SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTROENERGETIKO PO ŠTIRIH LETIH OBSTOJA
Elektroenergetiki se izobražujejo na dveh šolah
Na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja so v štirih letih ob-stoja sicer uspeli odpraviti nekatere težave, ki so jih pestile v začetku, a še vedno je marsikaj ostalo neurejenega. Takoso na Srednji šoli za elektroenergetiko letos razpisali šest prvih oddelkov, prostora pa imajo tudi za sedem, vendar se je vpisalo le toliko dijakov, da so z njimi napolnili samo pet oddelkov. V Ljubljani imatno natnreč dve srednji soli. ki izobražujeta elektroenergetike: že omenjeno srednjo šolo v Mostah in Srcdnjo elektrotehniško šolo v Vegovi ulici, ki ima poleg elektronike tudi tri oddelke te smeri.
Na naši Srednji šoli za elek-troenereetiko menijo. da bi bilo bolje in cenejc. če bi za program elektroenergetike opremili eno samo šolo. saj v našem mestu. kot povedo zeoraj omenjeni, ni potrebe po dveh takih šolah. Na moščanski srcdnji šoli imajo z:\' prouram elcktroenergetike urejenc vse učilnice. le za neka-tere strokovno teoretične pred-mete bi jih morali še dopolniti z
učili ki pa jih doma ni moč kupiti. »Drugi naš problem, ki pa ni značilen le za našo šolo, ampak za vse podobne šole srednjega usmerjenega izobraževanja. s» učitelji strokovnih predmetov,« je povedala ravnateljica Srednje šole za elektroeneraetiko Dana Sovre. »Ceprav veliko govorimo o položaju prosvetnih delavcev, so naši učitelji, inženirji elektro-tehnike na primer, slabše plačani
kot v eospodarstvu. Neprestano razpisu jemo mesta za učite! je te!' predmetov, pa jih ne dobimo. Če se bo uresničila namera mestnih sindikatov, bodo tudi delavci iz aospodarstva prišli v šolstvo. Te-žiti bi morali k temu. da bi bili v prosveti najboljši kadri.«
Preslavice jim povzroča tudi nabava učil, katerih pri nas nihče ne dela; kupiti jih morajo v tu jini pa so bolj nli manj odvisni- od lastne iznajdljivosti. Tudi s pro-stori so na tesnem. Imajo zelo majhno telovadnico; načrtujejo siccr večjo. a za zdaj še ne vedo, od kje vzeti 'denar. Če bi se jim« posrečilo povečati telovadnico, bi pridobili tudi še nekaj učilnic in prostorov za fakultativne de-
javnosti. Zdaj nimajo prostora, kjer bi se lahko zbrali vsi skupaj. Kljub temu pa je njihovo šolsko športno društvo zelo dejavno; v akciji ČGP Delo je dobilo repu-bliško priznanje za večletno ak-tivnost.
V šolskem poslopju tudi ni ni-kakršne možnosti za ureditev prostora, ki bi služil pripravi ali razdeljevanju hrane. Kot je znano, s kioskom na šolskem dvorišču še zdaj ni nič. čeprav bi naj že v jeseni pričel obratovati. Učenci še vedno hodijo po ma-lico na tržnico ali v bližnje trgo-vine; včasih tudi zato zamujajo pouk. hkrati pa tak način prehra-ne ni ustrezen za doraščajočo mladino.
D. J.