JI3 JT PRIMORSKI DNEVNIK O slovenski šoli naj odločajo Slovenci sami! GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - stav. 66(1754) Cena 15 lir ceneralu j. wintertonu OB PRIHODU V TRST P°Pal wsej Priliki 7®wii • fci niso več eno- plat medaljes, o-J . T. V- tiejstv° tn jedrnato, s suhi- "pMožaj Ukazati naš t. r<:ivsen,________ seda- ^se?n moramo ugotoviti. - je ^P^ina krivic, ki nam !t^faJi2?-JfrQ^a fašistična in '‘Sin, lCnn (zakaj v odnosu S11* mzlil’\med t””0 in drU' V1 U>18 u? (tahja, odkar je X je okupirala naše ozem-, loliif ”° niso popravljene, 0 nej kolikor izrečno f^^tnirovna 2S -.vTOU pogodba in - lo0e v zvezi s Trstom. nna, jezik tretjine a. je še vedno Pe- iiSvupravi. Določilo da dobi slo-in s5, *Vs? velj ki -eti conskega pred-i. * (li*l3e Pod nadzorstvom nominirana, v vseh t&ii&ih izločena. W,i lhnr3z °n o nasilnem s. slovenskih slovenskih pn- r‘n lel}a r 1 razveljavljen. Ha- ni snr5? slovenska krajev-l^l^tdnoL. tfml j opisna i me-»e ^fca poslovanje pozna le d ,Prav za In-ieJfžm iEia- ali kdo ve kje lrrem, n, lzP°sojena kra. L- daiuE-ki jih, tudi Trža-ri1 ne J^fsk ftv6*- n° zapostavljeno, da ne govorimo o tržaški univerzi, ki nima niti stolice za slovenščino, kaj še, da bi imelo slovensko filozofsko juridično fakulteto, ki bi bili za izvajanje dejanske enakopravnosti obeh narodnosti v javni uipravi nujno .potrebni. Gospodarski položaj je danes najslabši prav v onih panogah, kjer se . Slovenci najbolj udejstvujejo (mali trgovci, gostilničarji in podobno). Davčni vijak prav te panoge najhuje pritiska. Mnogo bi Vam lahko še govorili o tem in o drugem, kot n. pr. o terorističnih akcijah in bombnih napadih in še o marsičem. Pa bodi za danes dovolj. C e boste vse to premislili, gospod general, boste razumeli, zakaj imajo nekateri tak interes, da resnico prikrivajo, še več, da jo hote in zlonamerno ponarejajo: bojijo se razpoklin v umetnem ometu ■ «itailijan-stva» Trsta, ki jim služi v svetu za umazane špekulacije z našo zemljo in z našo usodo. Vašemu predniku so Tržačani zamerili, da ni bil zares nepristranski. V njegovem delu, predvsem po -iifegovih poročilih na Varnostni svet, so dokazi za to. Želimo Vam, da bi bilo Vaše delo v Trstu takšno, da bi Vam nihče ne mogel česa podobnega očitati. Zahtevamo enakopravnost slovenske šole in jezika in se bomo za to borili do zmage Konferenca slovenskih učiteljev in profesorjev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije Slovenski učitelji in profesorji s Tržaškega (angloameri-ška cona STO), z Goriškega in iz Beneške Slovenije (Italija) ter iz jugoslovanske cone STO, zbrani v dneh 18. in 19. marca 1951 na konferenci slovenskih šolnikov v Trstu, kot tolmači vsega slovenskega učiteljstva izven republike Slovenije, ugotavljamo, da kljub vsem sklepom mirovnih konferenc in neštetim obljubam SloVenci na Tržaškem, Goriškem, v Slovenski Benečiji, na Koroškem, ne samo da nimajo možnosti neoviranega narodnega, kulturnega in prosvetnega razvoja, temveč da se jim kratijo celo najosnovnejše človečanske pravice, izražene v samostojnem jezikovnem razvoju, kar se posebnb odraža v kričečem primeru v Beneški Sloveniji (Italija), kjer več tisoč slovenskih otrok nima niti ene slovenske šole. Zgodovina Slovencev kaže, kako sta nekoč italijanska in avstroogrska oblast nemoteno izvajali svoj pritisk na številčno šibkejši narod in nasilno z nepravičnimi uredbami, gospodarskim pritiskom, predpisi, zakoni itd. spreminjali etnično podobo slovenske zemlje. Danes v drugi polovici 20. stoletja je nerazumljivo, če odgovorni činitelji še dopuščajo, da se na podobne načine daje današnjemu etničnemu ozemlju drugačno lice, kakor ga je znalo žilavo in odporno slovensko ljudstvo skozi tisoč in več iet ohraniti. Z ogorčenjem ugotavljamo, da niti Italija, niti Avstrija ne izvajata določb mirovnih pogodb o zaščiti narodnih manjšin, prav tako ne priznavajo angloameriške oblasti enakopravnosti Slovencev y Trstu, ki je zajamčena v mirovni pogodbi. Zato apeliramo na vas, da ukrenete pri vladah Italije, Avstrije »n pri vojaški upravi v Trstu, da spoštujejo mednarodne dogovore in sprejmejo ter tudi izvajajo zakone, ki jamčijo neoviran razvoj Slovencev v teh državah. V nedeljo lSfin v ponedeljek 19. t. m. je bila v kinodvorani v Skednju v Trstu konferenca slovenskih šolnikov. Skedenj- ska dvorana ? je napolnila z učitelji in profesorji. Med številnimi domačini so bili delegati iz jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, z Goriške in Koroške ter gostje iz LR Slovenije. • Predsednik pripravljalnega odbora prof. Umek je odprl konferenco ter pozdravil zastopnike Benečije, Koroške, Goriške in jugoslovanske cone Sporazum o Schumanovem načrta Včeraj so delegati šestih držav parafirali besedilo načrta, hi vsebuje 95 točk V Londona mislijo načrt temeljito proučiti - IVemšlii socialdemokrati proti podpisu PARIZ, 19. — V Parizu so danes dosegli sporazum o Schumanovem načrtu, ki ga je, kot znano, predlagal francoski zunanji minister lani 9. maja. Podpisali so ’ga predstavniki Zahodne Nemčije, Belgije, Francije, Holandske, Italije in Luksemburga. Načrt obsega 95 točk. Stopil bo v veljavo najkasneje v 5 letih. do tedaj pa bo veljal dodatek tega načrta. «Pool» za premog in jeklo naj bi veljal 50 let. Načrt predvideva pet ustanov: 1. Visoko oblast, v kateri bodo izbrani strokovnjaki, ki se bodo zanimali samo za skupnost in ne za interese posameznih držav. Uravnavali bodo cene, proizvodnjo in naložbe v premogovni in jekleni industriji; 2. Visoki oblasti pomaga posvetovalni odbor, V njej bodo enako zastopani predstavniki proizvajalcev, delavcev in potrošnikov. S tem odborom se bo morala visoka oblast posvetovati, predno bo sprejela kakršen koli ukrep, ki bi ga morali uresničiti v eni izmed 6 držav; 3. Skupno skupščino bodo sestavljali člani parlamentov 6 držav. Sestala se bo . še vedno ni C !e ttir„?.erialna škoda, ki l|r ^Upacif!i zaradi italijan-i znV> .. razvijalo bonntc CS^at % S&v J« v aileor ’ da narn ta i.. . d ni bila ijalo bogato tržaških Hv'' „ "Oti >bo A' povrnjen 1711sel na nov slo- rile/aggi u d°m v centru u, ^CL7lXy aj\aJO Zn za (dnsulto)) v?rdi, ki ie oledam‘sdc ~ edino še v Trstu! ic še ved- fS itali U’’“Tad ri„u nies )<’ PT^ih^tnihza v Ji al^rtizan0^nlkov 'ta-'O^osi^aocisvobt^ ,1 30 Pad- brati '’ilCo Rever-^lakeii >>?^^ira1^0Tcev padli vse enkrat na leto; takrat bo morala odobriti poročilo visoke oblasti. Ce visoka oblast r.e bo dobila potrebne dvotretjinske večine, mora odstopiti; 4. Posebni ministrski svet bo skrbel za zvezo med visoko oblastjo in vladami. Vsaka izmed 6 vlad bo imenovala y ta svet enega iz-‘tned svojih ministrov; 5. Razsodišče. Namen teh odborov bo, kakor pravi statut skrbeti za redno oskrbovanje trga s premogom ir.< jeklom, s katerega se bodo preskrbovali vsi potrošniki. Skrbeti bodo morali, da bodo cene kar najnižje in izboljšati življenje in delo delovne sile. Načrt vsebuje tudi gospodarska in socialna navodila. Premog in jeklo bosta svobodno krožila na skupnem trgu, katerega se bodo lahko vsi posluževali. V primeru splošnega pomanjkanja si bodo države razdelile svoje zaloge po potrebah in po odločitvi ministrskega sveta. Visoka oblast bo lahko podvzela ukrepe proti, onim, ki bi svojevoljno zvišali cene. V državah bodo cene premogu in jeklu le toliko različ- ne, v kolikor bo prevoz zaradi oddaljenosti dražji. Premog in jeklo ne bosta podvržena carini, .države ne bodo smele dajati podpor industrijam, če bi prišlo zaradi tega do konkurence. Prepovedana je nelojalna konkurenca zaradi prenizkih plač ali trenutno zmanjšanje cen, za ustvarjanje monopolnih položajev. Prav tako so prepovedane, pogodbe med proizvajalci z^namenom zvišanja cen. Visoka oblast bo dobila en odstotek od proizvajalne cene (40 milijonov dolarjev letno). Te bo uporabila za svoje stroške in ustanovitev posebnega fonda za zboljšanje proizvodnje. Navodila v pogodbi glede kartelov in industrijskih družb imajo namen določiti cene, nadzorovati proizvodnjo in tehnični razvoj s pogodbami med posameznimi ustanovami in proizvajalci. Navodila proti industrijskim družbam pa imajo namen preprečiti posameznim podjetjem, da bi nadzorovala važen del trga ali pa pod-vzemala diskriminacijske ukrepe glede cen. Ti ukrepi imajo namen preprečiti položaj, ki bi Sovjetska vlada hujska albansko ljudstvo proti FLRJ Maršal Tito sprejel delegate narodov Kosova in Metohije - Pri volitvah v LR Sloveniji in Srbiji je ljudstvo potrdilo da odobrava politiko svojih voditeljev BEOGRAD, 19. — Včeraj so bile v ljudskih republikah Sloveniji in Srbiji druge povojne volitve za Ljudsko skupščino teh republik. Za Ljudsko skupščino LR Srbije so volili 338 poslancev, j. 51 poslancev več kakor pri volitvah 1946. leta. Za ljudsko skupščino LR Slovenije pa so volili 283 poslancev, dočim jih je bilo v prejšnji skupščini 145. Število ljudskih poslancev v narodnih skupščinah se je zvišalo na podlagi novih volilnih zakonov, ki so jih izdali lansko leto. Na vsakih 20.000 prebivalcev se izvoli en poslanec. Pravico d° glasovanja imajo vsi moški in ženske, ki so dopolnili 18. leto starosti. 2e v zgodnjih jutranjih urah so bila vsa volišča polna in v mnogih krajih so se volitve zaključile že v prepoldanskih urah. Kakor javlja beograjski radio, je bil odstotek udeležencev posebno visok v obmejnih krajih z Bolgarijo in v Sloveniji. Na podlagi dosedanjih podatkov se vidi velika udeležba pri volitvah, na katerih so volivci enotno glasovali za Ljudsko fronto. V soboto je maršal Tito sprejel delegacijo delavcev Kosova in Metohije, ki je prišla v Beograd, da mu poroča o pogojih v tej avtonomni pokrajini in o poizkusih albanskih komin-foimistov, da bi razbili enotnost jn sodelovanje Srbov, Sif>tarov in Črnogorcev. Delegatom je maršal Tito med drugim govoril o imperialističnih namenih Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji in dodal, da prihajajo tudi z albanske strani poizkusi, da bi razbili enotnost jugoslovanskih narodov. Dobro vemo, je dejal maršul Tito, da albanski narod nima nič proti Jugoslaviji, in da je v najhušiih trenutkih pretekle vojne skupno z nami prelival kri proti skupnemu sovražniku, proti o-kupatorju. Toda Sovjetska zve- za je kakor v drugih sosednih državah tako tudi v Albaniji našla svoje hlapce, s katerimi skuša nahujskati albansko ljudstvo proti Jugoslaviji. S pomočjo raznih agentov skušajo ponovno oživiti in razplamteti sovraštvo, ki je nekoč vladalo V Kosovem in Metohiji. Nato je maršal Tito poudaril, da je Jugoslavija prebredla hudo krizo, ki je nastala zaradi suše, z dobivanjem pomoči od Amerike in nekaterih drugih držav. Dodal je, da je potrebno truditi se, da V prihodnjih letih ta pomoč ne bo yeč potrebna. Na koncu se je maršal Tito skliceval na izjave delegatov, ki so dejali, da so v Kosovem in Metohiji v povojnem času dosegli mnogo večje uspehe kakor v dvajsetih letih predvojne Jugoslavije, in je poudaril, da plodovi Sedanjega dela ne bodo izostali. Jugoslovanska delegacija v Parizu LONDON, 19. — Jugoslovan, ska parlamentarna delegacija je včeraj prišla v Pariz, Ob prihodu v Pariz je voditelj delegacije Moša Pijade izjavil do. Pisniku AFP: «Srečni smo, da bomo lahko nekaj dni v. Parizu po naaem obisku v Londonu, kjer smo bili deležni najpri-srčnejšega sprejema. Prepričani smo,'da bo slik s francoskimi parlamentarci navezal še tesnejše prijateljske vezi med našima državama. Pred svojim odhodom iz Londona je voditelj delegacije Moša Pijade izjavil dopisniku beograjske «Folitike» v Londonu, da je bila jugoslovanska delegacija pri razgovorih Z velikim številom članov britanr skega parlamenta vseh strank mnogih članov vlade in pred1-stavnikov javnega življenja de. ležna prisrčnega sprejema. Vrnili se bomo v Jugoslavijo, je dejal Pijade, ne samo z najlepšimi spomini, pač pa tudi trdnim prepričanjem, da bo naš obiski veljal tudi za podlago za boljše medsebojno spoznavanje in razumevanje. Na koncu je Pijadč izjavil, da je delegacija naletela na veliko razumevanje Za položaj Jugoslavije in za njeno stališče v temeljnjih vprašanjih današnjih mednarodnih odnosov. Dodal je, da upa, da bo lahko v kratkem pozdravil v Jugoslaviji delega. cijo britanskega parlamenta. BEOGRt 'D 19. — Jugoslavija se bo udeležila mednarodnega kinematografskega festivala v Cannesu z dokumentarnima filmama «Oton Zupančič® in «Sutjeska». bil nasproten stališču skupnosti. Takoj ko bodo pričeli z delom posamezni organi pod nadzorstvom visoke oblasti, katerih naloga bo spremeniti sedanja gospodarstva v gopodarsko skupnost šestih držav, bodo u-kinjeni vsi sedanji kontingenti in carina. Glede odno&v med skupnostjo in tih ugniu državami ter zastopnike iz Slovenije, dalje vse domače pedagoge, upokojence ter bodoče tovariše, zasitopnike četrtega letnika učiteljišča, zastopnike prosvetnih in kulturnih ustanov cone A ter predstavnike tiska. V delovno predsedstvo so bili poleg prof. Umka kat predsednika izvoljeni še po en zastopnik iz Gorice, Koroške ter jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja. Po izvolitvi delovnega predsedstva je konferenca takoj začela z delom. Referat o pravnem položaju, dejanskem stanju in stvarnih potrebah slovenskega šolstva na angloame-riškem področju STO je imel Prof. dr. Rudolf Perhauc. Pravne osnove noše šole (Anglijo) bo vodila visoka oblast pogajanja v imenu šestih držav. Načrt predvideva, da bodo v prehodni dobi omejeni prenosi premogovne proizvodnje. Pri jeklu se bodo posluževali samo trenutnih ukrepov, ki bodo dovoljevali jekleni industriji, da se polagoma prilagodi skupnemu trgu. Najtežje vprašanje je bil0 pri belgijskem premogu, katerega proizvodni stroški so za 50 odst. višji kot v Nemčiji. Rešili so ga tem, da bosta tej industriji finančno pomagala pol belgijska vlada, pol pa Nemčija in Holandska, ki imata cenejšo proizvodnjo. Dokler ne pride do skupnega trga za premog, morajo posamezne države ukiniti diskriminacije pri prevoznih tarifah. Vprašanje mednarodnih tarif mora biti rešeno s skupnim sporazumom med vladami, najkasneje v dveh letih in pol po ustanovitvi visoke oblasti. Med prehodno dobo mora visoka oblast pomagati podjetjem in delovni sili z raznimi ukrepi. V Angliji so ob sporazumu glede Schumanovega načrta izjavili uradni krogi, da je do tega podpisa prišlo zaradi «pre-Vidnosti in dobre volje®. V Londonu menijo, da bo visoka oblast kmalu povabila Anglijo k morebitnemu sodelovanju. Med-tern pa mislijo angleški krogi temeljito proučiti sporazum, ki so ga danes podpisali. «Zvezna vlada ne bi smela datf podpisa na Schumanov načrt v njegovi sedanji obliki®, je. danes izjavil podpredsednik so-cialdemokratične stranke Ollen. hauer. Dejal je, da organizacija načrta odi zgoraj navzdol in UTadi za prodajo nemškega premoga ogrožata politiko polne zaposlitve Porurja. V načrtu niso določili položaj Posarja, kot je to Nemčija želela im zato socialdemokratska stranka ne bo odobrila načrta. Začetki slovenskega šolstva segajo najmanj poldrugo stoletje nazaj. V začetku prejšnjega stoletja je bilo v spodnji o-kolici Trsta mnogo osnovnih šol, v katerih so poučevali po večini duhovniki. Morali bi poučevati v nemščini, toda učitelji, ki so sami uvideli, da ne morejo ničesar doseči brez u-porabe materinščine, so začeli poučevati v slovenščini. Število učencev je stalno naraščalo, poseben porast pa je bil v trinajstih letih 19. stol. t. j. 6040 učencev. Občinske šolg so bile sa®io v okolici slovenske, dočim so se Slovenci zaman borili za osnovno šolo v mestu. Zato smo si morali sami odpomoči. Ciril Metodova družba je ustanovila najprej osnovno šolo pri Sv. Jakobu, nato v Drevoredu XX. septembra. Cim je bila ta šola odprta, je število slovenskih učencev na nemških šolah padalo. Tržaški Slovenci .so se borili tudi za to, da bi dobili slovensko srednjo šolo in predvsem strokovno. Ker so naleteli pri oblasteh na gluha ušesa, so ustanovili zasebno dvoraz-redno trgovsko šolo. Slovensko šolstvo je bujno rastlo, toda že liberalna Italija je svojo politi-, ko usmerila tako, da je število učencev na osnovnih šolah padlo, dokler ni Gentilejeva reforma zadala slovenskemu šolstvu zadnjega udarca. «Na vseh osnovnih šolah se vfši pouk v državnem jeziku, postopoma pa se ukinejo razredi na osnovnih in meščanskih šolah, dokler ni ves pouk italijanski®. V narodnoosvobodilni vojni so v vseh osvobojenih krajih ustanavljali šole. Tedaj so zavezniki .priznavali AVNOJ kot legalno oblast. Narodnoosvobodilni svet SNOS je bil temu podrejen izvršilni organ, ki je organiziral tudi šolstvo. Ko je prevzela angloameri-ška vojaška uprava to ozemlje, je i.zdaila okrožnico, «da se ustanavljajo slovenske in hr-vatske šote v občinah, kjer so bile 1. junija 1914. S tem je dovolj jasno poudarjeno, da te šole niso na novo ustanovljene, temveč je bil slovenski jezik ponovno uveden 'tarr. kjer ga je Gentilejeva reforma eadiornestila z italijanskim. Naravno je. da je ZVU, obnovila in dopolnila slovenske srednje in strokovne šole in tečaje. Okrožnica tudi pravi, da italijanski prosvetni minister nima oblast; nad ozemljem, ki je pod' nadizorstvom ZVU, Po podpisu mirovne pogrd-be z Italijo je izdala ZVU u- kaz, -kar je določilo že upravno navodilo, namreč da se otveri-jo šole tam, kjer so bile 1.IV.1914. Pri višji šolski upravi in. na Prosvetnem oddelku ZVU imamo sicer slovenski oddelek, toda podrejen je italijanskemu načelniku in v materialnih zadevah italijanskemu računovodstvu. Posledice so vidhe: za italijanske šele so sredstva takoj na razpolago, za slovenske šole' pa je vsaka zadeva dolgotrajna in komplicirana. Zato zahtevamo ločeno šolsko uprau vo ki bi bila enakopravna z italijansko to z njo povezama s koordinacijskim organom. Tej upravi naj bodo podrTjemi tudi otroški vrtic. Tud!i položaj slovenskih učiteljev in profesorjev ne odgovarja. Zato je nujno potrebno, da ZVU sistematizira mesta na slovenskih šolah ter razpiše na osnovi spričeval in dosedanje službe izpite, ki naj jih kandidati opravijo pred' sliovsnsko izpitno komisijo v Trstu. Dokler te ni, naj priznajo diplome jugoslovanskih univerz. Že iz navedenega je razvidno, da je slovensko šolstvo v teh krajih od pamtiveka globoko okrnjar.o. Ze liberalna Italija je začela sekati manjše veje, fašistična Italija pa je posekala tudi deblo, da ni ostalo nobenega znaka. Toda korenine so v stoletjih globoko pognale in te njih je ob prvih žar- (Nadaljevanje na 2. strani) Novi avstrijski minister v FLRJ BEOGRAD, 19. — Karl Braunias opolnomočeni minister avstrijske republike v Beogradu je danes predložil poverilna pisma dr. Ivanu Ribarju, predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Laburist Parker obsoja italijanske šoviniste V pismu, objavljenem v ^Manchester Guardianu" poudarja laburistični poslanec pravice, ki jih Italijani uživajo v jugoslovanski coni STO LONDON, 19. — Član britanske spodnje zbornice laburistični poslanec John Parker je objavil v «Manchester Guardianu® pismo, v katerem raz-krinkuje tendenciozno kampanjo italijanskih iredentistov glede Trsta. V svojem pismu poudarja Parker, da je za mirno rešitev tržaškega vprašanja neobhodno potrebno navajati stvarna dejstva o etničnem sestavu prebivalstva na Tržaškem ozemlju. Nato navaja Parker številčno stanje italijanskega in slovenskega življa v obeh conah ter pobija iredentistične trditve, d.a je jugoslovanska cona po večini naseljena z Italijani. Na podlagi številk, ki jih objavlja Parker v svojem pismu (ki niso povsem tečne, toda vsaij približno odgovarjajo dejanskemu stanju), je imela jugoslovanska cona 70.000 prebivalcev, ko so jo osvobodile enote Jugoslovanske armade. Od tega števila je bilo 40.000 Jugoslovanov, 30.000 Italijanov. Vasi, ki so stran od obale, so izključno slovanske, izvzemši mesta Buje, v katerem živijo Italijani. Parker navaja dalje v svojem pismu, da je v oktobru lanskega leta obiskal jugoslovansko cono in da je iznenaden nad pravicami, ki jih uživajo Italijani v kulturnem in javnem življenju. «Imena šol in napisi so v italijanskem jeziku tako v coni «B» kakor tudi v jugoslovanski Istri, t. j. povsod, kjer živi italijanska manjšina®, nadaljuje Parker in dodaja, da «v coni «A» Slovenci nimajo teh pravic in nima jih niti slovenska manjšina v Gorici in vzhodni Furlaniji®. Na koncu pravi Parker, da je že «čas, da bi italijanski iredentisti prenehali s poizkusi, da varajo sami sebe in ravno tako lahkoverne Anglosakson-ce». izri za klevetanje Jugoslavije PARIZ, 19. — Tudi 13. seja ruime&tnikov vse je zaključila brez uspeha. Prvi je govoril ameriški delegat Jessup, ki je izjavil, da se Gromiko upira novemu predlogu zahodnih delegatov, ker bi ti predlogi onemogočili načrte sovjetske delegacije, ki jih je mislila izvesti V primernem trenutku. Angleški delegat Davies je izjavil, da ne razume, čemu sovjetska delegacija odklanja zahodni načrt, ko so zahodne delegacije sprejele Gromikove želje. Nato je Gromiko odgovoril Mac Arturjei/c čete se približujejo 38. nzp. TOKIO, 19. — Na poveljstvu osme armade so danes izjavili, da so zavezniške izvidnice napredovale po ozemlju pred glavno črto sil OZN, južno od 38. vzporednika. Njih namen je bil ugotoviti, kje je sovražnik, Pri tem niso povedali, če so izvidnice našle obrambno črto nasprotnika. S tejn so prvič javno povedali, da so se sile približale 38. vzporedniku, po cenzuri 72 ur. ki po izjavah predbtavnikov osrnig armade, ni imela političnega namena, temveč samo taktičnega. Se enkrat so dodali, da 38. vzporednik s taktične strani nima nobenega pomena, vtndar pa ima političen pomen, ker predi, stavlja vprašanje svetovnega Po večernih poročilih se Kitajci in severni Korejci umikajo v skupinah proti vzporedniku. Od njega so oddaljene zavezniške čete na srednjem bojišču manj kot 30 km. žavam.. Južnokorejske četi so prekoračile danes reko Hongehong'. Pri svojem napredovanju so od časa do časa naletele na odpor sovražnika. V zadnjih dveh nočeh so kitajska letala metala svetilne bombe na položaje tem pri Hongchongu in s usmerjevala ogenj topov. Današnje' poročilo osme armade ne govori o dejavnosti nasprotnika. Vendar pa pravi, da je opažati vedno večij železniški in cestni promet na sovražnikovem ozemlju Sovražnikove šile naj bi ss zbirale pri Jijongsu, 20 km severno od Seula in na področju Chon-won-Yon chon-Ku mh wa. Generaj Ridgway je izdal poslanico poveljnikom armadnih zborov in diivizij. V njej pravi, da bosta nasprotnik in novo letni čas prinesla verjetno v?čje neprilifce, kot so Ibile dosedanje. Izrazil je zaupanje v uspeh bodečih bojev in dejal, da je zadovoljen nad sedanjimi uspehi nad močnim sovražnikom-, kljub velikim te. ptejšnjim govornikom- ter je zanikal, da hoče izrabljati sestanke za propagando ter je ponovil obtožbe glede oborožitve Nemčije in kršitve potsdamskih dogovorov. Takoj nato pa je dal duška svoji ogabni propagandi in psovanju Jugoslavije, ko je odgovoril Jessupu, ki je omenil, da je Sovjetska zveza V septembru 1949 odpovedala prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. Kakor običajno je Gromiko ostro napadel Jugoslavijo ter očital ZDA in Veliki Britaniji, da abranita Titovo kliko®; Nesramno je tudi trdil, da Sovjetska zveza ne ogroža jugoslovanskih narodnih interesov, pač Pa da te interese ogrožajo jugoslovanski voditelji. Po Parcdijevih izjavah, ki je podprl tezo prejšnjih govornikov, je Davies odločno zavrnil Gromikove obtožbe o kršitvi potsdamskih dogovorov. Sejo so nato odložili na jutri popoldne. so ri LONDON, 19. — Angleški ministrski predsednik Attlee je javil danes v spodnji zbornici, da so si ministri angleške vlade razdelili dieto, ki Sa je opravljal Morrison- Aadison bo postal predsednik komisije v la. de za znanstvena raziskovanja. Bevin bo prevzel informacijski urad angleške vlade in bo odl-govarjal za vprašanja, kj zadevajo radijski sistem BBC. Morrison bo kot zunanji minister nadzoroval angleško informacijsko službo v tujini. Minister za javna dela Stokes pa bo odgovarjal pred parlamentom za «angleški festival®. Nqv umor v Teheranu TEHERAN, 19. -— Danes je študent prava Abdullah Hos-sein Ghomi streljal na dekana pravne fakultete v Teheranu Zengeneha, ki je bil minister za vzgojo v Razmarovi vladi. Bivši minister ie v bolnišnici in ni v nevarnosti. Študent je izjavil, da se je hotel maščevati nad Ghomijeni, ki ga je dvakrat vrgel pri izpitih. Iranski tisk še vedno piše d podržavljenju petrolejskih vrel. cev. Poudarjajo, da j.e Razmara prisilil parlament, da je pred časom odobril podaljšanje koncesije «AngloIranian Oii Coni. pany». Člani parlamenta pa so sedaj v obeh zbornicah soglasno odobrili načrt o nacionalizaciji. Podprli so ga celo nasprotniki, ki so morali popustiti pred javnim mnenjem po umoru generala Razmare. Zdi se, da iranska vlada ne bo kmalu odgovorila na obe angleški noti glede nacionalizacije petrolejskih vrelcev, ker se mora prej posvetovati s parlamentom. Predsednik ministrskega sveta bo zbral poslance pri zaprtih vratih in jim- raa-ložil sedanji položaj. V Londonu je državni minister Kenneth Younger izjavil, da mu je znano, da je iranski parlament imenoval komisijo, katere naloga je nojti temelje za nacionalizacijo. Poudaril je, da je «Anglo-Irandan Oil C orne pany» pripravljena razpravljati z iransko vlado in deliti z njo polovico dobička. Minister je dodal, da bo stalno obveščal parlament o razvoju položaja; RIM, 19. — Mestece San Cascia-no v Toscani .ie doživelo več potresnih sunkov. Bilo je precej panike. Strokovnjaki so ugotovili, da so te sunke povzročili izviri ' mineralne vode. Podvzeli so varnostne ukrepe. Pred ustanovitvijo neodvisne stranke dela v Švici BERN, 19. — V Zuerichu ja bil danes sestanek neodvisnih socialistov, bivših članov stranke dela in nekaterih sindikalistov. Soglasni so bili v tem da je treba ustanoviti resnično stranko dela, neodvisno od Kremlja. V Ženevi so na letni skupščini socialistične zveze tega mesta izjavili, da so pripravljeni priključiti se temu ljudskemu gibanju, «ki i.e bo dobivalo na. vodil od tujih imperialistov; naj bo to od vzhoda ali zahoda. V nedeljo ste se predstavili v našem mestu kot vojni hujskač, kot pristaš vojne, kot direkten agent vojnohujskaškega in napadalnega ((sovjetskega® imperializma. «Shod predstavnikov vzhodnoalpske cone® se imenuje zborovanje, ki ste se ga udeležili kot predstavnik pristašev napadalne vojne. ((Vzhodnoalpska cona® — tako so torej imenovali kominformistični vojni hujskači z izrazom, ki je tipičen za vojaška poveljstva, ozemlje, na katerem živimo. Ta sodrga, ki ji hote ali nehote pripadate tudi vi, je s tem zborovanje pravilno označila. Bilo je zborovanje, ki bi po računih njegovih organizatorjev morala dokončati priprave in načrte kominformistične vohunske pete kolone v pričakovanju napada ruskega imperializma. Bilo je zborovanje, ki bi naj proučilo najboljši način, da se olajša vdor Stalinovih armad in njegove klike zločinskih birokratov. Prav in dobro, senator Ter-racini! Tudi Vi ste hoteli dati Vaš prispevek k kominformi-stičnemu početju, tudi Vi ste se postavili na stran teh ljudi brez Senatorju Terraciniju ■ jasno in odkrito sramu in časti, ki pripravljajo pot roparskemu ruskemu imperializmu, ki hoče ugrabiti tržaškim delavcem sadove njihovega potu, kot ugrabljajo sadove potu delavcev v satelitskih deželah. Tudi Vi ste hoteli dati svoj prispevek ,da bi se ustvaril položaj, v katerem bi se prebivalci našega ozemlja morali spremeniti v številke brez osebnosti, da bi jih potem poslali umret v Sibirijo ob kopanju kakšnega kanala Stalin ali pa od jetike in. ran v kakšnem rudniku urana zaradi lepih oči sovjetskih mogočnikov. Prav in dobro; Hoteli smo samo opomniti tisto, kar je u-mazalo Vašo preteklost antifašista, ki se Je buril za svobodo narodov. Vprašamo Vas, senator Ter-racini, kje je oni Terracini, sicer še ne senator, toda pošten borec, ki je leta 1939 obsodil sramotno razdelitev Poljske med Stalinom in Hitlerjem’ Kje je pošteni Terracini tistih let? Se spominjate, senator Terracini? Takrat ste bili konfini-rani v Ventotene. Ko ste izvedeli za sramoto, ki sta jo zagrešila Stalin in Hitler, ste čutili svojo dolžnost, da jo obsodite. Pietro Secchia je takoj predlagal Vašo izključitev in 3e kot prvi ukrep ukazal vsem> nai se Vas izogibljejo kot garjeve ovce. Ce bi mogel, bi Vas oropal tudi hrane, da bi umrli od gladu. pietro Secchia, ki je bil že takrat agent ruske NKDV v vodstvu KPI. je osebno začel proti Vam klavrno sramotilno gonjo — prav podobno oni, ki jo danes v mnogo večjem merilu vodijo proti takoimenova-nim ((titovcem® — imenoval Vas je okorelega protisovjetskega agenta, ki je ie leta 1922 prešel v sovražni tabor- Se spominjate, senator Terracini? V tistih dneh Vam je bila blizu najprej današnja po- slanka Camilla Ravera, nato pa so se Vam približali vsi drugi tovariši, pošteni protifa-šisti. Večina k°nfinirancev iz Ventotene je. obsojala sramotne metode, ki jih je proti Vam uporabljal Secchia. Enako stališče so zavzeli politični jetniki v bližini jetnišnici Santo Stefano, in potem številne druge organizacije KPI v Italiji. Spričo tega je Secchia, zelen od jeze, moral popustiti. Leta 1947 ste v nekem intervjuju označili politiko ZSSR za imperialistično. Na seji centralnega komiteja, ki je razpravljal o Vašem ((primeru®, niste hoteli napraviti nobene «avtokritike». Ostali so Vas prosili, naj umaknete svojo izjavo. Vi pa ste ostali trdni in centralni komite je moral pred Vami kapitulirati. 2e tisti čas bi Vi torej bili «titovec». In danes, senator Terracini? Pred nekaj meseci ste v Rimu rekli nekemu «titovou»: ((Pustite, da čas vse uredi; iz iz- kušnje vem, da je čas najboljši zdravnik. Sčasoma se bo vse uredilo®. Kaj udobno stališče, ki Vam obenem dovoljuje, da nastopate kot propagandist za vojno-hujgkaški imperializem Stalina in njegovih. Nekoč ste se uiprli Stalinu, ki si je s Hitlerjem razdelil Poljsko, danes ste pristaš vojne za Stalina in podpirate kominformistično peto kolono, ki gleda, kako bi olajšala napad, ki ga pripravljajo z medaljami preobloženi ruski generali. Nacisti so svoj čas hoteli zasesti ves svet, da bi vsak Nemec lahko postal voditelj, da bi vsak Nemec lahko prisilil vse druge narode, da delajo zanj. Stalin, novi Hitler, stremi za okupacijo sveta, da bi vsak Rus lahko postal ropar, za katerega delajo drugi narodi. Ali veste, senator Terracini, kaj pomeni danes čakati, da čas zaceli rane, spričo nevarnosti, ki jo pomeni okrutna tiranija ru- ških birokratov? To pomeni iti v Sibirijo in kopati kanale ali delati v kakem rudniku urana, in ne delajte si iluzij, da tudi Vi ne boste šli tja; šli boste, ker niste Rus; šli boste, kot so šli in kot gredo voditelji in nesrečna ljudstva, ki ječijo pod škornjem ruskega imperializma V satelitskih deželah; šli boste, kot je šel velik del prebivalstva Litve, Estonske in Leton-ske, kot so šle cele narodne manjšine — povolžki Nemci so n. pr. izginili z obličja zemlje — ki so živele v mejah ZSSR. Danes podpirate, senator Terracini, te kivave protinaravne zločine; danes prevzemate sokrivdo za te zločine, ko predsedujete, kot ste storili v nedeljo, vojnohujskašketnu zborovanju «miru» ((vzhodnoalpske cone®, ki jo je sklicala vohunska kaminformisfična peta kolona. Toda vedite, senator Terracini, da resnično miroljubne sile v?ega sveta, ki sta jim pri srcu svoboda in socializem, ne bodo dovolile ne kominformističnim neonacistom, ne Vam, ne vašemu gospodarju Stalinu, da bi še enkrat potopil svet v krvi in počenjal nove zločine. Le združeni v borbi zn slovensko šolo bodo šolniki v obrobnih slovenskih pokrajinah lahko uspešno izpolnjevali svoje naloge (Nadaljevanje s 1. strani) kih svobode zraslo novo drevo, ki že rodi sad. Da se ta sad se dalje razvije, naj bo skrb .vsakega šolnika. Beneška Slovenija in Kanalska dolina brez slovenskih šol Po referatu prof. Rudolfa Perhaiuca je imela delegatka z Goriške koreferat, v katerem je prikazala nastanek šol na Goriškem, njihov razvoj, popolno uničenje pod fašizmom in sedanje stanje. Svoj referat zaključuje: Tudi današnja vlada ne spoštuje človečanskih pravic in kulturnih svoboščin beneškega ljudstva Svečano je podpisala mirovno pogodbo, pa dela ravno nasprotno, oziroma nadaljuje s starimi metodami raznarodovanja. Tudi pritožbe DFS pri predsedstvu italijanske vlade nič ne zaležejo. Zveza slovenskih prosvetnih društev je naslovila tudi na UNESCU spomenico, v kateri na/vaja vse krivioe, ki se gode beneškim Slovencem, toda do danes pri odboru za človečanske pravice še niso razpravljali o tem. Kot v Beneški Sloveniji je tudi v Kanalski dolini. Slovenci vztrajamo na tem, da se slovensko šolstvo na Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini poveže v celoto. Na čelo naj se postavi slovenski pro-veditor, ki bo urejeval vse slovensko šolstvo v Italiji. Vsa druga vprašanja Pa naj se rešijo tako kot navaja spomenica DFS. ki je bila leta 1949 predložena italijanski vladi. Dvojezične šole na Koroškem Tudi zastopnik koroških pedagogov je zbranim .šoln-ikcin orisal zgodovino slovenskih šol' pod' Avstrijo in njih borbo za obstanek. Poudaril je pereč problem učiteljstva. Slovenski učit?ljj so po .plebiscitu večinoma zapustili, Koroško in danes jih je komaj peščica, ki so sposobni za poučevanje v slovenskem jeziku. V južnem delu Koroške so dvojezične ljudske šole. V prvi povojni dobi je koroška šolska oblast kazala še nekaj dobre volje, da, je uredbo o utrakvi-stičnih šolah izpolnjevala. Ta uredba pa ne ustreza niti slcvfnskim nacionalnim potrebam ■ niti pedagoškim, vendar ti pomenila kora^ naprej, če bi se resno izvajala. Šovinistične stranke so proti uvedbi utrakvjstičnih šol protestirale pri deželni vladi, kir se pač po tej uredbi tudi nemški otroci morajo učiti na južnem Koroškem slovenščine. Prosvetni minister je tem strankam obljubil, da bo zadevo dvojezičnih šol uredil, kar bo seveda gotovo na škodo Slovencev. Zato čakajD Slovence še hude borbe za najosnovnejše nacionalne pravice. Oporo bodo koroški Slovenci našli v tem, da nemško-nacionalna stremi jen |a nimajo prihodnosti in da tudi med delovnim ljudstvom Avstrije prodira polagoma prepričanje, da je treba vprašanje slovenske manjšine na Koroškem pravilno rešiti. Napredek šolstva v jugoslovanski coni TO K poročilu o pravnem stanju slovenskega šolstva se je ogiasi) tudi predstavnik učiteljev Istrskega okrožja, ki je v kratkih besidah dopolnil sliko o stanju slovenskega šolstva izven meja naše domovine ter prikazal, kako so rešili v jugoslovanski coni Tržaškega o zemlja problematiko šolstva. Poudaril je, da pri njih ni niti vladajočega naroda, niti narodnih manjšin, pri njih žive le tri narodnosti, Slovenci. Hrvati in Italijani, ki imajo vsi enake pravice; zgto ne more govoriti o manjšinskem .šolstvu, prav posebno pa ne o takem, ki bi .'e moralo boriti za svoje narodnostne pravice. V jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja je v. teoriji in 'Taksi zajamčena svoboda šolanja ip kulturnega razvoja slehernemu dr-žavljanju in to v njegovem lastnem materinskem jeziku. Podal je nato statističnih podatkov o stanju slovanskega šolstva v Istrskem okrožju, iz katerih je jasno razvidno, da sc je Istra tudi v kulturnem in nacionalnem pogledu popolnoma prebudila. •'s k d Po kratkem odmoru je konferenco pozdravil v imenu Pe. dagoškega društva ter učiteljstva in profesorjev Slovenije prof Venceslav Čopič. Z=lel je plodno delo v korist slovenskega šolstva na TO in zaključil: «Tržašk0 učiteljstvo je b'lo že pred 1. svetovno vojno najnaprednejši del vsega učiteljstva in to naj tud zopet postane* V živahni diskusij j so se ogla. šali mnogi učHelji in profesorji, ki so v svojih izvajanjih podal; mnoge smernice, po katerih bodo morali delati vzgojitelji, če lodo hoteli doseči re" prave uspehe. Poudarjena je bila zahteva po dvorazredni trgovski šoli, zahteva po samostojni šohk-i uDravi po ureicnem P°-ložaju šolnikov, no ustanovitvi slovenskega oddelka na filozof, skl fakulteti itd. V ponedeliek doooldne je imel na konferenci prvi referat prof. Savli o poslanstvu slovenske šole 'zven republike Slovenije. Vzgojitelji so poklicani da ohranijo narodu najmočnejše orožje>jezik V svojem govoru o vpraša n ju poslanstva slovenske šole iaven republike Slovenije je govornik poudaril, da moramo analizirati, če hočemo dodobra proučiti to vprašanje, tiste sil. nice raznarodovalne politike v obrobnih slovenskih pasovih, ki so naperjene predvsem na šolstvo ter pretehtati samoohranitvene težnje ogroženega naroda. Predvsem si moramo biti na jasnem, kaj je pravzaprav šolstvo ob robeh tega ali one. ga narodno-jezikovnega ozemlja; šele nato lahko določimo poslanstvo in naloge slovenske šole izven današnje republike Slovenije. Pri malih narodih je obrobno in zamejsko šolstvo življenjska potreba, borba za ohranitev, pravica šibkejšega v silobranu, kar bi -ji lahko dajalo neomejene možnosti razvoja. S strani ogrožene narodnostne skupine same je to šolstvo sveta dolž. jezika, zgodovine in kulture sosednih narodov. Le na tak način bo spoznavalo povsem objektivno narod, ki nam je sosed. In če mu bo tako pozitivno hotenje po poznavanju sosedov omogočilo potegniti Črto-ločnico med narodom in vsem pozitivnim, kar ta narod ima ter na drugi strani med najrazličnejšimi pojavi šovinizma, ki imajo svoj izvor v imperialističnih krogih, potem bo ta uspeh slovenske šole imel ugodne posledice v vsakdanjih stikih gojencev slovenskih šol s someščani druge narodnosti. Dolžnost slovenskih učiteljev je, da pozovejo italijanske kot tudi avstrijske stanovske tovariše, da spremenijo dosedanjo vzgojo svoje IHKIMM aJHOSUGI ŠOLSTIM Razstava slovenskega šolstva v dvorani na stadionu „Prvi maj“ bo odprta se danes in jutri od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Oba dneva bo ob 18. uri tudi tolmačenje razstave. Vabimo na številno udeležbo! nost in vsako popuščanje v tem pogledu bi pomenilo narodnostno samomorilne namene. Bržkone je malo narodov v Evropi in sDloh na svetu, pri katerih bj bilo obrobno šolstvo tako živ. ljenjskega pomena kot prav pri Slovencih. Ker je vsa težnja italijanskih šovinističnih krogov usmerjena v to, da bi v čimkrajšem času zaključili pro. ces raznarodovanja, je naloga slovenskih šolnikov. oziroma slovenske šole predvsem ta. da ta proces raznarodovanja zaustavi in ozdravi že inficirana mesta: treba je ubrati za to tisto pot Po kateri se ie raznarodovanje vršilo začeti je treba z jezikom. To je prvenstvena naloga slovenskih šol; in prav zaradi te svoje naloge so slovenske šole raznarodovalcu tak trn v peti ter se moramo za niih obstoj s takšno odločnostjo boriti. V poslanstvu, ki ga imajo slovenske šole izven današnje republike Slovenije sloni pretežni del bremena na šolnikovih ramah. Kako naj bj šola vršila svoje poslanstvo če bi bil šolnik kulturno apatičen, narodnostno indiferenten in bi svoj poklic gledal kot nekakšno razumsko rokodelstvo? Ce naj šole v obrobnih predelih vrše svoje poslanstvo, potem ie vsak šolnik dolžan biti učitelj ne samo v šoli ampak tudi izven nje. Narodno-obrambno šolstvo izven meia današnje republike Slovenije pa ni in ne sme biti na skrbi samih šolnikov. Postati mora vsenarodna kulturna dobrina jn to zato, ker smo videli, kakšno važnost ji pripisuje raznarodovale«. Mladi rod ie treba vzgojiti v samozavesti ponosu, usmeriti ga je treba v slovensko misel, nost. zakorenititi ga v domačo tradicijo. Dopovedati mu je treba, da je del naroda, kj se je risočletia boril za obstoj Le taico mladega rodu, na robeh slovenskega narodnega ozemlja, ne bo strah pred drugo narodnimi množicami, soričn katerih je sam zelo neznaten. Kako naj pa vse to dosečemo če ne bomo povezani z matičnim narodom, z njegovo kulturo in nje-g-”'mi tradicijami? Vsako popuščanje v borbi za šolstvo, bi pomenilo narodnostno propadanje V poročilu o «nalogah slovenske šole ob stiku s sosednimi narodi* je govornica poudarila. da je šola resnični vir kulture, da je osnova narodnega razvoja ter temeljni kamen narodnega obstoja, šola je čuvar materinega jezika in zato tudi čuvar svojega naroda. Zato so prav vzgojitelji — učitelji v prvi vrsti poklicani, da ohranijo svojemu narodu najkrepkejše orožje — materin jezik. Podala je nato bežen zgodovinski oris odnosa italijanske, oziroma nemške šole do slovenskega ljudstva ter nato prešla na bistvo referata, t. j. pomen nalog slovenske šole v stiku s sosednimi narodi. Prikazati je hotela predvsem razliko med slovensko in italijansko šolo, razliko, ki jo je ugotovil že Vivante. ko je priznal, da «razvija vzgojo svoje mladine na prvotni etnični osnovi*. Poudarila je. da lahko postane šola inštrument raznarodovanja in nasilja, le tam. kjer je v službi zavojevalnih teženj. Kjer teh teženj ni, tam tudi ne more biti šole potujče-valnice. Povsem logično je zato, da nima slovenska šola ni-kakih asimilatorskih ciljev in to iz enostavnega razloga, ker nima slovenski narod tudi nobenih zavojevalnih aspiracij na nobeno stran, proti nobenemu sosedu. Slovenska šola hoče svojemu učencu posredovati poznavanje sosednega naroda, njegove zgodovine in njegove kulture ter ga tako vzgajati k spoštovanju in s tem k strpnosti, ki je prvi pogoj mirnega sožitja med narodi. Naše dijaštvo mora ohraniti pozitiven odnos do študija, mladine, kar bo pripomoglo k izboljšanju medsebojnih odno-šajev. Slovenski učitelji so namreč prepričani, da je mogoče le na temelju načel OZN najti možnost mirnega sožitja med vsemi narodi. Tem idealom mora služiti v polni meri tudi slovenska šola, tem idealom bi pa m°rala služiti tudi šola naših sosedov, kajti šele tedaj bi lahko obveljalo načelo o človečanskih pravicah, ki je b-lo sprejeto na glavni skupščini OZN. Naša šola na tem ozemlju kot tudi v svobodni domovini se ravna po teh načelih in to lahko s ponosom ugotovimo. Za naše slovenske učitelje ta misel prijateljstva med narodi ni nova; ta misel je vsidrana globoko v srce miroljubnega slovenskega ljudstva ter predstavlja bistveni del slovenske dnevnosti! Obrobno šolstvo, ki bi pretrgalo zveze z življenjem in kulturnim ustvarjanjem matične- ga naroda, bi si samo sebi porezalo korenine. Po nedeljskih referatih je diskusija izzv.nela v odločitev, da se morajo vsi šolniki, ne glede na politično prepričanje, združiti v borbi za slovensko šolo, krepiti morajo v otrocih nacionalno zavest, ljubezen do materinščine in vzgajati mladino v strpnosti do drugih narodov. Da bodo lahko vzgojitelji vplivali na učence in dijake, se morajo tudi sami vzgajati v tem duhu ter živeti med mladino tudj v izvenšolskem času. Ob sklepu u.-pele konference so prisotni učitelji in profesorji soglasno sprejeli naslednje naloge; 1. Iti z namenom, ki je bil položen v konferenco slovenskih šolnikov v Trstu, v borbo proti vsakomur, ki bi skušal zavirati pridobitve Slovencev na področju šolstva in njegovega razvoja. 2. Združiti vsa poštena stremljenja, hotenja, napore in borbo vseh šolnikov v skladno pof za nastanek, dvig, rast in pro-cvit slovenskega šolstva. 3. Skrbeti za temeljito vzgojo mladine, ki naj postane steber slovenskemu obstoju in vez med svobodno slovensko zemljo in zamejstvom. 4. Skrbeti za krepkejše vzra-ščanje učiteljev in profesorjev v slovensko narodno, kulturno in jezikovno sredino. 5. Skrbeti, da bodo šolniki razumeli, da se njihovo delo ne začenja in ne konča za šolskimi klopmi temveč da mora njihova beseda vediti mladino izven šole, njihova dejavnost pa se izražati v prosvetnem in vzgojnem delu v tesni povezavi z ljudstvom. 6. Vztrajno, se boriti za uzakonjenje slovenskih šol, za razširitev slovenskih šot in drugih ustanov vzgojnega značaja, za nriznamje diplom, stalnih službenih mest, skratka, boriti se za polno pravno in eksistenčno enakopravnost slovenskih šol in šolnikov z italijanskimi in avstrijskimi. 7. Krepiti zahtevo, da o slovenskem šolstvu odločajo Slovenci sami, in neprestano voditi borbo zanjo do končne zmage. Soglasno je bila sprejeta tudi resolucija, ki jo bodo šolniki s konference poslali na VS, UNESCO, italijanski in avstrijski vladi ter ZVU. angleški in an eriški vladi ter Mednarodnemu kontrolnemu svetu na Dunaju. Poziv glavnega odbora Zveze partizanov STO GLAVNI ODBOR ZVEZE PARTIZANOV STO je na svojem zasedanju dne 1*. t. m. sprejel sledečo RESOLUCIJO Te dni je v Trstu konferenca kominformističnih »partizanov miru* pod imenom: »Conferenza dei partigiani della pace del Va-lico alpino sudorientale* in kateri prisostvujejo delegati jugoza-padne Avstrije, Trenta, Bolzana, Belluna, Videmske in Goriške pokrajine ter Trsta. Jasen vojnobujskaški značaj te konference je razviden že iz samega naslova. Glavni odbor zveze partizanov STO UGOTAVLJA da predstavlja ta konferenca nedvomen in neposreden poizkus organiziranja kominformistične pete kolone v perspektivi »sovjetske* vojne agresije. Ta peta kolona naj v trenutku »sovjetske* agresije s svojim nastopom oslabi sile odpora v zaledju in tako olajša osvajalni pohod ruskih imperialistov. Poleg tega ima ta konferenca namen pojačiti vojno psihozo v tem delu Evrope s centrom v Trstu v duhu vojnohujskaške propagande, ki jo »sovjetska* biro-kratična imperialistična kasta vrši danes v svetu pod plaščem propagande za mir. POZIVA vse resnično demokratične množice Trsta, da v interesu miru razkrinkavajo kominformistične vojne provokatorje, jih izpostavi preziru vsega ljudstva, strne svoje sile v resnično fronto miru in v kali zaduši vsak poskus nastopa kominformističnih petokoionašev in vojnih provokatorjev. Dol s kominformističnimi vojnimi provokatorji in petokolonaši! KOMEMORACIJA V LONJERJU V nedeljo popoldne so še ljudje iz bližnjih lonjerskih vasi in mesta priključili povorki, ki je krenila mimo hiš do spomenika pred bunkerjem v Lo-'njerju, kj’r so -pred šestimi leti padli štirje lonjerski junaki: Antončič Eva-ld-Stoajn, Pertot AndTej, Masten Angel-Radivoj in komandir Pavle. V sprevodu so nosili vence, ki jih je poklonila Zveza partizanov Lonjer-Katinara, OF za Lonj'r-Kati-naro, OF za drugi okraj, glavni odbor Osvobodilne fronte in glavni cdbor Zveze partizanov. Pred spomenikom -e je povorka ustavila in lonjerski aktivist iz narodnoosvobodilne borbe, tov. Pečdr Anton je ot-voril spominsko svečanost in pozval vs -. da pcča.-te junake z enominutnim molkom. Spregovoril je tov. Franc Stoka: Ob šestletnim junaške smrti padlih se klanjamo njihovemu spenimu in spominu vseh, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Danes, ko se nad svetom zopet zgrinjajo temni oblaki, ko vladajo jpa tem našem ozemlju, ki je prepojeno s krvjo našega ljudstva še vedno fašistični zakoni, se moramo Vsi kulturni narodi časte svoje zaslužene može. Tako se tudi mi Slovenci s hvaležnostjo spo. minjamo letos našega velikega glasbenika Petelina Jakoba Gallusa, ki je bil rojen ravno pred 400 leti verjetno v Ribnici na Dolonjskem. Zgodovinarji pišejo — pa tud; njegove skladbe dokazujejo — da je bil Pe-telin-Gallus eden izmed najznamenitejših kontrapunktistov te. danje dobe. ki se je celo meril s samim Palestrino, ki so §a imeli Italijani za kralja cerkvene glasbe. Da so bile Petelino-ve-Gallusove skladbe že takrat na višku in da so zaslovele po vsem kulturnem svetu, nam je v dokaz, da se še danes izvaja, jo z velikim uspehom vsako leto na Dunaju in drugod, na vseh znamenitih koncertih. Vse Petelinove - Gallusove skladbe so nabožne vsebine z latinskim tekstom, kar ni mo. goče i'Z tiste dobe drugače zah. tevati. Da se tudi mi tržaški Slovenci ob 40o letnici Petelin-Gallusovega rojstva s hvaležnostjo spominjamo in oddolžimo njegovemu spominu, nam Popravek V članku pod naslovom «Slovenskim otrokom v Benečiji pouk v materinskem jeziku». b> se moralo plašiti prvih pet vrst takole: «V onem času, ko je po porazu nacizma kazalo, da so se italijanski vladajoči kropi vendarle odpovedali imperialističnim sanjam...)). To neljubo napako so verjetno čita-popravili je Komorni pevski zbor pod vodstvom tov. Ubalda Vrabca v soboto zvečer v Avditoriju izvajal vrsto Gallusovih skladb. V dokaz, da je bil Petelin-Gal-lus enakovreden — odnosno — da je mogoče celo prekašal takratne najboljše italijanske glasbenike, je tov. Vrabec dodal programu še štiri zbore takratnih najboljših komponistov. Vse te pesmi so tako bogato skomponirane. da zahtevajo kvaliteto pa tudi kvantiteto t.j. odlične pevce pa tudi številčno krepak zbor. Obema tema zahtevama Komorni zbor žal, ni mogel ugoditi, ker je bij sestavljen komaj iz 30 pevcev in pevk. Ce upoštevamo, da s0 bile vse pesmi 4,5,6, in celo 8 glasne, da so bili pevci razdeljeni celo v dva zbora, je tedaj to število pevcev za izvajanje takih kompozicij vsekakor zelo premajhno. Nočem mogoče s tem reči. da se tov. Vrabec tega ne zaveda. Nasprotno! Občudovati moram energijo, vztrajnost dirigenta in pevcev, da so zmoglj težko nalogo ter se z lepim in učinkovitim uspehom lotili dela, ki je močno odjeknilo med poslušalci. Kljub temu, kakor omenjeno — da je zbor za take kompozicije premajhen. vendar je bil efekt velik. To je dokaz, da so glasovno vsi pevej in pevke na svojem mestu. Vsak se zaveda svoje dolžnosti in se strogo po. kori zahtevam dirigenta, ki skuša izluščiti vse. kar se da izluščiti da postane efekt popoln. Najučinkovitejše so bi. le pesmi: «Glejte kako umira pravični*, «Ave Maria*, «Am-plius lava me* kvartet pod vodstvom tov. U. Dolenca, Pa-lestrinova «Hic est vere mar-tyr» in Orlandova di Lasso «L’eco». Zelo je bilo tudi umestno, da je program pred izva. janjem pojasnjeval tov. dr. Demšar. Dirigentu je Prosvetna zveza poklonila zlat lovorjev venec, zboru pa lep šop nagelj, nov. Bil ie prav lep umetniški večer. F. VENTURINI GBneral Winterton orisiiel v Trst TRST, 19. — Sir John Win-terton, komandant angloame-riške cone Tržaškega ozemlja je prispel danes v Trst. Generala je sprejel na devinskem bloku komandant zavezniških čet v Trstu, general Sebree ter številni visoki funkcionarji Zavezniške vojaške u-prave. General Winterton je šel takoj v devinski grad. ki je uradna rezidenca komandanta cone. Z „Lambretto” v avtobus V bližini «Albergo della Cit-ta» se je včeraj dopoldne 17 letni Luciano Fort z ((Lambret. to* zaletel v avtobus št. 8. Pri zaletu si je presekal levo obrv in se tudi drugače poškodoval Po obrazu. Forta so prepeljali v splošno bolnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 8 dn; Ob. čutno je bilo poškodovano tudi njegovo vozilo. prav pri spomeniku naših padlih borcev zaobljubiti, da bomo branili mir, razkrinkavali sovražnika, se borili za bratstvo m;d našimi narodi, za katero so padli dali svojo kri. V italijanščini je junakom v spomin spregovoril tov. Giordano Luxa. Pevci so zapeli «2rtvain», pionirček in dve pionirki pa so recitirali partizanske pesmi, Lonjer. ki je med narodnoosvobodilno vodno toliko žrtvoval, Lbnjerci, ki so bili med borbo vedno izpostavljeni, največjim nevarnostim, ker so bili v neposredni bližini Trsta, so ostali zvesti idealom svojih radiih junakov. In kakor niso klonili prej, tako tudi danes vedo, kje je njihova prava pot: pst resnice, pet miru. pot svobode. Borcem |e treba poravnati storjeno krivico V današnjih težkih časih se nad človeštvom ponovno zgri-najo nevarni oblaki novega svetovnega požara, novi imperializem , raste, zpova hoče zasužnjiti in izkoriščati male narode, Ko je leta 1939 izbruhnila druga svetovna vojna, so se napolnile nacistične ječe in taborišča. Ko je Hitlerjeva Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je Stalin pozval vse demokratično ljudstvo v borbo proti fašizmu. Temu pozivu so se odzvali najprej vsi jugoslovanski narodi, ker s0 bili prepričani, da je ta borba pravična. Tej borbi proti fašizmu in nacizmu smo se priključili tudi mi Slovenci, v njej je sodelovalo demokratično ljudstvo vsega sveta. Tedaj je nastalo zavezništvo med SZ in zapadnimi državami proti skupnemu sovražniku so bili sestavni del tega zavezništva in so s svojo borbo dali velik delež k zmagi nad skupnim sovražnikom. Danes, ko stojimo pred novo nevarnostjo napada predvsem tistih držav, ki hočejo pod krinko socializma zasužnjiti male rmrode. čakajo še vedno borci za svobodo po raznih ječah. Kaznovani so bili samo zato ker so se borili proti prav takim temnim silam, kakršne se danes ponovno pojavljajo pod geslom lažnega socializma in hinavske kampanje za mir. V tej svetovni napetosti bi morali biti borci ne Ie svobodni, marveč' bi jim morala biti dana možnost da se postavijo ponovno v prve vrste v svetovnem demokratičnem gibanju za ohranitev miru in enakopravnosti vseh narodov. Nujno je, da odločujoče oblasti nemudoma poravnajo krivico, ki je bila storjena borcem za svobodo, kajti demokracija se izraža v dejanjih in ne v demagoškem besedičenju. Lipovec Franc-Tine KOLEDAR QfaAaiidče - 'dčino- - 'Jladifr Torek 20. marca Srečko, Zlata Sonce vzide ob 6.11, 18.15. Dolžina dneva 12.05 Lun vziae ob 14.56, zatone ob Jutri, sreda 21. marca Benedikt, Vlada SLAVA PADLIMA BORCEMA! Ztimub Cjino Rojen je bil v Bujah 20. avgusta 1914, a je stalno bival v Trstu, kjer je stopil 7.IX.1943 v Tržaško brigado. Pri Temenici na Krasu je 17.III.1944 daroval svoje mlado življenje za boljše dni svojega ljudstva. Slava rrm ! Kow'ioq JoMp Snoje stalno bivališče je imel v Trstu, a rodil se je 17.11.1907, v Volčah na Tolminskem. Sledeč glasu svojega srca je stopil v Kosovelovo brigado septembra 1943. Nemci so ga aretirali in odvedli v Nemčijo-Mathausen, kjer je umrl 20.3.1945. Ob obletnici , njegove smrti se ga hvaležni spominjamo in~ mu bomo Ohranili trajen spomin. Slišala sem ptičko pet Slišala sem ptičko, pet, zapela je kuku. Katera mora nek to bit, ki poje tak lepo. To je gotovo kukovca, je mojga srca ljubica. Kuku, kuku, tako je kukala. Dekle paslo je ovce, začelo zvezde štet, bilo bi rado zvedelo, kedaj bo treba vmret. Zglasila se je kukovca, prav žalostno zakukata. Kuku, kuku, tako je kukala. Kaj te bom poslušata, za norca me imaš, sem te dostkrat slišala, kakovšen glas imaš. A kukovca je kukala, na veji se je gugala. Kuku, kuku, tako je kukala. SPOMINSKI DNEVI 1828 je bil rojen slavni norveški pisatelj Henrik Ibsen. Umrl je 25.V.1906. 1942 so bile ustanovi jene v Sloveniji grupe partizanskih odredov. PROSVETNA DRUŠTVA Pevski zbor ((Slavko Škamperle* od Sv. Ivana. Vise pevke in pevce prosimo, da se danes gotovo udeleže pevske vaje. Nihče ne sme manjkati! DAROVI IN PRISPEVKI Ob svojem rojstnem dnevu daruje Milovnik Andrej 1000 lir za Dijaško Matico. • Tatovi v stanovanju Med 17. in 21, uro predvčerajšnjim so neznanci utrli šipo v oknu pritličnega stanovanja Karla Možeta v Ulici RevolteL la 40. Skozi odprtino so se po. tem vtihotapili v stanovanje, tam vse prebrskali in odnesli iz neke omare v spalnici več zlatih predmetov v vrednosti 50.000 lir. Na podoben način so okradli Aliano Pellegrini v Ulici Pale. strina. Tatovi so prišli v stanovanje skozi razbito okno in od. nesli Pellegrinijevi ovratni o. krasek ter zlato zaponko v vrednosti 20.000 lir. Tatvine so bile prijavljene policiji, ki je uvedla proiskavo. Nastopil je „Tržaški zvon“, zbor ,,Straža“ iz Plavij, folklorna skupina, godba in recitatorji Dne 18. t. m. sn.o imeli pri nas zelo uspelo kulturno prireditev. Da pa je ta prireditev tako lepo uspela, se moramo zahvaliti predvsem našim vrl inv tržaškim gostom. Nastopali' so: «Tržaški zvon*, folklorna skupina srednješolcev, recitatorji, solopevci, domači pevski zbor »Straža? ter naša neutrudna godba na pihala. Dvorana pri Slavku Coku, je bila popolnoma zasedena, tako da so morali nekateri ljudje poslušati pred vrati. Najprej je zapel pevski zbor «Tržaški zvon* iz Trsta pesem «Kaj doni* od Volariča, pod vodstvom odličnega pevovodje tov. prof. Karla Boštjančiča. V imenu prosvetnega društva »Straža* iz Plavij je pozdravila drage goste tov. Mila Hrovatin in se jim prisrčno zahvalila za njihov obisk in sodelovanje pri naši kulturni prireditvi. Nato je pevski zbor ((Tržaški zvon* zapel še tri pesmi, in sicer «Lipo» od B. Ipavca, Švabov «Vt-čer na morju* in «Lov-čen* Emila Adamiča. Vse te tri pe.-mi so zapeli pevci taiko lepo, z občutkom in ljubeznijo, da jih je bilo veselje poslušati. Pionirka Ščuka Marta je pogumno recitirala p sem «Naš narodni dom*. Bila je zato nagrajena z velikim ploskanjem. Folklorna skupina srednješolcev iz Trsta je zaplesala ((Slovenski narodni ples*. Tudj ta točka je bila ljubka in prisrčna Takoj za njimi je pionirka Moderc Julka nežno in občute-mo zapela ob premi jan,ju klavirske harmonike dve pesmi in sicer; «Gor čez jezero* in «Cu. ri muri*. Pionirka Mahnič Marica pa je deklamirala Gregorčičevo pesem »Ujetega ptiča tožba*. Tudi pevski zbor ((Straža* iz Plavij je zapel štiri pesmi Toda najlepš so zapeli zadnji dve pesmi, in sicer «Scči» ter ((Zemlja slovenska*. Peli so pod vodstvom tov. Boštjančiča Karla, ker je bil domači pevovodja odsoten. Nekaj lepih pesmi natr. je veselo zaigral harmonikar iz Trsta. Tudi reciitatorko Cvetko Rebec, ki j^ recitirala Prešernov sonet «0 Vrba* Prešerna, moramo pohvaliti. Program, današnje "prireditve je bil zaključen še z nastopom pevskega zbora ((Tržaški zvon*, ki je odpel še štiri pesmi. Najbolj je vžgala zadnja pesem Adamičeva «Fanti» ki so jo morali gostje ponoviti. Seveda ne smemo pozabiti naših pridnih godcev, ki so igrali med odmori. Sledila je splošna zabava. Upamo in želimo, da bi sč to večkrat ponovilo, da bi se tako med m boi bolj spoznali in s tem dvigali našo kulturno zavest VASCAN Gledališče Verdi na častn «MrW telji že sam ....................■■■•..................................................................................... n....................... ................................ •km............ih............................................................... dela uporabil tudi sredstva ekspresionizma. Presenetila nas V nedeljo dopoldan je orkester tržaške Filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigija Tof-fola priredil v gledališču Verdi popularni koncert, na katerem je bil kot novost prvič izvajana simfonična pesnitev ((Devinski grad* tržaškega skladatelja Giulia Viozzija. Viozzi, ki ga poznamo kot enega prvih tržaških glasbenikov, se je z izvajanim delom prvič predstavil občinstvu kot skladatelj večjega obsega. Njegov «Grad Devin*, ki bi ga po našem mnenju uvrstili v glasbeno literaturo kot simfonično pesnitev, ni začetniško delo pač pa zrela umetniška stvaritev. Skladba nima določenega «progranra», pač pa predstavlja niz občutij, ki so dali skladatelju pobudo za njegovo delo. Avtor, ki ga iz drugih njegovih del poznamo kot modernista, se je pri tem delu držal zmernejših prijemov (vpliv francoskih impresionistov in Musorgskega:) dasi je mestoma v skladu z zamislijo svojega je dognana tehnika, ki mu je omogočila napolniti partituro z instrumentalnimi barvami, ki so nam doživljeno pričarale poezijo starega devinskega gradu, valov, ki se^ razbijejo ob obalnih čereh in'skladateljevo fantazijo, ki se oplaja ob naravnih krasotah tega kotička našega Primorja. Razen Viozzijeve skladbe smo v prvem delu koncerta slišali še v Trstu tudi prvič izvajano Haydnovo simfonijo za orkester in solo instrumente: oboo, fagot, violino in čelo (Sinfonia concertante). Soli- stični kvartet nas v tej simfoniji nekoliko spominja na konstrukcijo «Concerta grosso*, dasi je seveda gradnja Haydno-ve simfonije povsem drugačna. Iz vsega dela odseva optimistično, preprosto nastrojenje, ki je za Haydna tako tipično. Drugi del koncerta je obsegal dve znani orkestralni deli: Suito iz priljubljenega Cajkov- Ljudski simfonični koncerl v Verdiju skega baleta «Hrestač» in Du-1 no izoblikovala posamezne mi-kasovega ((Čarovnikovega u-1 sli tega simfoničnega dela — čenča* — sveže delo francoskega impresionizma. Nedeljski koncert, ki naj bi bil prvi v seriji «popularnih koncertov* (in upamo, da letos ne bodo prenehali po prvem koncertu kakor lani!) je pod vodstvom dirigenta Luigija Toffola prav lepo uspel. Razen malenkostnih nesoglasij pri Čajkovskega «Hrestaču». je orkester ubogljivo sledil dirigentovi taktirki. Stilno lepo je bila izvedena zlasti Haydnova simfonija, pri čemer gre zasluga tudi vsem štirim solistom; oboistu Angelu Bergamaschi, fagotistu Mariu Berniniju, čelistu Marcellu Viezzoli in zlasti pa violinistu Gianniju pavovi-chu. Tudi interpretacija Viozzi-jevega ((Devinskega gradu* je v polni meri izrazila in plastič- lepo so prišle do izraza bogate instrumentalne barve, dasi bi si želeli pri nekaterih instrumentih še večje tehnične preciznosti. (rogovi!) Dirigent Luigi Toffolo pravilno pojmuje svojo umetniško nalogo s tem da nam pripravlja dela visoke umetniške vrednosti, ki še niso bila izvajana v Trstu in s tem omogoča da se uveljavijo tudi domači skladatelji, kar bi bilo sicer skoro nemogoče, zlasti ker je mnenje nekaterih vodilnih krogov tržaške glasbene aristokracije menda tako, da je vse kar ustvarijo domači umetniki slabo ali vsaj slabše kakor ono, kar se napiše v Italiji ali drugod. Ta žalostna ugotovitev nam tudi pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj je bilo gleda- lišče Verdi skoro napol prazno. Čeprav je bila cvetna nedelja, smo vendar pričakovala večje udeležbe pri koncertu, na katerem Sg izvaja domače simfonično del, ki bi zaslužilo vso pozornost glasbenega občinstva in še posebno vodečih glasbenikov. - r Koncert kvarteta tržaške radijske postaje V okviru koncertov, ki jih prireja tržaška Ljudska univerza je v soboto zvečer nastopil v dvorani Glasbenega Liceja kvartet tržaške radijske postaje, ki ga sestavljajo: Mario Si-mini (I. violina), Mario Rapini (II. violina), Fernando Feretti (viola) in Guerrino Bisiani (čelo). Prizadevni umetniki «0 si za spored svojega koncerta izbrali Tartinijev Andante in Presto, Mozartov Kvartet v ci-duru št. 21, ki ga odlikuje eleganca forme združena z globokim in finim občutjem; v. drugem delu pa Glazunov Preludij in fugo ter Schumannov Kvartet v a-molu op. 41 št. 1 — zrelo delo visoke romantike, ki zahteva od izvajalca poleg brezhibne tehnične pripravljenosti tudi dobršno mero stilne poglobljenosti. izvajalcem štejemo v zaslugo da se poleg svojega dela posvečajo tako plemeniti in požrtvovalni nalogi in vzdržujejo tradicijo tovrstnega komornega ansambla, ki je v Trstu vedno obstajal. Kljub nekaterim, tehničnim nedostatkom (intonacija) je nastop kvarteta lepo uspel in dal zagotovilo da bo mo na prihodnjih njegovih koncertnih mogli zabeležiti zaznaven napredek. i—r Danes ob 21. un Večer Eme Gramatice mesto* G. D’Annunzia-Jutri novo delo M. »Dva obraza*)- KINO 16.30: ' BI. ('Pikova Anton VValbrook, Edrth * ^ ». c“r>( Rossetti. Anton Excelsior. »V vrtincu»i ble, Vivien Leigh. ojs-predstavi ob 15.30 l« 20.*^, gajna 14.30, 19.30). -500 lir, parter 400 ur. - je Nazionale. 16.00: «Strom»>* grid Bergman. Arcobaleno. 16.00: »Rio "vupt L-»Jack*, M Fenice. 16.30: Beery. , Filortrammatico. 16.00: «AJ*L t casta*, Paulette God0* Broderik Crawfora. Alabarda. 16.00: »Upanje v r-nji dan*, E. Parker. jjti Armonia. 15.30: \lfli1 sovraštvo*, Errdl Fljm". Smith. m it Garibaldi. 15.00: «Ov*fa F veru*. . -van«1 Ideale. 15.30: ((Nemogoča w ra», Errol F!yno. , Impero. 16.00: «SvetO ^ 2 roči la. ~ 20.15: Aktualnosti- j# Italijanske narodne pean!;' -v-Orkester modernih ritmdL^v. Ferrarija. 21.30: Poit' CJ#' |h net. 21.45 «I,uca Donaji JZK fonu* radio pustolovščine: dekle v neprilikah*. 22-»,’ 5'L latinske Amerike. 22.5V- gri' plesi za tamburico. izv-J* Tonazzi. 23.10: Poročila, NOČNA SLUŽBA U514 fi, AlFAlabarda, Ul. dell.’!^J de Leitenburg, Trg S. G’ n(t* . dott. Praxmarer, Trg j|ito Prendini, Ul. Tiziano ye jiiiri' Karabaglia. Barkovlje; Skedenj. URADNE OBJAVg ^ Ped preds clctvorr. na se je sestal consk'-rCtrf; A bil !bo strafivn-i odbor, ki j* razna, administrativna A nja. Med drugimi je r.ačrt, po katerem SELVEG prevzela rit, in vzdrževanje elefeto' ne razvetljave v dfa.j brena je bila prodaja £. j; K. parnika «Gianpaolo». "-p. m i 1 j ske obč insk e P1 ’ 1 nik je neuporabljiv rosti i-n vojnih P°* izkupčkom bo I1,abaV’lZiii Par bus, ki bo povečal v pjtt® avtolinij. Določene s® razne % ve cene za - ... bolnikov v otroški _ «Burlo Garofolo*. poverjeno vodstvo bolnice dr. Francu 3 r-ki nadomešča Pr'0 £Sjn od' cheja, kateremu 'je i no 6 mesecev odvtn družinskih razlogov Ob peti obletnici s!lC pok. Alojzija se ga spominjajo žena ^jj, Trst, Barkovlje 20- AD£X izieti 8. aprila t. I. motouun SHocijansHO i j, «**13J naUa?'ljlve§a dela od-8°spodfirQf -*1 razvoJ našega *&tvaK ln naše boljše bo-^" posebno v ar-stvu morajo preiti po- ba delavstvo. V tem l,'tfcracj. naše socialistične de-trjie j_ , • Torej ne samo pa-50 vSAbin?aze' marveč dejstva i8 razvoia na!e§a socialistične-h ®°zdra„i-- danes slavimo finski 'fhamo ta veliki zgo-% pon dogodek, na katerega hribie,. o-?11!' ker je to obenem Z v krtii m delavcem v sve-lacion 2a njihovo socialno ■ Haša 0 osvoboditev. jt^sn-^bašnja manifestacija P^ienn J? °ka zu j e našo pri-? Vjtr .1 'n odločnost, da da-Nb,, m° na poti, ki nam d 6 KPJ- ter priprav-Pometemo z vsemi ta v in l? Msa' da nas podvr-„^Uznijo. Od lažnivih J* in brodarske diskrimina-v> cij rti51"1'11 obmejnih pro-t0 i oborožene pripra-t. i , njihova praksa! A -j* nala°? Zato ker jih mi, rf. rial., , Praksa, naša stvar- jkst^daša ^^SS?bhŽtStV0 in enotnost. & imiečkl j agrarna refor-Vski .L delovne zadruge, ki Ijuž^Cu1- Ljudska fronta,, * ^e ohi ? največji opornik kPMasti - strašno bode Vr,'?^ui(6r„?!, samo od sebe raz-le, hokrit > v° Prakso, njiho-SotiJ^tsko kast0> njih0v ^alneša ni,hovo politiko kri^!n0ga a,.zasužnjevanja in v* Illal i_? ranja ter njihov Murvam °draž,a v krvT vih napreHaT!Ju Vsakega od-J, ttetodah in rasistič- dru rat igače naj objasni- lipat oj"' večji birokratski C'’ ear,k. bega ki je obsta-^•nimok‘ Rusiji, kako naj 'ftiraniu najst milijonov ^.kveze državlianov so- hi Wk v cž ,!z obmejnih re-lriJo. kjer žive pod ^ ii- kakri ln nečloveškimi iitžs barrvi na;i objasnimo ro->&d&vniihovih sate- ^ družbŽ*1 v.zgodovini člo-’ V^iaške priprave V,^4?av,J1 in težnje za "ih.^ni |Je drugih narodov? in?tl kJ^ngi tsjJ/Uge ZSSR hočejo narode, zato jih oa i?rmiti- Zato seveda Sh2iJku««U. za oku- je vedo vse to in da je prav zato položaj v svetu napet. U-pravičeno postavljajo vprašanje vojne in miru. Vendar, kot govori tovariš Kardelj, vojna ni neizbežna, ker so narodi v svetu proti vojni, kar predstavlja veliko možnost, da se ohrani mir. Poglejmo sedaj, tovariši in tovarišice, vprašanje, ki je vam vsem znano: Kaj mislite, da je vse govorjenje o Trstu in celo o nas v Istrskem okrožju, ki s? danes širi v Rimu, Londonu, Parizu in y nekaterih krogih v Trstu. Je to v interesu miru? Ne, mi mislimo, da ni! In to predvsem ni v interesu miru zato, ker ljudje, k j govore o Trstu in celo kaj o nas, ne govorijo s tistimi, ki bi bilo po- trebno! Kdo so pa tisti? To smo mi! To so narodi Jugoslavije, ki so skupno z nami prelivali kri za osvoboditev te zemlje! Zato mi, ki imamo edini pravico. da govorimo o vsem tem, odgovarjamo z besedo tovariša Tita: «V našem in v interesu samega italijanskega naroda je, da se o tem sedaj ne govori. Jaz sem prepričan, da bi se mi sedaj v enem dnevu lahko dogovorili z italijanskim narodom, kako naj rešimo to vprašanje, da bo njemu in nam prav. Ali mi ne želimo, da bi interesi italijanskega naroda postali drobiž za poravnavo računov, kakor tudi ne želimo, da bi naše turisti uporabili kot drobiž za poravnavanje računov katerekoli sile. Pravun, da delajo tisti, kj temu nasedajo, zelo slabo uslugo in zelo veliko škodo samemu italijanskemu ljudstvu«. Tako je in ne drugače In zakaj torej vse te dni zveni v beli dan tripartitna deklaracija, ki je že dobila svoj prostor v naftalinu? Zakaj s takim «dokumen-tom», ki ga je zgodovina že davno obsodila kot dkrajno nepravičnega, ponovno hrabriti fašistične elemente in vse sovražnike miru? Mi predvidevamo zakaj: verjetno se oni, fci so izvlekli to deklaracijo. bojijo zameriti nekaterim krogom v Italiji, a mi smo že davno povedali, kdo so ti tovariši. Zakaj se oni «od deklaracije« ne bojijo zameriti nam, narodom Jugoslavije, ki jih ves svet pozna kot najbolj iskrene in borbene borce za mir, za resnico. Želimo in zahtevamo, da se na to vprašanje samo tako gleda. Samo eno bj še dodali: že v narodno-osvobcdilni borbi smo se naučili gledati na tiste, ki so se nam delali prijatelje tako: naš prijatelj si v toliko, v kolikor si v odnosu do nas pošten. Zato ker smo se vedno držalj tega gesla, smo odvrnili nevarnost, da nas nepričakovano ne požre sovjetska hegemonija. Tako naše mišljenje prispeva posebno danes mnogo za dosego miru. To morajo vedeti vsi Na liniji preprečevanja dobrih odnosov med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi se je te' dni na konferenci namestnikov zunanjih ministrov postavilo vprašanje Trsta in sovjetski delegat Gromiko nas ni začudil s svojim reakcionarnim nastopom. Mi vemo. od kod je prišel in kdo ga je napotil v Pariz. Mi vemo, da je prišel iz centralne kuhinje spletkarij, podtikanja, varanja, trgovine in agresije. Ni slučaj, da so se italijanski, iredentistični in informbi-rojevski agenti znašli v skupni akciji, da pokvarijo dobre odnose med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. Za osnovo svojemu rovarjenju pa so vzeli prav naše kraje in skušajo dokazati z neverjetnimi izmišljotinami in lažmi, kakor da je naše ozemlje neke vrste džungla, kjer ni človeških pravic, reda in miru, svobodne demokracije. To vse zato, da prevarajo neobveščene ljudi v Italiji in v drugih krajih. Ni čudno torej, da pri nas za fašistične ostanke, razne razlaščene veleposestnike, industrijce, trgovce in druge vrste izžemal-ce ni demokracije. A ni je zaradi tega, ker bi oni hoteli delati po starem na liniji vrnitve stare fašistične dobe. Pa ako nas zaradi tega dolžijo, nam ni žal. Naš odgovor na yse njihove klevete je; mnogo smo dali za svobodo naših najboljših sinov v narodnoosvobodilni borbi in naše delovno ljudstvo ne bo Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v <*orici Silvio Pcllico 1/11. nadst. - Telefon Za pokrajinske volitve je razdeljena Goriška pokrajina na 16 volivnih okrožij Posebna komisija, ki jo sestavljajo odposlanci in senatorji, jfi na svoji zadnji seji odobrila razdelitev na votivna okrožja tistih pokrajin, v katerih bodo volitve v letošnji pomladi. Za pokrajinske volitve je omenjena komisija našo pokrajino razdelila y naslednja votivna okrožja: Goriško pokrajino so razdeliti na 16 volivnih okrožij s 24 pokrajinskimi svetniki. KRM IN obsega krminsko občino izvzemši kraje Borgnan, Augoris, Monticello, Villaorba, Medeja, kj so zunaj meje, ki gre z mostu na Varaj do mostu na Idrijci, po državni cesti 56, do mostu na pokrajinski cesti Trst - Videm in do občine Dolenje v Brdih. FOLJAN - RAVNOPOLJE (Redipuglia) obsega vasi Doberdob, Foljan, Ravnopolje, Šempeter ob Soči, Turjak. GORICA 1 obsega del mesta v sledečimi mejami: od železniškega mostu do južne meje občine, od tu proti vzhodu do Tržaške ceste, po Tržaški cesti, Ut. Duca d’Aosta, Korzu Roosevelt, Ul. Locchi, Ul. Manzomi — izvzete so Ul. 24. maja in Ul. P. Diacono — do železniške proge in mostu na Soči. GORICA 2 obsega del mesta s sledečimi mejami: od železniškega mostu do južne meje °b-čine, dalje proti zapadu do potoka v Grojni, od tu k izlivu potoka Korna, od potoka Kor-na pa do moštu S. Chiara, Ul. Cadorna, Ul. Paolo Diacono, že. lezniške proge in mostu na Soči. GORICA 3 obsega del mesta sledečimi mejami: od izliva potoka v Grojni do zapadns občinske meje, teče meja k državni meji in Soči. od tu do pevmskega mostu. Ul. Don Bo-sco, križišča z novo Ul. Italico Brass, mosta S. Chiara in do izliva potoka Grojne. GORICA 4 obsega del mestne občine s sledečimi mejami: od severne državne meje do pevm- a JDo?i\'?a vo'na- °d tu .j—-- — ij ir.a birokratskih IdovoLilo, da se vrne stara pre- de in brezposelnosti, nočemo več stradati in imeti tuje gospodarje. Mi hočemo čuvati, razvijati in utrjevati našo ljudsko oblast, naše kmečke delovne zadruge, naše delavske svete itd. ter srno pripravljeni, ako bi bilo potrebno, da to branimo z zobmi in nohti. Naša borba in delo sta neločljivo povezana z narodi socialistične Jugoslavije, skupno smo se borili v veliki narodno-osvobodil-ni borbi in danes gremo po isti poti z narodi Jugoslavije, da izgradimo socializem. Zato je tudi oblasti v rokah delovnih ljudi in lahko tudi mi sami odločamo o naši usodi, kakor smo za to sami zainteresirani. In tako je za nas garancija, da se staro ne bo povrnilo herojska Jugoslovanska armada in naše bratsko jugoslovansko ljudstvo. Tako odgovarjamo vsem in-formbirojevskim, fašističnim in reakcionarnim elementom. Tovariši in tovarišice! Moralna politična enotnost, ki smo jo pokazali posebno zadnje čase, kot je to bilo ob volitvah v okrajne ljudske odbore, v organe SIAU in še ob drugih političnih in ekonomskih akcijah in kakor je današnja velika manifestacija, predstavlja' najzmagoslavnejši dokaz naše odločitve in odločnosti, da čuvamo našo svobodo, neodvisnost ter boljše in lepše življenje, dokaz, da smo pripravljeni delati in reševati ogromne in odgovorne naloge na vseh področjih skupnega udejstvovanja. Mi bomo te naloge pravilno in gotovo izvršili, nihče ne bo vplival na nas, da ne bi korakali po slavni poti, po kateri gremo in bomo šli naprej neomajno in neustrašeno gradili svoje srečnejše življenje. Naj živi socialistična Jugoslavija! Naj živi Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom! Naj živi bratstvo in enotnost Slovencev, Italijanov in Hrvatov! skega mostu. Ul. Dom Bosco, križišča z Ul. G. Škodnik z novo uilico nad potokom Kontom,, z Ul. Alviano, Ul. pri Rdeči hiši, državne meje na severu in Soče. Izvzeti so Raštel. Travnik, Trg Cavour . in Trg sv. Antona. GORICA 5 obsega del mesta, s sledečimi mejami: od južne občinske meje na Tržaški cesti do državne meje, prehoda pri Rdeči hiši s Trgom sv. Antona, Trgom. Cavour, Raštelom, Travnikom in Škofijsko ulico (razen Korza Verdi, Ul. Duca d’Aosta in Tržaške ulice) do južne občinske meje. TRZIC 1 obsega del mesta s sledečimi mejami: meja občine Ronke - križišče z železniško progo Ronke - Združene jadranske ladjedelnice, meja z dcber-dobsko občino, železniška proga Trst - Tržič, od tu do trga na kolodvoru, do steze, ki veže trg na kolodvoru z Ul. Romana, U:l. Randaccio, Ul- Garibaldi, Združene ladjedelnice in meja z občino Ronke. TRZIC 2 obsega del mesta s sledečimi mejami: meja občine Doberdob in, križišče z. železniško progo Trst-Tržič, meja s tržaškim ozemljem do morja, obala do pri.-taraiča Rosega, nasipi v Združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA), obzidje ladjedelnic, Ul. Manin, Drevored Cosulich, Ul. Randaccio, trg na kolodvoru, proga Trst -Tržič in križišče z mejo dober-dobske občine. TRZIC 3 od križišča meje občine Ronke z železniško progo Ronke sud . Združene ladjedelnice po Ul. Terziana, mostu Aneonetta, modu na kanalu Valentin,is, obzidja ladjedelnic do morja, po obrežju do pristanišča Rosega in od tu do meje z občino Starancan, križišča meje občine Ronke s progo Ronke - Združene jadranske ladjedelnice. RONKE obsega kraj Ronke. GRADEZ (Gradež). SAN CANZIAN obsega San Canzian in Starancan, GRADIŠKA obsega Faro ob Soči, Gradiško, Sovodnje. KOPRIVA PRI KRMINU obsega Koprivo, Marijan in Ste-ver jan. ROMANS obsega del mesta s sledečimi mejami: most na potoku Vrezo, na sever občine Marijano do meje Krmin Marijan in Marijan, Krmin in Roman?, med pokrajinsko mejo Videm - Gorica do mostu na Idrijci čez križišče polj.ske steze Krmin - Chiavris, Viscone, Bisinta, do mostu na pokrajinski cesti Videm - Trst. V te meje so vključili tudi kraje Borgnan,, San Goriš, Monticello, Villaorba in Medeja. Znana sleparja končno na varnem Pred dnevi so organi javne varnosti aretirali v našem mestu znanega sleparja 23-letne-ga Roberta Lucidija doma iz Montegalla pri Ascoli Pičeno. Lucidija so aretirali na podlagi tiralice, ki jo je proti njemu izdalo sodišče iz Vidma, kjer se Je Lucidi v sodelovanju z 28-letnim Mihaelom Maleno iz Ul. Buffolini 8 prilastil več novih oblek in dragocenih kožuhov na škodo tamkajšnje trgovke Tuzzi Pie. Omenjena trgovka je namreč lanskega- oktobra izročila Maleni in Lu-cidiju več oblačil in kožuhov v skupni vrednosti 1 milijon 33 tisoč lir. Mladeniča sta se obvezala, da bosta obleke v najkrajšem času prodala z dobrim zaslužkom. Blago sta delno prodala in si denar pridržala. Preostanek pa sta zastavila v neki tržaški zastavljalnici. Z dragocenim kožukom, ki je vreden preko 400 tisoč lir sta poravnala dolg v znesku 604)00 lir, ki sta ga imela v neki tržaški gostilni. Medtem ko je goriška polici- ja šele pred dnevi aretirala Lucidija, je Malena'že več časa zaprt v tržaških zaporih in ga bodo tamkajšnje policijske oblasti v kratkem izročile italijanski policiji. Poleg omenjene sleparije je Malena zakrivil v nekaj mesecih še druge. Trgovca Franca Gianbruna iz Trsta je tudi o-sleparil za 116.700 lir. Giam-bruna je Malenu prav tako izročil v prodajo več manufak-turnega blaga, ki ga je Malena plačal z menicami, ki jih ni r.ikdar poravnal. Na isti na. čin je osleparil tudi. trgovca Jožefa Zucchiniia iz Trsta. Poleg tega si je pred kratkim nabavil pri tvrdki Zanetti v Goric; radio za 49.000 lir, ki ga ni plačal. V . kratkem bo moral Malena za vsa omenjena dejanja ha zagovor pred sodne oblasti ir.‘ ni izključeno, da se bodo v tem času prijave na njegov račun pomnožile. Lucidija je nadalje v zadnjih dneh prijavil policiji tudi podjetnik Petruzziello iz Ul. G. Cascino, pri katerem si je izposodil avto in svoj dolg v znesku 50.000 lir poravnal z bančnim nakazilom brez podlage- BREZJE V BBNfcSKI SLOVENIJI ] Štae so no doevoeoi redu Benečani se vedno bolj za- I vedajo, da so dej slovenskega naroda, ki je moral zaradi ljubega miru ostati zunaj svobodne domovine. Njihova narodna zavest se drami predvsem ob delu za r.-arod, ki ga nekateri ljudje v Benečiji opravljajo nesebično in nadvse požrtvovalno. Važno nalogo pa opravlja tudi njihovo glasilo »Matajur«. Oblasti se prebujenja našega ljudstva nadvse bojijo. ir.< ga skušajo z vsemogočimi sredstvi zatreti. Pri tem se najraje poslužujejo gospodarskega pritiska. V vasi Brezje živi neki avtoprevdznik. ki se je vse doslej preživljal s prevažanjem vsakovrstnega blaga. Kar naenkrat pa so ga pričeli organi oblasti nadlegovati z vsemogočimi globami, davki, taksami in kaznimi, kj so prišle ob vsa. ki priliki, čeprav verjetno zanje ni dal povoda. Stalno plačevanje ga je sčasoma toliko oškodovalo, da je sklenil prav zaradi tega prodati svoj majhen avtomobil in si ga dobljeni denar rajši kupiti voz na živinsko vprego, ker mu ne bo treba plačevati toliko dajatev. Ali se morda temu pravi «delo v dobro prebivalstva«. ŠENT PETER stOJ1ENOV Tržaška mladina nas je obiskala Kljub izredno slabemu vremenu, saj je ves dan- z neba lilo kot iz škafa, so se tržaški antifašistični mladinci le odločili napraviti svoj izlet v Sent Peter Slovencv. 2e v Čedadu so jih pričakali predstavniki DFS. V kratkem razgovoru so ?£ odločili, da bi bil izlet na Staro goro neprimeren, ker bi nizk; oblaki ne dopuščali lepega razgleda po okolici. Zato je bilo soglasno sklenjeno, da se odpeljejo vsi skupaj v Sent Peter Slovenov. Najprej so sp ustavili v neki vaški gostilni, katere lastniki niso samo zavedni Slovenci, ampak tudi napredni ljudje. Razpoloženje je bilo odlično. Smeha ni manjkalo prav tako pa niti dobrih domislic, ki so odlično pripomogle k temu, da je učinek slabega vremena popolnoma izginil. Se predpoldne je vsak postavil svojo malho na mizo in pričela se je prava pojedina. Po kosilu so se vsi skupaj odpravili, na sedež Demokratič. ne fronte Slovencev za Benečijo, v katerem se še vedno čuti vonj po ognju, s katerim so neznani storilcj lanskega leta razdejali ta prostor misleč, da bodo a tem tudi uničil; fron. to Slovencev. Vsem prisotnim je nato nekdo spregovoril nekaj besed o zgodovini Benečije in bojih, ki so jih prebivalci teh krajev bojeval; za svoje narodnostne pravice. Ob lej priliki je vsak izletnik dobil po en izvod glasila Benečanov «Matajur». Najbolj zabaven- pa, je bil po. poldanski del. Vaški fantje 5° namreč organizirali duet sestavljen iz harmonike in saksofona. Prišlo je tudi razveseljivo število vaške mladine, ki si je zaželelo plesa s tržaškimi dekleti. Tja do šeste ure je trajal ples. Vsak. predvsem pa dekleta, so prišle na svoj račun, saj so si jih fantje skoraj dobesedno podajali iz rok v roke. Med plesi so. si izmenjali tudi nekaj misli, pri čemer so ugotovili, da so vašeanj vsi Slovenci, čeprav tega ne čutijo V dovoljni meri. Ce bi se tega zavedali. tedaj bi se prav gotovo ne družili z ljudmi, ki nočejo videti, da'bi se slovenska miisel še bolj razcvetela, in pri tem celo sani; pomagajo. ‘ Slovo je bilo prav tako- prijetno kot sprejem. Plesalci so si bili vsi edini, da bi z odhodom počakali še nekaj časa. Ko so Tržačani in, Tržačanke odšli, so pa zagotovili, da se bodo še vrnili, ko bo prva prilika - in lepo vreme. Tedaj pa bodo vsi skupaj napravili izlet po lepi Benečiji. Z roko pod statev Pri delu v podi e -ki predilnici se je včeraj ponesrečila 43-letna delavka Romilda Cas-sattini iz Podgore. Desna roka ji je namreč zašla v mehanično statev. Zaradi hude bolečine je Cassuttijeva kriknila nakar so sodelavke priskočile nemudoma na pomoč in ji pomagale roko osvoboditi. Odpeljali So jo v mestno bolnico Brigata Pavia kjer so ji rano obvezali. Ozdravela bo v desetih dneh. Nesrečen padec Včeraj popoldan, ko se je 76-letna Komjanc Mafalda iz Gra-diškute napotila na trg, da bi si tam nabavila vse potrebno, je zaradi nenadne slabosti padla na tla. Mimoidoči so takoj pritekli jn ji nudili prvo pomoč. Ker se je pa Kolnjančeva pozneje počutila še vedno slabo in si je pri padcu ranila nogo, so takoj poskrbeli, da so telefonsko poklicali Zeleni križ, ki jo je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je baje Kom-jančeva zlomila nogo. Ozdravela bo v enem mesecu. KINO VERDI, 17: »Revialna skupina Uga Tognazzija«. V1TTOR1A, 17: «Stromboli». I. Bergman. CENTRALE, 17: »Sedem . žena Plavobradca«, Toto. MODERNO, T. Gobbi. EDEN, 17. Tapley. 17: »Moč usode«; «Bela tigra«. C. it:if listi relHou (csare Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru Okrajna Mroca Zveze toro v Kopni Vse naloge morajo člani Zveze borcev izpoinje vati z enako požrtvovalnostjo kot v času borbe Deiouni milu opekarne juda" ie izuolil svoi delavski svet V nedeljo je bila v mali dvo, rani koprskega gledališča okrajna konferenca Zveze borcev, katere so se udeležili delegati skoraj 100 odst. ter več povabljenih gv. Na konit-renci je bilo podano daljše- poročilo. iz katerega povzemamo važnejše misli. Tov. taijinik Ignac UmSr je v poročilu uvodoma orisal naloge 'borcev v zvezi • < sedanjim nejasnim mednarodnim položajem., in naloge, ki jih ima organizacija pri enoletnem, planu. Podčrtaj jej da so se borci Koprskega borili skupno z jugoslovanskimi borci, zato sc danes čutijo prav tako poveza, ni z njimi, čeprav jih loči krivična meja. Med drugim je poudaril: »Naša dolžnost je, da stojimo v prvih vrstah borbe cniroljub-nih sil v svetu proti vsaki napadalnosti. Borci ne moremo mirno gledati na vse. kar danes organizirajo proti socialistični Jugoslaviji«. Tov. tajnik je nato omenil, da je bilo delo organizacije Zveze borcev v preteklem letu omejeno izključno na -naloge enoletnega plana, zanemarjeno pa je bilo politično delo. To je bil tudi vzrok, da so nekateri borci in žene borcev začeli hoditi v Trst in imajo tam v službah tudi hčere, ki čistijo stopnice in stranišča tistim gospodom in belogardistom, ki so v času NOB požigali in morili po naših ,krajih. Treba bo take ljudi prepričati, da bodo pomagali pri gradnji boljšega življenja doma ker je dela za vse. Dalje imamo tudi primere, da bivši borci odhajajo v Trst na delo. Taiko v Škofijah, Šmarjah. Kortah in Sv. Petru. Vse to so posledice pomanjkljivega političnega dela med borci. V nadaljevanju poročila je tov. tajnik kritiziral nekatere vaške organizacije Zveze borcev, ker nimajo nobenega sestanka. Tako ni bilo na Škofi- jah sestanka celih 6 mesece v', v Marezigah, Vanganelu in Kamipel-Salari pa ni bilo sestanka skaro tri mesece, t' teh krajih- imajo- krajevni odbori ZB premalo samoiniciative, ker čakajo samo na navodila j pogledu skrbi za invalid od zgcraj. Debro pa delajo odbori ZB v Babičih, Glemu, Šaredu, pri Sv. Antonu, Pobegih - Cezarjih m še drugod;. ■ Organizacija ZB pa sfc je do. bro izkazala pri prostovoljnem delu, v planu za leto 1950 je bilo rečeno, da bodo borci prispevali za izvršitev enoletnega plana 80.000 udarniških ur. medtem ko so jih napravili 89.810 in so presegli obveze za 9.810 u-r. Imeli. so tudi dva zelo dobro uspela partizanska ta. bora v Sečjolah in na cesti Rižana, katerih se je udeležilo 2.322 borcev in aktivistov. Današnji položaj zahteva, da podvojimo našo budnost in vzgajamo množice za obrambo pridobitev naše socialistične devolucije. Noben dogodek nas ne sme najti nepripravljene. V okviru ZB so bile ustanovljene strelske družine. Borci morajo dati svojo pomoč, da se množični strelski šport razvije povsod. Dalje je dolžnost borcev razširiti že obstoječa in ustanavljati nova fizkulturna društva. Borci naj pomagajo pri organiziranju sanitetne službe in tečajev za prvo pomoč. Zveza borcev bo organizirala tudi okrajne partizanske marše. . Tov. tajnik je nadalje omenil, da j'e treba še bolj poglobiti in utrditi bratstvo i-n enot nost med: Slovenci in Italija-ni. Potrebno bo odpraviti nekatere napake v organizaciji, posebno liste pri sprejemanju novih članov. V organizacijo ZB je treba vpisati vse tiste, ki so na kakršenkoli način podpirali NOB. Treba je vzeti v organizacijo tudi tiste, ki so jim bili požgani domovi i-n druži- ne, ki so materialno podpirale borbo. Posebno pažnjo je tr=-ba posvetiti vasem k.ct Boršt. Marezige. Lopar in druge" ki so v celoti scdeib\: ate v NOB. Okrepiti je treba ZB tudi v , partizansko vdove, sirote in starše padlih. Prav tako mora organizacija priskočiti na pomeč tistim, ki sami nt morejo >b-dtlati zemlje. ZB be morala skrbeti nadalje za postavitev Spomenikov in spominskih plošč v tistih vaseh, ki jih še nimajo. Tov. tajnik je zaključil: «Vse gornje naloge naj delegati vzamejo za res in naj se za izpolnjevanje vržejo na delo z isto požrtvovalnostjo kot v času borbe, ko jim pod vedstvorr. Partije ni bilo žal ne krvi in življenj za svobodo in za Lusko oblast. Ce bodo šli po tej poti na-prej, bo ZB postala močna, politična sila. močan steb?r in opora Partiji v borbi za socializem in za -rečno bodočnost našega ljudstva«. Poročilu je sledila daljša in živahna debata Bil je izvoljen novi okrajni odibor Zv4ze borcev. katerega sestavljajo na-slednji tovaTiši: Franc Benčič. Marija Zega. Celestin Kozlovič, Plinio To-masin, Zmago Furlanič, Jožef Sabadin, Jordan Muženič, Avguštin Bordon. Avgust Primožič, A-nton Cetin, Avgust Germanij, Ivan Umer, Ignac Umer, L i bero Škerl, Marijan Cetin, Pavel Bertok. Ernest Jerman, Narcis Hrvatin. Attilij Giurge-vič, Valerij Jakomin, Valerij Grižon, Viktor Tinelli, Anton Parenzan. Peter Giassi. .Jožko Sain. Jakob Apolcnio, Mario Santin, Katarina Bole - Jura, Dragica Prelec, Jurij Domjo, Karlo Radovac, Albin Jerman, Danilo Kocijančič in Jožko De-Icsto. Ob zaključku konference so delegati sprejeli več važnih sklepov. V nedeljo zjutraj je bilo v | opekarni »Ruda« pod Sv. Petrom izredno živahno. Delavci, ki so zaposleni v tovarni, so prihajali z vseh strani, da bi čjm dostojneje proslavili svoj največji praznik, volitev delav. skega sveta oz. prevzem uprav, ljunja opekarne po. delavcih 'farnih. Med veselim in slavnostnim razpoloženjem so prišle do izraza tudi težnje, za katerimi so delavci stremeli, od kar so zgradili Opekarno. «Lepo, to. da istočasno odločno,« pripoveduje delavec Albin Barut, »bo moral delavski svet skrbeti, da se odpravijo vse napake in pomanjkljivosti, ki so 'jih imeli pri delu. V prvi vrsti bomo morali skrbeti, da utdrdimo de. lovno disciplino, ki je pri nas še vedno nezadovoljiva. Cesto, krat se tega ne zavedamo in izostajamo od dela. Sindikalna podružnica in direkcija se za to nista menili. Zaradi malomarnega dela podružnice so bili včasih tudi odnosi med delavci skoraj ostri, kar je tudi vpliva, lo na proizvodnjo. Ce bomo to in druge pomanjkljivosti odpravili, za kar bo moral zastaviti vse sile delavski svet. tedaj bomo lahko gotovi, da bodo na. šl uspehi večji.« Prav je pove. dal tovariš Barut, toda prepričani smo, da bo delavski svet s pomočjo vseh delavcev izvršil svojo dolžnost. Delavci so izvolili petnajstčlanski delavski svet, v katere, ga so bili izvoljeni tovariši: Gajtan Budak, Albin Barut, Luka Malinič, Jožko Panger, Allbin Mejak, Jože Vižintin, Jožko Vižintin, Ivan Keber, E. Obvestilo Kmetijski odsik pri okrajnem LO v Kopru sporoča vsem kmetovalcem, ki nameravajo posaditi akacije, da lahko dvignejo sadike na omenjenem odseku, Vsak kmetovalec lahko dobi potrebno število sadik brezplačno. Sedaj je na razpolago nad 15.000 sadik akacije. iio Delgiusto, Ivan Chelleri, Joakim Debelo, Riko Bani, Franc Čendak, Virginij Pucer in Bruno Krmac. Imena najboljših delavcev so nam porok, da bo delavski svet prebrodil vse težave, .ter da bo delovni kolektiv dvignil in izboljšal kakovost proizvodnje. 11. šl. in posebna izdaja Islrskega tednika 11. št; vitka islr-kega tednika posveča prve štiri kolone kongresu Zveze borcev Jugoslavije z daljšim izvlečkom govora maršala Tita, medtem ko obsegajo ostali prostor prve strani članki o delavskih svitih, pregled mednarodnih političnih dogodkov, izvleček govora Edvarda Kardelja ob volitvah v ljudsko skupščino LRS in nekaj krajših člankov. Drugo stran otvarja repoita-ža «Med istrskimi karr.enarji«, ki opisuje življenje in delo v kamnolomih pri Marušičih, v Kanegri in v Kaldaniji. Poleg kratkih vesti «Iz naših krajev« je več dopisov o volitvah y delavske svete in drugih domačih problemih ter rubriki »Zdravniški kotiček« in »Pravni svetovalec«. O izkušnjah, ki jih imajo jugoslovanski delavci pri upravljanju svojih podjetij, poroča na tretji strani daljša reportaža kz podjetja «Pionir* iz Novega mesta. Na strani je še članek o tovarni «Rade Končar« v Za-gTebu, posvetilo koprskemu rojaku, pisatelju Ivanu Vouku, ter pesniku našega Krasa, Srečku Kosovelu. Zadnja stran ima kakor običajno kmeti j siko, športno in pionirsko rubriko skupno s povestjo «Martin Krpan«. V ntdeljb pa je izšla ob predtvolivnem zborovanju v Izoli posebna izdaja Istrskega tednika, ki prinaša poročilo o zborovanju z govori tov. Beltrama, Gorjana in'Medice, Več drugih člankov poroča o volitvah v delavske svete. SZ iv -• -kin i aovoiuo, aa • Nasi delovni ljud-J živela doba. Mi nočemo več be- »■muiit........................................................................................................................................................................................................................................ iuu.nn....... ■ ■ 11.. i . MjtlL' M’ ‘11! L‘_‘.‘lLL'i.'JLiLLL’LLiilLL'J_>J±' ■ JJ‘ ■ LL>.<. ii Tf 1>H. F H A N BKADAČ AL 1» H. H O B K K T HtAVAIE bij jg ^Isegei7 prism°da», je rekel stari saper Vodička, «lahko bi 8eni Se Pri tem požvižgal na svojo prisego.« tke sem ze t ^ikrat prisegel«, je pravil neki infanterist, cin ' Vojak učitelj je prisedel na klop in vzdihnil: «To je vse in zato me je že četrtič zasliševal gospod avditor.« «To res ni vredno besedi«, je modro rekel Svejk, «gre samo za to, koga bodo pri sodišču imeli za starega avstrijskega ušivca. Se dobro, da ste omenili tisto parjenje; s tem jih boste premotili, da ne bodo vedeli kako in kaj. Samo pojasnite jim, da je ušivec samec uši in da lahko leze na samico — uš spet le samec —: ušivec. Drugače se ne boste izmazali- Tega gotovo niste napisali, da bi koga žalili, to je jasno. Kar povejte gospodu avditorju, da ste to napisali v svojo zabavo in da se pravi samcu od uši — ušivec prav tako kakor samcu od svinj prasec ali merjasec.« Učitelj je vzdihnil: «Ko pa gospod avditor ne zna dobro češki. Jaz sem mu to že podrobno pojasnjeval, on pa se je name zadrl, češ da se pravi samcu od u;i po češko drugače. Wir kennen uns’re Pappenheimer.«* «Kratko in malo«, je dejal Svejk, «z vami je križ, toda me smete zgubljati nade, kakor je rekel cigan Janeček v Plznji, da se lahko vse obrne na boljše, ko so mu dajali leta 1879 zaradi dvojnega roparskega umora vrv na vrat. In je imel prav, kajti v poslednjem trenutku so ga odvedli od vislic, ker ga niso smeli obesiti zaradi godu cesarja, ki je padel ravno tisti dan, ko bi bil moral cigan viseti. Obesili so ga šele drugi dan po cesar jevem godu in cigan je imel še takšno srečo, da so ga tretji dan pomilostili. In ves proces bi se moral obnoviti, ker je vse kazalo, da je to pravzaprav storil neki drug Janeček. Tak so ga morali na kaznjenskem pokopališču izkopati in ga rehabilitirati na katoliško pokopališče; in šele potem so prišli na to, da je evangelik; zato so ga prepeljali na evangelsko pokopališče in potem ...» «Potem dobiš nekaj poštenih klofut«, se je oglasil stari saper Vodička, «kaj si vse izmišljaš!? Človeka skrbi divizijsko sodišče, ti pa si mi včeraj, ko so naju peljali k zasliševanju, razlagal, kaj je jerihonska roža.« «To pa niso bile moje besede, to je razkladal sluga slikarja , * Poznamo take tičkeI Panuške, Matija, neki stari babi, ko ga je vprašala, kakšna je jerihonska roža. Pa ji je rekel: «Vzemite suh kravjak, položite ga na krožnik, polijte z vodo pa vam bo krasno ozelenel — in to je jerihonska roža«, se je branil Svejk; «jaz si te traparije nisem izmislil; in pa morali smo o čem govoriti, ko smo šli k zasliševanju. Vodička, hotel sem te samo razveseliti...» «Ti koga razveseli^!« je pljunil Vodička- «Clovek ima polno glavo skrbi, kako bi se rešil iz te godlje in prišel ven. da bi obračunal z Madžari, on pa hoče človeka razveseliti v kravjakom. In kako se morem maščevati Madžarom, ko sedim tukaj zaprt; in povrh se mora človek se pretvarjati in avditorju razlagati, da Madžarov sploh ne sovraži. To je pasje življenje, prijatelj. Ampak če kdaj dobim takega paglavca v kremplje, ga bom zadavil kakor ščene, jaz jim dam ,isten almeg a ma-gyar’, jaz bom z njimi obračunal, o meni se bo še govorilo.« »Nič se ne bojmo«, je rekel Svejk, «vse se bo poravnalo, glavno je vedno govoriti neresnico pred sodiščem. Kdor se da omamiti, da prizna, je izgubljen. Ko sem nekoč delal v Moravski Ostravi, je bilo tam nekaj takega. Neki rudar je pre-tepel inženirja med štirimi očmi, tako da tega ni nihče videl. In advokat, ki ga je zagovarjal, mu je venomer pravil, naj taji, češ da se mu ne more nič zgoditi, predsednik senata pa mu je neprenehoma polagal na srce, da je priznanje olajševalna okolnost; obtoženec pa je kar naprej gonil svojo, češ da priznati ne more; bil je oproščen, ker je dokazal svoj alibi. Prav tistega dne je bil v Brnu.« (Nadaljevanje sledi,)! pRi MORSKI DNEVNIK D — 20. marca Bobet prvi v San Bemn Veliko razočaranje domačinov, ki niso imeli vidnejših uspehov SAN REMO, 19 — Med dve-JAa gostima vrstama občinstva *e je začela danes 42. dirka Mi-Jano.San Remo. Nebo je oblač. no, vendar ne piha veter. Ta-fcoj po začetku dirke se odlepi iz skupine Zanazzi, ki mu sledi Cremonese; vendar se poskus kaj- kmalu žalostno konča in ibba dirkača se vrneta pod očetovo streho, v sredo sodirkacev. Prvi resni poskus bega Se začne takoj po Binascu; pečat mu {da skupina petindvajset mož, med njimi Van Steenbergen, Impanis, Marinelli, Koblet, De Santi, Rossi, Lambertini. Iz sku. pine, kateri -je večina, se iztr. Žejo takoj potem še organizira--ni zasledovalci ki 'jih vodijo pasotti, Magni, Soldani, Bobet. V Pavii je razlika med prvi-Jnj in zasledovalci 38”, večina dirkačev Pa pluje z 2’10” zao. Stanka. Takoj po Tortoni se Vendar zapet vsi dirkači združijo. Takoj nato se dvignejo v fcedlu in začno z brezupnim be_ gom Bof, Scudellaro in Ricci. Skupina ob 11,25 gre skozi O-tvado z brzino 38 km na uro, kar je prav lep povpreček. Vrstni red na Turchinu: 1.) Claudio Ricci in Forlini, ki vo_ Bita za seboj še nekaj ubežnih kraljev. Za njimi vsa skupina, nekoliko razredčena od hude selekcije, ki predstavlja taka Večja strmina. V tei raztegnjeni grupi je okoli 100 dirkačev, {med njimi tudi vsi favoriti. Prvi se ne pustijo ujeti niti pri spustu in za njihovim hrb. tom je zaskrbljeni Bobet prisiljen organizirati kaznovalno feksipedicijo, v katerj vozijo med drugimi; Bobet, Impanis, Mag-gini, Rossello, ter Coppi Serse. Dve minuti za njimi so ostali. Kmalu se Bobet, Barbotin in Impanis, ki so zapustili svoje zaveznike, priključijo prvi skupini in jo tudi prehite; sa-feio Petrucci ter Fondelli jim fuspeta slediti, vendar kmalu omaga tudi Fandelli, tako je ubogi Italijan Petrucci predan na milost in nemilost trem ino. zemcem. S tem je pač dirka pdločena. Prvič v njeni zgodovini se je zgodilo, da domačini pri stvari niso imeli odločilne besede. Žalostno (za njih se-iveda) ! Na vzpetini Capo Berto Italijan ter Belgijec izgubila stik z Bobetom ter Barbotinom. Na koncu spusta je razlika med prvo in drugo dvojico že minu. to in pol še mnogo večji pa je naskok pred skupino stotih. Bobet in Barbotin privozita med gostim špalirjem občin- stva v San Remu. kjer končni spust nakloni prvo mesto Bo-betu. Vrstni red: 1) Bcbet Louison (Francia), ki je prevozil 282 km dolgo progo v 7. 30’ 23” s povprečno brzino 37,568 km na uro. 2) Barbotin Pierre (Fran. cija) za tri dolžine. 3) Petrucci Loretto 7 33’ 42”. 4) Menon Lino 7. 33’ 53". 5) Impanis Ray-mond (Belgija) 7. 33’ 53”. 6) Falzoni Rodolfo 7. 35’ 37”. 7) Maggini Sergio. 8) Moineau A-lairi. 9) Barozzi Danilo. 10) Sar. tini Lido. 19) Magni Fiorenzo 7. 36’ 45”. 20) Kubler Ferdy. 21) Leoni Adolfo. 22) Cente breste. Večja skupina je ex aequo na 27. mestu. Svetovno prvenstvo v hokeju je končano Zaključni lestvici: SVETOVNO PRVENSTVO: Kanada 6 6 0 0 62 6 12 Švedska 6 4 1 1 33 14 9 Švica 6 4 1 1 28 12 9 Norveška 6 2 0 4 10 27 4 Anglija 6 1 1 4 18 42 3 ZDA 6 1 1 4 14 44 3 Finska 6 1 0 5 15 37 2 DRUGA SKUPINA (Evropski kriterij): Italija 5 5 0 0 27 7 10 Francija 5 4 0 1 35 15 8 Holandska 5 3 0 2 17 16 6 Avstrija 5 10 4 16 21 2 Belgija 5 1 0 4 20 30 2 Jugoslavija 5 1 0 4 13 37 2 Gostovanje Jugoslovanov v Zah. Nemčiji Nogometni moštvi Partizan in Dinamo sta odigrali na svojem gostovanju v Zap. Nemčiji prvi tekmi. Medtem ko je Partizan premagal izvrstno moštvo Saar-briicken z 2:1 (2:1) pa je Dinamo izgubil tekmo s kombiniranim moštvom «N(irnberg»-«Furth» z 1:4 (0:1) v Niirnbergu. •j* jjj TROYES, 18. — Beograijsika enajsterica Crvena zvezda je premagala Troyes s 3:1. Igra je bila zanimiva; gole za Zvezdo so dali: Tomas evic y šesti minuti, Vukasavljevič v 17, minuti ter Palfi v 87. minuti. V 77 minuti je Glowački g častnim golom rešil vsaj deloma ug:l?d domačinov. Zomaro prvi v krosu S prvenstvom naišega ozemlja se je zaključila pomladanska sezona krosov, ki je bila letos tako bogata na zanimivih prireditvah ter dobrih in požrtvovalnih tekmovalcih. Proga je tudi tokrat imela začetek na stadionu «Prvi maj», peljala nato proti Boschettu, od tam pa zopet nazaj na stadion. Borba za prvo mesto je bila napeta, zlasti je bil zanimiv zaključni dvoboj med prvima, ki se j? končal z zmago Zomara, ki mu gre tako naslov prvaka STO. Tehnični izidi: 1. Zomaro Mario. Piran 11’46; 2. Gregorič Silvester, Bazovica 11’49; 3. Pcčkar Nino, Bazovica 11 ’55; Vidali Nino, Razza Giulia.no, Corsi Edy, Benedetti Luciano, Marži Antonio. V moštvenem, plasmanu je prvi Piran s 84 točkami pred Zarjo iz Bazovice, ki je nabrala 79 točk. Sledi Sv. Ana ter Sv. Ivan. * * * BEOGRAD, 19, — Danes zve. čer odpotuje iz Jugoslavije mladinska državna nogometna reprezentanca. Sodelovala bo na mednarodnem turnirju, ki bo od 22. do 26. t. m. v Cannesu. Pravico nastopa imajo samo igralci pod: osemnajstimi leti. jS tekmo Ilirija-Skedenj B (4:1) se je okiožiio prvenstva končalo S tekmo medi Ilirijo in Skednjem B se je končalo okrožno prvenstvo, ki je štirinajst nedelj vabilo na igrišča mlade igralce in njih navijače. Zmagalo j^ rezervno moštvo Mor_-tebella, ki je po dolgem in napornem dvoboju z mladimi fanti Poleta nabralo dve točki več kot nasprotniki, kar je seveda zadostovalo za zmiago. V tej zadnji tekmi je zasluženo zmagala Ilirija, vendar imajo Skedenj ci olajševalno okolnost. Na igrišče so pritekli v desetih in celo tekmo igrali z istim številom mož. Ilirija si je z zmago zagotovila tretje mesto, fci ga po igri, prikazani v celem prvenstvu, tudi zasluži. Najboljši Ilirijani so v nedeljo bili Miani, Tomšič in Hermanni, dočim je bil v ške-denjskih vrstah boljši od tovarišev vratar Senabor. Goli so padli v 19’, 29’, 36’, in 44’ drugega polčasa. Častni zadetek Skednja je delo Sura-na v 16’ drugega polčasa. BOKS Pulj - Heros (Sraz) 10:6 . Zelo zaJimiv in privlačen je bil nedeljski mednarodni boks meč, ki je bil v Pulju med boks klubom Pulja in avstrijskim Hercscm iz Graza. Kcn-čal sg p z rezultatom 10-6 v kerijt Pulja. Veliki uspeh puljskih boksarjev je toliko pomembnejši, Če vzamemo v poštev, da so nastopili v avstrijski reprezentanci Graza avstrijski prvak in dva drugoplasirana na avstrijskem amaterskem boksarskem prvenstvu. Dvoboja v lahki kategoriji med Avstrijcem Auerokom in Banovcem I ni bilo, ker jfe avstrijski prvak predal match v znak sožalja. Njegov zagrebški nasprotnik Pučak, ie namreč po dvoboju, ki je bil V Zagrebu 15. t. m*., umrl. Tehnični rezultati dvoboja, katerega je gledala večtisočglava množica, so sledeči: Potrepsek (Graz) je premagal po točkah Trevisana, Burič iz Pulja je premagal Stessla po točkah, Br-nčie iz Pulja je porazil po točkah Rajnerja, Ba-novac II iz Pulja je premagal v III. rundi Straussa. Holc iz Graza je premagal Jovanoviča v II rundi, zaradi izčrpanosti slednjega, Kalir.a.n iz Pulja je premagal po točkah Kollerja. LUCCHESE: Moro; Puccioni, Ca-prili; Bortoletto, Tubaro, Scarpa-to; Mike, Colberc, Mazza, Biagini, Cattaneo. . TRIESTINA: Nuciari; Redolfi, Zorzin; Sessa, Claut, Birsa; Valenti, Pison, Petrozzi, Petagna, Be-negas. Poraz, ki ga je Triestina doživela v Lucchi ne bo spravil nikogar v slabo voljo. Igra v nedeljo je ibila one vrste, ko cd igralcev in boginje sreče nihče ničesar ne zahteva, ko se igralci spravijo na potovanje samo zaradi tega, lcer bi bili kaznovani, alko tega ne bi naredili, Kaj je v ostalem mogla Triestina s svojimi (Dvajsetletniki ibfrez vsakršne večje rutine? Poleg tega pa bi Lueche-se v primlru poraza laihkb zaprla svojo «botego»; posebno še, kfer se je mislilo, da. bo Ge. nova v Rimu zgubila. Poglejte samo lestvico, im prepričali se boste, v kaklšmiem obupnem položaju bi bile v tem primeru obe enajtetorici. Povrnimo se k igri, Zmaga Lucehese je zaslužena in proti njej ni ugovora. Po en gol v vsakem polčasu je pravično osvetlil premoč dtomačdnoiv in jim vlil novih sij m upanj. V 27’ prvega polčasa je Nuciari prvič kapituliral. Mazza je z preciznim strelom lepp poslu-žii Mikeja; močan strel, gol. Lucehese -Triestina 2-0 (1-0) Nepopolni gostje niso mogli biti velika ovira domačinom, ki jim leze voda v grlo Od tega trenutka dalje Tržačani niso nudili Večjega odpora. Drugi gol je prišel v 26’ drugega polčasa.. Mazza je izkoristil trenutno nepazljivost tržaške obrambe in pripeljal žogo tilk pred vratarja Nuciari ja, ki mu niti pomoč svetega duha ne bi mogla rešiti svetišča.. Po tem golu se monolog domačinov nadaljuje, gostje pa pričakujejo samo še žvižga sodnika, da bi zapustili igrišče in čim-prej pozabili na nesrečno nedeljo. N Skaj o ostalih tekmah; od. velike trojice se je danes zataknilo Juventusu. ZaBlugo zato ima Naipoli, ki gostom kljub lepi igri ni pustil kompletnega veselja. Milan je s točo golov premagal edino ekipo, ki v šivojih vrstah šteje same Italijane. Vodstvo Coma si verjetno misli; «Nas hvalijo, da delamo v interesu italijanskega nogometa, drugi pa medtem nabirajo točkg.« Drugo leto bo morda tudi njih minil idealizem. Večji podvig si je privo- ščil Inter, fci je v Genovi porazil Sampdorio z 4:0. Tako visoka zmaga na tujem terenu predstavlja V italijanski ligi veliko izjemo in dokaz, dai so Milančani y izredni farmi in bolj kot kdaj pripravljeni ovirati someščanom dobro prebavo pri naporih za končno zmago. Sredina se je poklala medi seboj, kot je vedela in znala, REZULTATI Lucchese-Triestina 2-0 Bologna-Atalanta 3-2 Fiorentina-Lazio 1-0 Milan-Como 7-2 Napoli-Juventus 1-1 Pro Patria-Palermo 2-1 Roma-Genoa 0-1 Sampdoria-Inter 0-4 Torino-Novara 2-1 Udinese-Padova prekinjena VRSTNI RED: Milan 4* točk, Inter 45, Juven-tus 41, Lazio 35, Fiorentina 33, Como 32, Bologna in Napoli 31, Pa Iermo 27, Pro Patria 25, Atalanta, Triestina in Torino 24, Novara, Udinese in Sampdoria 22, Padova 21, Roma, Genoa in Lucehese 17. Udinese in Padova sta odigrali eno tekmo manj. PRVA POVOJNA TERMA ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH ORODNIH 1EL0VADCEV Balija premagala SMO s M razu Italijani izredno zadovoljni s sprejemom in z organizacijo tekme v Ljubljani. V krataem po vratno srečanje v Italiji. Pitteri, Durelli, Brivio in Carnoli najboljši med llalijani, Rozmanov , Lunaček, lomšič in Copf najbotjši pri Slovencih. Sin bivšega svetovnega prvaka Romana iveflJ. 19-letni Romeo Meri odstopil od nadaljnjega tekmovanja zaradi pretegnitve mišice na no treN ITALIJANSKA ŽENSKA REPREZENTANCA: prot. Rita Fabbri (vodnica), Amato Gianna, Bozzo Grazia, Durelli Elisa, Pitteri Lidia, Dadaglio Marisa, Leoni Ernestina, Sambo Luciana in trener prot. Gluglio Lay ZENSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE: Rozman Sonja, Vintar Breda, Galjot Marjanca, Smolnikar Ada, Omejec Ladica, Galle Astra, Lunaček Breda in Vazzaz Jelica (vodnica), - MOŠKA REPREZENTANCA ITALIJE: Postiglioni Sergio, Battisti-ni Francesco, Brivio Silvio, Montanari Guglielmo, Carnoli Arrigo, Neri Romeo, Mazzari Luigi in trener Neri Romano - ■- I * MOŠKA REPREZENTANCA SLOVENIJE: Bizjak (vodnik), Tomšič Tone, Urbanc Marino, Copt Ivan, Herman Franc, Pošl Saša, Hus Branko in Šlibar Janez «Te tekme so za bas vse izredno važne in mi Italijani smo se z velikim zadovoljstvom odevali vašemu vabilu. Šport je pač sredstvo, ki zbližuje narode in tudi ta tekma bo pripomogla k prijateljstvu naših dveh narodbv. Ginjen OLIMPIJSKE IGRE PRED TISOČLETJI Pomen, ki so ga pripisovali Grki telesni vzgoji in zakulisne scene iz onih časov l. Kljub skoraj ntrazvozljivi politični zamotanosti, ki je vanjo zaleze] naš planet, preveva stari olimpijski duh vse napredne narode sveta. Na eni strani stalna grožnja za nov svetovni spopad, na drugi goreča težnja po medsebojnem prijateljstvu, ki naj odijekne v plemeniti športni tekmi v.seh narodov, y olimipijaikih igrah. Olimpijske igre so svetovni praznik mladine. Služijo športu. prijateljstvu med narodi in veselju do življenja. Odkar so jih pr&d petinpetdesetimi leti obnovili, se redno ponavljajo vsako četrto leto v raznih deželah. Prva moderna olimpiada je bila lota 1896 v Atenah, v domovini slavnih in znamenitih olimpijskih iger starega veka. Pomembne so bile doslej pred ysem olimpiade v Amsterdamu (1928), v Los Angelesu (1932) in v Berlinu (1936). Za 1940. leto je bila izbrana za sedež olimpiade finska prestolnica Helsinki, druga svetovna vojna pa j4 to preprečila. In kar se tedaj ni moglo uresničiti, sc bo zgodilo prihodnje leto. 1952. leta bodo olimpijske igre v Helsinkih, kjer se na ta veliki praznik tudi že primerno pripravljajo. Finska vlada je v ta namen prispevala štiri milijone dolarjev. Po številu bo ta olimpiada petnajsta. * * * Misel olimpijskih iger je vznikla pri starih Grkih, Helenih, pri katerih je lahka atletika bila v največji časti. Znameniti antični voditelj in športni pisatelj Philostratos je tedaj napisal: «In kot so železo in rude vzrok postanka kovinske umetnosti, zemlja in njeni proizvodi vzrok kmetijstva, .tako moremo trditi, da je gimnastika človeštvu od nekdaj prirojena in z njiim zraščena.» Noben narod ni bil toliko upravičen, da kaj takega trdi kot ravno Grki, saj vemo, da je njihov način življenja obstajal v brezkončnem vežbanju in njihov svetovni nazor v tekmovalnem športu. Tudi njihovi največji duhovi kot Pitagora, Sokrat, Platon. Aristotel, So-foklej, Evripid, so mu ibili vdani z enako vnemo kot navadni državljani. Bleda barva kože In slabo razvito oziroma pomehkuženo telo sta bila največja sramota ter sta utegnila povzročiti prikrajšanje državljanskih pravic ali cedo njihovo izgubo. Pri talcih nazorih in ab takih življenjskih določbah atletom ni bilo vedno lahko mimo prenašati neizbežnih naravnih pojavov staranja in propadanja telesnih moči. Milan, olimpijec najodličnejših usipehov, je zajokal, ko je opazil, da njegove oslabele roke nimajo več Pavzami] poroča o Timaintu, zmagoslavnem pankratiastu) «Ko je atletiko kasneje opustil, je še vsak diain. preizkuša! svoje moči z napenjanjem velikega loka. Nekoč pa je odšel na potovanje ter je v odsotnosti opustil moči merilno vajo. Po povratku je na svojem loku spet poskušal svojo moč. Ker loka ni mogel napeti, je takoi zložil grmado, jo zažgal ter se vrgel v plamen.« Običajno pa so nekdanji atleti postajali gimnasti, to je vaditelji in vzgojitelji mladine, kakor to tudi dlandames opažamo pri mnogih najodličnejših športnikih. Čeravno bi tekoči vek lahko imenovali «stoletje športa«, je svet v tem pogledu neprimerno na slabšem od starih Grkov. Telesno vzgojo si mora tako rekoč odkupovati. Za to žrtvuje prosti čais izven poklicnega dela in žrtvuje denar za članarino. športne obleke in drugo. Za svobodnega Grka onih časov je bilo samo ob sebi umevno, da je od svojega sed-mega leta dalje skozi vse življenje na državne stroške izpopolnjeval svoje telo kot sveto narodno stvar ter se uril do sijajnih uspehov. Temu so služile palestre in gimnazije. Niso bili to športni prostori v današnjem smislu, temveč tako rekoč svobodne visoke šole za izobrazbo in gojitev «kalakagatije» — tistega edinstvenega načina življenja v skrbno odtehtanem duševno-te-iesnvm ravnovesju razvoja vseh človeških sil. ki je tvorila tajnost ogromnih uspehov tega po številu tako majhnega naroda na vseh področjih 'kulture. Veliki Sokrat je med drugipii modrijani in pesniki prebij pretežni del Svojega življenja pod pokritimi stebrastimi dvoranami, ki so v štirikotniku obdajale licejsko vežbališče atenske palestre (Lyce.icn) Poleg dvoran za filozofska predavanja so bili za primer slabega vremena tam tudi prostori za vežbanje, pokrito tekališče v dolžini stadiona (192 m), dvorana za vežbanje s peskovo vrPčo in punching-žogo (kratko in debelo), znojilna kopel j, plavalnioa, shramba za olje in pesek. Temu je bil priključen stadion za tekme. Imel je obliko zravnane podkve. Kot stopnice so st vrstile naokoli vrste vzvišenih sedežev za gledalce. Na ta način so bile zgrajene večinoma vse palestre. Brezhibno so združevale lepoto in korist. Gimnast. glavna osebnost palestre, je moral predVsem obvladati določene telesne veščine. razpolagati pa je moral tudi z določenimi duševnimi dobrinami in vrlinami značaja: «Gimnast naj ne bo klepetav in ns nespreten v govoru, da bi vaja me bila presurova, če bi je ne spremljala lepa govorica. In obvladati mora vso fiziognomiko (proučevanje zu-nanjfega izraiza).« Vaditeljeva naloga je bila, da je proučeval tako telesni kot duševni ustroj svojih gojencev. Skrbno so premotrili tudi učenčev nod, njegov dom, poklic itd, »zakaj tčžkoče povzroča, kar ni dobrega rodu«. Zelo važen je bil tenaiz oči: ((Vaditelj naj torej pozna vse v očeh ležeče znake značaja, po katerih se izdajo vsi zanikrni in zlobni, nedelavni in nestanovitni ter nezmerni. Zakaj drugačen je značaj črnookih, drugačen svetlih, modrih ali s krvjo podlplutih Oči, drugačen tudi rumenih In marogastih, štrlečih in udrtih, ker narava je označila letne čast y ozvezdjih. značaje v očeh.« Zakoni dednosti, prednost mladostnih in zdravih staršev za atleta so bili že tedaj diolbro znani kot pogoj, brez katerega ni športne sposobnosti. Otroke starejših roditeljev so vežbali mnogo bolj prizanesljivo, k,er so se hitreje utrudili. Različno je bilo ravnanje z vročekrvneži (koleriki) in ravnodušneži (flegmatiki). Zatem so proučili telesne pripravnosti, medsebojno razmerje udov; določene hibe in bolčtsni so skušali odlpraviti z zdravstveno gimnastiko. Končno so odrejali sposobnost za določene načine boja. Petero-borec naj ibi bij slok, lepo ra-ščen in dolgih udov, ki so mu hili koristni pri skoku in metu. »Kdor bi se rad odlikoval v vztrajnostnem teku, mora biti v plfčih in tilniku širok, imeti pa mora nežne in lahke noge kot stadionski tekač (na kratke proge). Oni namreč spravijo svoje noge s pomočjo rok v ostro tekalno gibanje, istočasno operutniččmi z rokami; v trajnostnem teku delajo tekači tako na cilju, v ostalem času gredo skoraj korakoma.« Tekač na kratke piroge naj bi bil močan, «zakaj začetek dobrega tekača je dober zagon (start)». Resnično pomembno ir) značilno je dejstvo, da so pred 2500 leti za isto udejstvovanje zahtevali in odgajali enak stas, kakor ga danes občudujemo na naših najboljših lahkih atletih! Najiglavnejši in neizbežni deli grškega treninga so bili masaža, oljenje in prašitev. To so delali posebni nameščenci, aleiipiti. Po stolitnih skušnjah prečiščeni do skrajnosti so mogli ti bistveni deli grškega vežbanija sijajno vplivati na oblikovanje atletov. Zanimivo je, kako so poznali in uporabljali razne vrste zemlje; ilovi-na, naj bi tslo čistila in odstranjevala skladmine (neka smer v modernem naravnem zdravstvu pripisuje ilovici povsem iste lastnosti), črna prst naj bi telo redila, opečni prah je odlpiiral zaloščtne znojmice in spravljal telo v znojenje, prah zemeljske smole je mogel ((prehlajeno ogreti«. Prav taklo znana je bala uporaba sončnih kopeli. Spolna zdržnost jz bil drugi, večinoma zelo strogo izvajani pogoj starogrškega treninga, ker je bil Grkom pač dobro znan njen odlični vpliv na telesni ustroj. Priljubljene so bile tetrade —- štiridnevne zaporedne vež-be. Prvi dain so atleta pripravili, drugi dian so ga močno utrudili, tretji dan se je odpočil in četrti dain je bil srednje zaposlen. Ko si je odlični rokoborec in olimpijski zmagovalec G eri nos pri neki pojedini pokvaril želodec ter je zato prekinil s tetrado, ga je razkačeni vaditelj ubil. Tako jfe bila tedaj ta stvar stroga in rtfina! Tudi vaditelju sa- memu je grozilo šibanje, če se je pri zadnji tridesetdnevni vežbi upri hellanodikom, bojnim sodnikom. Njegov varovanec je moral, če je hotel biti pripuščen k igram, priseči, da se je zanje najnaporneje uril najmanj deset mesecev. Nekaj neverjetnega se je posrečilo odlični gospe Phieren:-ki z Rodosa, hčerki znamenitega borca s pestmi Diagore. Sama je svojega sina vadila v vseh telesnih vajah in ga pripravljala za nastop na olinv piadi. Da bi ga ne izgubila izpred1 oči, se je preoblečena v moškega 'vtihotapila v Olimpijo, kar je bilo ženskam pori: smrtno kaznijo prepovedano. Tam ga je predi očmi hellame-dikov nadalje navajala pri vseh telesnih umetnostih. Ko jle bila prevara kasneje odkrita, jo je pred smrtjo obvaroval le njen vzvišeni rod. Vežbe in tekme so se vrstile po starostnih razredih: dečki, efebi. možje. S telesno vzgojo mladine so pričenjali že zelo zgodaj. Igre z žogo, v?jje z roško, prožno korakanje in skakljanje so jo varujoče pripravljali za lahko atletiko; dviganje, prenašanje in razni prijemi pa na težko atletiko rokoborbe, boksanje in. pankra-ciona, to je zveze roko. in p?-stiiborbe. Tekači so vadili v globokem. težkem peskiu, d!a sq pri tekmah razpolagali z večjo močjo in brzino nog. VIKTOR PIRNAT (Nadaljevanje • prihodnjič) č i jezikavost ne bi ohromila učin-mladeniške moči in prožnosti. I ka umetniške vaje oziroma da (Od našega posebnega dopisnika) ISTRA: Dobrigna, Perini, Santi n, Calenda (Corte), Cor-rente, Apollonio, Dellavalle, Scher, Fantini, Zet to in Schiar von. PULA: Šoštarič, Grbac, Budin, Omegovič, Smoliča, Benci, Jovanovič, Gligorijevič, Bano-vič, Družina in Lazarič. Istrska nogometna reprezentanca je v nedeljo dosegla lep uspUh v Puli, odi koder je izšla neporažena po tekmi z tamkajšnjo reprezentanco, z rezultatom 1-1. Največ zaslug za ta nepričakovani in častni rezultat imajo srednji krilec Corrente, ki je popolnoma onemogočil nasprotnikovega centerfora, branilca Perini 'in Santim, ki sta posebno v prvem polčasu, ko je puljski napad neprestano napadal na vrata gostov, odlič. no odbijala in razdirala vse nasprotnikove spletke ter A-poilonio, popoln gospodar na levi strani igrišča. Tekma sama je bila taka, kakor jih v zadnjih časih nismo vajeni gledati; lepa, z odličnimi in prodornimi kombinacijami in brez najmanjšega incidenta. Kot smo že omenili, je potekal prvi polčas v stalni puljski premoči, česar pa niso znali v dovoljni meri izkoristiti zaradi nepreciznosti napada, posebno NOGOMET \ r ISTRI Istrs ko 0 krožje - Pul i1 1-1 (0-1) pa levega krila Lazariča, ki je banalno pogrešil najmanj dve odlični priliki za gol, tako da so v prvih 45' dosegli en sam go] in to v 29’, ko je njihov najboljši napadalec Gregorije-vič uspešno streljal z desne strani v vrata: nekaj krivde za ta gol nosi tudi vratar Dobrigna. Prilik, da b-i rezultat podvojili, so Puljčani imeli r.a pretek, vendar jih zaradi že omenjene slabosti njihove navale in deloma zaradi odlične obrambe gostov, niso realizirali. V drugem polčasu se je tok igre docela spremenil. Istrani, ki so med odmorom zamenjali Caler.do z Cortejem, so prešli v napad in do konca igre neprestano pritiskali na nasprotnikova vrata. Večkrat smo mislili, da je uspeh že tu, a vedno je kakšna «puljska noga« v zadnjem trenutku odbila nevarnost, in to vse do 29’, ko je po lepi kombinaciji prejel žogo Fantini, in jo z odlično izbi. ro - pravega trenutka podal svobodnemu Dellavalleju, fci je ne ubranljivo zabil gol. Po izenačenju se je pritisk Istranov, zadovoljnih z doseženim uspehom, zmanjšal, tako da do- konca ni prišlo do sprememb in se je tekma, z zadovoljstvom vseh, nogometašev in številne publike, zaključila neodločeno. Med puljskimi reprezentanti so se posebno izkazali Gligorijevič, Smoliča, Družina in Šoštarič. „ Tekmi je prisostvovalo preko 3000 gledalcev, odlično pa je sodil Tomič. — P. Prvenstvo skupine A V nogometnem prvenstvu A skupine za prvenstvo tržaškega ozemlja v nedeljo niso odigrali nobene tekme, čeprav si je moštvo Buj osvojilo obe točki v tekmi s Strunjanom, ker ta ni priše] na igrišče. Smo torej na istem kot prejšnjo nedeljo. V A skupini še ni določen drugi zastopnik Istrskega okrožja za finalno tek- movanje, ker — vsaj na papirju — se borita za to mesto še dva kandidata: Piran in Auro-ra. Loči ju ena sama točka, oba pa morata odigrati še po eno tekmo, Piran v Brtonigli proti domačemu moštvu, Auro ra pa v Korpu proti Meduzi. Lestvica A skupine je sedaj taka-le: Arrigoni 27 točk, Pi- ran 23, Aurora 22, Meduza 19, Buje 13, Novi grgd 10, Umag in Brtonigla 7, Strunjan 5. (talno istrska prvensko V okrajnem nogometnem prvenstvu 30 v nedeljo odigrali tekme: Aurora B . Piram Edi-lit 4-1; Rdeča, zvezda - Ampe-lea 3-1; Meduza B - Strunjan B 2-0 (farfart). Tekme med Arrigon.ijem B in Partizanom niso igrali. Kvalifikacijska lestvica: Nar-done 28 točk, RcBča zvezda 22, Aurora B, Arrigoni B in Meduza B 20, Soline 16, partizani II, Ampelea 6, Strunjan B 3 in Piran Edilijb 2. Kakor je razvidno že iž same lestvice je položaj v tej skupini dokaj jasen. Moštvo Nardone iz Izole ima že dovolj naskoka nad drugoplasiranim in zato lahko rečemo, da je e-ivajstorica Nardone novi član prihodnjega nogometnega prvenstva Tržaškega ozemlja. nad takim sprejemom sfS moram predvsem zahvaliti nadvse športnemu občinstvu bele Ljubljane in obljubljam vam, da bodo vaši telovadci dobrodošli tudi pri nas y Italiji ob našem povratnem srečanju.« S temi bSsedami se je prof. Česa-■re Marchisio, predSedlnik Italijanske telovadne zveze zahvalil za res lep sprejem, ki jim ga je Ljubljana s svojio telovadno tradicijo .priredila. V soboto popoldne je bil v telovadnici na Taboru prvi del dvoboja mladinskih reprezentanc Italije in Slovenije, kjer so, tekmovalci nastopili na krogih, pr t skoku čez kon ja in konju na sir, tekmovalke pa n g gredi in preskoku čez konja. Ze pri preskokih se je jasno pokazalo, dla so Jugoslovani znatno boljši, saj so izvedli skoke skoraj brezhibno, medtem ko so Italijani imeli sicer efektne skoke, toda njihova izvedba je ibila precej površna. Neri, siin bivšega svetovnega prvaka, Romana Nerija, si je tu zaslužil prvo mesto, medtem ko so drugi Italijani precej krčili noge in so za. to izvedbo prejemali razmeroma visoke ocene. Na tl en orodju so Italijani taiko prišli v vodtetivo. Na krogih so Italijani pokazali veliko več izgleda, da jim je to najljubše orodlje. Slovenci niso tu dosti zaostajali, vendar jim je manjkala stoja, kar je pri krogih izredne važnosti. Tudli v vajah na konju so Italijani pokazali pray lepe vaje, fci so jih izvedli p precejšnjo eleganco. Slovenci imajo sicer dobre vaje, toda njihova izvedba je bila slaba. Krčenje nog pri teh vajah pokvari prijeten vtis, ki ga mora zapustiti telovadec pri izvajanju. Med1 ženskami so Italijanke pokazale na gredi nekaj odličnih in res težkih prvin, vendar je bilo vse to izvedeno vsaj pri vEčihi, bretz zahtevane elegance. Slovenke1 so sicer precej elegantno izvajale, todia njihove vaje so bile polne ritmičnih elementov, manjkale pa so potrebne težime. Tu se je posebno izkazala Pitteri Lidia, ki je svojio vajo dokončala z efekt nim saltom nazaj, pri Slovenkah pa Rozmanova, ki je imela v svoji vaji poleg eftktnih ritmičnih pryin tudi izredno težino. Zvečer istega' dne pa je bil V veliki Unionski dvorani drugi del telovadnega divoboja. Po odigranj.u državnih himen so bili pozdravni govori, nakar s£ je tekmovanje nadaljevalo. Moški so nastopili na bradlji in tu je izstopil mladi Italijan Silvio Bridio, ki je po. fcazail težko ih, elegantno izvedbo. Na tem orodju si je Italijan, Neri pretegnil mišico na roki in takoj odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Jugoslovani so pač tu pokazali izredno hrabrost in krasne ter težke elemente, kakor premeti nazaj, obrati v predkolefau, toče pod bradljo, vendar pa je bilo vse izvedeno nekako površno. Najboljšo oceno pri Jugoslovanih je dbbilToni? Tomšič, vendar ibi lahiko z večjo eleganco diabiii mnogo, mnogo več. Najlepšo vajo, Se bi bila seveda dovršeno izvedena', pa S® imel Marino Urbanc, toda žal ta telovadec, kakor vse kaže ne pazi na držanje svojih nog’. Tudi na tem orodju so Italijani zmagali. Na drogu pa so Slovenci pokazali izredni na-prSddfc. Njihove vaje so bile res (Drzne in skoraj visi tekmovalci £6 jih končali s salti naprej ali nazaj. Tu se je posebno i0ka,zal mladii Copf, ki je brez dlvoma na jboljši na tem orodju. Tudi v pirolsti vaji go Slovenci dfesegali dobre točke, včndar pa so tudi Italijani pokazali lepe elemente in posebno Carnoli Arriga se je predstavil s krasno itn efektno vajo, ki mu je prinesla prvo mesto. Slovenec Copf pa je brez dvom® pokazal izredno težko vajo, polno premetov nazaj in napirej ter skok z elegantno vezavo, vendar pa je dobil samo 9.45, kar je brez dvoma premalo za njegovo izvedbo. Pri dekletih pa je v prosti vaji izstopila mlada Sonja Rozman, ki je svojo vajo brezhibno izvedla. Tu je dosegla najboljši re&ultat dneva in sicer 9.85. Njena vaja je bila pravi biser v primeri z ostalimi, čeprav so tudi Italijanki pokazale lepe vaje. Tudi . na d!vovišinski bradlji so se Slovenke izkazale, saj so na tem orodju premagale svoje nasprotnice. Italijanke so sicer imele težke vaje, vendlar pa niso imele vezav, medtem ko so Slovenke imele popolnejše izvedbe. Na tem. orodju pa si Scmja Rozman i,n Lidia PAtteri delila prvo mesto. Morda se bo marsikdo čudil da je Italija, ki je bila sestavljena zgolj iz tekmovalcev severne im srednje Italije premagala mladinsko reprezentanco Slovenije. Kdor pa je prisostvoval tekmami se ne bo čudil. Italijani predvsem računajo na svojo moč; pri fantih smo videli da so na krogih in konju najboljši, medtem ko so bili slabši na drogu in bradlji, kjer ima tehnika glavno besedo. Pri dekletih, posebno pri Italijankah, smo opazili isto. Vsg cjčkleta izrabijo do konca svojo moč in se premalo ozirajo na tehniko in na gracioznost izvedbe. Slovenija je sicer izgubila tekmo, toda e tem materialom, ki ga je v soboto pokazala, Ibo dosegla v bodočnosti vslikamskie uspehe, kajti baza je odlična, tekmovalci so mehki in bodo s pravilnim treningom znatno napredovali. Slovenija in sploh cela Jugoslavija je s tem pokazala, da je na pravi poti vzgoje novih orodnih tekmovalcev, ki se bo-d'o iz dlanašnje mladine razvili v nekaj letih v. res močne tekmovalce mednarodnega razreda im, bodo svojo državo častno zastopali po vsem svetu, Baz« je dobra, elementov jim ne manjka, sedaj pa )e , saino vložiti sile v ki mora biti popolnejše. ž?no to, Uspehi ne bodo za0®7 jali. Tudi pri dekletih 31,0- li prijetno presenečeni nad «*• Lovim sistemom telovadbe, dar so Italijanke pokazale, jim primanjkuje. Vaja ne vsebovati samo ritmične mente temveč se mora spajati s telovadnimi mi, kakor je to pokazala^ Rozmanova. Najslalblšt s® ^ venke pri preskokih preko nja. Ce se bodo tu bodo lahko z večjim U|4*j| tekmovale. .19 Pereče vprašanje pa so ^ niki. kajti videti je, ^ slovenski sodniki PrecfSn!Jt(i. dili domače tekmovalce, no premilo pa Italijane^^' je ravno rezultat v čez konja, na drogu, na b ^ in v prosti vaji, kjer' f Ist0 Jugoslovani gotovo bpljs1-velja tudli za ženske SQ^niC^(| Priznati moramo, da jle v organizacija res odlilčh3’^ kar pa je Ljubljana _ s? ^ znana. Občinstvo je z J®" ^ zanimanjem sledilo te* jj pravici na ljubo povem™ bilo zelo koreikltno in stransko, To so takoj - ^ Italijani’ in sam načeto® u lijamske telovadne zveze, (j-Gino Grevil je opominih * p kega olblčinistya ni šs Ntd» kjer. _ ^ Italijanske1 goste ji na zveza Slovenije pova 1 < akademijo v Maribor, | brli prostori razprodani ^ deri prej, nakar so J u \ peljali na Pahorje, o® ^ so Italijani odpotovali kjer bodo imeli dansa, akademijo y telovadbi® ^ nastica Triestina«. ^ v Ji*' pa bo povratno srečanj® liji, kjer bodlo verjetn0 ^ Slovani pokazali cemoi^-, kajti prav- ta tekma j® ^vej)-la, 'kaj še primau51'”’® s gkim telovadcem in še telovadkam. -g I Podobne nastope niomjt j veseljem pozdravljati, j® i< zbližujejo narode, ke V sajru predsednik §f lovadhe zveze izrekel. Sonja Rozman in Lid'* HRFnNISTVO' ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. — Telefon Mev. 93-S08 In 94-83*. — Poštni predal 502. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA *t ^0 -t Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak inm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-’ ’ ' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.t Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 1 !-32 * Koper, Ul. Battlsti 301a-I, Tel. 70. 12 Galle , 13. Smolnikar Ada ( 32,») _. jT 0& ZENSKA VRSTA f5 t DOSEGLA SKUPNO g, PROTI 178.05 SL° repr‘y Italijanska mladi' "reP tanca Je premag^a 0u Slovenije s 448- (j t0tka,n,• MARIJA* ^ ;>> V nedeljo l8' Kopru pri.iatel.l»K* Montebellom, ’’ pine.'V in finalistom B > a O1 f prsko Meduzo. 3e jp zala nič poseb'1®*^ (H1' . končala z rez.ult*1 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ; izvod 4.50, me»ee' t|jK* . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemsk®^ Ljubljana, Tyrševa 34 ■ tel. 20-09, tekoči raču«i pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z®’ Otvoritev drugega dela tekmovaoja r Unionski dvorani. (I«1’ 13 (S " o G> % • rslov.) 53,.< < so pokazali taifco Italijan®^ kor slovenski telovadci^ j< po tekmi. ZmagovalniJR, f slovenska fizfcultuma darila krasno kristah1® m?dtem ko 30 Italij2®’ )df rili slovenski zvezi leP ^ Zmagovalcem v s(kbpni maju so bila izročena, s" na darila, Vsi telovadci , sprejeli spominske ZOO TEHNIČNI REZUbTA SO SLEDEČI Skupni plasma mladi®*^ ^ 1. Brivio Silvio 2. Carnoli Arrigb 3. Tomšič Tone (Slov 4. Copf Ivan (Slov.) '‘ ^ * 5. Šlibar Janez (Slov.) < 6. Montanari G. (Ital.) 75 ' 7. Urbanc Marino (Sl.) jj * 8. Postiglioni S. (Ital.) < 9. Herman Franc (Sl.) -gj * 10. Pflšl Saša (Slov.) 4j,jl ’ 11. Mazzari Luigi (ItaD ^ sj 17 Rallidini F. - ti 27 ■>>,( VRSTAslove$>’ 261.85 PROTI 256. Pri mladinkah pa 1 sledeč: ,510*' 1. Pitteri Lidia (Ital ) }f tl J 2. Durelli Elisa <«**•' 37.95 f 3. Sambo Luciana ( • 375» f 4. Rozman Sonja « ^ ^ 5. Lunaček Breda