STAROSTNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA PO LJUDSKEM ŠTETJU Z DNE 31. DECEMBRA 1890 Naslov tega popisa je bil še vedno zakon z dne 29. marca 1869 (R. G. BI. št. 67), ki je podrobno pred pisoval postopek pri popisovanju prebivalstva, vendar zaradi napredka tehnike pri popisovanju prebivalstva ter zahtev takratne uradne statistike in znanosti ni več odgovarjal, že pri popisu z dne 31. decembra 1880 se je pokazala potreba dopolnil, katere so priporočali mednarodni statistični kongresi. Tako predvsem po datke o materinskem jeziku, poklicne strukture pre bivalstva itd. Vprašanje glede materinskega jezika je takratna avstrijska vlada izmaličila v vprašanje o »občevalnem jeziku« (gl. naredbo ministrstva za notranje zadeve z dne 6. avgusta 1880 — R. G. BI. št. 103), ki je zlasti pri neslovanskih narodih bivše Avstrije dvignilo mno go prahu in upravičene kritike. Glede tega vprašanja je zanimiv dopis takratne de želne vlade mestnemu magistratu v Ljubljani z dne 4. decembra 1888, Z. 12.611, kjer prosi deželna vlada za predloge oziroma dopolnila omenjene ministrialne uredbe z dne 6. avgusta 1880. Vprašanje se je nana šalo na vsebino popisnih pol, katerih izpremembe bi se mogle izvršiti le v okviru omenjene naredbe z dne 6. avgusta 1880 (gl. spis v mestni registraturi XIV/2 št. 20.273/1888). V svojem odgovoru z dne 16. febru arja 1889 zahteva mestni magistrat na prvem mestu izpremembo določil glede vprašanja po občevalnem jeziku ter predlaga mesto tega vprašanja po materin skem jeziku: (»Am nothwendigsten erscheint mir die Anderung der Rubrik IX des Formulares I [Anzeige- zettelj. In dieser Rubrik ist meines Erachtens die An- gabe der .Muttersprache' statt der .Umgangssprache' zu verlangen, \veil sich erstere in jedem Falle mit aller Bestimmtheit, die .Umgangssprache' dagegen sehr oft nur schvver richtig festellen lasst. Da nach den Daten dieser Rubrik gerne die Nationalitat der Bevolkerung resp. das nummerische Verhaltnis verschiedener Na- tionalitaten untereinander in der Gemeinde, im Be- zirke und im Lande beurtheilt wird, bedarf es keines Beweises, dass man es diesfalls bisher mit ganz iluso- rischen falschen Ziffern zu thun hat.«) Koncept tega poročila, ki je prav tako priložen zgoraj navedenemu spisu, se pa glasi takole: ». . . Precej velik nedostatek pokazal se je z rubriko ,občevalni jezik', to pa zatega delj, ker se številke tega oddelka nikakor ne ujemajo s faktičnimi razmerami. Dognana stvar je, da je .ma terin jezik' kazal veliko istinitejše razmere. Skušnja uči tudi, da je v mnogih slučajih .občevalni jezik' te žavno precizno omejiti. Dosti ljudij je, ki jednako mnogo občujejo v več jezikih, napisati smejo pa ven- der le jednega. Pri .materinem jeziku' ni teh težkoč, materin jezik se da v vsakem slučaju natanko dolo čiti ...« Desetletje novega dela in raziskovanja na področju statistike in popisov prebivalstva je sicer zahtevalo novih potov, katerih pa zakon iz 1. 1869. ni dopustil. Zakona pa zaradi političnih razmer in takratne oko- LOJZE P I P P relosti zakonodajnega aparata ni bilo mogoče izpre- meniti, ozir. dopolniti. Prav zaradi tega je morala ostati namera po prvih individualnih popisnicah in stremljenje po popolnejšem, ozir. sodobnejšem štetju in popisu podjetij in obratovalnic neizpolnjena, dasi je popis prebivalstva sicer odgovarjal potrebam in zahtevam znanosti. Iz istega vzroka je moral izostati poseben popis do mače živine, za katerega 31. december ni bil prikladen datum. Vkljub vsem oviram se je pa vendar posrečilo do seči smotrnejšo izgraditev vprašalnih pol zlasti za popis poklicev, popis stanovanj, zemljiške in hišne posesti, krajevnih pregledov ter točnejšo določitev in opredelitev posameznih pojmov in pojavov, ki se po javljajo pri popisih prebivalstva. Vse to je dopuščalo povsem nova dela na področju demografske in go spodarske statistike, ki je vedno bolj pridobivala na pomenu in vrednosti. S točnejšimi vprašanji o posa meznih osebah, kakor tudi o družinah, o stanovanjih in o hišni in zemljiški posesti je bila podana možnost za začetke družinske statistike, ki je velikega pomena za raziskovanje socialne strani prebivalstva. V tehničnem pogledu se je posrečil poizkus elek tričnih Hollerith strojev za sortiranje in štetje zbra nega gradiva, kar dopušča obsežnejšo mehanizacijo, s tem pa tudi smotrnejšo delitev dela, boljšo kontrolo in tudi potrebno centralizacijo statističnega dela. Z mehanizacijo dela se je pa prvič pojavila potreba po individualnih popisnih listih, katere je bilo zaradi točnih zakonitih določb glede postopka pri popisu in obdelovanju, na podlagi popisnih pol, pri Statistični osrednji komisiji (Statistische Zentral - Kommission) naknadno izdelati. Vse to je dalo mnogo zamudnega in deloma nepotrebnega dela. Na drugi strani je pa nova tehnika pri obdelovanju gradiva dopuščala večji vpogled in analizo, s tem pa tudi v medsebojno za visnost obstoječih gospodarskih in socialnih razmer vsega prebivalstva. Prav v tem dejstvu leži težišče tega popisa. Izvršitev novega popisa prebivalstva je predpiso vala naredba ministrstva za notranje zadeve z dne 9. avgusta 1890 (R. G. BI. št. XLV), ki je izrecno pred videvala individualne popisne liste, katere je bilo, kot že povedano naknadno izgotoviti. To delo in v zvezi s tem dana možnost številnih, doslej nepozabnih kom binacij raznih pojavov v prebivalstvu, je smatrati v resnici za najvažnejšo pridobitev tega popisa. Z novim tehničnim postopkom je bilo mogoče obdelati in po jasniti razne činjenice, ki so bile sicer zabeležene tudi ob drugih popisih, vendar istih zaradi neprimerne teh nike obdelovanja gradiva, ni bilo mogoče izkoristiti. Zbrano gradivo o popisu prebivalstva je bilo v smi slu določb zakona iz 1. 1869. obdelati decentralizirano po krajevnih upravnih oblastvih in nato na podlagi individualnih popisnic še enkrat centralizirano po Statistični osrednji komisiji. KRONIKA 173 Oba dotedanja zakona iz 1. 1857. in 1869. in obe naredbi so namreč glede obdelave zbranega gradiva točno, v zakoniti obliki predpisovali organizacijo in metodo dela ter decentraliziran postopek za pridobi vanje in zbiranje številčnih podatkov o prebivalstvu. Podatke o prebivalcih so krajevne upravne oblasti de centralizirano zbirale na posebnih obrazcih (sumari- jih) za posamezne hiše, te zopet za posamezne kraje, občine, okraje itd. Na ta način je Statistični osrednji komisiji na podlagi krajevnih sumarijev preostala le naloga za centralno sestavljanje sumarijev za posa mezne dežele in končno za vso bivšo monarhijo. Prav zaradi tega načina obdelovanja zbranega gradiva si je mogoče razlagati dotedanjo skromnost in pomanklji- vost objavljenih številčnih podatkov, ki so bili prav zaradi predpisanega postopka razmeroma hitro zbrani. Kombinacije raznih podatkov (n. pr. starosti in sta nu, starosti in veroizpovedi, starosti in spola, poklicev itd.) so bile prav zaradi omejenega obsega sumarijev deloma povsem izključene, vsekakor pa silno otež- kočene. Popis prebivalstva iz I. 1890. je obsegal vse trajno in začasno navzoče prebivalstvo, in sicer po spolu, starosti, stanu, veroizpovedi, bivališču, pristojnosti, deželanstvu, državljanstvu in rojstnem kraju, kar je za proučavanje gospodarske in socialne strukture pre bivalstva velikega pomena. Tudi nova razdelitev vprašanj glede stanovanj (po številu in kvaliteti), s tem pa tudi posrednega popisa družin, po številu in življenjski moči, je mnogo do prinesla k vpogledu doslej nepoznanih in neraziskanih činjenic, ki so za študij socialne razdelitve prebival stva prav tako neprecenljivega pomena. Glede tega dela popisa je zanimivo tudi dejstvo, da so pri popisu stanovanj vse zavode (hotele, vojašnice, samostane, kaznilnice i. si.) obravnavali ločeno od stanovanj, kar je še bolj omogočilo točnejši vpogled v stanovanjske in družinske razmere prebivalstva, zlasti pa prebival stva večjih naselbin. Drugih bistvenih dopolnil, ki niso bila nujno po trebna za proučavanje socialne strukture prebivalstva, nove popisnice niso vsebovale. To pa predvsem zaradi tega, ker so že prejšnje določbe zakonov in naredb v znatni meri upoštevali potrebe in zahteve znanosti in uprave, ki se je poprej zadovoljevala le s skromnimi in skopimi številčnimi podatki o prebivalstvu. Zato so ostala vprašanja glede imena, spola, starosti, stanu, zmožnosti branja in pisanja, ev. telesnih in duševnih hib, skoraj neizpremenjena. Prav tako so ostala neizpremenjena vprašanja izza 1. 1880. glede verske pripadnosti in občevalnega jezika. Pač pa so se glede poklicne statistike pojavila nova vprašanja glede položaja (lastnik, nameščenec, dela vec itd.) v posameznih poklicih. Socialno razdelitev v posameznih poklicih so sicer upoštevala že štetji iz 1. 1869. in 1880., vendar zaradi pomanjkljive tehnike pri obdelovanju gradiva nista dali pričakovanega uspeha. Mnogo je študiju poklicne razdelitve dopri nesla razdelitev poklicev in obratov po obsegu, po razredih, po skupinah ter razdelitev v glavne in stran ske poklice. Nova so bila tudi nekatera vprašanja glede hišne in zemljiške posesti, vendar posestva juridičnih oseb niso popisovali, kar znatno zmanjša vrednost tovrst nega popisa. Kot že povedano, 31. december za popis domače ži vine ni bil prikladen datum. Število domače živine zavisi namreč predvsem od izpremenljive kvalitete in kvantitete letine, uvoza in izvoza in drugih činiteljev, zato tovrstni podatki ne nudijo prave podlage za pre sojo tega področja narodnega gospodarstva. Popis vojaštva so v smislu določil zakona iz 1. 1869. izvršile vojaške oblasti. Oblika in vsebina tega popisa se v bistvu ni razlikovala od popisa civilnega prebi valstva. V zvezi s popisom prebivalstva je ministrstvo za notranje zadeve s posebno naredbo z dne 12. avgusta 1889 predvidelo tudi potrebne korake za sestavo kra jevnih seznamov, ki so za upravo, kakor tudi za zna nost velikega in trajnega pomena. Po uradnih podatkih1 je štela Ljubljana 31. decem bra 1890 28.334 civilnih prebivalcev (12.928 moških, t. j. 4563 %, in 15.406, t. j. 54'37 % žensk) ter 2171 oseb vojaškega stanu, tako da je štela Ljubljana vsega skupaj 35.505 trajno in začasno navzočih prebivalcev (15.099, t. j. 4950 % moških in 15.406, t. j. 50'50 % žensk). Od teh je bilo 27.645, t. j. 97'6 % trajno pri sotnih; domovinsko pravico v Ljubljani je pa imelo le 7571, t. j. 26'7 % prebivalcev. Absoluten prirastek civilnega prebivalstva od 1. ja nuarja 1881 do 31. decembra 1890 je znašal 3726 (1753 moških in 1973 žensk), oziroma 4221 (2248 moških in 1973 žensk, če upoštevamo tudi vojake. Relativni prirastek omenjenega meddobja je zna šal torej 15T4 % (moških 7'12 % in žensk 802 %), če pa upoštevamo tudi vojake, pa 1606 % (moških 855 %• in žensk 7'51 %). Relativno je poraslo število moškega prebivalstva napram številu moških na dan 31. decembra 1880 za 15'69 % (če upoštevamo vojake, pa za 17'49 %), šte vilo žensk napram ženskam pa v isti dobi za 1469 "/„. Po spolu je bilo od skupnega števila civilnega pre bivalstva (vštevši začasno odsotnega) 45'63 % moških in 5437 % žensk; če upoštevamo vojake, pa 49'50 % moških in 50'50 % žensk. Na 100 moških je prišlo torej 119 (11915) žensk, če upoštevamo pa tudi vo jake, se zniža to razmerje na 102 (10202). Na 100 žensk je pa prišlo skoraj 84 (83'92), če pa upoštevamo tudi vojake, pa 98 (98'02) moških. Mestni statistični urad je izvršil novo razdelitev ci vilnega prebivalstva po posameznih letih, spolu in stanu ter pri tem delu ugotovil le 28.228 civilnih (12.928 moških in 15.300 žensk) prebivalcev. Razlika proti uradnim podatkom je le za 106 žensk, število razdeljenega moškega prebivalstva se pa sklada z uradnimi podatki. Starostna razdelitev prebivalstva je bila glede na skupno število moških (v tej razpredelnici niso upo števani vojaki) in skupno število žensk (t. j. 28.228 prebivalcev) taka:2 1 Vsi podatki so posneti ozir. izračunani na podlagi publikacije »osterreiehische Statistik« XXXII. Bd., 1. Hett, »Die Ergebenisse der Volkszahlung vom 31. Dezember 1890«, Men 1892. 2 Ta števila in slika se nanaša le na ono število prebi valstva, ki je bilo ugotovljeno po mestnem statističnem uradu. Tabela in slika je zaradi enotnosti prilagodena shemi, katero smo uporabili pri popisu okoliških občin (glej III. letnik »Kronike«). 174 K R O N I K A Moški: Doba do 1 leta 1- 5 6-10 11—16 16-20 21-25 26—30 31—35 36-40 41—45 46-50 51-55 66-60 61-65 66-70 71—75 76- 80 81-85 86—90 91-95 96-100 Skupaj Skupno Število 278 894 1052 1671 1572 1174 1167 935 758 730 705 520 404 362 332 221 101 54 8 12.928 v % 215 6-92 8'14 12'93 1216 908 903 7-23 586 565 5-45 402 313 272 257 1-71 0-77 0'42 0-06 100 Samci 278 894 1052 1671 1572 1136 813 438 267 189 161 111 80 60 55 41 16 10 8874 v % 215 6-92 8-14 1293 1216 878 6'52 3-38 206 1-46 1-25 0'86 0'62 0'46 043 0-32 012 008 6864 Po ročeni 36 310 48S 471 511 512 374 286 243 211 116 60 22 3 3b38 v % 028 2'40 374 3'64 396 3'96 2'89 2'21 1'88 1-63 090 0'46 017 002 2814 Vdovci 2 14 13 15 26 30 28 37 48 65 63 25 22 6 393 v % 002 011 o-io 0-12 020 023 0 22 0-29 0-37 0-50 0-48 0-19 017 004 304 Lo čeni t 5 4 2 7 1 1 1 1 23 v % 001 004 003 001 005 001 o-oi 001 001 018 Ženske: Doba do 1 leta 1- 5 6—10 11—15 16-20 21-25 26-30 31-35 36-40 41—45 46—60 61-55 56-60 61-65 66-70 71-75 76-80 81-86 86-90 91—95 96-100 Skupaj Skupno število 272 938 1064 1332 1333 1433 1325 1246 1007 1047 928 896 690 596 493 387 196 99 23 6 15.300 v % 1-78 613 689 871 871 9-37 8-66 8-14 6-58 6 84 607 585 4-51 390 322 2 53 128 065 015 003 100 Samice 272 938 1054 1332 1323 1218 883 617 416 413 323 329 236 195 151 126 61 35 6 9947 v % 1-7S 613 689 8-71 865 8'16 577 403 271 270 212 215 1-54 127 098 0-82 033 023 004 6601 Po ročene 10 181 419 586 521 510 453 358 236 173 118 49 19 4 3637 v % 006 118 2 74 383 8'41 333 2-96 2-34 1-54 114 077 0'32 0-12 003 23-77 Vdove 4 20 40 69 121 147 204 216 225 223 213 125 60 17 5 1688 v % 003 013 026 046 079 096 1-33 141 1*7 1-46 1-39 082 039 011 003 1103 Lo čene 3 3 1 3 5 5 3 3 t 1 28 v 002 0-02 001 002 003 003 002 002 001 001 019 Grafično so videti gornji podatki prikazani v rela tivnih številkah, takole: Legenda: redko črtkani pravokotniki predstavljajo odstotke samskega, gostejše in močnejše črtkani pa odstotke poročenega, vdovelega in ločenega prebival stva Ljubljane na dan 31. decembra 1890. če vzamemo polovico leta za povprečje pri posa meznih letnicah, lahko izračunamo, da je bila v tej dobi povprečna starost Ljubljančanov nekaj nad 28 28'18) let, Ljubljančank pa skoraj 32^ (32'44) let. Povprečna starost obeh spolov je znašala pa skoraj 30 Yi (30'49) leta. Povprečna starost žensk je od leta 1880. nekoliko padla (od 32'98 na 3244 let), povpreč na starost moških je pa zaradi neupoštevanja vojakov, ki so večinoma mlajših letnikov, nekoliko narasla (od 2792 na 2818 let). Odstotek poročenih, vdovelih in ločenih prebivalcev v posameznih starostnih skupinah (po 5 letjih) je bil dne 31. decembra 1890 glede na skupno število pri padnikov istih starostnih skupin moških in žensk tak: Moški do 1 leta 1— 5 6—10 11—15 16—20 21—25 26—30 31—35 36—40 41—45 46—50 51—55 56—60 61—65 66—70 71—75 76—80 81—85 86—90 91—95 96—100 Skupno števil 278 894 1052 1671 1572 1174 1167 935 758 730 705 520 404 352 332 221 101 54 8 o Poročeni, vdoveli in ločeni 38 324 497 491 541 544 409 324 292 277 180 85 44 8 v % 3'24 27'76 5316 6478 7411 7716 7865 8020 82'95 8343 8145 8416 8148 10000 KRONIKA 175 ženske do 1 leta 1— 5 6—10 11—15 16—20 21—25 26—30 31—35 36—40 41—45 46—50 51—55 56—60 61—65 66—70 71—75 76—80 81—85 86—90 91—95 96—100 Skupno število 272 938 1054 1332 1333 1433 1325 1246 1007 1047 928 896 690 596 493 387 196 99 23 r> Poročene, vdovele in ločene 10 185 442 629 591 634 605 567 454 401 342 262 145 64 17 5 v % 075 1291 3336 50'48 5869 60-55 6519 6328 6580 67'28 69'37 6770 73'98 6465 73'91 10000 Starostna razdelitev prebivalcev v otroško (do do polnjenega 6. leta), v šoloobvezno (od pričetega 7. do dopolnjenega 14. leta), v polpridobitveno (od pričetega 15. do dopolnjenega 20. leta), v pridobitveno dobo (od pričetega 21. do dopolnjenega 64. leta) in zopet v ne- pridobitveno dobo (doba ostarelosti, t. j. nad 65 let starosti) je bila na dan 31. decembra 1890 naslednja: 0-6 m. ž. 7-14 m. J ž. 15-20 m. ž. 21-64 m. J i. 65 in več m. ž. Skupaj m. | ž. absolutna števila 1356 1422 | 2164 1891 J 1948 1616 | 6677 9023 784 1348 12.928 15.300 relativna števila (v %) 1048 929 16-74 12-36 15-07 1056 51-64 58-97 6-07 882 100 100 V starosti, ki pride običajno lahko v poštev za že- nitev, oziroma možitev (pri moških od 20. do 50. leta, pri ženskah pa od 15. do 50. leta) je bilo 31. decembra 1890 5469 moških in 8319 žensk, kar predstavlja 42'30 % vsega moškega in 54'37 % vsega ženskega pre bivalstva Ljubljane. Če pa vzamemo isto razdobje, t. j. od 20. do 50. leta, tudi pri ženskah, dobimo le 6986, t. j. 45'66 % žensk. Absolutno in relativno število poročenih in neporo čenih (samskih, vdovelih in ločenih) prebivalcev gor nje starostne skupine (t. j. za moške od 20. do 50. leta, za ženske pa od 15. do 50. leta) je bilo sledeče: Spol Moški Ženski Skupaj Poro čeni 2323 2680 5003 v % 42-48 32-22 36-29 Nepo ročeni 3146 5639 8785 v % 57-52 67-7 63-71 Od neporočenih samskih 3034 5223 8257 v * 5548 6278 59-88 vdovelih | v % 100 401 501 1-82 4-82 3-63 ločenih 12 15 27 v% 0-22 018 0-20 navajali, zato odpadejo tovrstni podatki prejšnjih po pisov prebivalstva. Število prebivalstva ženskega spola v rodilni dobi, t. j. od 15. do 50. leta je znašalo 31. decembra 1890. leta 8319 ali 54'37 % vsega števila žensk. Od teh je bilo 2680 (t. j. 32'22 %) poročenih. Če upoštevamo vse, t. j. tudi neporočene ženske od 15. do 50. leta, katerih število znaša, kot že rečeno, 8319, se je rodilo na 100 žensk skoraj 7 (6'61) otrok. V tem številu so iz zgoraj navedenega razloga všteti tudi nezakonski otroci. Rojstnost je torej od 1. 1880. nekoliko padla. Razdelitev po veroizpovedih je bila 31. decembra 1890 naslednja: rimokatolikov protestantov izraelitov grkokatolikov pravoslavnih anglikancev starokatolikov 27.955, 176, 62, 25, 6, H, 1, t. j »» » »» » »» 9 »» » J» » » . 9903 % 0-62 % 022 % 0'09 % 002 % 001 % 001 % 28.228, t. j. 100'00 % Glede izobrazbe imamo za isto dobo naslednje po datke (glej spis mestnega arhiva št. 11.295/1901): citati in pisati je znalo 20.162, t. j. 712 % civilnega prebivalstva; samo citati je znalo 1828, t. j. 6'5 % civilnega pre bivalstva; analfabetov je bilo 6344, t. j. 22'3 % civilnega pre bivalstva. Po občevalnem jeziku so se prebivalci Ljubljane opredelili takole:1 slovenski 24.200, t. j. 81'4 % prebivalcev, nemški 5.127, „ „ 173 % drugi 389, „ „ L3 % V Ljubljani so 31. decembra 1890 popisali 128 ulic, cest in trgov. Razen tega so navedenega dne našteli 1292 hiš, od teh 29 nenaseljenih. Gornje število se po pol. okrajih razdeli takole: I. pol. okraj 154 naseljenih, 3 nenaseljene hiše, II. „ „ 246 „ 4 III. „ „ 432 „ 14 nenaseljenih hiš, IV. „ „ 257 „ 8 V- „ „ 174 „ — „__ Skupaj 1263 naseljenih, 29 nenaseljenih hiš. Po vsebini prebivalcev se gornje število hiš razdeli takole: 5 hiš je štelo po več kot 200 prebivalcev, 12 „ „ „ od 100—200 88 „ „ „ „ 50—100 185 „ „ „ „ 30— 50 507 „ „ „ „ 10— 30 466 „ „ „ manj kot 10 Prevladovale so torej male hiše. Vsaka hiša je štela povprečno nekaj več kot 4 (4'4) družine, vse skupaj pa 5545 družin. Vsaka dru žina je pa štela povprečno 5 (5'1) oseb, v tem številu so všteti tudi posli. Popisanih dojencev (otrok pod 1 letom) je bilo dne 31. decembra 1890 v Ljubljani 550 (278 dečkov in 272 deklic). Legitimacije rojstev pri tem popisu nismo 1 V tej rubriki so šteti le oni navzoči prebivalci, ki so bili pristojni na področju bivše monarhije, t. j. brez ino- zemcev. 176 KRONIKA