanika loma in varnost konstrukcij proti krhkemu lomu. 2. Sodobne eksperimentalne tehnike v preiska­ vi materiala in konstrukcij. 3. Trdnosti in konstrukcijski problemi spojev v aluminijskih konstrukcijah. 4. Uporaba finozrnatih visokovrednih jekel pri nosilnih konstrukcijah in tlačnih posodah. 5. Uvedba nelinearne teorije linijskih nosilcev v prakso. 6 . Direktno dimenzioniranje lesenih nosilcev. 7. Izpopolnitev dimenzioniranja masivnih tovar­ niških dimnikov. 8 . Deformabilnost materialov. 9. Eksperimentalne metode (novosti!) (za me­ hanske in druge meritve). 10. Visoke stavbe velikih višin — problematika. 11. Računanje statično nedoločenih linijskih prednapetih konstrukcij z računalnikom. 12. Računanje izgub prednapetosti pri statično nedoločenih konstrukcijah. 13. Nosilnost armiranobetonskih prerezov tik pred porušitvijo (teoretično in eksperimen­ talno). 14. Raziskave temeljnega značaja: Študij neli­ nearnih problemov v mehaniki trdnih teles. 15. Račun večetažnih konstrukcij pri seizmični obtežbi. 16. Izdelava računalniških programov za področ­ je teorije konstrukcije, dimenzioniranja in konstruiranja. 17. Preiskave konstruktivnega lahkega betona- As Tehnologija gradnje 1. Uporabnost stiropornega betona za izdelavo fasadnih elementov za montažno gradnjo. 2. Možnost predelave odpadkov organskih umetnih snovi v izdelke, uporabne v gradbe­ ništvu, kot so obloge tal itn. (Sekundarne surovine v gradbeništvu). 3. Možnosti izdelave suhih estrihov v stano­ vanjski gradnji. 4. Problematika projektiranja obešenih fasad, fasadnih oblog in fasadnih polnil. B. NIZKE GRADNJE Bi Vzdrževanje 1. Meritve in analiza deformacij in pomih tla­ kov na trasi avtoceste Ljubljana—Vrhnika. B4 Ekonomsko organizacijski in dohodkovni odnosi 1. Uporaba razstreliva in metod razstreljevanja v graditeljstvu. 2. Geološke in geomehanske raziskave pogojev temeljenja objektov na kraškem področju. 3. Ugotavljanje obremenitve s hrupom v komu­ nalnem okolju na modelih. B7 Varnost s posebnim poudarkom na SLO 1. Odnosi med napetostmi, deformacijami in ča­ som s posebnim ozirom na uporabo računal­ nikov pri predorskih gradnjah. 2. Raziskava filtrske sposobnosti in obstojnosti za stenske drenaže domače in tuje izdelave za izboljšanje nosilnosti malo nosilnih tal. 3. Zemeljski pritiski v odvisnosti od pomikov po nelinearni teoriji. 4. Armirane zemljine in zemeljske konstrukci­ je ter armirani oporni zidovi. 5. Modelne raziskave sidranih opornih sten. 6 . Snežni plazovi — matematični model. Ds Tehnologija gradnje 1. Raziskave uporabnosti stiropornega betona v konstrukciji cest. C. VODNO GOSPODARSTVO Ci Vzdrževanje 1. Razvoj baterije nateg v evakuacijski in re­ gulacijski organ na nizkih rečnih stopnjah. 2. Analiza padavinskih podatkov za ugotovitev trajanja in pogostnosti prelivanja razbreme- nilnikov v kanalizaciji. 3. Gospodarjenje s podtalnico Ljubljanskega polja. 4. Bogatenje podtalnice Ljubljanskega polja. 5. Gospodarjenje s podtalnico Ljubljanskega polja — Priprava programa za računalnik in podatkov za matematični model. 6 . Raziskava tipov pragov z vidika hidravlike, konstrukcije in materialov na vodotokih. 7. Mehki jezovi. 8 . Zasledovanje prodonosnosti glavnih vodoto­ kov vzdolž njihove celotne dolžine. 9. Preučevanje zasipanja in praznjenja akumu­ lacijskega prostora HE Doblar na območju Soče, Idrijce in Bače. 10. Preučevanje bogatenja podtalnice v pomemb­ nejših bazenih. C-z Kvaliteta gradenj s posebnim poudarkom na trajnost 1. Modeliranje prenosa tujih snovi v podzemni vodi. 2. Hidravlično in matematično modeliranje to­ ka newtonske in newtonske tekočine v ceveh. 3. Hidrološke osnove po metodi enotnega hid- rograma kot osnova za prognoziranje. 4. Preučevanje prodonosnosti vodotokov z izo­ topi. 5. Uvajanje novih materialov in elementov v hidrotehniki. 6 . Preizkus metod za hidravlični preračun pa­ davinskega odtoka, upoštevaje meritve pa­ davin in pretokov na izbranem merskem me­ stu zaključenega področja kanalizacije. 7. Preiskava uspešnosti čiščenja odpadnih voda na čistilnih napravah in ugotavljanje pogo­ jev za doseženo stopnjo čiščenja. 8 . Konstruiranje in izdelava lastnega prototipa za ombografe. C;3 Računalništvo in INDOK 1. Hidravlični parametri regulacijskih profilov glavnih vodotokov kot podlaga za dokumen­ tacijski center (zbiranje in spremljanje po­ datkov o npr.: padcih, normalnih profilih in podobno). C4 Ekonomsko organizacijski in dohodkovni odnosi 1. Preučevanje plovnih poti v SRS. 2. Izdelava vodne bilance za območje zgornje ter spodnje Savinjske doline ter Šaleške do­ line. C 5 Industrializacija 1. Tesnitev kraških polj — Hidrogeološke razi­ skave za ojezeritev Planinskega in Cerkni­ škega polja. 2. Tehnična in ekonomska valorizacija akumu­ lacijskih prostorov SRS po enotni metodolo­ giji- 3. Tipski model kompleksnih hidrometeorolo­ ških raziskav za določitev odtočnosti za ti­ pična območja v SRS. 4. Raziskava možnosti izgradnje akumulacije na Planinskem polju. C7 Varnost s posebnim poudarkom na SLO 1. Snežni plazovi — matematični model. 2. Onesnaževanje podtalnice. 3. Preoblikovanje vala visokih voda po izgrad­ nji obrambnih objektov na vodotokih (Sava: Krško—Brežice). Opomba: Gradiva, ki so služila za izdelavo osnutka programske usmeritve zaradi obšimosti niso priložena, so pa na vo­ ljo v tajništvu področne raziskovalne skupnosti za graditeljstvo. GRADBENI MATERIALI Projekt: Betoni in tehnologija betonov 1. Betonsko tehnološke in tehnične preiskave za izvrednotenje osnovnih materialov za betone na področju SR Slovenije. Namen naloge bi bilo primerjalno vrednote­ nje, v prvi vrsti pa pridobitev osnov za enotno in zanesljivo projektiranje sestav oziroma kvalitete betonov v svežem, strjujočem in otrdelem (eksploa- tacijskem) stanju, s čimer se sedaj ne razpolaga. 2. Obstojnost betonov (brez dinamičnih me­ hanskih oziroma utrujnostnih obremenitev) a) odpornosti betonov proti karbonatiziranju in proti izluževanju z vodo, vključno z obravnava­ njem sposobnosti betonov za protikorozijsko zašči­ to armature; b) odpornost betonov proti vplivu delovanja temperaturnih sprememb ter vlage in soli: — temperaturne spremembe, — vlaga in temperaturne spremembe (zmrzo­ vanj e-odtal j evan j e), — vlaga in soli ter temperaturne spremembe (zmrzovanj e-odtal j evanj e). 3. Pospeševanje hidratacije cementov oziroma hidratacijskega strjevanja betonov. Študijska in eksperimentalna obdelava meha­ nizmov in postopkov v temperaturnem območju do 100° C (drugi del, ki sedaj še ne bo obravnavan: temperaturna območja nad 100° C). Naloga je posebno aktualna za industrijsko prefabrikacijo betonov. 4. Zbirna naloga za študijsko in eksperimental­ no obdelavo problemov metodologije preiskav ter tehnologijo betonov in betonarske tehnike. Podane so posamezne naloge, od katerih se lahko obdeluje vsaka za sebe. a) Rekompaktiranje betonov, metodologije in efekti. b) Intenzivno plastificiranje betonov (super plastificiranje), metodologija in efekti. c) Porozimetrija aeriranih betonov, študijska obdelava ter prenos oziroma prevzem tujega zna­ nja in eksperimentalna verifikacija. d) Deformacijsko in utrujenostno ponašanje neaeriranih in aeriranih betonov (tehnološke in na­ petostne deformacije). e) Vcdotesnost betonov, osnovni parametri, zboljšanje z reološkimi in morfološkimi modifika­ cijami, metodologije preiskav, kriteriji vrednote­ nja. f) Betoni kot dvotemperaturne sestavine: ag- regat-cementni glen oziroma cementni kamen, vplivi medsebojnih kvalitativnih in kvantitativnih razmerij s posebno obravnavo notranjih površin — iskanje poenostavitvenih elementov, projektiranje sestav betonov. g) Betoni za cestna vozišča in piste, izbor os­ novnih materialov za področje SR Slovenije, os­ novne preiskave in preizkusi, definiranje tehnolo­ ških osnov in tehničnih pogojev. h) Prepaktni betoni, osnovni materiali, ekspe­ rimentalne preiskave in tehnološki preizkusi, teh­ nološka in merska oprema, tehnični pogoji in smernice. i) Tehnični pogoji za transportne betone, me­ tode in sistemi projektiranja in kontrole kvalitete betonov ter njihovega atestiranja, splošen priroč­ nik za betone, predlogi za dopolnitve tehničnih predpisov za betone (PBAB). 5. Lahki betoni, a) lahkoagregatni betoni (ekspandirani ogre- gati: gline, perlit, stiropor in drugo) b) penobetoni c) kombinirani betoni (lahkoagregatni penobe­ toni z ekspandirano glino, normalni betoni z do­ datkom lahkega agregata iz ekspandirane gline). 6 . Mikroarmirani betoni in malte: — stekleno vlaknasta armatura — metalno vlaknasta armatura — armatura iz organskih umetnih snovi Projekt: Kovine v gradbeništvu 1 . Studij napetostne korozije jekla za, pred­ napeti beton vrste Dywidag in patentirane žice Naloga naj bi obsegala študij mehanizmov na­ petostne korozije oziroma način njene propagacije, s čimer bi bili razjasnjeni tudi vzroki nastanka. Podala naj bi tudi neko zadovoljivo metodo, s ka­ tero bi bilo možno ločiti jekla, ki so podvržena na­ petostni koroziji, od tistih, ki niso, kar bi bilo za izbiro materalov za napete konstrukcije zelo po­ membno. 2 . Studij korozijskih pojavov jekla in barvnih kovin v gradbeništvu Raziskave naj bi dale opozorila za prepreče­ vanje napak in napotke za pravilen pristop h koro­ zijskim problemom. Poleg tega pa naj bi dala tudi načine antikorozijske zaščite kovin v gradbeništvu s kovinskimi, anorganskimi in organskimi prevle­ kami. 3. Obnašanje Al in Zn v betonu Cesto se v praksi pojavi nenamerna vgradnja pocinkanih ali aluminijastih delov v beton ali pa vsaj njihov stik z betonom, pri čemer se porajajo različni korozijski procesi bodisi na teh materia­ lih, bodisi na sami armaturi. Na drugi strani pa na­ stopa vprašanje uporabe pocinkane armature v betone, v katerih so prisotni kloridi. Naloga naj bi dala naslednje rezultate: — vodikovo krhkost pri nižjih vrednostih pH in upogibno trdnost kot merilo za to krhkost, — oprijemljivost pocinkanega jekla in alumi­ nija z betonom, — preiskava vpliva kloridov v betonu na po­ cinkano jeklo v primerjavi z golim. 4. Vpliv varjenja na dinamično trdnost mate­ riala varjenih mrež Čedalje bolj se uporabljajo običajne varjene mreže kot nosilne armature v dinamično obreme­ njenih armiranobetonskih konstrukcijah. Zato bi bilo potrebno raziskati: — vpliv varjenja na osnovne mehanske last­ nosti CBM 50 materiala, — metalografsko zasledovanje mesta nastan­ ka utrujenostnega loma in na podlagi tega iz­ brati tiste varilne parametre, ki dajo naj­ manjšo strižno silo ob največji dinamični trdnosti. 5. Varjenje rebrastega betonskega jekla CBR 40-1 in 2 v gradbeništvu Zaradi zelo variabilne vsebnosti ogljika v do­ mačem CBR 40 jeklu nastajajo v zvezi njegovega spajanja težave, zaradi katerih je potrebno: — najti ustrezne postopke spajanja, — obdelati posamezne postopke s praktičnimi varilnimi preizkusi, — ugotoviti trdnostne in žilavostne karakteri­ stike zvarov z nateznim preizkusom in metalo­ grafsko preiskavo zvarov in to pri različnih vred­ nostih ogljika in v različnih profilih. Projekt: Umetne snovi v gradbeništvu 1. Možnosti predelave odpadkov organskih umetnih snovi v izdelke, uporabne v gradbeništvu, kot so obloge tal itn. (sekundarne surovine za gradbeništvo) Zaradi vse večje porabe organskih umetnih snovi, polietilena, polivinilklorida, polistirena, po- lipropilena itn. v najrazličnejše namene, se kopi­ čijo odpadni proizvodi teh materialov. Te pa bi bi­ lo mogoče uporabiti za manj zahtevne gradbene izdelke, ne da bi jih bilo potrebno ločevati med se­ boj. Preučiti je potrebno možnosti zbiranja suro­ vin na odpadih, predvideti način ločevanja nepri­ mernih primesi in izdelati načine predelave v upo­ rabne izdelke v gradbeništvu. 2. Možnosti izdelave suhih estrihov v stano­ vanjski gradnji Pri stanovanjski gradnji se vedno ponovno po­ javljajo problemi zapiranja vlage med vodonepre- pustne plasti. Posebno hudi so ti problemi pri hitri gradnji, kjer normalno ni časa, da bi se betonski estrihi osušili na predpisano zahtevani nivo vlage. Problem plesnenja, odstopanja oblog, znižanja izo_ lativnosti bi odpadel pri uporabi suhih estrihov. Pri uporabi takih materialov bi bilo mogoče v naj­ krajšem času že nadaljevati z delom, dosežena bi bila lahko dobra toplotna izolativnost oziroma izo- lativna sposobnost suhega estriha in dobra odpor­ nost proti vplivu vode v mokrih prostorih. Poiskati je najprimernejšo sestavo, določiti enostaven na­ čin priprave in vgrajevanja, postaviti zahteve za mehanske lastnosti in ugotoviti uporabnost v raz­ lične namene in obremenitve. 3. Saniranje starih zgodovinsko pomembnih zgradb z uporabo vodovodnih silikonskih injekt- nih malt v kombinaciji v vodoodbojnimi zaščitni­ mi sredstvi Naloga »Zaščita gradbenih materialov s po­ roznimi snovmi« prijavljena na RSS v teku 5 let. Pri sanaciji starih objektov se je pokazalo, da sama zaščita zunanjih površin sten ni zadostna. Kamniti zidovi so navadno razpokani, največkrat celo votli in uporabljena je zelo vodovpojna malta. Pri zunanji zaščiti zidov se voda lahko nabira v votlinah zidu in je tako težko odpraviti škodljiv vpliv vode. Preiskati bi bilo potrebno različne se­ stave vodoodbojnah malt, njihove lastnosti, dog­ nati najučinkovitejši način injektiranja, zapiranja fug in najprimernejši način zaščite površine zidov. 4. Možnost uporabe odpadkov polietilena za penasti podložni material pri izdelavi fug na zgradbah (sekundarna surovina za gradbeništvo) Kot podložni material uporabljamo ne najbolj primerno poliuretansko peno, mnogo primernejše polietilenske pene pa ni na našem tržišču. Pri taki izdelavi bi lahko uporabili odpadni polietilen za proizvod, ki je danes iskan. 5. Izdelava tehničnih normativov za horizon­ talno in vertikalno cestno signalizacijo in organ­ skih umetnih snovi. Preliminarne preiskave so v teku v sodelovanju ZRMK Ljubljana, oddelek PLAM (mag. Apih V.) in Republiška skupnost za ceste. Izvedba, vzdrževanje in obnavljanje cestne signalizacije angažira mnogo družbenega denarja. V interesu družbe je, da se izbere najprimernejše materiale, ki bodo ob minimalnih potrebnih stro­ ških zagotavljali optimalno primetno varnost ob maksimalni trajnosti. Izdelati je potrebno tehnične zahteve ter metode stalne kontrole. 6 . Problematika sanacij poškodb na objektih z uporabo nizkoviskoznih epoksidnih smol Tanke razpoke v konstrukciji zgradb so lahko povod za nadaljnje propadanje objektov — koro­ zija betona in armature — ali pa nezaželenega prodora vode skozi zidove brez hidroizolacijskih plasti. Poskusi ZRMK na raznih objektih so po­ kazali, da je v mnogih primerih sanacija uspešna, zato bi bilo potrebno še študijsko dokazati z me­ ritvami obseg uspešnosti sanacij, ugotoviti najpri­ mernejše načine in materiale za izvedbo. 7. Študij novejših toplotnih izolativnih fasad­ nih oblog Ekološke razmere in varčevanje z energijo so spodbudili ralzvoj novih toplotno izolativnih si­ stemov z uporabo ekspandiranega polistirena kot toplotno izolacjske plasti. Izdelava oblog fasade je še dokaj nedognana in je vzrok vrste poškodb. Preiskati je potrebno vpliv penjenega polistirena, lepilnih malt in zaključnih slojev na napetosti, ki so verjetno vzrok poškodbam. Zajeti je potrebno tudi rešitve detajlov, ki prav tako prispevajo k propadanju fasad. 8 . Študij gorljivosti organskih umetnih snovi, uporabljenih v objektih Uporabnost organskih umetnih snovi z vidika požarne varnosti objekta. Postavitev kriterijev za gorljive materiale, študij toksičnosti produktov gorenja. Projekt: Cementi Čeprav je znanje na teoretskih osnovah pri cementih precej obdelano in dostopno, vendar še ni možno na vsa vprašanja, ki izhajajo iz aplikacije, trdno in v popolnosti odgovoriti. V okviru specialnega namena je prednostno potrebno osvojiti cemente za namenske potrebe pri izgradnji objektov kot so to: cementi z nizko hid- ratacijo za gradnjo masivnih betonov, cementi za betone, izpostavljene sulfatno korozivnim vplivom, cementi z dodatnimi izboljšanimi lastnostmi za raz­ lične vremenske pogoje in druge pogoje v naravi, cementi za izgradjo cestišč in letalskih vzletnih stez, cementi z lastnostjo kompenzacije krčenja ali povzročanje ekspanzije, cementi za termično strje­ vanje itd. V okviru tega projekta izhajajo kot prednostne naslednje naloge: 1 . »Študij priprave neskrčljivih in ekspenziv- nih cementov« Naloga je že odobrena v okviru »graditeljstva« s strani RSS pod št. 227/2869-76 in je delo v teku. 2. »Raziskave deformacijskega ponašanja naj­ bolj karakterističnih vrst cementov (3 vrste) od ugraditve dalje in raziskave nagnjenosti cementov k pokanju« 3. »Zasledovanje hidratacije cementov (trdno­ sti) z NMR« 4. »Preučevanje obstojnosti čistega cement­ nega kamna na zmrzovanje in odtaljevanje« 5. »Možnost uporabe manj aktivnih naravnih in sekundarnih mineralnih dodatkov za proizvod­ njo normalnih portland cementov« 6 . »Raziskave pridobitve optimalne vrste ce­ menta za izgradnjo betonskih cestišč in vzletnih letalskih stez« 7. »Študij primernosti rednih cementov (3 vrste) za termično strjevanje« Nalogi pod tč. 4 in 7 sta vključeni v projekt »Betoni in tehnologija betonov« in sicer: Naloga št. 4 v makro nalogo: »Obstojnost be­ tonov« Naloga št. 7 v makro nalogo: »Pospeševanje hidratacije cementov oziroma hidratacije strjevanja betonov« Projekt: Azbestcement 1. Uporabnost jugoslovanskih azbestov v pro­ izvodnji azbestcementov Izdelavo azbestecementov bi bilo zelo primer­ no orientirati na domače jugoslovanske azbeste posebno ob odpiranju novih rudniških kapacitet. Za preorientiranje proizvodnje pa so potrebne ust­ rezne preiskave. 2 . Študij problematike vodnih udarov v tlač­ nih ceveh Projekt: Malte za zidanje in ometavanje Naslov nalog iz predložene tematike: 1. »Izdelava pregleda obstoječih domačih in tujih vrst malt, razporeditev in ocena.« 2. »Raziskave in namenska uporabnost kla­ sičnih malt« 3. »Raziskave in namenska uporabnost indu­ strijsko proizvajanih malt (tufne, elektrofiltrske, apnenčeve in dolomitne)« 4. »Raziskave namensko definiranih specialnih zaščitnih malt (proti rentgenskim žarkom, nevtro­ nom in korozijam)« 5. »Definiranje vseh vrst malt, karakterizaci­ ja, izbor postopkov preiskav in izdelava kriterijev kot podloga za standarde« Projekt: Gradbena keramika 1. Raziskave kvalitete keramičnih ploščic gle­ de na možnost uporabe v gradbeništvu na različnih mestih. 2. Raziskave glin kot osnovne komponente za proizvodnjo gradbene keramike in določitev osnov­ nih karakteristik glin za proizvodnjo posameznih proizvodov. 3. Preiskave možnosti uporabe odpadnega ma­ teriala (rdečega blata) pri proizvodnji glinice v gradbene namene. Projekt: Omejevanje porabe energije za ogrevanje prostorov I z h o d i š č a a) Sedanji podatki kažejo, da je SR Slovenija v pogledu lastne energije že močno deficitarna in bo v bodoče še bolj. Slovenija bo morala sofinan­ cirati izgradnje energetskih kapacitet izven svo­ jih meja, nabavljati večino manjkajoče energije iz uvoza, plačevati stroške daljinskega transporta energije in tudi skrbno vzdrževati dobre odnose z dobavitelji energije izven Slovenije. b) Praktično bo vsa dopolnilna energija dobila vrednost pač iz uvoza nafte in zemeljskega plina, saj bo delež Slovenije na uvozu električne energije iz drugih republik v celotni energetski bilanci za­ nemarljivo majhen. Prihranki na energiji za ogre­ vanje so torej praktično devizni prihranki. c) V obdobju ene ali dveh generacij prebival­ stva Slovenije se približuje čas, ko energija iz tu­ jine ne bo mogoče več kupiti, niti v Sloveniji ne bo več izdatnejših zalog lignita. d) Graditeljstvo gradi objekte za dobo 50—100 let. Torej mora v točkah a—c navedene količine že sedaj pričeti upoštevati. e) Graditeljstvo družbenega sektorja je skup­ no z zasebno gradnjo zgradilo približno 600.000 stanovanj in 2 0 milijonov m3 ogrevanih proizvod­ nih, poslovnih in drugih prostorov. Imamo možnost pridobivanja cenenih domačih materialov, ki zmanjšujejo odvod toplote iz biva­ lišč in delovnih prostorov, zato bomo pomanjkanje energije kompenzirali tako, da bomo povečali de­ lež materiala na 70 in celo 80 '°/o. f) Porabniki energije, investitorji, družbena skupnost lahko dajejo pobude in denar, toda ves ta potek bodo morali strokovno izvajati gradite­ lji in zato se je potrebno temeljito pripraviti in iz­ vršiti celo vrsto premikov iz dosedanje prakse v novo. C i l j i g) Cilji sedanje generacije slovenskih gradi­ teljev morajo biti naslednji in lahko veljajo kot makro naloge: 1. Uvedba novih vrst opeke in drugih zidnih elementov trajne kvalitete iz domačih materialov ob znatno manjši porabi energije (silikatna opeka itd.). 2. Uvedba izolacijske opeke iz izolacijskih gradbenih elementov. 3. Uvedba novih izolacijskih fasad. 4. Uvedba novih notranjih oblog in predelnih sten. 5. Uvedba podov in stropov s povečano izola­ cijo. 6 . Smotrno oblikovanje objektov zaradi zmanjšanja izgub toplotne energije. '7. Uvedba kriterija maksimalnega računskega dopustnega preliva toplote skozi fasade in strehe s celotno novo zasnovo statike in polnilnih elemen­ tov na principu zmanjšane teže in omejene porabe energije in ogrevanja. 8 . Vgrajevanje razvojnega dela in projektira­ nje in izvajanje objektov po kriterijih racionalne­ ga ogrevanja. Z enim stavkom rečeno: gre za novo vrsto zi­ dov, ki bi bili prilagojeni slovenskim energetskim razmeram in slovenskim novim gradbenim mate­ rialom. Graditeljstvo mora predvideti ukrepe za uvajanje novega načina graditve na novih objek­ tih in za postopno ceneno saniranje starih objek­ tov. Projekt: Zračna veziva 1 . Študij jaškastih peči za žganje apna z dve­ ma nivojema kurišč Žganje apna v jaškasti peči z dvema nivojema predstavlja problem, ki zahteva obširnejša študij­ ska dela, da bi se dosegli optimalni rezultati, tako glede kapacitete peči kot kvalitete apna. 2. Preiskave reaktivnosti domačih apen glede na tip peči Peči za žganje apna v Sloveniji se razlikujejo tako konstruktivno kot glede na uporabljeno gori­ vo. Preiskati bi bilo potrebno reaktivnost apen z ozirom na navedene faktorje. 3. Preiskave mavčnih plošč Glede na variiranje kvalitete mavčnih plošč so potrebne preiskave vpliva kvalitete mavca in ko­ ličine vode na lastnosti končnega izdelka. Preiskati je potrebno tudi vpliv atmosferske vlažnosti na kvaliteto mavčnih plošč. GEODEZIJA Uvod Srednjeročni program raziskovalnih del s pod­ ročja geodezije je bil zamišljen predvsem za ob­ dobje 1977—1980. Ker pa se je komisija, čeprav amatersko, zelo vestno lotila dela, je pripravila ob­ širen in zelo kompleksen predlog, ki je rezultat trenutnega stanja spoznanj. Ocenjujemo tako, da ta predlog obsega širše srednjeročno obdobje, tja do leta 1985, zlasti glede na kadrovske kapacitete in finančna sredstva. Izhodišča Pri sestavi programa so bila upoštevana zlasti naslednja izhodišča: — Stopnja razvoja in organiziranosti geodet­ ske službe in dejavnosti, njihova družbena vloga in področje delovanja glede na sedanje in predvi­ dene družbene potrebe. — Izkušnje in problemi pri izvajanju srednje­ ročnega programa geodetskih del 1976—1980, za­ hteve po novih delih in evidencah ter priprave za srednjeročni program 1981—1985. — Proces uvajanja sodobne tehnologije, zlasti avtomacije in AOP v vse faze geodetske pro­ izvodnje in uvajanje informacijskih sistemov v ge­ odetske evidence. — Rezultati in odprta vprašanja dosedanjih raziskav v SR Sloveniji in v svetu. Cilji Realizacija srednjeročnega programa je us­ merjena zlasti k naslednjim ciljem: — Zagotovitev družbeno optimalnega in znan­ stveno utemeljenega razvoja samoupravnega orga­ niziranja geodetske službe in dejavnosti ter pove­ zovanja z drugimi sorodnimi strokami in širšim družbenim okoljem. — Izpopolnitev sistema geodetskih evidenc in vzpostavitev novih sistemov, zlasti na področju kartografije, avtomatske obdelave podatkov in prostorskega informacijskega sistema. — Nadaljnji tehnološki razvoj geodetskega proizvodnega procesa. SREDNJEROČNI PROGRAM RAZISKAV S PODROČJA GEODEZIJE (1978—1985) I. Družbena vloga geodetske dejavnosti in njen razvoj 1. Samoupravna organiziranost geodetske služ­ be in razvojni koncept: a) nadaljnji razvoj stroke in njenih dodatnih dejavnosti na osnovi sklepov, zaključkov, resolucij itd. na mednarodnih, zveznih in republiških po­ svetovanjih, b) širše družbeno okolje in vloga geodetske službe (medsebojni vpliv, relacije, interdisciplinar­ no sodelovanje 2. Analiza ustreznosti geodetskih evidenc glede na širše družbene potrebe, nadaljnji razvoj z upoštevanjem novih evidenc in pobud potrošnikov (družbeno in prostorsko planiranje, urbanizem, sektorji itd.) 3. Optimalizacija geodetske službe v občini kot sestavnega dela občinske uprave (razširitev pristoj­ nosti, sodelovanja s statistično in urbanistično službo, INDOK centrom itd.) 4. Analiza geodetskega kadra v SRS in sistem izobraževanja: a) analiza kadrov v uporavni službi in delov­ nih organizacijah b) sistem izobraževanja glede na potrebe v praksi c) sistem izobraževanja glede na nova spozna­ nja v stroki. 5. Nomenklatura in normativi za geodetska dela. II. Geodetske mreže in izmera 1. Sanacija temeljnih mrež (posnetek stanja, metodologija, uskladitev v SFRJ, projekt sanacije za SRS) za osnovne geodetske, gravimentrijske, tri­ gonometrijske in nivelmanske mreže. 2. Raziskava optimalnega načina (tehnični in ekonomski kriteriji) razvijanja novih mrež z elek­ tronskimi razdalj emeri na intenzivnih področjih, sanacija obstoječih klasičnih poligonskih mrež, vzdrževanje obstoječih mrež, stabilizacija (trajna, začasna) in upravni postopki. 3. Analiza mestnih nivelmanskih mrež in pred­ logi sanacij. 4. Uvedba modernega izravnalnega računa v obstoječa geodetska računanja (korekcija testira­ nja, matrična izvedba) za izboljšanje natančnosti rezultatov. 5. Raziskava časa kot četrte dimenzije pri geo­ detskih točkah. 6 . Raziskava in rajonizacija velikosti vertikal­ ne refrakcije v SRS. 7. Satelitska geodezija. 8 . Vzdrževanje geodetskih načrtov od merila 1 : 500 do 1 :2880. 9. Razpečevanje katastrskih, topografskih in temeljnih topografskih načrtov. 10. Razvoj avtomatizacije v inženirski geode­ ziji. 11. Specialna podzemna in podvodna merje­ nja (rudarska, speleološka, podvodna itd.). III. Fotogrametrija in fotointerpretacija 1. Fotogrametrično določanje koordinat točk s pomočjo analitične fotogrametrije (dodatni para­ metri, izločitev sistematskih pogreškov). 2. Avtomatizacija fotogrametričnega procesa — digitalni in avtomatski sistemi ter njihova po­ tencialna uporabnost za naše razmere. 3. Uporaba blokovne aerotriangulacije pri iz­ delavi numeričnega katastra. 4. Izdelava tehnologije za kontrolo fotogra­ metričnega procesa (densitometrija). 5. Projekt razvoja fotointerpretacije in obvla­ dovanja drugih oblik daljinskega zaznavanja v SRS. 6 . Izpopolnitev analogne (vizualne) fotointer­ pretacije na naslednjih področjih: fotogeologija, agronomija, pedologija, gozdarstvo, hidrologija, ekologija. 7. Določitev karakteristik multispektralnega snemanja z ozirom na področje fotointerpretacije. 8 . Uporaba satelitskih posnetkov za izdelavo in vzdrževanje tematskih kart malih meril in nad­ zorovanje okolja. 9. Avtomatizacija obdelave podatkov fotoin­ terpretacije, oziroma smiselno izkoriščanje množi­ ne podatkov, ki so na voljo. 10. Izgraditev sistema digitalne fotointerpre­ tacije z metodo scannerskega zapisa aerofotopo- snetkov. 11. Razvitje tehnologije termičnega snemanja in definiranje uporabnosti (toplotne izgube, pod­ talne anomalije). 12. Netopografska fotogrametrija — aplikacije v inženirski geodeziji, cestogradnji, industriji, raz­ iskavi materialov in konstrukcij, arhitekturi, arhe­ ologiji, spomeniškemu varstvu, medicini itd. 13. Vertikalno snemanje prometnih nesreč. IV. Kartografija 1. Projekt kartografskega sistema v SR Slove­ niji — utemeljitev uporabe različnih kart (po vse­ bini in merilih) glede na različne družbene potrebe vseh ravni (od KS do federacije). 2. Primerjava in pregled števila informacij na topografskih načrtih in kartah različnih meril v SRS (TTN-5, TTN-10, TK-25, TK-50, TK-100, TK- 200). Primerjava s podobnimi rezultati v inozem­ stvu. 3. Izdelava konkretnih metod za oceno točno­ sti TTN in TK ter njihova medsebojna primerjava. 4. Novi postopki izdelave reprodukcijskih ori­ ginalov in reprodukcije za topografske in temat­ ske fotokarte, vzdrževanje geodetske dokumentaci­ je na osnovi fotokarte. 5. Tehnologija izdelave fotokart z digitalnimi tehnikami. 6 . Izdelava metode za digitalno razpečevanje kartografskih prikazov. 7. Poenotenje in predlog za izdelavo tematskih pogojnih znakov za različne evidence v občini, re­ giji in republiki na kartah različnih meril. 8 . Aplikacije tehnologij kartografske repro­ dukcije. 9. Uporaba kartografskih prikazov pri doku­ mentiranju onesnaževanja okolja. Možnosti prika­ zov pri planiranju okolja. 10. Uporaba starih topografskih načrtov in kart pri različnih študijah razvoja pokrajine, nase­ lij itd. — transformacija obstoječih katastrskih načr­ tov v načrte nove izmere — študij razvoja naselij — študij razvoja cestnega omrežja — študij propadanja različnih obrti. 11. Aplikacije avtomatizirane kartografije na različnih ravneh in različnih vsebin. V. Katastri in zemljiške knjige 1. Polivalentni kataster — problematika -uvajanja in dopolnitev gra­ fičnih oblik prostorskega operata — avtomatizacija in pogonska oprema zaPKO — zagotovitev obveznosti dotoka informacij iz negeodetskih krogov v PKO. 2. Racionalizacija poslovanja zemljiške knjige z uvedbo avtomati j e — možnost združitve zemljiške knjige z zemljiškim katastrom (varianta z ali brez GU). 3. Avtomatizacija katastra komunalnih naprav organizacije in uskladitev z dokumentacijskim si­ stemom komunalne organizacije ter s komunalnim informacijskim sistemom. 4. Sistem pravnih informacij zakonskih pred­ pisov, ki zadeva zgradbe in prostor v njih kot pod­ lagi za utemeljitev vzpostavljanja evidence katast­ ra zgradb z glosarjem popisa. VI. Prostorski informacijski sistemi 1. Projekt vzpostavitve prostorskega informa­ cijskega sistema v SRS. 2. Mesto in vloga geodeta pri oblikovanju in­ formacijskih sistemov (statistični, prostorski, eko­ nomski, ekološki, komunalni itd.) v pogojih samo­ upravnega načrtovanja razvoja. 3. Interpretacija obstoječih evidenc o fizičnem stanju v prostoru s posebnim poudarkom na raz­ iskavi usklajenega zajemanja in vzdrževanja po­ datkov za geodetsko in urbanistično prostorsko do­ kumentacijo, njihovo ponderiranje, razširjevanje, vzdrževanje. 4. INDOK centri (republiški in občinski) in vloga kartografske informacije. 5. Preučitev možnosti sistematičnega dotoka prostorskih podatkov (fizičnih) v vertikalnem in horizontalnem smislu z ozirom na predpise, kad­ rovske in finančne možnosti ter časovne intervale (inputi v okviru DMR, RTE in drugo). 6 . Uporaba statističnih okoliščin na področju planiranja in upravljanja. 7. Povezava PIS z avtoma'.zirano kartografijo. 8 . Razvitje metod za določitev optimalnih go­ stot DMR za različne potrebe. 9. Razvitje optimalne tehnologije zajemanja DMR podatkov. 10. Uporaba DMR podatkov za: —• prostorsko korekcijo fotointerpretiranih pojavov — uporaba DMR na področju kartografje (iz­ delava kartografskih prikazov) — uporaba DMR pri vzdrževanju načrtov in kart — uporaba DMR za lokacijo različnih prostor­ skih danosti in režimov — uporaba DMR za projektiranje tehničnih projektov. VII. Tehnologija in reprodukcija 1. Selekcija uporabnih tehnologij za geodezijo za naše razmere in razvoj avtomacije. 2. Raziskave za izdelavo geodetskih in foto- grametričnih instrumentov in pripomočkov za po­ trebe geodetske in drugih tehničnih dejavnosti, SLO itd. 3. Optimalna opremljenost za izdelavo in vzdrževanje geodetskih podlog v različnih merilih. 4. Racionalizacija reprodukcije geodetskih na­ črtov in kart z ozirom na razvoj diazo-kopirnih materialov v Aero Celje. 5. Avtomatizacija reprofotografije in tiska z uporabo merilne tehnike. 6 . Možnosti uporabe mikrofotografije za izde­ lavo merilnih skal v domači industriji. 7. Raziskava kemično obstojnih kopirnih po­ stopkov za umetne mase upoštevajoč izdelke z ne­ konvertibilnega tržišča. ARHITEKTURA Pričujoči srednjeročni program raziskovalnega dela za področje arhitektura in industrijsko obli­ kovanje je predlog za obdobje do leta 1980. Ta predlog, ki bo v javni razpravi popravljen in dopolnjen, bo predstavljal program raziskoval­ nega dela za podpodročje. Izhodišča Srednjeročni program se opira predvsem na: — srednjeročne načrte RSS — sugestije in želje uporabnikov — stopnja razvoja in organiziranost dejavno­ sti, ki jo podpodročje zajema — sugestije in ideje raziskovalcev. Cilji Realizacija srednjeročnega programa je usmer­ jena k ciljem: — Priprava pogojev za razvoj, racionalizacijo in industrializacijo urejanja človekovega okolja. — Izdelava potrebnih materialov za izvajanje višje razvitih tehnoloških, organizacijskih in eko­ loških prijemov. — Povečanje obsega in tempa izboljševanja človekovega okolja za vse profile prebivalstva s čim večjo izenačenostjo faktorjev. — Smotrnejše in kvalitetnejše izrabljanje sredstev, namenjenih raziskovalni dejavnosti. — Vplivanje na pravilno zadovoljevanje po­ treb različnih struktur prebivalstva. — Dvig in napredek stanovanjske kulture. — Ureditev merskih sistemov in odnosov. — Poskus uveljavljanja vpliva posameznika — uporabnika — Tehnološki in ekološki napredek procesov — Utrditi vpliv in vključevanje raziskovalne­ ga dela v reševanje vseh nalog naše družbe. Zgradba Predlog srednjeročnega programa za podpod­ ročje je razlčenjen v 10 tematskih skupin. Vsaka teh je členjena v podskupine z nalogami. V pro­ gram so vključene tudi naloge, ki so v teku. Za dobro organizacijo dela, dokumentiranje nalog, dosežkov in znanja, za pregled nad delom in posredovanje tega uporabnikom je potrebno ust­ variti centralni register in arhiv raziskovalnih nalog. Delitev na osnovne tematske skupine. A — A r h i t e k t u r n a t e o r i j a Raziskave na tem področju so potrebne za: — pravilno vrednotenje arhitekturne dedišči­ ne — razjasnitev in osvetlitev historičnih izročil — prenos teoretskih spoznanj v praktično iz­ koriščanje — predstavitev naših dosežkov svetu (historič­ nih in novodobnih) — prenos historičnih spoznanj v novodobne postopke — iskanje novih prijemov v oblikovanju člo­ vekovega okolja — uveljavljanje računalništva v arhitekturi. B — U r b a n i s t i č n o o b l i k o v a n j e Raziskave naj rešujejo probleme grajenega okolja. C — A r h i t e k t o n s k o o b l i k o v a n j e Raziskave zajemajo: — nov pristop k oblikovanju bivalnega pro­ stora — problematiko različnih tipov stavb — upoštevanje človeka kot izhodiščnega de­ javnika pri oblikovanju bivalnega prostora — prisotnost invalidnih in prizadetih ljudi v našem bivalnem prostoru —• poudarek na ekoloških in ekonomskih vi­ dikih. D — I n d u s t r i j s k o o b l i k o v a n j e Raziskave zajemajo: — tipizacijo in unifikacijo elementov — osvojitve racionalizacij vseh vrst ob upošte­ vanju ekoloških vrednot — humanizacijo okolja in proizvodov — dvig funkcionalnega in likovnega nivoja proizvodov — določitev enotnega merskega sistema. E — G r a d b e n a f i z i k a Naloge rešujejo: — perečo problematiko povečevanja hrupa v človekovem okolju — prihranke energije z razvojem in uvajanjem novih materialov — razvijanje varnejših in bolj zdravih živ­ ljenjskih in delovnih prostorov — uporabljanje in izkoriščanje skritih rezerv energije. F — G r a d b e n a t e h n o l o g i j a Naloge obsegajo: — uvajanje sodobnejših in racionalnejših teh­ nologij — racionalizacijo vseh vrst gradenj — nove tehnologije — ekologija — inovacije. G — G r a d b e n i e l e m e n t i Naloge obsegajo: — izboljšavo in racionalizacije obstoječih ele­ mentov — razvoj in standardizacijo gradbenih ele­ mentov — humanizacijo in ekološko ovrednotenje ele­ mentov — upoštevanje človeka (normalnega in priza­ detega) pri oblikovanju in razvoju gradbenih ele­ mentov. H — O p r e m a Naloge obsegajo: — standardizacijo opreme — humanizacijo, funkcionalizacijo in likovno ovrednotenje opreme — antropometriko in standardizacijo opreme. I — O p t i m a l i z a c i j a r e š i t e v — vse naloge upoštevajo optimalne rešitve problemov. — Ekonomika — Ekologija — Funkcionalnost — Humanost — Likovni vidiki — Družbeni cilji. PREGLED NEKATERIH AKTUALNIH RAZISKOVALNIH TEM ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE A — Arhitekturna teorija a) H i s t o r i č n e r a z i s k a v e 1. Simbolični pomen in komp. vrednost števil v kompoziciji historičnih zgradb 2. Korpus slovenske arhitekture 3. Izvor kozolca 4. Standardizacija in tipizacija v zgodovini. b) I d e o l o š k e r a z i s k a v e 1. Ideološka vprašanja v zvezi z bivalno kul­ turo in arhitekturo 2. Uvedba linearnega barvnega reda v pedago­ ški proces 3. Vgrajevanje predmeta »Oblikovanje člove­ kovega okolja« v celoten izobraževalni proces 4. Metode interdisciplinarnega pristopa. c) E k o l o š k e r a z i s k a v e 1. Ekološko vrednotenje materialov v arhitek­ turi in industriji 2. Akutni problemi industrijske dobe. d) H u m a n i z a c i j a o k o l j a 1. Preučevanje stavbne dediščine z vidika raz­ voja bivalne kulture in iskanja arh. izraza 2. Percepcijske raziskave stanovanjskega in drugega bivalnega okolja zlasti v odnosu na vode­ no oblikovanje fizičnega okolja 3. Polikromacija v finalizaciji (teoretsko) 4. Možnost vpliva uporabnika na njegov bi­ valni prostor. e) M e r s k e in s t a n d a r d i z a c i j s k e r a z i s k a v e in r a č u n a l n i š t v o 1. Izdelava metod projektiranja s pomočjo ra­ čunalnika 2. Organizacija projektiranja v gradbeništvu s pomočjo računalnika 3. Določanje osvetljenosti delovnega mesta 4. Projektiranje s stališča požarne varnosti 5. Študija problemov standardizacije pri nas 6 . Standardi in tipizacija za arhitekturo indu­ strijske dobe 7. Možnosti za uvedbo tujih modularnih si­ stemov k nam (SAR). B — Urbanistično oblikovanje 1. Specifični urbanistični elementi po regijah SRS 2. Ideološka vprašanja humanizacije grajene­ ga okolja in njihova fizična interpretacija na rav­ ni mesta (širše) zaključenega naselja, mestnega de­ la, četrti ipd. 3. Kompleksno urbanistično oblikovanje in di­ ferenciacija arhitekturne kontrole 4. Metode in problemi sodelovanja oblikoval­ cev v večjih projektih (arhitekti, urbanisti, arhi­ tekti projektanti objektov, oblikovalci mestne op­ reme in vizualnih komunikacij, interjerja itd.) 5. Sosledje in vzročna odvisnost prostorskih načrtov, prenos informacij in načini komunicira­ nja v sistemu interdisciplinarnega oblikovalskega dela 6 . Problemi individualne in neorganizirane iz­ gradnje 7. Problem naselij v porečju Krke 8 . Razvoj in revitalizacija slovenske vasi 9. Revitalizacija urbanih struktur 10. Revitalizacija ruralnih struktur C — Arhitektonsko oblikovanje 1. Vpliv uporabnika na oblikovanje stano­ vanjskega prostora 2. Arhitekturni in gradbeni problemi visokih stavb 3. Arhitektura in gradbeni problemi nizke gradnje in posamičnih stavb 4. Kritična presoja stanovanj v SR Sloveniji z ozirom na tip družine, socialne in druge kazalce 5. Novi stanovanjski stavbni tipi 6 . Študij arhitektonsko-gradbenih elementov zgradbe (stanovanjske — javne administrativne) 7. Vplivi ekonomske in industrializacijske sta­ novanjske izgradnje na stanovanjski standard 8 . Uvedba sistema SAR v našo stanovanjsko gradnjo in problematika v zvezi s tem 9. Kontinuiteta arhitekture na Slovenskem 10. Mobilno bivališče za normalno uporabo in uporabo v posebnih okoliščinah (nesreče itd.) 1 1 . Študija prostorov za varstvo teže in težko duševno prizadetih otrok 12. Oblikovanje arhitekture za invalidne osebe 13. Kompozitna struktura ovojnih konstrukcij 14. Stanovanjska problematika nekontrolirane imigracije 15. Funkcionalna tipologija turističnih kom­ ponent 16. Sistemska rešitev stanovanjskih in gospo­ darskih objektov za SR Slovenijo. D — Industrijsko oblikovanje a) K r a j i n a s k m e t i j s k i m i p o v r š i ­ n a mi 1. Tipizacija lepljenih konstrukcij — sestav­ ljivi kozolec 2. Prefabrikacija daljnovodnih stebrov. b) C e s t a in n j e j v e z a n i o b j e k t i 1. Urejevanje okolja s sistemom cestne opre­ me in vizualnih komunikacij c) M e s t n a u l i c a in o s t a l e k o m u ­ n i k a c i j s k e p o v r š i n e d) P a r k i , z e l e n i c e in r e k r e a c i j ­ ske c o n e e) R e k r e a c i j s k a in š p o r t n a o r o d ­ j a , p r i p r a v e in n a p r a v e f) O k o l i c a s t a n o v a n j s k i h o b j e k ­ t o v g) O b j e k t i 1. Prefabrikacija zgradb ali elementov — vpliv na urbanizem 2. Problematika odprtin ali zaprtih sistemov industrializacije 3. Vpliv metode SAR na industrijsko obliko­ vanje in prefabrikacija pri nas. 4. Mersko modularna in standardizacijska studija prefabriciranih gradbenih elementov, težka montaža I. Jekleni prostorski okvirji z možnostjo nara­ ščanja v treh smereh II. Armiranobetonski okvirji z možnostjo na­ raščanja v treh smereh E — Gradbena fizika a) A k u s t i k a 1. Razvoj novih zvočnih izolativnih materialov 2. Prisotnost in vpliv hrupa v bivalnem okolju b) I z o l a c i j e c) P o ž a r n a v a r n o s t 1. Požarna varnost pri industrijskih zgradbah s stališča projekta 2. Ognjevarnost lesenih konstrukcij F — Gradbena tehnologija 1. Tehnološke inovacije, standardizacija in ti­ pizacija kot problem razvoja arh. izraza 2. Novi materiali 3. Organizacijska vprašanja izvedbe 4. Ekološki vidiki pri vpeljavi novih materia­ lov in tehnologij 5. Ekološko vrednotenje materialov 6 . Tuji tehnološki sistemi v slovenskem pro­ storu 7. Gradbeni problemi nizke gradnje in posa­ mičnih stavb G — Gradbeni elementi Optimalizacija rešitev in medsebojni odnosi 1. Normativi za vzdrževanje gradbenih ele­ mentov, naprav in opreme a) V e r t i k a l n i — nosilne stene — nenosilne stene — predelne stene med stanovanjskimi enota­ mi — požarni zidovi — zunanje stene — obloge 1 . — stenske obloge za exterier in interier iz lesenih materialov b) H o r i z o n t a l n i — medetažne konstrukcije — stropi in viseče konstrukcije — balkoni, podesti in konzole — podi in tlaki 1 . — horizontalne obloge za exterier in inte­ rier iz lesenih materialov c) V e r t i k a l n e k o n s t r u k c i j e d) Z a k l o n i š č a e) S t r e š n e k o n s t r u k c i j e f) K r i t i n e g) I n s t a l a c i j s k e n a p r a v e h) I n s t a l a c i j e H — Oprema a) S t a v b n a o p r e m a b) N o t r a n j a o p r e m a I — Optimalizacija rešitev — stanovanjski normativi — svetlobne odprtine — višine — instalacijski sistemi — normativi — dimenzioniranje — optični učinki. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO I. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Glavni cilji plana razvojno raziskovalnega de­ la na področju stanovanjskega gospodarstva v ob­ dobju 1976-80 so : 1 . utrditi in organizacijsko ter dohodkovno po­ vezati razvojno raziskovalno delo za stanovanjsko komunalno gospodarstvo s potrebami in možnost­ mi delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevni in hišni samoupravi itd.; 2 . utrditi večji vpliv razvojno raziskovalnega dela v okviru stanovanjskega gospodarstva na pod­ ročju samoupravno organizacijskega in dohodkov­ nega sistema v smislu pomoči. Doseči, da se raz­ vojno raziskovalno delo na področju stanovanjske­ ga gospodarstva vključi v napore naše družbe za večjo stabilizacijo našega gospodarstva, za večjo produktivnost dela, kar je po našem mnenju eden od temeljnih pogojev za racionalnejšo stanovanjsko graditev in gospodarjenje s stanovanji ter s tem za bolj dostopno ceno stanovanjskih objektov in storitev bodočim in sedanjim stanovalcem; 3. doseči večjo organiziranost in trajnost raz­ vojno raziskovalnega dela za potrebe stanovanjske­ ga gospodarstva, kar pomeni tudi večjo skrb za ustrezne kadre. Glavna področja razvojno raziskovalnega dela so: 1. S a m o u p r a v n i s i s t e m , s a m o u p r a v n a in s t r o k o v n a o r g a n i z i r a n o s t v s t a n o ­ v a n j s k e m g o s p o d a r s t v u in v s t a n o ­ v a n j s k i h s k u p n o s t i h Planirani predvsem naslednji projekti: — Samoupravni sistem in samoupravna orga­ nizacija v stanovanjskem gospodarstvu in v samo­ upravnih stanovanjskih skupnostih. — Samoupravni sistem v stanovanjskem go­ spodarstvu in v stanovanjskih skupnosti v odno­ su do drugih samoupravnih interesnih skupnosti. — Strokovna organizacija samoupravnih sta­ novanjskih skupnosti, — Organizacija združbeno usmerjene stano­ vanjske graditve. 2. D r u ž b e n o e k o n o m s k i o d n o s i v s t a - v a n j s k e m g o s p o d a r s t v u Planirani so naslednji projekti: — Stanovanjska ekonomika in ekonomske sta­ narine. — Finančni sistem stanovanjskega gospodar­ stva (graditev in eksploatacija). — Upravljanje, vzdrževanje in rekonstrukci­ ja stanovanjskega fonda — sistem in organizacija. Elementi obvladanja stroškov in cen v stano­ vanjski graditvi, posebej v usmerjeni. 3. P l a n i r a n j e r a z v o j a s t a n o v a n j s k e ­ ga g o s p o d a r s t v a v o b č i n i in r e p u b ­ l i k i Planirani so naslednji projekti: — Dolgoročni plan razvoja stanovanjskega go­ spodarstva, vključno razvojno raziskovalnega dela, občin in republike (1981—2010). — Srednjeročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva vključno razvojno raziskovalnega de­ la, občin in republike (1981-85). 4. P r i d o b i v a n j e , p r i p r a v a , k o m u ­ n a l n o u r e j a n j e in o d d a j a n j e s t a v b ­ n i h z e m l j i š č Planirani so naslednji projekti: — Sistem pridobivanja, priprave komunalne­ ga opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč ter politika in organizacija (posebej upravno pravnih postopkih). — Zajemanje mestne, stavbne rente pri oprem­ ljanju, prometu in uporabi zemljišč. — Komunalno gospodarstvo v odnosu do iz­ gradnje naselij z vidika zemljiške politike in po­ litike stanovanjske graditve. 5. P l a n i r a n j e in p r o j e k t i r a n j e n a ­ s e l i j in s o s e s k V letu 1977 so pričete, končane pa bodo v letu 1978 naloge: 1. Urbanistični kriteriji. 2. Investicijsko programiranje stanovanjskih naselij. 3. Metodologija vrednotenja urbanistične do­ kumentacije. Nadalje so planirani naslednji projekti: — Planiranje, projektiranje in vrednotenje na­ selij ter sosesk. — Projektiranje in vrednotenje stanovanjskih in spremljajočih objektov v soseski in krajevni skupnosti. 6 . P r o i z v o d n o d o h o d k o v n i o d n o s i in p r o b l e m i s t a n o v a n j s k e g r a d i t v e Predlagan je samo en projekt, in sicer: ■—• Intenzivni razvoj industrializacije in ra­ cionalizacije stanovanjske graditve z vidika dohod­ kovno navezanih reprodukcijskih celot. 7. S t u d i j e in r a z i s k a v e Ne glede na področja od 1 do 7 tega plana in projekte v okviru področij pa so nujne nekatere raziskave, ki jih rabijo skoraj vsi projekti in pod­ ročja. Zato se pojavljajo te raziskave v posebnem področju. To so: — Dolgoročne in srednjeročne ekonomske in sociološke projekcije razvoja in rasti delovnih mest in gospodinjstev v občinah in republiki. — Vplivi in učinki interakcij ekonomskega razvoja, procesa urbanizacije in stanovanjskega okolja. — Metodološke osnove in modeli revitalizacije in prenove stanovanjskih območij v starih mestnih in vaških jedrih, regionalna, sociološka, prostorska, ekonomska, stanovanjska in druga problematika. — Sociološke determinante razvoja stanova j- skega okolja. — Metodološke osnove in modeli revitalizacije in prenove stanovanjskih območij v starih mest­ nih in vaških jedrih, regionalna, sociološka, pro­ storska, ekonomska, stanovanjska in druga prob­ lematika. — Sociološke determinante razvoja stanovanj­ skega okolja. — Kako graditi mesta in naselja? 8 . I n f o r m a t i v n i s i s t e m Planirani so naslednji projekti: — Samoupravni informativni sistem v stano­ vanjskem gospodarstvu, vključno s sistemom pre­ toka informacij, sistemom katastrov in evidenc itd. — Specialni informativni sistem za hitri pre­ tok raziskovalnih rezultatov tega plana v prakso in za medsebojno povezovanje področij, projektov in tem. Posebej poudarjamo prioritete tega plana, ki jih bo potrebno zasledovati pri letnih programih 1978/79 (projektne naloge se izdelujejo skoraj pra­ viloma več kot eno leto): 1. Samoupravni sistem in samoupravna orga­ nizacija v stanovanjskem gospodarstvu in v sa­ moupravnih stanovanjskih skupnostih. 2. Družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu, posebej projekt »Stanovanjska eko­ nomika in ekonomske stanarine« in »Finančni si­ stem stanovanjskega gospodarstva (graditev in eksploatacij a)«. 3. Dolgoročni plan razvoja stanovanjskega go­ spodarstva, vključno razvojno raziskovalnega dela občin in republike 1981—2010. 4. Sistem pridobivanja, priprave, komunalnega opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč ter po­ litika in organizacija (posebej upravno pravni po­ stopki). 5. Planiranje, projektiranje in vrednotnje na­ selij ter sosesk. 6 . Dolgoročne in srednjeročne ekonomske in sociološke projekcije razvoja in rasti delovnih mest in gospodinjstev v občinah in republiki. 7. Specialni informativni sistem za hitri pre­ tok raziskovalnih rezultatov plana 1976-80 v prak­ so in za medsebojno povezovanje področij, projek­ tov in tem. Celotni plan ali pa posamezni njegovi deli so lahko osnova tudi za medrepubliško sodelovanje, kjerkoli se pojavlja pobuda, predvsem zaradi več­ je koordinacije in nedupliranja opravil, večjih izmenjav metodologij itn., kar vse lahko poceni do­ ločene raziskave. II. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Ob dejstvu, da so investicijska vlaganja v ko­ munalno oskrbo že zdaj večja od investicijskih vla­ ganj v tako pomembne panoge kot so gradbeništvo, črna metalurgija, metalurgija barvnih kovin, pro­ izvodnja premoga in koksa, kemična industrija, elektro industrija, proizvodnja papirja, tekstilna industrija, živilska industrija in številne druge pa­ noge, je utemeljena zahteva po kar se da visoki stopnji racionalizacije. Prvi pogoj za izvedbo racio­ nalizacije pa je specializiran pristop k posameznim dejavnostim tako, da je omogočena uvedba moder­ ne tehnologije. Tak specializiran pristop terja reorganizacijo komunalnih delovnih organizacij v takem smislu, da bo zagotovljeno prekrivanje celotnega urbane­ ga prostora v republiki. Razpoložljivi viri za oskrbo, predvsem pa ener­ gija in voda že postajajo omejitveni faktor razvo­ ja. Zato se pojavlja zahteva, da s temi viri racio­ nalno gospodarimo znotraj republiškega prostora, kar vse bolj kaže na potrebo po snovanju regio­ nalnih sistemov. Tako razvoj bivalnega standarda kot razvoj proizvodnje vse bolj terjajo ustrezno komunalno oskrbo na deficitarnih področjih. Če bomo hoteli vztrajati pri policentričnem konceptu razvoja v naši republiki, bomo morali prej ali slej tudi raz­ mišljati o solidarnostnem pristopu v komunalni oskrbi ne samo na področju ene ali več občin, am­ pak tudi v širšem republiškem prostoru. vesti STUDIJ GRADBENIŠTVA OB DELU NA GRADBENI FAKULTETI V LJUBLJANI VTO za gradbeništvo in geodezijo, FAGG, Univer­ za v Ljubljani, organizira študij prve stopnje gradbe­ ništva ob delu v Ljubljani. Trenutno poteka ponav­ ljalni tečaj iz srednješolske matematike in fizike. Red­ na oblika študija ob delu prične v začetku maja t. 1. Učni načrt prve stopnje obsega 1800 ur učne ob­ veznosti; od tega odpade 1300 ur na skupne predmete, 500 ur na izbirne predmete. Kandidati najprej absol- virajo skupne predmete: Matematika I 200 ur, Računalništvo 70, Fizika 120, Materiali v gradbeništvu 80, Osnove statistike in trd­ nosti 200, Stavbarstvo I 120, Masivne konstrukcije I 120, Mehanika tal I 90, Gradbeno poslovanje 60, Eko­ nomika organizacij združenega dela 60, Splošni ljud­ ski odpor 120, Družbeni predmet 60. Pred zaključkom skupnega programa dobi vsak kandidat mentorja iz vrst učnega osebja fakultete. Kandidat in mentor sestavita program izbirnih pred­ metov, pri čemer se upoštevajo predvsem potrebe in strokovni interesi kandidata ter njegove delovne or­ ganizacije. Izbirni predmeti se izbirajo iz fonda izbir­ nih predmetov, ki se lahko po potrebi razširi in po­ globi. Program izbirnih predmetov potrjuje ustrezni organ fakultete. Po zaključku skupnih in izbirnih predmetov dobi Iz take usmeritve seveda rezultira vrsta raz­ vojno raziskovalnih nalog v obdobju 1978—1980 kot sledi: Prva temeljna naloga naj bi bila dolgoročni in srednjeročni plan razvoja komunalnega gospodar­ stva s posebnim ozirom na razvoj stanovanjskega gospodarstva, na razvoj proizvodnih potencialov in na izrabo prostora ter zaščito prostora. Druga temeljna naloga naj bi bila opredelitev samoupravnih odnosov v komunalnem gospodar­ stvu s posebnim ozirom na organiziranost izvajal­ skih in vzdrževalnih kapacitet z vidika komunal­ ne oskrbe na področju republike. Tretja temeljna naloga naj bi bila oblikovanje informacijskega sistema v komunalni oskrbi kot dela širšega informacijskega sistema na področju gospodarjenja s prostorom. V okviru teh treh temeljnih nalog bo potreb­ no nujno pristopiti k realizaciji parcialnih nalog, ki bodo postavljene tako, da bi najkasneje do leta 1985 prišli do naslednjih temeljnih rešitev: — enotnih standardov osnovne komunalne oskrbe glede kvalitete in količin, — enotnih standardov za vzdrževanje siste­ mov komunalne oskrbe, — enotnih standardov za gradnjo sistemov ko­ munalne oskrbe, — enotnih standardov glede urejanja priključ­ kov in naprav v priključenih zgradbah proizvod­ nih in drugih obratih. kandidat naziv gradbeni inženir; študij lahko nato na­ daljuje v okviru druge stopnje. Naš cilj je, da bo študij ob delu kvaliteten, da nu­ dimo kandidatom vso pomoč med študijem. Zaradi tega so skupine študentov omejene na 20 na vsakega učitelja. Poudarek je na aktivnem sodelovanju med učitelji in kandidati. Poleg študija s predavanji pred­ videvamo tudi individualni študij ob pomoči mentor­ jev. Predlagamo 10-urno tedensko obremenitev, npr. v ponedeljkih, sredah in petkih popoldne od 17. ure na­ prej; razpored se lahko po dogovoru s kandidati spre­ meni. Pri tej obremenitvi bi študij prve stopnje trajal predvidoma 4 leta. Če bo dovolj kandidatov, bo VTO GG organizirala študij ob delu tudi v drugih centrih. Pričakujemo, da bo financiranje študija ob delu kmalu družbeno urejeno. Zaenkrat pa smo prisiljeni od uporabnikov študija zahtevati, da s finančnimi pri­ spevki omogočijo kvalitetno izvedbo študija. Svet VTO GG je sprejel finančni načrt, po katerem se celotni stroški prvostopenjskega študija v znesku 57.600.— po­ ravnajo v osmih polletnih obrokih po 7200.—. Pozivamo zainteresirane kandidate, da se do konca aprila prijavijo na študij ob delu. Prošnji priložite zadnje šolsko spričevalo in potrdilo delovne organiza­ cije, da je plačnik študija. Prošnjo naslovite na: Pisar­ na VTO GG, Jamova 2, Ljubljana, tel. 23 661. Komisija za študij ob delu iz našiti kolektivov GIP GRADIS LJUBLJANA Obeti za 1978 niso slabi Prvi podatki iz osnutka gospodarskega načrta GRADIS za leto 1978: Vrednost lastne proizvodnje — brez obrtniških del in brez del kooperantov — naj bi znašala 3248 mio din, 24% več kot v letu 1977. Povečanje se računa iz treh sestavin: 1. povečanje števila zaposlenih za 4,0 % in sicer od 7066 (breiz vajencev in tujine) na 7350 delavcev; vseh opravljenih ur naj bi bilo točno 17 milijonov; 2. povečanje produktivnosti za 3,9%, merjeno z realno vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro — VLP/EU — ki naj bi znašala v letu 1978 228 din; 3. predvideno povišanje cen za okoli 15 %. Obrtni­ ška dela naj bi znašala 785 mio din ali 18 % več. Kooperanti —* tako gradbena podjetja kot zasebne grupe (GG) — naj bi opravili v letu 1978 vsega 216 mio din. Razlog za tolikšno zmanjšanje del kooperan­ tov je predvsem v zaključevanju del na gradnji HE Srednja Drava II, kjer se njihov delež znižuje od 353 mio din v letu 1977 na 56 mio din. Zavestno bi se morali tudi odločati za Zmanjšanje sodelovanja predvsem s privatnimi grupami. V letu 1978 naj bi njihov delež znašal 160 mio din, v letu 1977 pa 155 mio din. Vidimo, da je 16 S milijard še vedno velik denar, M ga odštevamo za usluge privatnikov (gradbenih grup in šoferjev), saj predstavlja skoraj 4 odstotke ali oribližno toliko, kot realizira ena naša eno­ ta (Ravne, KO)! Vrednost proizvodnje naj bi se v letu 1978 pove­ čala na 4250 mio din, tj. za 12 %. Približno toliko naj bi se povečal tudi celotni dohodek, ki naj bi znašal 4480 mio din. Naše gradnje — Zaključili smo dela pri hotelu Pečina v Por­ torožu. — Naše naivečje gradbišče ie bilo v Krškem, pri gradnji nuklearne elektrarne. Zelo Zahtevno in več­ krat rokovno napeto delo smo opravili v zadovoljstvo investitorja, ki nam je dal zato tudi priznanje. — V Sladkem vrhu je končan tehnično zelo za­ hteven objekt za papirni stroj VI in ostali spremljajoči objekti. Tudi osnovna šola je že končana. — V Ptuju smo dokončali Ptujske toplice, silose pri tovarni močnih krmil, obrat družbene prehrane v Agisu, Market v Gorišnici in nova valilnica. —• V Rušah smo, poleg 50 novih stanovanj, zgra­ dili še novo kisikamo. — V ImDolu smo poleg ostalih objektov postavili še 4.5 m visok dimnik za potrebe tovarne in stanovanj­ skega naselja. — V Središču ob Dravi smo zaključili proizvodno skladiščni objekt za Drogo iz Portoroža, kjer smo pr­ vič uporabili novo montažno halo GH 6. — V Mariboru smo zgradili za Strojkoplast novo proizvodno halo z aneksi za naš Kovinski obrat. Zase smo zgradili novo glavno skladišče na Studencih. Tudi OŠ v Dupleku je že v zaključni fazi. — Največje gradbišče v Mariboru pa je bila iz­ gradnja stanovanjske soseske S-31 na Pobrežju. Letos smo predali 110 stanovanj. — Po vsej Sloveniji pa smo zmontirali približno 20.000 m2 naših montažnih konstrukcij za različne in­ vestitorje. Plana 530 milijonov din za leto 1977 zaradi kri­ tične situacije na našem področju ne bomo dosegli, V letu 1978 nas čaka izgradnja Tovarne sladkorja v Ormožu, kjer bo potrebno v pičlih 21 mesecih reali­ zirati skoraj 500 milijonov din. Pričeli smo z gradnjo na letališču v Mariboru, v Bohovi, v Ljutomeru in Gornji Radgoni itd. V Ljubljani nas v letu 1978 pogodbeno veže grad­ nja II. etape mednarodnega centra in gradnja poslov­ nega centra za Bežigradom, dograditev PPC Slovenija­ les, gradnja prizidka k hali B Gospodarskega razsta­ višča, dograditev Karlovškega mostu in mostu čez Savo v Šentjakobu ter dograditev onkološkega inštituta, cen­ tralne železokrivnice in vročevodnega omrežja na Fu­ žinah. : ! Nameravamo se angažirati še v Ljubljani pri grad­ nji kulturnega doma Ivana Cankarja (v sodelovanju z GP Tehnika), poslovne zgradbe na ploščadi Borisa Kraigherja, upravne stavbe SLOVENIJALESA, obrat­ nih objektov pri Indosu, toplarne Ljubljana ter sode­ lovati pri izgradnji cestnega omrežja na področju Ljubljane. Pogodbeno nas veže še v 1. 1978 izven Ljubljane gradnja novega obrata Termoplastik v sklopu Iplasa ter dograditev primarnega sklopa objektov na JE Krško. Poleg navedenega računamo še z našo udeležbo na gradbiščih v Zahodni Nemčiji ter pri delih, ki naj bi jih prevzeli v deželah v razvoju. Gradis ponovna v Gornji Radgoni Julija so delavci GE Maribor pričeli z izgradnjo Carinske baze v Meleh. Naši predstojniki so nam nalogo na kratko in je­ drnato obrazložili, v 60 delavnih dnevih mora biti zgra­ jena baza. katera obsega dva objekta in obsežno zu­ nanjo ureditev. Uspeli smo — držali smo besedo in baza je konča­ na v predvidenem roku v zadovoljstvo investitorja in nas graditeljev. V času dokončavanja Carinske baze nam je v istem območiu zaunal delovni kolektiv Avto Radgona izgrad­ njo hale 4000 m2. Za praznik nas delavcev 1. maj mora biti hala pre­ dana investitorju v uporabo. Obiekt se bo imenoval »Tovarna kontejnerjev«, katere že izdelujejo. Ro zelo praktični, naš kolektiv tih z zadovoljstvom uporablja na nekaterih naših gradbiščih. Sodobna in učinkovita priprava dela — da ali ne? V kolektivu priprave dela že nekaj let tli, v zad- niem času pa močno žari želi a, da bi se v delu. orga- nizaciii in vlogi priprave dela v podjetju nekaj spre­ menilo. spremenilo na bobe. v korist naše operative in sodobne tehnologi!e graduie naših obiektov. Treba je vedeti, da ie bila priprava dela osnovana več kot pred 15 leti. Iz skromnih začetkov se je ta od­ delek službe močno razmahnil in je danes v marsika­ terem primeru povsem nenadomestljiv člen proizvod­ nega postopka. Vendar pa je le treba k temu takoj do­ dati še naslednje: Ko je bila priprava dela oblikovana, ji ni n;hče niti nakazal niti izoblikoval z nekim uradnim doku­ mentom ni enega razvoia, kar je bila prav gotovo na­ paka kratkovidnosti ali omalovaževanja, s katere po­ sledicami se otepamo danes vedno bolj. Pri tem pa so že tedaj obstajale v gradbemh podjetjih po Evropi do­ voli dolgo službe s podobno vlogo in ne bi bilo težko uganiti, kakšno vlogo bo priprava dela imela čez nekaj let pri nas in na osnovi takih predvidevanj izdelati dovolj dober program razvoja priprave del^, Prav tako priprave dela ni nihče postavil z nekim uradnim aktom na mesto, ki ji gre in ji tudi ni organi­ zacijsko določil njene dolgoročne vloge. Zato je pri­ prava dela ostala vse do današnjih dni nekakšen ser­ vis operative in nič več, namesto da bi bila nedvoum­ na nosilka tehnološkega razvoja in napredka v pod­ jetju. Če je priprava dela danes močno prerasla okvire, ki so ji bili postavljeni, se je to zgodilo predvsem iz dveh najvažnejših vzrokov. 1. Angažiranost nekaterih mladih strokovnjakov je bila tolikšna, da v teku let ni bilo več mogoče spre­ gledati sadov njihovega truda. Ti sadovi so lahko ob­ rodili zaradi samoinciative posameznikov, ne pa tudi zaradi neke organizirane politike podjetja, ki bi teme­ ljila na nekem programu v razvoju priprave dela. 2. Krivulja razvoja gradbene tehnologije se je v teh letih tako zelo strmo dvigala, da je to presenetilo celo najbolj napredno misleče izmed nas. In tako s klasičnimi pristopi pri gradnji zahtevnejših objektov kmalu ni bilo več mogoče opraviti nič. Iz tega razloga se je vsak dan bolj kazala nuja po vedno bolj stro­ kovnem delu v zvezi s pripravo na gradnjo. Vodje gradbišč preprosto niso zmogli več niti časovno niti pd svojih kvalifikacijah opraviti vsega dela, ki je bilo potrebno, da bi gradnja lahko nemoteno potekala brez večjih zastojev in še v mejah ekonomičnosti. Ekono­ mičnost gradnje je bila seveda tudi zelo važen čini­ telj pri uveljavitvi priprave dela. Osnovna naloga je torej premakniti zarjavelo ko­ lesje v pravo smer. Vedeti je treba, da so zahteve so­ dobne tehnologije v gradbeništvu že tolikšne, da v se­ danji obliki organizacije, s sedanjim načinom dela, s sedanjim odnosom do priprave dela in s sedanjim na- čmom usposabljanja kadrov priprave dela ne bo več predstavljala konice tehnološkega napredka, ampak bo več predstavljala konice tehnološkega napredka, am-, počasi začela za njim capljati, kar pa bi imelo podjet­ je dovolj boleče posledice, da tega ne smemo dovoliti. Tega se najbolj zavedajo prav delavci priprave dela. Nova hala za CIMOS v Buzetu V Buzetu je Cimos že predčasno odprl obrat za iz­ delavo rezervnih delov za motorje, z razširitvijo pro­ grama pa se je pokazala potreba tudi za proizvodnjo rezervnih delov za avtomobile. Zato so se odločili za povečanje obratov. Delavci naše TOZD GE Koper so zato zastavili s polno paro. Potrebno je bilo zgraditi proizvodno halo v izmeri 96 X 66 m, enonadstropni aneks 60 X 8 m, v katerem bodo pisarne, graderobe in umivalnice, objekt kotlovnice v izmeri 40 X 20 m ter manjše pripadajoče objekte (hladilne naprave, črpališče mazuta) ter zuna­ njo ureditev. Čeprav so bili roki postavljeni precej op­ timistično, je bila pro’zvođna hala dograjena v roku. Med podatki o objektu moramo meniti, da je to tipska dvorana GH-5, torej montažna z Y nosilci in pa novi­ mi fasadnimi elementi. V sami proizvodni hali bodo iz­ delovali samo rezervne dele Za citroene — 1200 Club Pallace oziroma za »male žabe«. Skupna investicijska vrednost za prevzeta dela je bila 25 milijonov dinarjev. Koliko nas je? Danes združuje v Gradisu svoje delo (skupaj z učenci in štipendisti) 8264 zaposlenih. Od tega je 680 učencev in 180 štipendistov vseh strok in profilov po­ klicev. V organih samoupravljanja, v raznih interesnih skupnostih, občinskih in krajevnih konferencah itd. je svojo bogato preizkušnjo prestalo že 1650 izvoljenih delegatov Gradisa. Ponovno tudi v Ljutomeru GE Maribor je zakoračila v leto 1978 z deli na no­ vih gradbiščih že prve dni januarja. 4. 1. 1978 je bil svečan pričetek dela na prostoru, kjer bo že čez nekaj mesecev stala sodobna hala za predelavo poljščin in vrtnin, katere investitor je de­ lovna organizacija EMONA COMMERCE Ljubljana. Vrednost novega objekta znaša 32 milijonov di­ narjev. Letno bodo predelali 11.800 ton poljščin in vrt­ nin tako, da bo letna bruto proizvodnja znašala mili­ jardo in pol dinarjev. V načrtu je še dograditev sodobne hladilnice, ka­ tere lokacija je tik zraven bodočega objekta. Vir: GRADISOV VESTNIK, št. 326 in št. 327. SGP SLOVENIJA CESTE, LJUBLJANA Ob Karlovškem mostu gradimo priključke Izdelavo priključkov na Karlovškem mostu je pre­ vzela naša delovna organizacija. Potrebno je: rekon­ struirati Karlovško in Dolenjsko cesto od Janežičeve do Orlove ulice, rekonstruirati Privoz, Cesto za gra­ dom, Hradeckega cesto, del Ižanske ceste in Orlovo ce­ sto, izdelati pilotni zid v dolžini 105 m na Hradeckega ceste, izdelati dva nadvoza za železnico, poglobiti do­ lenjsko železnico in položiti cel »kup« novih investicij. Pri teh delih ne sodeluje samo SGP Slovenija ceste, temveč več drugih organizacij od GIP Gradis, Geolo­ škega zavoda, Železniškega gospodarstva in inštalater­ skih podjetij. Zaradi izredno kratkega roka za dokon­ čanje tega projekta delamo celo zimo in v najhujših konicah v dveh izmenah. Promet je na celem območju sedaj zelo utesnjen na 2 vozna pasa. Izkopati je treba 77.000 m3, nasuti 49.000 m3, postaviti 9000 m robnikov in položiti 27.000 m2 asfaltov različnih debelin. Glede na utesnjenost, specifičnost gradnje in kratkega roka so to količine, ki so zelo »spodbudne«. Rešujemo koprski prometni zamašek Križišče Koper je locirano na območju prvega se­ maforja, ko se pripeljete po cesti iz Ljubljane v Koper (pri gostilni Slavček). Ta gradnja predstavlja na­ slednjo etapo v izgradnji obalne ceste (prva je bila an­ karansko križišče). Predstavlja pa tudi rešitev enega od dveh prometnih zamaškov, ki promet po cesti I. reda Ljubljana—Sečovlje in lokalni promet mesta Koper dobesedno duši že v zimskem času. V poletnih mese­ cih pa je stanje popolnoma nevzdržno. Vsekakor iz­ gradnja križišča Koper ne bo rešila navedenega prob­ lema, prispevala pa bo k izboljšanju stanja. Nekaj osnovnih podatkov o gradnji: predračunska vrednost je ca. 12,6 milijard S dinarjev, rok izgrad­ nje 20 mesecev, torej je predviden zaključek del v av­ gustu 1979. Skupaj bo zgrajenih 6 km cest, 7 objektov, od katerih je največji nadvoz dolžine 235 m. Vgraditi bo potrebno 80.000 m3 materialov za spodnje in zgornje ustroje ceste, 13.000 ton asfaltov, 8,5 km robnikov, 3 km drenaž in kanalizacije itd. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti celi mreži obstoječih podzemnih komunalnih naprav, katere bo treba prestaviti ali sanirati. Zaradi prometa je gradnja predvidena v štirih podetapah tako, da se bodo novozgrajeni posamezni odsek cest vnaslednji podfazi že uporabljati kot grad­ bene obvoznice. Poseben in naj večji problem te gradnje bodo sla­ ba nosilna tla, saj leži predvideno križišče na + 1,5 do + 2,5 m nadmorske višine. Lepe perspektive v občini Buje Ob vznožju griča, na katerem leži staro mesto Bu­ je, smo dobili nalogo na desni strani križišča ceste I. reda Koper—Pulj z odcepoma proti Bujam in Grož­ njami izdelati nasip za bodoči avtobusni kolodvor s spremljajočimi objekti in bencinsko črpalko. Z inve­ stitorjem smo sklenili pogodbo, da v štirih mesecih, tj. do 15. I. 1978, izdelamo nasip iz ca. 47.000 m3 vgraje­ nega kamnolomskega odpadnega materiala v vrednosti 5.100.000 din. Jalovino smo vozili le iz 6 km oddaljene­ ga kamnoloma v Kaldaniji v podolgovato dolino. Plato površine nekaj nad 15.000 m2 smo lahko nasipavali v plasteh po 80 cm, saj smo kamniti material maksimal­ nega premera do 60 cm utrjevali do želene kompri- macije s težkim vibracijskim vlečnim valjarjem. Pov- perčna višina nasipa je 4,5 m, vanj pa smo vgradili 60.000 m3 jalovine, ki jo je 8 kamionov Transavta iz Postojne vozilo približno le dva meseca in pol. Ozko grlo vsega postopka je bilo samo natovarjanje v kam­ nolomu, čeprav smo organizirali za to delo veliki na- kladač CAT 980, ki mu je pomagal še manjši nakladač CAT 950. Stroja nista bila polno izkoriščena zaradi slabe kvalitete stene s samicami zemlje in kavernami, ki so povzročale slabe odstrele. Kljub težavam smo vsak dan prepeljali ter vgra­ dili ca. 1200 m3 jalovine. Ker nas dež ni motil, smo lah­ ko dokončali nalogo v 65 delovnih dneh, kar je mesec dni pred rokom. Investitorji resno računajo z nami že takoj v me­ secu februarju 1978, ko naj bi pričeli z rekonstrukcijo omenjenega križišča v Bujah ter podobnega v Plova­ niji in obvozno cesto, vse skupaj v vrednosti nekaj nad 30,000.000 din. Vsa dela morajo biti končana do pri­ četka turistične sezone v mesecu juniju. V jeseni pa bomo začeli z izgradnjo avtobusnega kolodvora s spremljajočimi objekti in bencinsko črpalko. Tako imamo lepe perspektive za uspešno nadaljevanje naše­ ga dela v občini Buje. V Mariboru bo nova TOZD Uspešno je bil izveden referendum za ustanovitev novega TOZD Gradnje Maribor, ki bo združil celotno gradbeno operativo na Štajerskem. Tako bodo v okviru novega TOZD delovna gradbišča Pirešica, Fram, Sred- nia Drava II — Ptui s svoiimi sektorji. Novoustanov­ ljeni TOZD bo imel že takoj obilo dela. Dokončati mo­ ra nedokončana dela iz leta 1977, letališče Sloveni Gradec, ceste v Mariboru, obvoznico pri Slovenskih Konjicah itd. Dela je dovolj, novo ustanovljenemu TOZD pa želimo; da bo naloge tudi uspešno izvršil. Gradimo Prešernovo cesto Izgradnja nove Prešernove ceste v Ljubljani v I. fazi poteka od križišča Delavski dom do Šubičeve uli­ ce. Dolžina tega dela je 800 m, vrednost pa 2,5 S mili­ jarde. Dela se bodo nadaljevala v II. fazi, ki poteka od Šubičeve ulice do križišča pri Tobačni tovarni. Trasa nove Prešernove ceste vodi med železnico in staro Prešernovo cesto in bo imela štiri vozne pa­ sove. V trasi gradnje I. faze nove Prešernove ceste se nahajata tudi dva podhoda in sicer na Cankarjevi cesti ter na Puharjevi cesti. Dela so bila oddana naši organizaciji. Dokončanje del je predvideno do konca meseca junija 1978 s tem, da je križišče pred Delavskim domom končano do 1. maja 1978. Roki so zelo kratki, vendar upamo, da bo­ mo objekt pravočasno in kvalitetno končali. Podhod na Litijski cesti Pod Litijsko cesto v Štepanjskem naselju gradi TOZD Visoke gradnje podhod za pešče, ki bo postal del osrednje pešpoti v naselju. Investicija, v katero ni vključena le izgradnja podhoda, temveč tudi ureditev njegove okolice, bo znašala okrog 5,72 milijona dinar­ jev. Podhod bo zaživel, ko bomo na njegovem sever­ nem in južnem kraku zgradili po eno ploščad in ko bodo zrasle trgovine, servisi in več lokalov. Objektivne okoliščine so zahtevale najprej izgrad­ njo južnega kraka in šele, ko bo promet stekel nad podhodom po stari Litijski cesti, je možna izgradnja severnega dela. Oba dela naj bi bila končana do aprila t. 1. Vir: Glasilo KOLEKTIV, št. 110—111 in št. 112—113. IMP LJUBLJANA Visok obisk neuvrščenih v TOZD Tovarna elektronaprav Ljubljana TOZD TEN je obiskala delegacije predstavnikov neuvrščenih držav. Delegacija je štela 15 članov, predstavnikov Kube, Malgaške republike, Tanzanije, Maldavijske republike in Centralno afriškega cesarstva. Delegacija si je skupaj s predstavniki RTV Ljub­ ljana ogledala proizvodnjo šibkotočnih naprav in iz­ delkov. Kolikor bodo na osnovi dobrega sodelovanja in seveda vtisa, ki so ga dobili člani delegacije ^Jugosla­ viji in tudi v TOZD TEN, med državami predstavni­ kov, ki so sestavljali delegacijo, sklenjeni ugodni aranžmani, se nam odpira novo tržišče za dobo več let. Gradnja NE Krško Transfer jedrske tehnologije je zapleten in kon- pleksen problem. Sedaj pa si poglejmo, s čim vse se srečuje IMP pri gradnji NE ter pomen prezračevalnih, ogrevalnih in klima naprav v sklopu celotnega ob­ jekta. Tuji viri navajajo, da znaša delež investicij pri NE, ki odpade na ogrevalne, prezračevalne in klima naprave (HVAC) komaj 1,8 do 2,2 %. Relativno majhen delež od celotne investicije pa ne daje relativne slike o pomembnosti teh naprav. Analiza posameznih funkcionalno povezanih siste­ mov kaže zelo pogosto, da je pogon elektrarne v mar­ sičem odvisen od ventilacijskih sistemov. To bomo laž­ je razum eh, če si predočimo funkcijo in poglavitne na­ loge ventilacijskih sistemov v času obratovanja in mi­ rovanja elektrarne ter v primeru defekta pri obravna­ vanju (LOCA), katere so: 1. Pri namenskem pogonu NE skrbijo za odvod konvekcijske toplote iz aparatov in cevovodov ter vzdr­ žujejo zahtevano temperaturo in vlago v posameznih prostorih. 2. Zmanjšujejo koncentracijo radioaktivnih neči­ stoč v ozračju okrog reaktorja in prečiščujejo odpadni zrak. 3. Pri izbruhu večjih količin radioaktivnih snovi zmanjšujejo posledice nesreč v okolici ter pomagajo ostalim varnostnim sistemom pri zmanjšanju tlaka v prostorih. 4. Zagotavljajo predpisano redunanco (večkratnost, rezervo) v opremi za pripravo zraka, v sistemih kana­ lov in regulaciji. Kratek gornji namenski opis pojasnjuje zakaj mo­ rajo biti dela IMP za NE Krško, začenši v biroju za pripravo dela, v proizvodnji in montaži, izvedena toč­ no in brez odstopanj od zahtev iz specifikacij za grad­ njo tovrstnih objektov. Nekateri dosežki IMP v letu 1977 GIP INGRAD CELJE Tudi v letu 1977 smo se delavci IMP Ljubljana vključevali v širše družbene napore za bolj enakomer­ no razvitost vseh slovenskih območij, ko smo sprejeli v svoje poslovne okvire delavce današnje TOZD Pa­ nonija iz Murske Sobote, ki je pomenila sedemnajsto TOZD, ki je bila združena v delovno organizacijo IMP Ljubljana. Doživeli smo pomembno priznanje mednarodnih razsežnosti, ko nam je bilo poverjeno delo v smislu izvajalskega inženiringa na objektih, ki pomenijo do­ slej naj večjo predračunsko investicijsko vrednost, ki jo je izvajala kakšna slovenska organizacija združe­ nega dela. Fizični obseg montažne dejavnosti smo povečali za 16 odstotkov, kar pomeni, da je celokupen fiz;čni ob­ seg proizvodnje v letu 1977 za ca. 17—18 odstotkov višji kot leto poprej. Poprečno je bilo zaposlenih 5750 delavcev in 800 učencev v gospodarstvu, kar predstavlja skoraj 2 od­ stotka slovenskega delavstva. Ob 8 % stopnji povečanja zaposlenih nam je pro­ duktivnost porastla Za približno prav toliko. Poprečni OD znaša 5800 din na zaposlenega neto mesečno. Vrednostni obseg poslovanja (fakturirano realiza­ cijo) smo glede na plansko nalogo presegli za 16 od­ stotkov oziroma od 2100 mio din v letu 1976 je porastel na 2700 mio din v 1977. letu. Začeli smo z izgradnjo pomembnih lastnih proiz­ vodnih objektov. Vir: IMP GLASNIK, št. 12/77 in št. 2/78. CEMENTARNA TRBOVLJE Plan proizvodnje za leto 1978 Za celotno podjetje je predlog plana proizvodnje in realizacije za leto 1978 naslednji: 1. Proizvodnja klinkerja 2. Proizvodnja cementa — po vrstah: cement znamke PC 15 p 450 cement znamke PC 550 cement znamke M 47 z 350 Cement skupaj: 393.000 ton 420.000 ton 40.000 ton 40.000 ton 500.000 ton Pod vrsto cementa PC 450 z dodatki je predvidena proizvodnja cementa s 15% dodatkom tufa ali z 10% dodatkom tufa in s 5 % dodatkom žlindre. Za planiranje količine cementa je poles 393.000 ton klinkerja potrebno dobaviti 26.500 ton sadre. 70.000 ton tufa in 26.000 ton žlindre. Če bi proizvajali cement znamke PC 450 z 10% dodatka tufa in s 5 % žlindre pa je potrebno dobaviti 46.000 ton tufa in 47.800 ton žlindre. 3. Proizvodnja apnenčeve moke 12.000 ton Plan apnenčeve moke v tej količini je predlagan na osnovi povpraševanja na tržišču. 4. Realizacija proizvodov Po planu je predvideno, da bo odprema, oziroma prodaja enaka planirani proizvodnji. Vir: Trboveljski cementar, št. 25-26/77. TOZD GO Celje Temeljna organizacija GO Celje je letos gradila nekaj večjih in izredno zahtevnih objektov, med ka­ terimi je vsekakor omeniti: Furnirnico za LIK Savinjo, halo AC za Aero, novo stanovanjsko sosesko v Novi vasi s šest stolpnicami in vojašnico Jože Menih. Ven­ dar smo z začetkom dela na nekaterih od teh objektov zelo kasnili zaradi neurejene dokumentacije, pa tudi zaradi cementa. V drugi polovici leta pa so se dela odprla v tolikš­ ni meri, da smo morali pridobiti ca. 180 novih delav-) cev. Toda, dela kljub temu niso napredovala na vseh objektih dovolj naglo, ker je bilo ves čas veliko po­ manjkanje cementa, prejemali smo le 40 do 60 odstot­ kov potrebnih količin betona, kar je izredno omeje­ valo kontinuiteto dela. Prisiljeni smo bili odločati, ka­ terim objektom damo prioriteto, na katerih dela ome­ jiti, ponekod pa smo jih celo morali ustaviti. Posledice so bile občutne za druge objekte. Hala Furnirnice je bila dokončana v izredno krat­ kem času, pred rokom in bila svečano odprta 25. no­ vembra v prisotnosti visokih republiških in občinskih funkcionarjev, ki so dali izvajalcu vse priznanje. V pogodbenem roku je bil predan objekt upravne zgradbe za Prevozništvo Celje. Pri veliki investiciji hale AC smo imeli zelo zahtevne medfazne roke za pre­ dajo hale v montažo. Rok smo sicer zamudili, vendar ne po naši krivdi. Najprej ni bilo urejene dokumen­ tacije, kasneje pa so nastopila dodatna dela, ki niso bila v pogodbi. V začetku septembra je bila v roku dokončana os­ novna šola Veljko Vlahovič, konec decembra pa še vojašnica. Predvidevanja v gospodarskem načrtu za poslovno leto 1978 so ugodna, saj je predviden porast celotnega prihodka za 15 do 20 odstotkov. Najbolj se bomo morali v prihodnjem letu posve­ titi stanovanjski izgradnji v Novi vasi in na Otoku III S, kjer bo v gradnji skupno 492 stanovanj, zatem pa pri gradnji hotela na Dobrni. TOZD GO Šentjur Med drurgim smo lani dogradili: Osnovno in po­ sebno šolo Šentjur, stanovanjske stolpiče v Dramljah in Šentjurju, Cestno bazo v Šentjurju, gostišče v Treb­ čah, skladišče krmil v Blagovni, končujemo pa tudi več drugih objektov. Trenutna situacija na našem območju nam daje tudi spodbudne perspektive. Za 1978. leto imamo že prevzetih del v vrednosti nad 200 milij. dinarjev. Za gradnjo je predviđeno tudi več novih objektov (ca. 50 stanovanj, poslovna stavba v Šentjurju, nekaj objek­ tov za KK Šentjur, šola v Dramljah in več del v že­ lezarni Štore). Proizvodni plan bomo povečali za pri­ bližno 15%. Za izpolnitev takšnega plana pa bo na območju občine Šentjur premalo gradenj. Lani smo izvajali tudi dela v občinah Celje, Slo­ venske Konjice in Šmarje pri Jelšah. Primer tesnega sodelovanja je med drugim prišel do izraza pri gradnji objektov po Ingradovem montažnem sistemu, kjer smo vsi skupaj dosegli lepe rezultate. Vir: INGRAD. Celje — Glasilo št. 12/77. Bogdan Melihar INFORMACIJE *» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I |Leto XIX 3-4 Serija: IZVEDBE MAR.-APR.|1978 Rekonstrukcija viadukta Ponikve pri Trebnjem na cesti 1/1 Ljubljana - Zagreb UVOD Rekonstrukcija armirano-betonskega viadukta Po­ nikve na hitri cesti 1/1 Ljubljana—Zagreb je obstajala v (popravilu armirano-betonske plošče vozišča po prin­ cipu »izbij in nadomesti«. Konstrukcijski beton voziščne plošče je zaradi ko­ rozije betona v toliki meri propadel, da viadukt ni bil več uporaben za promet, saj se je del voziščne plašče pod prometom porušil. Preiskave so pokazale, da vzro­ ki propada obstoje v korozijskem delovanju solnice na beton, ki ni bil primemo zaščiten. Po predlogu se je odstranil prizadeti beton iz plo­ šče na vseh tistih mestih, kjer je bil poškodovan. V ta namen se je določila ločnica med zdravim in prizade­ tim betonom. Pri tem se je ugotovilo, da je poškodo­ vane ca. 75°/'o celotne površine voziščne plošče, iz ka­ tere se je z lahkimi odkopnimi kladivi odstranilo ca. 50 m3 poškodovanega betona. Po izbit ju slabega betona se je ta nadomestil z betonom približno enake kvalitete, kot je bil prvotni beton, samo da je bil brez skrčkov. V takih primerih nadomeščanja se je doslej običajno uporabil postopek »prepact« za vgraditev betona, saj tako vgrajeni beton praktično nima skrčkov. V izvedbenem primeru se je uporabil pri pripravi betona cement brez skrčkov, si­ cer pa je bil beton normalno pripravljen. Restavrirana površina voziščne plošče ni imela pred postavitvijo izo­ lacije in potem, ko je beton dosegel trdnost ca. 200 kp na kvadratni centimeter, nikakih razpok. Zaradi dobrega spoja so se kontaktne površine med starim in novim betonom premazale z epoksidnih le­ pilom. Kontaktne ploskve starega betona so bile obseka- ne ca. pod kotom 45°. Napetostna stanja v obnovljeni konstrukciji so v celoti pokrita z odpornostjo aplicira­ nih materialov. Uporabljeni sistem sanacije je prvi izvedbeni pri­ mer te vrste. 1 . POŠKODBE IN VZROKI NASTANKA Mostna konstrukcija obstoji iz vzdolžnih glavnih nosilcev, prečnih nosilcev in križem armirane mostišč- ne pošče, ki je podprta na štirih straneh. Mostiščna plošča, ki je debela 20 cm, je vzdolž ce­ lega notranjega roba hodnika korodirala, in sicer na tistih mestih več, ki so ležala bliže vodnim izpustom. Ti vodni izpusti niso bili nameščeni na naj nižjih me­ stih tako, da se je odtekajoča padavinska voda zadrže­ vala na plošči, ne da bi imela možnost odtekanja. Ker ni bila izvedena predvidena izolacija, je odtekajoča voda prišla neposredno v kontakt z betonom ter ga za­ makala. Iz tega razloga lahko zasledimo po vsem mo- Sl. 1. Porušena betonska križem armirana plošča Sl. 2. Pogled na porušeno voziščno ploščo, 20 cm debeline, od spodaj stu sledove precejanja vode, ki je bilo nekje močnejše, drugod zopet slabejše. V zimskem obdobju je prišlo do tega, da je na­ vadno padavinsko vodo nadomestila slanica, ki je prav tako napajala beton. Na mestih, kjer je voda zastajala, je prišlo samo občasno do kristalizacijskega in zmrzo- valnega procesa v betonu. Na mestih, kjer je bila dana možnost pogostega napajanja in izsuševanja solnice, je prišlo do polnih kristalizacij skih in tudi zmrzovalnih procesov, dočirn pa je na gornjem robu mostu prišlo do redkih pojavov premakanja in kristalizacije. Skladno z opisanim stanjem so se razvrstile tudi poškodbe. Najtežje poškodbe so na tistih mestih, kjer je prišlo do polnega kristalizacijskega pojava. To je bilo dosledno na sredini voziščne plošče in tu je beton v vsej debelini popolnoma propadel. Njegova trdnost je bila minimalna. Pri mestih, kjer je kristalizacija v porah bila občasna, je prišlo do površinskih poškodb, tako da so segala poškodovana mesta 6—8 cm v glo­ bino. Na mestih, kjer se je oddajanje solnice vršilo hitro, poškodb ni bilo. Podobno stanje zasledimo tudi pri armaturi. Vlož­ ki, ki so bili stalno potopljeni, bodisi v vodi ali slanici, niso korodirali, ker ni bilo pristopa zraka. Vložki, ki so bili občasno omočeni, pa zopet izpo­ stavljeni delovanju zraka, so bili korozijsko močno pri­ zadeti. V področju, kjer beton ni bil napaden, so vložki intaktni. Nadalje se je v sklopu te naloge preverila celotna kvaliteta armirano-betonske plošče. Zaradi nadomestit­ ve propadlega betona se je pripravila receptura spe­ cialnega nadomestnega betona z bistveno karakteristi­ ko, da je bil odstranjen skrček betona. Ta betom se je pod nadzorom proizvajal deloma na mestu, deloma pa v betonarni »Gradisa« v Novem mestu, ter dostav­ ljal v raketah na gradbišče. Pod nadzorom je bil prav- tako lepilni premaz, ki se je nanašal pred betonira­ nem na stari in dodobra očiščeni armirani beton plošče. Globina odstranjenega betona je znašala do 7 cm oziroma na 6 mestih smo morali odstraniti beton skozi vso ploščo, tako da so nastale luknje. Kolikor smo pri­ šli z odstranitvijo betona do armature, smo odstranili beton tudi pod armaturo, in to zaradi boljše povezave med armaturo in novim betonom. Pred pričetkom postopka plombiranja betona je bila ponovna kontrola kvalitete betona. Kakor smo že prej omenili, so na 6 mestih nastale luknje, katerih si­ tuacija je razvidna tudi iz predložene skice. Luknje so bile dimenzij ca. 1,00 X 1,00 (polje 4), 2,50 X 4,00 (po­ lje 12), 3,00 X 4,00 (polje 13), 1,00 X 1,00 (polje 19), 2,50 X 2,00 (polje 19) in 3,00 X 4,00 (polje 20). 2.1 Ugotovitev kvalitete betona po odstranitvi korodiranega betona 2.11 2. POSTOPEK SANACIJE Ugotovitev globine odstranitve korodiranega betona, določitev ločnice med dobrim in slabim betonom po globini Po predlogu naj bi se odstranil iz konstrukcije ves beton, kateri je močno prizadet zaradi procesa krista­ lizacije. Odstranjeni beton naj bi se nato nadomestil z ustreznim specialnim betonom, ki bi bil s prvotnim betonom zlepljen. Ta dela so bila poverjena ZRMK Inštitutu za ma­ teriale, ki je po svojih predstavnikih določil ločnico med dobrim in slabim betonom, tako po tlorisu konst­ rukcije, kot tudi po globini konstrukcije. Za samo odstranjevanje slabega betona so se upo­ rabila lahka odkopna kladiva, s pomočjo katerih se je odkopaval beton toliko časa, da smo dobili na obodu zadovoljujočo kvaliteto betona. Tloris konstrukcije naznačuje obseg tako ugotov­ ljenih poškodovanih mest. Ostanek betonske plošče vozišča po obdelavi s pnevmatskimi kladivi smo zbrusili in očistili ter pre­ iskali. Namen preiskave je bil, da dobimo ločnico za zadovoljujočo kvaliteto betona po odstranitvi zgornje površine. Dobili smo naslednje rezultate: P olje št.: T lačna trdnost kp /cm ! v popreeku: 7 460 9 380 12 480 16 460 18 425 19 470 20 430 i * 3 i i I 5 0 4 I < Q Žu\ kl Ni I* A %Xi -1 s I 5J*> SI. 3. Shemični prikaz poškodb betona in mest sklero- metričnih preiskav trdnosti betona viadutka na cesti 1/1 Ponikve pri Trebnjem 2.12 Ugotovitev tlačnih trdnosti preostalega neodstranj enega betona in betona, preostalega po odstranitvi korodiranega betona Preiskava je bila izvršena v najbolj poškodovanih poljih zato, da smo lahko primerjali, če je sedaj dose- šena kvaliteta betona enakovredne kvalitete preostale­ mu betonu. Dobili smo naslednje rezultate: Število preiskanih mest v polju: 25 P olje Tlačna trdnost preostalega neodstranj enega betona kp /cm 2: Tlačna trdnost betona na mestih, k jer je bil odstranjen korodiran beton kp /cm ! : 7 440 390 13 460 480 17 480 410 Iz zgornjih rezultatov moremo zaključiti, da je bil beton popolnoma pravilno odstranjen. 2.2 Dodatno armiranje nastalih lukenj Robovi na nastalih luknjah so bili popolnoma oči­ ščeni korodiranega betona. Nato smo vse luknje dodat­ no armirali z rebrasto armaturo, in sicer: spodaj: 0 14 po 20 cm križem, zgaraj: 0 12 po 20 cm križem. Armatura je bila zasidrana v betonsko ploščo ca. 20 cm. 2.3 Predhodna dela pred betoniranjem Za plombiranje nastalih poškodb je bilo potrebno projektirati beton, kateri naj bi imel marko betona MB 400, brez skrčkov, kateri bi negativno vplivali na učinkovitost sanacije. Glede na globino poškodb beto­ na, katere so variirale do 7 cm (površinske poškodbe) in 20 cm na luknjah, smo se odločili, da agregat ne vsebuje večja zrna kot 16 mm. Beton je moral imeti tako konzistenco, da je bilo omogočeno zalitje armatu­ re, katera je prišla na površje po odstranitvi korodira­ nih površin. Iz izvršenih kontrolnih preiskav smo vi­ deli, da je odbrani beton v celoti ustrezal pogojem. 2.4 Odranje in razopaženje Nastale odprtine v plošči je bilo potrebno opaziti, zato je bil pripravljen montažni oder kot nosilec opaža. Oder sam je bil obešen na jeklene nosilce, katere smo položili prek glavnih nosilcev. Na ta način z obešanjem odrov se je močno pridobilo na času, potrebnem za poodranje, tako da je operacija »plombiranja« hitro potekla, saj je vsega skupaj trajala 14 dni. Razopaženje plombiranih mest se je izvršilo, ko je dobil beton minimalno trdnost 200 kp/cm'-', kar se je ugotovilo s skier ometriranjem. Navedena minimalna vrednost je bila ugotovljena na podlagi izkazanih napetosti v plošči po obstoječem statičnem računu ob upoštevanju varnostnega faktorja 2,5. 3.5 Betoniranje—plombiranje površin Pred plombiranjem površin je bila pripravljena površina ponovno pregledana. Kolikor so bili še možni odkruški, se je beton okrušil še s pnevmatičnim kla- JstEfiJAVA : 6 0 ^ 0—4/ ' ' 4 0 % % 4 - 8 " 3 0 % t/a - 4 £ " Sl. 4. Diagram zrnavosti (premer zrn v mm) divom. Po dokončni odstranitvi korodiranega betona so bile površine tik pred premazom epoksidnega pre­ maza izpihane z močnim curkom komprimiranega zra­ ka, tako da je bil odstranjen vsakršen prah oziroma voda. Med plombiranjem je deževalo. Beton je bil vi­ briran s planvibratorjem. Plombiranje površin se je začelo 18. 11. 1974 ob 15. uri ter je bilo končano 22. 11. 1974 ob 16. uri. Temperatura zraka med betoniranjem je variirala od + 3° C do + 11° C. Kolikor je temperatura zraka padla pod + 5° C, smo ogrevali pripravljeno površino za premaz oziroma kasneje za plombiranje s kalorifer- no pečjo »Tajfun«. Ker so bile noči in dnevi sorazmerno hladni, poleg tega pa je tu 'in tam deževalo, so bile vse plombirane površine zaščitene pred vplivom atmosferskih vplivov —■ pokrite s ceradami in penasto gumo. Na ta način smo dosegli nemoten proces strjevanja betona in pre­ prečili izpiranje svežega betona. Ugotovitev tlačne trdnosti betona na viaduktu ob razopažitvi Namen preiskave je bil, da se ugotovi dejanska tlačna trdnost novo vgrajenega betona na objektu. Preiskava je bila izvršena s sklerometrom. Mesta, na katerih je bila preiskana tlačna trdnost, so tako izbra­ na, da dobljeni rezultati predstavljajo dejansko po­ prečno tlačno trdnost betona. Preiskano v polju: Starost betona: Število preiskanih mest: Poprečna tlačna trdnost: Minimalna tlačna trdnost: Maksimalna tlačna trdnost: 12—13 13 dni 31 200 kp/cm2 90 kp/cm2 280 kp/om2 19—20 36 11 dni 190 kp/cm2 130 kp/om2 260 kp/om2 3.6 Dosežene kvalitete in marke betona po porušni in neporušni metodi Kocke, deponirane na temperaturi +20° C in re- lativni vlagi 95 °/o Starost Prostorninska Tlačna Betonirano dni teža trdnost v polju kg/m s kp /cm ! 14 2350 370 polje 12 H 2340 390 polje 12 14 2370 400 polje 12 14 2410 377 polje 13 14 2430 360 polje 13 14 2370 287 polje 19—20 14 2370 282 polje 19—20 28 2460 530 polje 1—12 28 24S0 562 polje 1—12 28 2450 492 polje 1—12 Zaključek Po preteku treh let po izvršeni sanaciji ugotavlja­ mo, da je sanacijski poseg v celoti uspel. Poškodbe be­ tona zaradi delovanja slanice, katero uporabljamo za odtaljevanje zanseženih ali zamrznjenih površin cestišč, so bile in so hude. Pravkar sanirani viadukt pri Ivanč­ ni Gorici nam je to ponovno potrdil. Delo so opravili: — GIP »Gradis«, Nizke gradnje Maribor: projekt in izvedbo — ZRMK, TOZD INŠTITUT ZA MATERIALE Ljub­ ljana: idejna zasnova in kontrola kvalitete — RŠC, ing. Radoš Juhart, ing. Požar: nadzor. Marjan Ferjan, dipl. ing. NOVOSTI iz ZRMK TOZD Inštitut za materiale A V T O M A T S K A O B D E L A V A P O D A T K O V B E T O N S K I H K O C K Inštitut za materiale pripravlja za vse naročnike preiskav trdnosti betonskih kock avtomatsko obdelavo preizkušancev v pogledu mer, teže, trdnosti in ostalih last­ nosti. V ta namen bo vzpostavljena preiskovalna linija, povezana s procesorskim raču­ nalnikom, ki bo preizkušancem odvzela karakteristične podatke vključno s trd­ nostjo in izdala tudi ustrezno izpisano poročilo na sistemskem pisalniku. Dobljeno poročilo se bo zabeležilo v spominu računalnika in ga bo mogoče upo­ rabiti za statistično obdelavo podatkov dokaznih trdnosti, bodisi za posamezne konstrukcijske elemente ali za posamezne marke betona. Tako bomo v stanju letno sproti obdelati vso količino dokaznih kock za naših 250 naročnikov, kolikor se jih letno pojavi brez zamud in v odrejenih terminih, in jih tudi statistično obdelati. INDUSTRIJSKI BIRO, Ljublj ana Novo poslopje ljubljanske PLETENINE Projektiral Industrijski biro, Ljubljana, Parmova 33 Gradbeno industrijsko podjetje GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a i ma s svojimi poslovnimi enotami v Celju, Jesenicah, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Ravnah, Škofji Loki in Frankfurtu (ZRN) naslednji program dejavnosti: gradi industrijske, energetske, luške in hidro-tehnične objekte, mostove, ceste in druge zgradbe, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; izdeluje gradbene elemente, vse vrste betonskih prefabrikatov, konstrukcijske elemente iz prednapetega betona; izdeluje in montira tipizirane industrijske hale in montira gradbene konstrukcije; izdeluje gradbene stroje in opremo-; izdeluje jeklene konstrukcije; opravlja vsa hidroizolacijska dela; projektira vse vrste objektov; izvaja investicijska dela v tujini.