Celjski tednik CELJE, 26. FEBRUARJA 1960 LETO xi., ŠTEV. 8 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Za boljše delo družbenih organizacij ČIMPREJ USTANOVITI OBČINSKE SKLADE uspešno delo množičnih orga- nizacij in društev, katerih je v celj- skem okraju registriranih okoli 800 so potrebna tudi denarna sredstva. Mnoge organizacije in društva, ki so delavna in je njihova dejavnost za našega človeka in družbo korist- na, se večkrat borijo s finančnimi težavami in nimajo denarja niti za najnujneše potrebe. V takih prime- rih delo šepa, denarne težave zavi- rajo uspešnejše delo. Je pa tudi ne- kaj takih društev, katerih dejavnost ni kdo ve kako koristna ali pa so že dalj časa nedelavna. Taka društva zaslužijo, da bi jih čimprej ukinili, kaj šele, da bi jim nudili denarno pomoč. Vendar je dejstvo, da je društve- na dejavnost v celjskem okraju pre- eej razgibana, saj je po statističnih podatkih vsak odrasel državljan vključen v dveh društvih. Zato dru- štvenega življenja ne kaže podce- njevati in mu velja skrb vse naše družbe. Ta skrb se odraža v okrajnem in občinskih proračunih, kjer so pred- videne v okviru možnosti vsote za važnejše množične organizacije in društva. To predvsem velja za redno vzdrževanje raznih športnih in kul- turnoprosvetnih objektov, za potre- be gasilstva in važnejšo društveno dejavnost. Ker pa vseh potreb s proračuni ni mogoče zadovoljiti, zlasti glede funkcionalnih izdatkov organizacij in društev, ki so delav- na in imajo določen družbeni po- men, je potrebno sredstva zbrati na drug način. Lani je v ta namen obstajal pri Okrajnem odboru SZDL sklad, iz katerega so se dodeljevala potrebna denarna sredstva množičnim orga- nizacijam in društvom. Dosedanje izkušnje so pokazale, da ta način zbiranja sredstev ni bil najboljši ker mnoge gospodarske organizaci- je niso pokazale dovolj razumeva- nja za zbiranje sredstev v okrajnem merilu. Zato tudi pomoč iz tega sklada ni bila še zdaleka taka, kot so bile potrebe na terenu. O tem je na zadnji seji razprav- Ца1а tudi komisija za družbene or- ganizacije pri Okrajnem odboru •SZO¿, ki meni, da je letos tak na- čin zbiranja sredstev neprikladen. Od dveh variant, in sicer predloga da bi sredstva zbirali v občinskem berilu za potrebe društev v občini del teh sredstev pa bi občinski skla- di odstopili v okrajni sklad, ter pred- loga, da bi zbrana sredstva v celoti ostala občini, za potrebe okraja pa 6i okrajni odbor SZDL zbral sred- ^^va iz lastne dejavnosti — so se '^^ani komisije odločili za zadnjo varianto. Tako bodo občinski odbori Socia- 4stične zveze ustanovili lastne skla- '^p- Komisija meni. da je tako zbi- ranje demokratično in bolj uspešno bodo podjetja v občini prav go- ^°vo pokazala več razumevanja za potrebe na svojem področju. Tudi ''^zdeljevanje teh sredstev bo bolj P''avilno. Komisije za družbene or- ganizacije pri občinskih odborih So- ^^^olisíične zveze so dobile že vsa '\0-vodila za ustanavljanje teh skla- Z njim bo upravljal posebej ^^,^oljeni upravni odbor in razde- leval sredstva predvsem tistim or- ^^nizacijam in društvom, ki dobro ^^ajajo svoj program v skladu s\ '^^''fbami določenega kraja. Da bi občinah dosegli čim večjo načrt- pri finansiranju raznih dru- . ^snih dejavnosti, bodo upravni od- j''"' teh skladov razdeljevali sred- p po pravilniku, ki bo predvide- za kakšno dejavnost se ta de- ^ahko prvenstveno črpa. Ob f^^' bo ustanovljen pri ''ajnem odboru Socialistične zve- ' pa bi naj služil predvsem kot ti^°^ pasivnim oočinam ter za , '"^f potrebe organizacij in društev ^f^fajnem merilu. -ma- Cas od 25. februarja do 6. marca Pada!/ "*^^alno vreme s pogostimi PeratupQ^'"' in spremenljivo tem- SZDL-^VSELJUDSKI PARLAMENT PRED PETIM KONGRESOM SZDL JUGOSLAVIJE V drugi polovici aprila bo zasedal peti kongres SZDL Jugoslavije. Na njem bodo delegati ocenili naš do- sedanji socialistični razvoj, prikaza- li uspehe, ki smo jih v času med dvema kongresoma dosegli, in na- kazali probleme, ki se pojavljajo pred našo skupnostjo. Na podlagi vsega tega bo kongres nakazal per- spektivo našega nadaljnjega razvo- ja in s tem v zvezi tudi naloge So- cialistične zveze. Gotovo bo pomenil peti kongres tudi novo gledanje na Socialistično zvezo. Življenje postaja bogatejše z družbenimi iniciativami in z najraz- ličnejšimi oblikami družbenega de- la, hkrati pa intenzivnejše v borbi mnenj o družbenih problemih. Si- stem družbenega upravljanja in de- lavskega samoupravljanja dobiva iz dneva v dan močnejše korenine. Vedno bolj se večajo materialna sredstva, s katerimi razpolagajo ko- mune, delovni kolektivi in drugi. To pomeni, da naši oroizvajalci, naši državljani neposredno razporejajo vedno večja materialna sredstva v delavskih svetih, komunah, za dru- gah, stanovanjskih skupnostih, dru- štvih itd. Prav zaradi takega stalnega raz- voja socialistične demokracije se hkrati krepi sodelovanje naših državljanov pri reševanju proble- mov, ki jih neposredno interesirajo. In ravno v tem procesu postaja vedno bolj važna vloga organizacij Socialistične zveze. Ne le v tem, da pomenijo močan vzgojni činitelj množic, temveč so tudi graditeljice naših novih odnosov, odnosno čini- telj, ki bo vplival na politiko naj- različnejših družbenih organov, ljudskih odborov, delavskih in za- družnih svetov, šolskih odborov, raz- nih organizacij, društev itd. Toda ne v tem smislu, da organizacije SZDL postanejo neposredno telo za te or- gane, temveč, da se z aktivnostjo svojega članstva ter v raznih obli- kah zalagajo za tako politiko teh or- ganov, ki bo najbolj odgovarjala našim splošnim principom. To pa pomeni nenehno krepitev samostoj- nosti in odgovornosti vseh teh or- ganov. Register problemov — ki so pred nami in za katere mora Socialistič- na zveza mobilizirati vrsto družbe- - nih činiteljev in čim večje število svojih članov — je tako obsežen, da bi sleherno naštevanje pomenilo zo- ževanje širine našega bogatega družbenega življenja. Vsak problem pa je najtesneje povezan z vrsto drugih problemov. Na primer, če ukažemo na potrebo nadaljnjega razvoja delavskega samoupravlja- nja in družbenega upravljanja (kar je ena zelo važnih nalog našega nadaljnjega razvoja), tedaj je treba hkrati razpravljati tudi o problemu nadaljnjega razvijanja sistema družbene delitve, kjer se morajo v polni meri odražati socialistični pro- izvodni odnosi. Dalje je treba raz- pravljati tudi o investicijah, ki mo- rajo postati sestavni del naporov za večjo produktivnost, kar bo krepilo materialno osnovo komune in de- lovnih kolektivov. Vse to pa je zopet vezano za realne možnosti, za ren- tabilnost, za uvajanje avtomatiza- cije v gospodarskih podjetjih, odkri- vanje notranjih rezerv, za razvija- nje uslužnostne dejavnosti — pri tem še zelo zaostajamo — in zapo- slovanju v njej odvečne delovne si- le, ki obremenjuje produktivnost, za strokovno usposabljanje delavcev. Sem spada tudi problem nadaljnje- ga razvijanja sistema nagrajevanja po enoti proizvoda in. vrsta drugih problemov. Ce vzamemo, na primer, problem^ žena, tedaj se pri tem ne zaustavi- mo le pri vključevanju večjega šte- vila žena v razne družbene organe, temveč se pojavlja hkrati tudi pro- blem strokovnega izobraževanja ter kvalifikacij žena v industrijski in kmetijski proizvodnji, dalje problem ^ a1Br*t- stva in enotnosti«, na odseku skozi Ma- kedonijo, je prispela prva mladiaek« delovna brigada iz Skoplja. Nedelja, 21. februarja V 1? OBČINAH naše republike so biU občni zbori občinskih odborov SZDL. Zbora v Trbovljah se je med številnimi gosti udeležil tov. Miha Marinko, skup- ščine na Teznem y Mariboru pa to*« Boris Kraigher. Na pregledu dela » Hrastniku je sodelovala tudi tovarišic« Lidija Šentjurc. Ponedeljek, 22. februarja NA SLAVNOSTNI SEJI Srbske akaie- mije znanosti, katere se je ndelei& tudi tov. Tito. so izvolili pet novih red- nih članov, med njimi tudi podpredsed- nika Zveznega izvršnega sveta Edvard« Kardelja. Torek, 23. februarja V LJUBLJANI-BEXIGRADU je biU letna konferenca občinske organizacij« SZDL, na kateri je v razpravi sodelo- vala tudi tov. Vida Tomšič. Govorila j* o vlogi Socialistične zveze v mehanizni« socialistične demokracije. ZARADI TALJENJA snega in naraše*' nja rek se tudi gladina Skadarskei« jezera stalno dviga. Doslej je jezer«' poplavilo več kot oeem tisoč hektarje* plodne zemlje in okoli deset vasi. gu' dina jezera je bila za 5 metrov в«* nórmalo. Sreda, 24. februarja V BEOGRADU se je začelo posveto- vanje o pospeševanju industrijske pr«'" izvodnje. V LJUBLJANI so se k rednim seje* sestali člani odbora za gospodarstvo f publiškega zbora in zbora proizvajale'*' nadalje člani odbora za vprašanje d«".'' in socialnega zavarovanja zbora proi*' vajalcev in končno člani odbora '* zdravstvo in socialno politiko repnbli' škega zbora Ljudske skupščine Slo**' nije. Na vseh sejah so razpravljali o P*' ročilu Izvršnega sveta o njegovem Лf^* v lanskem letu. MALA KRONIKA IZ VELENJA Na nedavni seji občine Šoštanj so imenovali pripravljalni odbor za ustanovitev vrtnarije s toplo- vodnim ogrevanjem v Velenju. S tem bi omogočili redno pre- skrbo z zelenjavo, ki bi jo lahko dobivala tudi druga mesta. Dolgoletna želja Velenjčanov, da bi imeli lasten zabavni orke- ster, je končno izpolnjena. De- lavsko prosvetno društvo >Svo- boda« je pred dnevi predstavilo desetčlansko skupino godbenikov, ki so igrali narodne in sodobne skladbe. Velen jčani upajo, da bodo imeli še večkrat priliko do- živeti tako prijeten večer. V Velenju pripravljajo tradi- cionalni »pustni karneval«, ki bo združen s pustnim sprevodom. Izdali pa bodo tudi ooseben časo- pis »Kurent«. Številni odbor je porok, da bodo Velen j cani tudi letos prijetno pustovali. SEMINAR ZA DELO KLUBOV MLADIH PROIZVAJALCEV Delavska komisija pri občinskem komiteju Ljudske mladine v Celju je na svoji zadnji seji razpravljala o delu klubov mladih proizvajalcev. V celjski občini je le malo takih klubov. Kar pa je podjetij, v kate- rih bi lahko delali klubi mladih pro- izvajalcev, bo komisija priredila se- minar, katerega se bodo udeležili predsedniki vseh že ustanovljenih klubov in predstavniki podjetij, kjer nameravajo take klube ustanoviti. Na seminarju se bodo udeleženci seznanili z delom klubov mlađih proizvajalcev. OBRAČUN DELA ZVEZE BORCEV V MOZIRJU V nedeljo je bila v Mozirju letna konferenca Občinskega od- bora Zveze borcev NOB. V po- ročilu so zajeli dosedanje uspehe, nato pa so v živahni razpravi spregovorili o bodočih nalogah. Ugotovili so, da bodo v nasled- njem delovnem razdobju morali posvetiti še več skrbi nekdanjim borcem in reševanju) njihovih problemov. Prav tako važno pa je tudi urejevanje grobov in spo- menikov. V občini stoji zdaj pet sfKxmeinikov, urejenih je že 34 grobov, 23 pa jih še urejujejo. Poleg tega so razpravljali tudi o problemu delovne sile v mo- zirski občini, predvsem o močnem odlivu mladih ljudi in o načinu, kako tem ljudem omogočiti za- poslitev doma. TEČAJ RDEČEGA KRIZA V PONIKVI PRI 2ALCU Pretekli mesec je bil na Ponikvi pri 2alcu tečaj Rdečega križa, ki ga je obiskovalo 19 deklet. Tečaj je vo- dila učiteljica Podržaj Stefi, sode- lovali pa so štirje zdravniki ter babica iz Žalca. SKUPNI INTERESI Pred kratkim so predstavniki gospodarskih organizacij iz celj- skega okraja razpravljali o nuj- nosti združevanja sredstev pod- jetij. Sodijo, da je bilo samo lani y raznih skladih podjetij okoli 2 milijardi 940 milijonov dinarjev. Ce bi ta sredstva koristno izrab- ljali, bi lahko industrijo v celj- skem okraju olmovili namesto v 12 že y 5 letih. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH bo v februarju priredil dva serfl' narja za predsednike in tajnike si^' dikalnih podružnic kmetijskih org" nizacij. Snov bo zlasti zajela socl> listične odnose na vasi, delavsk" samoupravljanje v kmetijskih zadr^ gah in na kmetijskih gospodarstvif' nagrajevanje po enoti proizvoda ^' osnovne naloge perspektivnega r**'| voja. CEUSKI TEDNIK — STEV. 8 — 26. februarja 1960 Obnova Tovarne usnja v Šoštanju TOVARNA USNJA V ŠOŠTANJU BO V I. ETAPI REKONSTRUK- CIJE SVOJIH OBRATOV DOGRADILA NOV KROMOV ODDELEK. 7E LETA 1961 SE BO POVEČALA PROIZVODNJA ZA 1200 TON KVAŠENIH GOVEJIH K02. TOVARNA BO ZAČELA IZDELOVATI JoV PROIZVOD: SEMIKROM USNJE ZA DELOVNE IN ŠPORTNE ČEVLJE. . Tovarna usnja v Šoštanju bo pri- dela z obnovo svojih zastarelih obratov. Tako bodo v prvi etapi do- gradili nov kromov oddelek. Ta #brat bodo opremili s sodobnimi stroji in strojnimi napravami. Teh- Hološki postopek pri predelovanju Icož ne bodo spremenili, pač pa se bo skrajšal proizvodni postopek de- la, ker bodo odpadle nekatere faze delovnega postopka. Strojno opremo bo v glavnem iz- delalo domače podjetje »KOSTROJ« Slovenske Konjice. To podjetje bo izdelalo dve sušilnici za usnje, hi- dravljično stiskalnico, usnjarske so- de in polsode ter stroj za odstranje- vanje mesa. Od domačih podjetij bo- do nabavili tudi dva tovorna dviga- la in dva žerjava z žerjavno progo ter elektromotorje. Iz Zahodne Nem- žije in Italije pa bodo uvozili stroj za cepljenje kož, več strojev za gla- jenje in ožemanje, stroje za struže- nje kož, temperaturne regulatorje ter stroj za izravnavanje gub. Uvo- aili pa so že iz Zahodne Nemčije napravo za lepljenje. S temi stroj- nimi napravami bo možno predelo- vati predvsem slabše vrste suro- vin, zlasti kože iz Indije in Afrike. Predelali bodo letno najmanj 450 ton teh kož, ki jih sedaj v Jugosla- viji še nismo predelovali v usnje boljše kakovosti. Del teh strojnih Baprav so že montirali v obstoječi kromov oddelek. Po končanih grad- benih delih pa jih bodo premestili v novo zgrajeni obrat. Sredstva za rekonstrukcijo tovar- не imajo že zagotovljena, saj jim je Jugoslovanska investicijska ban- ka odobrila posojilo že preteklo leto. V tej zvezi je šef finančno- računovodskega sektorja Tovarne esnja, tovariš Sumer Branko dejal: »Skupna vrednost rekonstrukcij- skih del znaša 299,734.000 dinarjev. h posojila, katerega imamo že odo- brenega, bomo črpali 105,543.000 dinarjev, iz lastnih sredstev pa raz- liko, t. j. 194,189.000 din. Od tega 124,239.000 din iz amortizacijskega sklada, ostalo razliko pa iz ostanka dohodka. Računamo, da bo vred- nost rekonstrukcije še porasla, gle- de na predvidevanje družbenega plana o povišanju oziroma poveča- nju cen gradbenim storitvam. Ker zahtevajo kreditni pogoji, da mo- ramo pričeti z obratovanjem v no- vem kromovem obratu do 30. aprila 1961, bomo porast vrednosti rekon- strukcije krili iz lastnih sredstev, in sicer iz ostanka čistega dohodka podjetja.« Po končani prvi etapi rekonstruk- cije Tovarne usnja v Šoštanju, se bo dvignila letna proizvodnja za 1200 ton. Družbeni bruto produkt pa se bo povečal za preko 600,000.000 dinarjev. Kaj pa ljudje? v zelo kratkem času so zrasli ob peskokopu pri Frankolovem impozantni, krepko in lepo gra- jeni silosi. Sto in sto, na tisoče kubikov peska bo šlo tu skozi. Peska bodo naša podjetje po- trebovala verjetno več kot kdaj koli poprej. Organizacija dela, mehanizacija in še številni drugi ukrepi bodo pripomogli k temu, da bo čim več tega, kar potrebujemo. Kaj pa ljudje? Brez njih ne gre. Ti bodo kopali, delali z bagri in trans- porterji, ti bodo polnili, pre- važali in, in ... Roke morajo biti tu, če ne bo vse zastalo. Za to roko pa je potrebno včasih poskrbeti ma- lo več. V majhno barakico ne morete, a bilo bi dobro, če bi tu in tam kdo pokukal notri, morda le kaj manjka — malen- kosti, samo delček tistega, kar je vloženega v silose, kar pa mora biti, ker gre za živo roko, za človeka, ki bi mu morala veljati vsa naša skrb. Potrebujemo zdravstveno ambulanto Pred dnevi je bil v Solčavi občni zbor osnovne organizacije Rdečega križa. Po pregledu dosedanjega de- la so največ razpravljali o zdrav- stveni ambulanti, ki bi jo v Solčavi rorali urediti. Najbližnji zdravstve- ■i dom je v 20 km oddaljenem Ljubnem. Z gospodarskim in turi- stičnim razvojem tega območja se bo povečala potreba po zdravstveni ambulanti, hkrati pa bi bilo treba za območje Luč in Solčave dobiti še tnega zdravnika, ker je sedanji pre- •bremenjen. V PÄBTIZÄNSKEM KOTU je zagorela luč V nedeljo je bila mala svečanost pri partizanski mamici pod Gozdni- kom, kjer je zagorela po dolgih le- tih tudi elektrika. Prebivalci Pon- graca so napeli v- dveh letih vse svoje sile, da so napeljali električni vod od Zabukovce do Podgozdnika. V tem predelu živijo v glavnem le zabukovški rudarji ter nekaj kmeč- Ifega prebivalstva. Občina 2alec je prispevala seveda svoj delež, kakor tudi rudnik Zabukovca in s skupni- mi močmi je tudi ta kot, ki je znan iz časov NOB, dobil dolgo zaželeno električno luč. UPRAVA ZA CESTE IN KANALIZACIJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. nabavnega referenta Pogoj: trgovska izobrazba z najmanj 5-letno prakso in poznavanje gradbenega materiala. 2. cestnega nadzornika za cestno nadzorstvo Vojnik Pogoj: dovršena delovodska šola ali pa šolia za kvalificirane delavce. 3. kvalificiranega mehaničarja z izpitom in po možnosti s šoferskim izpitom 4. dva kvalificirana zidarja 5. več nekvalificiranih delavcev. Plača po pravilniku o plačah podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. OBRAZI med barvami TOVARNA ORGANSKIH BARVIL V CELJU SLAVI LETOS DESETO OBLETNICO OBSTOJA — PROIZVODNJA SUNKOVITO RASTE — TE2AVE NA TR2IŠCU — SISTEM NAGRAJEVANJA ŠE NEIZPO- POLNJEN - PREVEČ STROKOVNOSTI IN PREMALO POLITIČ- NEGA DELA LAHKO HUDO ŠKODUJE. Tovarna organskih barvil v Celju je eno najmlajših industrijskih pod- jetij v celjskem okraju. Letos praz- nujejo šele 10. obletnico ustanovit- ve. To je za njih sicer prva deset- letnica, vendar jo hočejo dostojno proslaviti, saj je prav ta tovarna plod sedanje dobe. Skozi to desetletje smo o Tovarni organskih barvil precej slišali — dobrega in slabega. Danes, ko so znani že podrobni rezultati njiho- vega lanskoletnega dela, lahko pri- pišemo še eno 'ugotovitev: Proiz- vodnja v tem podjetju še naprej si- lovito raste. Samo lani so presegli proizvodni plan za 20 odstotkov. Nekoliko neugodnejša pa je analiza prodaje. Vzrokov za to bo verjetno več, vendar je najpomembnejši ta, da pri nas uvažamo preveč organ- skih barvil. In sicer toliko, da do- mača industrija teže uspeva na trgu. Ko so na konferenci Zveze ko- munistov Tovarne organskih barvil razpravljali o dosedanjih proizvod- nih rezultatih, so poudarili, da je bilo in mora biti še naprej težišče prizadevanj kolektiva za znižanje stroškov proizvodnje. Tembolj, ker predstavljajo osebni dohodki le 4% vrednosti proizvodnje. Ostalo so su- rovine in stroški. Vsak prihranek pri enem ali drugem pomeni večjo pre- sežno vrednost — višje dohodke in močnejše sklade podjetja. Na konferenci so mnogo govorili tudi o izobraževanju zaposlenih. Lani je podjetje sicer porabilo za izobrazbo kadrov okoli milijon 126 tisoč dinarjev v te namene, vendar je to ob tolikih potrebah občutno ^ premalo. Pa ne samo strokovno, tu- \ di splošno izobraževanje bo potreb- no okrepiti. V Tovarni organskih barvil v Celju se pripravljajo tu-di na prehod na kompleksno nagrajevanje po enoti proizvoda. Zavzemajo se, da bi za osnovo vzeli realizacijo pro- izvodnje in tarifne postavke obdr- žali le kot računsko sredstvo za vrednotenje neke delovne faze. So- dijo, da bo to delo potrebno opra- viti temeljito, ker bi se jim vsaka naglica ali nepremišljenost lahko maščevala. To so osnovne misli, ki sem jih slišal na konferenci komunistov To- varne organskih barvil, misli, ki bi jih lahko slišal v obratu — od lju- di, ki delajo barve in kjer je bela polt videti brezbarvna. Slišal pa sem še nekaj drugega, kar je tudi vredno zapisati. Tovarniška organizacija komuni- stov se je utrdila šele v zadnjem času, morda še ne do kraja. Na tem področju bo potrebno še veliko tru- da in naporov, prizadevnosti in uveljavljanja. Kako bi se sicer zgo- dilo, da je v delavskem svetu le en član Zveze komunistov in kako bi bilo možno, da razne odločitve vča- sih gredo mimo organizacije Zveze komunistov. Ta ugotovitev malce zmanjšuje ugled, ki so ga člani ko- lektiva dosegli v preteklem obdobju. Zato je bila tudi tako živahna raz- prava o vključevanju vrednih de- lavcev in strokovnjakov v Zvezo ko- munistov. Ce že govorim o zade- vah, ki so me začudile, naj dodam še eno. Se zame je bila neugodna ugotovitev, da člani delavskega sveta dobijo vabilo za zasedanje šel zadnji dan, in sicer brez snovi, ki jo bodo obravnavali. Morda je to le tehnična slabost, vendar tak na- čin preprostega delavca-člana de- lavskega sveta avtomatično postav- lja pred »izvršena dejstva«, in to ni prav. Ta odstavek sem zapisal v dob- rem namenu. Zdi se mi namreč ško- da, da bi nekaj slabosti, ki jih b* možno odpraviti, zmanjševalo ugled kolektiva. Zlasti še zato, ker je sko- raj na vsakem koraku sled prizade- vanja — skrb za tehnično zaščit* delavca, letovanje otrok zaposlenih, obveznosti za prostovoljno delo pri gradnji lastnega kulturnega doma. skrb za razvoj podjetja, odločne prizadevanje za zniževanje stro- škov proizvodnje, izobraževanje za- poslenih in podobno. -šič »HIDROTEHNA« JE OPRAVILA VELIKO DELO Letos še EN KILOMETER Sedaj, ko pravimo, da je zima in gradbeniki ponekod počivajo ter ku- jejo načrte za naprej, regulacijska dela na Savinji niso zastala. Načrti in naloge jim ne dovolijo oddiha. Doslej so uredili regulacijo enega kilometra in sto metrov struge Sa- vinje, od bivšega kapucinskega mosta do novega mostu v Liscah. To je najlepši dokaz njihovega uspešnega dela v lanskem letu. Poglejmo si še številke, ki govo- re o regulaciji Savinje. 140 milijo- nov dinarjev so porabili lani. Mor- da se zdi to mnogo, a je malo, saj so z boljšo organizacijo dela na- redili s temi sredstvi več kot so pri- čakovali. Na gradbišču dela okoli 60 do 70 delavcev. Leta 1958 so iz- kopali 66 tisoč kubičnih metrov ma- teriala, od tega tri tisoč kubičnih metrov v skali. Lani pa 58 tisoč ku- bičnih metrov in kar 17 tisoč kubič- nih metrov skal. Največji napredek pa so dosegli glede tlaka, ki varuje obrežje. Lani so tlakovali kar 12 ti- soč kvadratnih metrov opornega tlaka. Precej so jih ovirale razne po- plave in pomanjkanje ustreznega kamna, ki so ga тогчИ dovažati iz Velike Pirešice. Ta kamen je nam- reč v celjskem okolišu še najbolj primeren. Velike težave so tudi za- radi tega, ker mora podjetje »Hidro- tehna« potrebno delovno silo dobiti iz drugih krajev. Zanimiva pa je njihova novost in izboljšava pri mi- niranjih, s čimer so onemogočili po- škodovanje stavb. S tem so sicer ne- koliko zmanjšali hitrost napredo- vanja regulacije, a vendar pomeni skrb za mesto tudi precejšnjo vred- nost. Ko so ob koncu leta pregledali lanskoletno delo, so obljubili, da tu- di letos ne bodo razočarali Celja- nov. Regulirati hočejo namreč še nadaljnjih tisoč metrov struge Sa- vinje. Sodijo, da bo letos Savinja regulirana do okoli 400 metrov iz- nad izliva Ložnice v strugo. To bo še en pomemben uspeh podjetja, hkrati pa tudi velika pridobitev za Celje. MUDI SE! Ko so v Šempetru govorili • novi ambulanti, so vsi bili mne- nja, da jo je trelja urediti čimprej. Saj je Šempeter območje, ki zaje- ma tudi veliko število okoliških kmečkih vasi in bo spričo novega zakona o zdravstvenem zavaro- vanju kmetov nova ambulanta zelo nujna. Zato sodijo, da bo z ureditvijo ambulante treba pohi- teti in sicer tako, da bo lahko že prvega maja letos mogla začeti obratovati. Več pozornosti DELAVCEM IN DELU V KAMNOLOMIH, PESKOKOPIH IN Res je zelo čudno, da tako radi prezremo, kljub temu da o tem vsak dan govorimo, pogoje, v katerih opravljajo ponekod delavci svoje delo. Vendar ne bi smeli — posledic je že dovolj._______ Uslužbenci inšpekcije dela so v zadnjem času pregledali nekaj kam- noiuinov. Stanje je več kot nezado- voljivo. Kljub posebnemu nalogu, da morajo z delom prenehati, so še po drugem opozorilu naprej oprav- ljali delo v peskokopu v Crešnjicah. Strokovnjak in odgovorna oseba za ta dela je miner podjetja, ki je tudi predsednik delavskega sveta. Na .koga naj se pri tem naslonimo, ko- mu naj zaupamo to delo, če niti tu ne najdemo razumevanja? Tudi delo v Podvinu, v Lember- gu pri Dobrni pa v Soteski pri Mo- zirju so morali ustaviti obratovanje zaradi nepravilnega in nevarnega dela in zaradi pomanjkanja naj- osnovnejših zaščitnih sredstev. Gre namreč za ljudi, ki so tu zaposleni. Ce tega sami ne vedo, če se ne za- vedajo nevarnosti, če ne poznajo predpisov, nastane vprašanje, kaj pravijo vodilne osebe in kdo bo od- govoren za posledice. Potem bo prepozno, zato naredimo načrt za delo, ki ga nameravamo izvesti, storimo vse potrebno, da bomo na- lomili dovolj prepotrebnega mate- riala, storimo pa tudi vse, da ta kamen, pesek in glina ne bo pre- drag in umazan s poškodbami. ■ No, pa tudi na druge pogoje za zaposlene delavce ne bi smeli po- zabiti. Poučujmo jih in opozarjajmo na pravilno in varno delo, uredimo jim primerne vsaj provizorične pro- store, kjer se bodo lahko ogreli, ka- mor se bodo zatekli ob slabem vre- menu, kjer bodo lahko pojedli, kar so prinesli s seboj, pa tudi za osnovno osebno higieno je že čas, da ji posvetimo več pozornosti. Cas, v katerem razpravljamo o tem, je posebno muhast — zmrzo- vanje, dež, sneg, sonce nam lahko povzroči še posebne sitnosti. Zakaj bi jih imeli, če to lahko preprečimo in če to res ni potrebno. Vodilne osebe so v podjetju zato, da na te stvari mislijo, saj so ven- dar odgovorne za delavce — le-ti pa sami zase, za organizacijo dela in za vse ukrepe, ki jih delo zahte- va. Storimo to pravočasno, da nas ne bo poprej po nepotrebnem bolela glava. K. KJE MORAMO GRADITI NOVO bančno palačo y Celju mnogo gradimo in še ^omo. Nenehno so se pojavljale teinje po organiziranem razvoju ^esta. Bilo je že več urbanističnih ^dčrtov, ki pa se niso uresničili. Razlogov za to je več, naj omenim 'б dva: načrt ni upošteval pametnih Potreb in perspektivnega razvoja, je ^amo enostransko reševal probleme '^lotnega mestnega organizma ali Pa ga je podrlo kako subjektivno l^jšljenje posameznikov. Težnje, da °^ gradili načrtno in racionalno, so P''ivedle do tega, da smo naredili en urbanistični načrt. V tem na- ^'■f« so združene vse posamezne ^^sli, ki jifi dosedanji načrti niso ^fiušali združevati. Za osnovo smo ^J^eli dosedanji dialektični razvoj 'Izpolnjen s spoznanjem, da nov in nov človek nenehno terjata ^ove oblike in nove možnosti raz- v°/a- V novem urbanističnem na- so določene stanovanjske po- vršine organizirane po sodobnih na- čelih, predvidene so površine za de- lovna mesta, za duševno in fizično rekreacijo, projektirane so široke magistrale za promet v prihodnosti, izbrano novo središče mesta Celja in okolice, izbran je preael, ki bo lahko vsestransko zadostil poraja- jočim se potrebam. Srce leži v sre- dini organizma. Tu so tudi promet- ni vozli, ceste in železnice, po ka- terih se steka v mesto prebivalstvo iz okolice. V načrtu je prikazana funkcija starega mestnega predela, ki je bil v pretekli dobi jedro me- sta. Ta del, ki ima zgodovinske vrednote, mora sčasoma postati tu- ristična privlačnost, saj nenehno pi- šemo in govorimo, da je Celje tu- ristično mesto. Vprašam se: je usoda urbanistič- nega načrta ista kot vseh do sedaj? Vse kaže, da. Čeprav si železnica prizadeva, da sledi novemu urbani- stičnemu načrtu in je že začela delno z realizacijo (tovorni kolo- dvor v Čretu) ter pripravlja načrte za ostale naprave. Prav tako se re- konstrukcija industrije usmerja po novih vidikih, pripravljajo načrte za regulacijo potokov tako kot je to v idejnem urbanističnem načrtu. In ne samo to. Občinski ljudski odbor je razpisal natečaj za urbanistično ureditev novega centra mesta, kjer se že gradi nov hotel in pripravlja teren za veliko dvorano za družabne in športne prireditve. Sredstva, ki so bila vložena in ki so upoštevala nov idejni urbanistični načrt, res niso majhna, a kljub temu je po- mislek upravičen. Ta pomislek je gradnja palače Narodne banke. Med ustanovami, ki bi naj bile v novem centru, ki bo kulturni, upravni in poslovni center, mora biti tudi Narodna banka, kot važen družbeno gospodarski organ. Razen tega pa je to ustanova, ki ima širši značaj in služi prav tako regionu kot mestu. Zaradi tega je Narodna banka v programu za novo središče. Sedanja stavba Narodne banke je postala pretesna in ne more več za- dostiti porajajočim se zahtevam. Zaradi tega so se odločili, da si zgradijo novo večje poslopje, za ka- terega je dobila lani lokacijsko dovoljenje nasproti vogalni parceli pred Narodnim domom. Iz splošnih urbanističnih razlo- gov pa je nujno, da se spremeni lokacijsko dovoljenje in se banki da odgovarjajoče mesto v novem mest- nem središču. Mislim, da je vsako- mur razumljivo, da je banka z no- vimi funkcijami nujno vezana na vsesplošen razvoj in da sodi v pre- del, ki bo to tendenco podprl ne pa da jo postavljamo v del mesta, ki je v odmiranju, vsaj kar se njego- vih dosedanjih funkcij tiče. Razen tega pa ima lokacija v novem cen- tru še druge prednosti. Z novimi potrebami časa se ob- jekt lahko povečuje v vertikalni in horizontalni smeri, kar na lokaciji v starem mestu ni mogoče, ker se mora prilagoditi višini in velikosti okolja. Kot važna institucija bo v novem centru imela na voljo dovolj veliko površino za parkiranje avtomobilov, v starem mestu pa bi s svojim ra- stočim prometom samo onemogoča- la načrtno obnovo historičnega me- sta. Idejni projekt za novo bančno po- slopje je že v izdelavi. Sprememba lokacije ne bi predstavljala nobene- ga zastoja v projektiranju, ker je projektant zasnoval svojo stavbo tako, da idealno odgovarja lokaciji v novem centru. S tem člankom želim podpreti na- pore občinskega ljudskega odbora in vseh onih, ki vlagajo znatna finanč- na sredstva za projekte in realiza- cijo zamisli novega središča mesta ki naj bo zgrajeno z novimi pogledi na mestni urbanizem in prilagojeno potrebam našega časa. Te želje ima- jo prav malo smisla, če jih ne re- aliziramo v doglednem času in se vleče izgradnja takega predela v več generacij. ing. Franc Vehovar KAJUH JE PADEL »Ka j uh je padel.. .» (50-rO), česen 120-150 (160-200), visok fižol 115 (90-110), nizek fižol 10« (M- —90), solata 100 (120—140), cvctača Ш- —116 (100), špinača — (200—300), moio- vilec - (250-300), radič' 250-250 (250- —300), ohrovt 40-50 (50), koleraba - (40-50), peteršilj 60—200, когешјсек 40-60 (40-80), redkev 30 (30-40), bel» glavnato zelje 30—80 (30—80), rdeče glavnato zelje 40—50 (50), ribano zelje 46 (50), repa — (25—30), ribana repa — (40), jabolka 60—68 (40-70), grozdje 16» {-), jajca 19 (15-20). V tem tednu se položaj na trga li dosti spremenil. Še vedno je slabo pre- skrbljefl( in tudi cene so razmeroma vi- soke. Primanjkovalo je predvsem Mleč- nih izdelkov in kot vedno — peratniae. Gibanje prebivalstva v času od 13. do 20. februarja je bil* rojenih: 29 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Avgust Drekonja, delavec in Krietia* Frece, delavka, oba iz Pečovnika. Ive* Ribezi, ključavničar in Djurdjica Fiere- modistinja, oba iz Celja. Alojz Pintar, vodovod, instalater iz Ostrožnega ia Ma- rija Stermecki, bolniška strežnica i'- Lokrovca. Milan Stermecki, traktorist iz Lokrovca in Bogomira Pečnik, gospoi- pomočnica iz Dobrove. Franc Sikešek. kuhar in Terezija Jed, gospodinja, ob» iz Celja. Ignacij Operčkal, delavec i» Marija Juncker, delavka, oba iz Celj** Jožef Kač, delavec iz Bukovžiaka i« Marija Weber, uslužbenka iz Celja. Šte- fan Poteko, mizar iz Griž in Ivana МвГ- guč, tkalka iz Žalca. Ivan PustivSek. poljedelec iz Rakitovca in Veronik* Pantner, poljedelka iz Grobelc. Staul'' slav Bolko, računovodja iz Ljnbne^* in Romana Lakner, nameščenka iz Ce- lja. Janez Korošec, šofer in Dragi«* Arčan, uslužbenka, oba iz 2alca. Ive* Srnovršnik, tesar iz Gorice p. Šmar«' nem in Jožefa Pohole, kuharica iz Celj«- Jožef Vrhovšek, delavec iz Kompol Ladislava Urleb, delavka iz Prožiask« vasi. Anton Jazbinšek, rudar iz ^f' lenja in Marija Kores, poljedelka Î* Poljč. Kari Leskovšek, skladiščnik Celja in Ivana Cegala, uslužbenka Krnice. Viktor Puher, dimnikarski P*'' močnik in Helga-Ivana Nidorfer, po*' šivilja, oba iz Celja. Stjepan ^о"^?'' šofer in Antonija Natlačen, kuharica. oi>* iz Celja. Umrli: Miroelav Bračun, otrok iz Plavic»' star 3 mesece. Alojzija Ograjenšej^ vzdrževana oseba iz Košnice, stara •* let. Peter Jesih. otrok iz Ravenske star i mesec. Marija Krašovec, goeP*' diaja iz Celja, stara 73 let. CELJSKI TEDNIK — STEV. 8 - 26. februarja 1960 Telesn avzgoja in šport Zasluženo priznanje za plodno delo LETNA SKUPŠČINA OKRAJNEGA STRELSKEGA ODBORA CELJE _ LEPA PRIZNANJA NAJBOLJ ZASLUŽNIM DELAVCEM — ZA NOVEGA PREDSEDNIKA JE BIL IZVOLJEN POLKOVNIK, NA- RODNI HEROJ FRANC ROJŠEK Izredno lepa udeležba delegatov (148) in gostov, konkretna poroči- la, plodna debata, koristni zaključ- iti' in nazadnje ugotovitve uspešne- ga dela strelskih organizacij na ob- močju celjskega okraja, to je sploš- na ocena uspelega občnega zbora okrajnega strelskega odbora Celje, ki je bil minulo nedeljo v lepo okra- šeni dvorani Doma J LA. Poročilo predsednika Draga Ca- tra pa je te splošne vtise samo še okrepilo. Na prireditvah in tekmo- vanjih v počastitev jubilejnega le- ta Zveze komunistov in Zveze ko- munistične mladine Jugoslavije je sodelovalo nad osem tisoč članov in članic strelskih družin z območ- ja našega okraja! Zraven tega se je število članov povečalo za 903. Ta- ko je zdaj v 74 strelskih družinah celjskega okraja 5125 članov. Kakor poročila, tako so delegati in gostje tudi v razpravi priznali ve- liko aktivnost strelskih organizacij zlasti pa še okrajnega odbora. To priznanje je prišlo do javnega iz- raza še tako, da je okrajni strelski odbor podelil 46 lepih plaket ne sa- mo najbolj zaslužnim, temveč tudi nekaterim ostalim javnim delavcem iz ostalih družbenih organizacij, tako zlasti predstavnikoma okrajne Zveze prijateljev mladine, oziroma njene pionirske komisije itd., ki so pomagali, sodelovali ali organizirali uspešne prireditve na čast 40-let- nice ustanovitve KPJ in SKOJ. S podelitvijo petih medalj pa je tudi Strelska zveza Slovenije odlikovala prizadevno delo. Ta priznanja so prejeli: Ivan Cokan, podpolkovnik Franc Simonie, Slavko Tržan, Slav- ko Dermaša in Ivan Šešelj. In konč- no—v imenu okrajnega odbora SZDL Celje j» tov. Stane Divjak iz- ročil lepi plaketi, kot priznanji za požrtvovalno in nesebično delo, še dosedanjemu predsedniku Dragu Catru in sekretarju Ivanu Putniku. V zaključnem delu zasedanja, ki so ga pozdravile mnoge delegacije pionirskih in mladinskih organiza- cij, so udeleženci izvolili 13 članov v nov upravni odbor. Zraven njih pa bodo v tem organu še predsedniki vseh osmih občinskih strelskih od- borov. Za novega predsednika so iz- volili komandanta celjske garnizije J LA, polkovnika, narodnega heroja Franca Rojška, za oba podpredsed- nika pa Draga Catra in podpolkov- nika Franca Simoniča. Kakor doslej bo sekretar okrajnega strelskega odbora tudi vnaprej tov. Ivan Put- nik. Koristno posvetovanje Pred dnevi so se sestali člani se- kretariatov okrajne zveze Partizan in okrajnega komiteja Ljudske mla- dine. Skupen setanek, ki zasluži ta- ko zaradi vsebine, namena in pobu- de največjo pozornost, pa tudi po- snemanja, je dal zaključke, po ka- terih lahko sodimo, da se bodo skle- pi prvega kongresa telesne kulture zlasti pa tiste točke, ki se nanašajo na razširitev telesnovzgojne dejav- nosti med šolsko, delavsko in kmeč- ko mladino začeli vendarle izvajati tudi pri nas. Skupno posvetovanje predstavni- kov obeh okrajnih forumov pa ni ostalo le pri splošnih ugotovitvah da imamo n. pr. v našem okraju le 38 partizanskih društev, v katerih dela približno šest tisoč ljudi in po- dobno, nadalje, da je telesnovzgoj- na dejavnost še vse premalo razvi- ta med delavsko in posebej kmečko mladino, da ima tudi šolska še ve- like in neizkoriščene možnosti za širše udejstvovanje itd. temveč, je po poročilu tov. Karla Juga o delu partizanskih društev in po plodni debati sprejelo še koristne zaključ- ke. Predvsem je treba poudariti, da sta se tako okrajna zveza Partizan in okrajni komite Ljudske mladine odločila reševati te probleme sku- paj, roko v roki. Tako bosta oba fo- ruma združila svoje sile in storila vse, da bi čimprej in v čim večjem številu zaživeli vaški aktivi Parti- zana. O teh aktivih so pred kratkim razpravljali na plenumu okrajne zuezf Partizan; pa tudi mi smo pi- sali o njih. Gre za samostojne ak- tive, ali pa tudi za takšne, nad ka- terimi naj bi vsaj spočetka prevze- la patronat sosednja partizanska društva. In pozneje? Marsikje bodo ti aktivi postali zametki novega te- lesnovzgojne ga društva na vasi. Skupno delo obeh družbenih orga- nizacij bo prav gotovo rodilo boga- te sadove še pri ustanavljanju no- vih partizanskih društev na pode- želju. V našem okraju je namreč še precej trgov in krajev, kjer imajo prav vse pogoje za ustanovitev in uspešno delo telesnovzgojnega dru- štva. Drugo poglavje sklepov skupnega sestanka se nanaša na poživitev te- lesnovzgojne dejavnosti med šolsko mladino. V tej zvezi je že kongres opozoril na športne aktive in dru- štva po šolah, zlasti pa na šolah, v Ustih krajih, kjer nimajo niti Parti- zana, niti druge športne organiza- cije. Ni naključje, da se bosta okrajni mladinski komite in okrajna zveza Partizan zavzela še za ustanavlja- nje, oziroma poživitev dela občin- skih zvez za telesno kulturo. Kot je znano so bile te zveze že v nekate- rih občinah ustanovljene; zaživela pa je edinole žalska. Skupno delo partizanske organi- zacije in mladine bo našlo svoj od- mev še pri gradnji primitvnih šol- skih in drugih igrišč, telovadišč. pri vzgoji vodnikov novih vaških akti- vov Partizana, pri delu z delavsko mladino itd. Kot rečeno, posvetovanje je uspe- jo in kaže na veliko prizadevanje obeh forumov za razširitev telesno- vzgojne dejavnosti med mladino. Skoda le. da v tem hvaležnem na- črtu ne sodeluje okrajna športna ^veza. Vendar to ni spodrsljaj mla- dine, niti Partizana, temveč sladko spanje okrajnega športnega foruma. Zato še enkrat vprašanje — kdo bo ^^sti. ki bo zbudil okrajno športno ^vezo iz predolgega zimskega spa- '^ja in kdaj se bo to zgodilo? Ob- ^ub za vse to je Шо že preveč! Uredništvo: Celje, Titov trg 5 — foštni predal 16 — telefon 25-23 »■ 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 — <е1еГоп 23-75 in 20-89 — Tekoči raiun pri Komunalni banki Celje *«3-70-l-656 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 290, četrtletna 125 dim — pesameena itevilka 15 din — rokopLsev ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Belajeva spel druga Sredi preteklega tedna se je v Bohinju začelo državno prven- stvo v smučarskih tekih in šta- fetah. V družbi tistih, ki so po- merjali svoje moči na dolgih pro- gah, je bila tudi članica celjske- ga smučarskega društva Amalija Belaj, ki se je v svoji disciplini uvrstila na tradicionalno drugo mesto za Rekarjevo iz Mojstrane. — Naš posnetek kaže Malčko na tekmovanju v Grindelwaldu v Svici. ROM — ODLIČNO Kakor že nekaj let zapovrstjo, tako je ljubljanska Enotnost tudi letos pripravila mednarodno tek- movanje »Bukovniški smuk«. Med udeleženci iz Celja se je to- krat najbolj uveljavil Karel Rom, ki se je v skupini starejših mla- dincev plasiral na četrto mesto. Nogomet DRUGA ZMAGA KLADIVARJA Po uspešnem startu v letošnjem letu, po zmagi nad renomiranim moštvom zagrebškega Tekstilca, so ligaši celjskega Kladivarja v nedeljo zabeležili še eno zmago v prijateljskem dvoboju, ki pa pove dosti več kot prva. Sredi Ljubljane so si namreč privoščili drugoliigaša Odreda in ga prema- gali s kar 3:0. Kladi var si je to zmago zaslužil. Bil je boljši kot celota; in to je najbolj razvese- ljivo, če ne že celo tisto, kar smo nekoč pogrešali, ko je odpove- dala obramba, ali pa, ko napa- dalni igralci niso znali najti na- sprotnikovih vrat. OSTALI IZIDI NOGOMETNIH TEKEM V TRBOVLJAH. Rudar : Kladivar 3:2 (mladina) V CELJU. Olimp : Rudar (Hrastnik) 5:4 Olimp : Rudar (Hrastnik) — mladina 3:1 V MARIBORU. Celje : Maribor B 2:0 USPEL OBČNI ZBOR Pred dnevi je bil v nabito polni dvo- rani kina v Velenju občni zbor doma- čega planinskega društva. O delu dru- štva je poročal njegov predsedn'ik Sal- mič. Velenjski planinci so lani dobro delali. Medtem ko so imeli do 1958. leta le 89 članov, jih imajo danes že 30?. Le-ti so pri gradnji planinskega doma na Paškem Kozjaku opravili nad 15.000 prostovoljnih ur, zraven tega pa so za gradnjo doma zbrali sredstev v višini nad 5.3 milijona dinarjev. Lani so na Paški Kozjak nape'ljali še elektriko. Tuko je danes ta dom lepo urejen; ima 5 sob s 50 posteljami in desetimi zasil- nimi ležišči. Razveseljivo je, da ▼ tem društvu uspešno dela planinski krožek pionirjev, ki je lani pripravil pet iz- letcjv, šest pionirje^ pa se je odločilo za osvojitev značke slovenske trans- verzale. Na obč'nem zboru so sprejeli precej obsežen delovni načrt. Med drugim bodo osnovali plezalni krožek ter po- stavili na Špiku 15 metrov visok rae- glednik. Po delu SI v gorah OBČNI ZBOR PLANINSKE SKUPINE »EMAJL« Ni dolgo od tega, ko so se tudi pla- ninci iz tovarne emajlirane posode zbrali na svojem rednem letnem obč- nem zboru. To je pravzaprav planinska skupina >Emajl«, ki je sicer vključena v matično — celjsko planinsko društvo. Planinci te skupine že dolgo nosijo ime enega najboljših aktivov. In to po pravici. Ce bi našteli samo vse izlete, ki so jih izvedli, bi b:lo dovolj. Od 265 članov jih kar 16 dela na pridobitvi značke slovenske planinske transver- zale. Sicer pa so se v izvajanju svojega delovnega načrta najbolj približali tisti nalogi, ki jo imajo športni in drugi po- dobni aktivi v naših gospodarskih orga- nizacijah, ustanovah itd. — to je skrbi za rekreacijo našega delovnega človeka. Tako so v večjih in manjših skupinah pre- hodili vrhove okoli Slemena pri .Šošta- nju, bili so na Peci, si ogledali Pohorje od Maribora do Slovenjega Gradca, pre- hodili Karavanke od Tržiča do Jesenic, izvedli spominsko turo na Kočno, se po- zneje povzpeli na Jalovec, na Slavnik r|ad Koprom, opravili vzpone na Oj- strico, sodelovali na pohodu »Po poti 14. divizije«, izvedli »Pohod čez Dobrovlje«, kjer sta jih spremljala in оЂија1а spo- mine na borbo proti okupatorju prvo- borca »dobroveljski kralj« Viktor Šo- štar-Miha ter Ludvik Zupanc-lvo itd. Še in še bi lahko naštevali, med njimi tudi obisk predsednika skupine Vilija Sveta v Švicarskih alpah itd. Ker člani te skupine odvajajo celotno članarino matičnemu društvu, so pla- ninci iz tovarne emajlirane skupine na- vezani le na dotacijo podjetja in ostalih organizacij v njem, pa tudi n'a samopri- spevek članov. Organi delavskega samo- upravljanja in organizacije v podjetju z razumevanjem gledajo na delo sku- pine in ji v okviru možnosti nudijo vse- stransko pomoč. Ob zaključku zbora so izvolili novo vodstvo ter si zadali vrsto nalog. Poleg večjega števila izletov v domače pla- nine predvidevajo še en izlet v eno iz- med bratskih republik. Cisto na koncu pa jim je še tovariš Marjan Keršič-Belač govoril o temi »Na Triglav in v njegovo soseščino«, kar je izpopolnil s 130 barvnimi diapozitivi. Šport v kratkem KEGLANJE. v tretjem kolu moštve- nega prvenstva Slovenije v kegljanja je Ingrad podrl 6414, Elektro iz Celja pa 6171 kegljev. Po tem zavrtljaju je In- grad na četrtem, Elektro pa ua zadnjem mestn. V nedeljo je bilo končano republiško prvenstvo ženskih ekip. Kakor smo pri- čakovali, so članice Ingrada zadržale zadnje, ali šesto mesto. To sicer ni ve- liko; njihova udeležba na republiškem prvenstvu pa je vredna veliko več, predvsem zaradi tega, ker naj bi to tekmovanje pomenilo začetek ponovite oživitve kegljaškega športa med žen- skami v Celju in okraju. Te dni je bilo končano kegljaško tek- movanje, ki ga je razpisal občinski sin- dikalni svet v Celju v okviru delav- skih športnih iger. Med udeleženci so se najbolj odlikovali kegljači Elektra, ki so podrli 1462 kegljev. Za njimi pa so se vrstili: 2. OLO L, 3. Cinkarna, 4. Celjski tisk, 5. Tovarna emajlirane posode, 6. Kovinotehna, 7. Bolnišnica itd. PARTIZAN. Pred nedavaim je bil na pobudo mladine in članov SZDL s te- renov Sp. in ^ Zg. Hndinje, Gaberij, Smarjete in Trnovelj ustanovni občni zbor novega celjskega društva za telesno vzgojo, ki je dobilo ime po padlem uči- telju, športniku, JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM«, nemški film MATINEJA Dne 28. П. 1960. »LENINGRAJSKA бШ- FONIJA«, roški »Im MLADINSKI KINO Dne 27. in 28. П. 1960. »JUBILEJ GOSPODA IKLA«, jugoslovanski film Predstave so: vsako soboto ob 15 in 1?, vsako nedeljo ob 10.15 in ob 17. nri. Zadnja stoletja pred prihodom Rimljanov KELTI IN NJIHOV POMEN ZA SPLOŠNI RAZVOJ KULTURE IN NAPREDKA CELJSKO PODROČJE V DAVNINI! 6 Ilirski živelj pri nas, kakor tudi skoraj po vsej Evropi, doživi v času od V.—I. stoletja pred na- šim štetjem močan kulturni in ponekod tudi etnični preobrat. Po vsej Srednji Evropi do Male Azije na jugovzhodu se pojavijo KeiLti — nosilci latenske kulture. Ime latenska je dobila ta kultura po žvicairsikem najdišču La — Tene. Ta kultura kaže vidne znake velikega napredka. Predvsem je še nadalje močno napredovala obrt. Pri kovinah železo skoraj v celoti izipodrine ostale kovine, predvsem v izde- lovanju orodja in orožja. Razni meči, ki se ločijo od starejših tudi po tem, da so daljši — so sedaj izključno iz železa. Celo jeklo so po mnenju nekaterih strokovnja- kov že poznali. Elcsploatacija že- lezne rude je v tem času tako napredovala, da je takozvano »noriško železo«,, ki so ga prido- bivalii v naših krajih, silovelo še potem, ko so naše kraje že zavzeli Rimljani. Tudi v izdelovanju raz- nega orodja so dosegli že velike tehnične izboljšave in primer- nejše forme. Škarje, srpi, kose in podobna orodja so že v tem času dobila formo, ki se še do danes ni 'bistveno izpremenila. Posebno pozornost vzbuja ob- delava in uporaba raznobarvnega emajla. V izdelovanju keramike so napravili ogromen korak na- prej s tem, da so keramiko začeli izdelovati na lončarskem vitlu. Na ta način je tudi ta dejavnost dobivala vedno bolj obrtni zna- čaj, pri čemer se kmalu pojavi presežek proizvodnje. Zato ni čudno, da so Kelti, po vzoru Gr- kov, vpeljali denarno gospodar- stvo. O naselbinah Keltov imamo žal še zelo mailo podatkov. Nekaj vemo o tem vprašanju iz rimskih virov. Po teh opisih in malošte- vilnih najdibah, lahko sklepamo. da so njihove naselbine — ime- novane opida — bile običajno močno utrjene. Na našem pod- ročju latenskih naselbin še ne po- znamo. V grobovih poznamo številne pridevke orodja in orožja. Orožje, predvsem meče so pri polaganju v grob zvili, želeč s tem pokazati, da to orožje ne more služiti dru- gemu, kakor nekdanjemu last- niku. Zanimivo in dokaj bogato gro- bišče latenskega . izvora je bilo odkrito, v najbližnji alcolici Celja — v Drešinji vasi. Od tam hrani celjski muzej poleg številnih po- sod tudi več železnih mečev in drugih predmetov. Na tem mestu bi omenil tudi številne bogate najdbe keltskih novcev v naši okolici: Retje pri Trbovljah in Lemberg. Tudi Kelti, podobno kot Iliri, so častili po božje različne živali: n. pr. bika in- svinjo. Razen tega so častili tudi drevesa (bukev, hrast), reke in potoke. V zvezi z njihovimi upodobit- vami božanstev je tudi močno po- vezano njihovo umetniško udej- stvovanje. Posamezne kultne po- dobe, kakor tudi kultne posode so umetniško dovršeno izdelane. Ra- zen tega so tudi različne uporab- ne predmete pogosto umetniško izdelali, pri čemer so se radi po- služevali, kot sem Je zgoraj ome- nil, raznobarvnih vložkov iz emajla. Na nošo Keltov lahko sklepamo samo iz posameznih upodobitev na različnih posodah in drugih spomenildh. Moški so nosili sraj- co do kolen. Preko nje je bil ogr- njen kratek jopič. Tudi ženske so nosile srajci podobno oblačilo. Posebno pokrivalo, ki so ga no- sile na glavi je po navadi segalo do ramen. Na nogah so nosili opankam podobno obuvalo. Pisanih spomenikov iz tega časa je ohranjenih precej. Pojavljajo se na kamenitili spomenikih, ka- kor tudi na raznih posodah. Ne- kateri spravljajo v ta okvir tudi sloviti napis na eni izmed negov- skih čelad, ki so ga Nemci krat- komalo hoteli proglasiti za ger- manskega. S prodiranjem Rim- ljanov proti Renu in Donavi je tudi latenska kultura počasi uto- nila pod močnim vplivom rimske civilizacije in kulture. Večina prebivalstva se je poromanila in v naših krajih je zavel zopet nov veter, ki je prinesel našim krajem nekaj veselih, še več pa bridkih ur. L. Boita Levo zgoraj in spodaj: Latensl