3? I I : K PERTOMERX, d. o. o. POSLOVALNICA AGROSHOP Brezovci 34 tel.: ((169) 45530 UGODNA PRODAJA TERVOLA UGODNA PRODAJA -TEGOLA CANADESE - verige za motorne žage - ves gradbeni material - umetna, gnojila, krmila - akumulatoiji, motoma olja in armaturne mreže Nissan sunny vas čaka VEsn Murska Sobota, 8. aprila 1993 • Leto XLV • $t. 14 • Ceia 75 SIT f Slovenski klasik Ivan Cankar je v svojem Grešniku Lenartu zapisal: »Tudi tebi, Francka, tudi tebi je sojeno; mi vsi bomo počepali! Mi vsi od lakote! Ker, Francka, to je bolezen, ki grize počasi, ampak zato zgrize do kraja. Pripravi se, ubožica!« Če povzamem gornjo misel, v riašem > primeru seveda ne gre dobesedno za lakolo, duhovno ali f t I I ii 9 K .■■J ii Vi midvt, Ji. ■"'Ova bo- po Ee/i . > Iju- >h zagotovo. ne, nismo, ker ne gre, da bi na sam veliki petek delal na zemlji. Uh, pa kakšen krompir smo imeli tisto leto! To pa že morava reči, tole pa drži: po veliki noči se že vedno najde kaj zelenega za popasti... foto: N.R. JUHNOV t^st: &.V. Smej iS jK' L Potert) n^u pa sva •lAo la- a Kerri ,3*.. •fcifissr se STO- spom/n/aš ' 5 »So I morali Pa ve- nismo. Prijet"® in J*" jnvliene r Vestnik AKCIJSKA PRODAJA izdelkov BLAGOVNICI od7.do17. aprila'93 SlNEmžJg HI^2O O/ Zdai ie priložnost za UCOOEN NAKUP razvojno gledano, Če hočete, pa nedvomno gre za lakoto, ki ' to okolje ze nekaj časa grize in ga bo zgrizla do kraja. Gledano skozi to optiko, ta lakota Se ni dosegla ravni, ko bi zaleglo svarilo »Pripravi se aboiicaN (občina). Ta literarni uvod je bil potreben, če hočemo pojasniti položaj okolja, v katerem se nahajamo, najprej soboške občine in tudi širšega regionalnega okolja, kajti podobnim Zgodbam smo bdi priče tudi v ostalih treh občinskih okoljih. Tokrat ostanimo na ravni soboške občine, kjer sta za nas aktualni dve zgodbi z zadnjega zasedanja soboškega parlamenta, najprej predstavitev programskih izhodišč možnih mandatarjev za sestavo vlade in druga odziv poslancev oziroma delegatov na predstavljene programe preko volilnih rezultatov. I V prvi zgodbi so nastopili trije akterji (možni mandatarji), s tremi povsem različnimi pristopi do razvojne vizije občine. Prvi, gledano skozi strankarsko optiko »autsajderski« kandidat (Slavko Švenda), je nastopil z najbolj konsistentnim m vsebinsko dodelanim programom in je bil edini, ki je postavil lokalno oblast v frontalno pozicijo nasproti centralistično naravnani državni oblasti in iz tega zornega kota gradit razvojni koncept občine, ki je tudi glede na svojo specifiko a priori naravnan proti državni specifiki. V drugem primeru (Ervin Pitz) smo bili soočeni s statističnim presekom poslovanja soboškega gospodarstva in moledovanjem nad problemi, brez strateško razpoznavne vizije in vmestitve lokalne oblasti v uresničevanje te vizije. In v tretjem (Janko Halb) 'i smo bili soočeni s tipično birokratskim modelom razvojne ; vizije ali programom, ki vidi vlogo lokalne oblasti zgolj I v transmisiji državne oblasti na lokalno raven. Da je temu res tako, je bilo nekajkrat poudarjeno ob predstavitvi programa s citiranjem aktov, ki definirajo položaj lokalne oblasti. Edina »svetla« točka je bilo sklicevanje na kontinuiteto vladanja, ki jo je zakoličil bivši predsednik vlade. Vic Za službe gospode gre! lepo in prav, saj so njihovi različni pristopi do razvojnega vidika in vloge lokalne oblasti povsem legitimni, kot so bile legitimne njihove kandidature. Toda ob vsem tem skrbi to, da slednja dva programa izhajata iz neke druge »razvojne zgodbe«, in ne iz svoje biti ter razvojnega potenciala okolja, v katerem naj bi delovala. Nenazadnje bi se ravno ta dva kot najbolj resna .pretendenta' za oblast morala zavesti, da se je potrebno zoperstaviti centralističnemu modelu oblasti na državni ravni, sicer bosta dan za dnem izgubljala nekoč vitalne dele lokalnega gospodarstva in s lem razvojni antipod v okolju, v katerem naj bi vladata. Druga zgodba, ki se sklada s prvo, pa je sam izid glosova-I nja, čeprav nobeden ni dobil zadostne večine. Te so poka-I zale, tudi na tej ravni, da ni pomemben program, ampak : v prvi vrsti kalkulacije, kaj bo kdo od tega dobil (da ne * uporabim nespodobnega izraza). Pri celi zgodbi je zanimivo j to, da je levi blok, ki je sicer promoviral g. Pitza, imet ! možnost glasovanja o prvem kandidatu (g. Švendi), ki se je I prav tako opredelit za socialista, čeprav so ga promovirali I Zeleni. In ravno na tej točki vidimo, koliko je vreden ! program in koliko kalkuliranje okrog oblastnih stolčkov. Na tej točki smo priSh ponovno na začetek, ko je vsem navadnim smrtnikom sojeno, da jih zgrize do kraja, zato se ! je na to treba pripravili. J. VOTEK I I I Odborniki so volili Seboška občina je tudi po torkovi skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine še vedno brez nove vlade, ki bi lahko ob večinski podpori v parlamentu opravljala odgovorne naloge. Odborniki soboške skupščine namreč niso podprli nobenega od treh kandidatov, ki so kandidirali za mandatarsko funkcijo. Zaradi razpršenih in nasprotujočih si strankarskih interesov bo tako morala prejšnja vlada v odstopu še naprej vladati na čelu s podpredsednikom Jankom Halbom. Postopek kandidira- nja bodo namreč morali ponoviti, do 20. aprila pa bo predsedstvo občinske skupščine sprejemalo kandidature za novega mandatarja. Za mandatarja soboškega izvršnega sveta so kandidirali Janko Halb iz Slovenske ljudske stranke, Ervin Pitz kot neodvisni kandidat, in Slavko Švenda, ki se je opredelil za socialista, čeprav so ga predlagali Zeleni Sobote. Kako si zamišlja delo vlade pod svojim vodstvom, je vsak kandidat povedal tudi za skupščinskim go- SALO POMŠrvA iVEURfl IZBIRA POHISTVAi;! MLW flWA, MMHM PTržaSha 65, VEGAOS SHOPPING CENTER' Hum ummj, MABm Ruška 104, tel. (062) 102618, POL JOOPSKRBA . trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 210+8 Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! vorniSkim odrom. Po žrebanju številk je imel prednost doktor veterinarske medicine Slavko Švenda. Se nadaljuje na str, 3 ,0^ MENJALNICA LEND Ugodne nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75518 VREME Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno vreme, v nedeljo se bo pooblačilo. Sorazmerno toplo bo. Vestnikov koledar 8. april, četrtek, Valter 9. aprit, petek, Tomaž 10. april, sobota, Magdalena ■ 11. april, nedelja, Velika noč 12. april, ponedeljek, Velikonočni ponedeljek 13. april, torek, Herman 14. april, sreda, Valerija Pregovor Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh stran 2 vestnik, 8. irilalS®: aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je sprejel nobelovca in profesoija dr. Roberta Hube rja, ki se je pri nas udeležil Stefanovih dnevov. Dr. Huber z inštituta Maxa Plancka je dobil leta 1988 skupaj s Se dvema sodelavcema Nobelovo nagrado za kemijo, v Ljubljani pa so ga izvolili za častnega člana Instituta Jožef Stefan. ■ LJUBLJANA - Nezadovoljni z vladno politiko do kmetijstva so slovenski kmetje v organizaciji zadružne in kmečke zveze pripravili protestne akcije. Brezplačno so delili simbolične količine mleka in jabolk. ■ MARIBOR - S pregledom Častne čete TO v mariborski vojašnici Generala Maistra seje začel dvodnevni obisk delegacije ministrstva za obrambo Republike Avstrije v Sloveniji. Obrambna ministra Avstrije dr. Wemer Fasstabend in Slovenije Janez Janša sta podpisala sporazum o sodelovanju ministrstev. ■ LJUBLJANA - Slovenska vlada je obravnavala informacije o gospodarskem položaju kmetijstva in v zvezi s tem sprejela tudi nekatere ukrepe. Tako so povečali uvozne dajatve za uvoz goveje živine in govejega mesa za 8 odstotkov, ravno toliko pa so se povečale tudi dajatve za uvoz prašičev in svinjskega mesa. Povečali so tudi odkupno ceno mleka za 9,8 odstotka. ■ LJUBLJANA - Osrednji dogodek v parlamentu je bil nastop premiera dr, Janeza Drnovška, ki je poudaril, namerava vlada vztrajati pri začrtani gospodarski politiki. Za njim so poslancem spregovorili Se dr, France Arhar, Janez Prijatelj in Franc Košir, ki so predstavili letošnjo projekcijo javnih financ. ■ LJUBLJANA - Državni zbor je opravil štiridnevno marčevsko zasedanje. Med drugim je sprejel spremembo intervencijskega zakona o izračunavanju in izplačevanju plač ter sklep o 20-odstotnem znižanju plač poslancem in ministrom, pa tudi sklep o javnosti plač, ki se izplačujejo iz proračuna. POSVfTV ■ GAZA “Na zasedenem izraelskem ozemlju, kjer se je po decembrskem izgonu več kot 400 Palestincev začela prava vstaja proti izraelskim okupacijskim oblastem, se iz dneva v dan vrste spopadi, obračunavanja in pobijanje. ■ BUDIMPEŠTA - Avstrijski predsednik Thomas Klestil in njegov madžarski kolega Arpad Goncz sta se v glavnem mestu Madžarske prvič uradno rokovala. Klestilov dvodnevni uradni obisk v Budimpešti pa po treh neuradnih srečanjih z Gonczem potrjuje dobre odnose med predsednikoma osebno in državama. ■ BRUSELJ - Predsednik ZRJ Dobriča Čosič je med govorom pred odborom evropskega parlamenta za zunanjo in varnostno politiko opozoril, da bi zaostrovanje gospodarskih ukrepov proti njegovi državi Se poslabšalo politični položaj. ■ VARŠAVA - V poljskem glavnem mestu je potekala mednarodna znanstvena konferenca, s katero so se začele spominske prireditve ob 50, obletnici vstaje v varšavskem getu. ■ BAGDAD - Odločitev varnostnega sveta OZN o podaljšanju sankcij zoper Irak je »nepravična«, poudarjajo v tej državi. Gre za sankcije, ki so jih zoper Irak uvedli avgusta 1990, ko so iraške čete vdrle v Kuvajt, ■ RIM - Predsednik Italije Scalfaro je odločil, da Amatova vlada še ostaja do 18. aprila, ko bo referendum o tem, ali so stranke za vstop v zdajšnjo vlado. PARIZ - Novi francoski ministrski predsednik Edouard ___Balladur je sestavil svoj kabinet. Ekipa, za katero se je odločil novi premier, je precej manjša od prejšnje garniture, saj je v njej le 29 ministrov, medtem ko jih je bilo v Beregovoyjevi vladi kar 42. ■ VANCOUVER - Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Boris Jelcin sta se sestala v tem kanadskem mestu. Najprej pa sta se pogovarjala s kanadskim premierom Brianom Mulroneyjem. Srečanje med Clintonom in Jelcinom je pripomoglo k vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja in medsebojnih odnosov med Washingtonom in Moskvo. ZDA napovedujejo finančno in gospodarsko pomoč Rusiji, vredno milijardo 600 tisoč dolarjev. S tem bi podprli reforme, ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo, ki dovoljuje sestrelitev vseh letal, ki bodo kršila bosansko-hercegovsici zračni prostor. V skladu z rusko zahtevo bodo letala mednarodnih sil napadala letala le v zraku, ne pa tudi na tleh. Za resolucijo je glasovalo 14 članic varnostnega sveta, vzdržala seje le Kitajska. * HAAG - Na mednarodnem razsodišču se je začelo prvo zaslišanje v okviru tožbe BiH proti Srbiji in Črni gori zaradi agresije, genocida in etničnega čiščenja. Štirinajst sodnikov naj bi med drugim odredilo ukinitev embarga na uvoz orožja v BiH, poleg tega pa naj bi Srbija in Črna gora plačali vojno škodo. ■ BAKU - Armenske Čete nadaljujejo ofenzivo na azerbajdžan-skem ozemlju. Armenski obrambni minister je povedal, da so njihove Čete v zadnjih nekaj dneh zasedle več kot 40 vasi na območju Kelbadjarja in Lačina. ki mejita na armensko enklavo Gorski Karabah. ■ WELLINGTON - Nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki se je mudil na obisku v Novi Zelandiji, je izjavil, da bo skušala Nemčija od Francije doseči, da bo ta nekoliko ublažila svojo politiko glede subvencij za kmetovalce, tako da bi lahko julija na vrhunskem srečanju sklenili globalni sporazum o trgovanju. VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sot»ta časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut, Zlatko Enih, mag. Dalibor Gader. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažič-Peček, Jani D(»ninko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec. Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403. telefaks 22-419, Nenaročenih rokopisom, in fotografij ne vračamo. Naročnina za I, trimesečje 1993 ja 900.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sdt»ta: 51900-603-30005, Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Administrativne ovire gospodarskega sodelovanja z Madžarsko Ne samo čakati, čakati razvijajo. PH prodaji 1» lavi lesa je usnarjeno it , povezava med MadittP-^ venijo in Italijo, ’ firma na Madžarskei^ j Irtmni.a in r^LFlPJ1 ■ ■ Na zadnjem srečanju pomurskih in porabskih poslovnežev v Monoštru je predsednik Območne gospodarske zbornice za Pomurje Kolomau Cigiil povedal, da morala pokrajini ob meji, ki spadati v državi Slovenijo in Madžarsko, izkoristiti naravna bogastva, zgodovinsko povezanost, poglabljali poznanstva, se zavzemati za čim boljše prometne povezave in možnost prevoza blaga prek mejnega prehoda Hodoš. Vsekakor je lo laže povedati kot uresničiti, dokler jih pri lem ne bodo podpirali najvi^i vladni organi. Do sedaj pa je bilo tako, da seje predvsem veliko govorilo in obljubljalo, konkretnih rešitev pa ni in ni hotelo biti. Sicer pa: kdor je pravi podjetnik, si bo že sam poiskal posel, le da ga pri tem ne omejujejo. V Pomurju in Porabju pa je bilo doslej tako, da se še niso srečali »pravi podjetniki«, poleg tega pa jih pri sodelovanju še vedno omejujejo Številne administrativne ovire. Eden redkih, ki mu je v Monoštru v Porabju na Madžarskem uspelu, je Ladislav (Laci) Domiter; ta uveljavljeni podjetnik, ki ima dve firmi, je slovenskega rodu, zato smo se z njim pogovarjali v prekmurščini. Prve stike s podjetji v Pomurju in na Hrvaškem je navezal že pred leti; sam je že večkrat razmišljal, da bi se morali podjetniki z obeh strani meje nekako »najti« in sodelovati, saj bi imeli koristi eni in drugi. Neposredno sodeluje s podjetjem Tempo iz Murske Sobote, skupno prodajajo italijanske avtomobile in izvažajo les. »Tačas imam dve firmi, ena je zasebna, stara že dvajset let, v njej pa je zaposlenih lavcev. Lani pa smo uspešno sodelovati z Oplom, želimo pa si 14 de-začeli še Se več dela, da bi lahko potekalo v dveh izmenah. Aprila bomo začeli graditi novo delavnico, ki bo končana septembra ali oktobra, «ato si želimo dvakrat toliko dela, da bi se naša naložba splačala,« je povedal Laci Domiter. O srečanju podjetnikov in gospodarskem sodelovanju na slovensko-mad-žarski meji pa je povedal: »K/ v Soboti imate močne firme, mi v Monoštru pa nimamo takih. Dobro bLbilo, Če bi kdaj našim malim zasebnikom v Soboti pokazali vaše firme, saj nas zanima kako delujejo in gospodarijo. Predvsem pa moramo navezati stike Z močnejšimi državami, kjer potrebujejo naše delo. Ne samo čakati, čakati... Močno nas moti carina. Lepo bi bilo, če bi Hodoš odprli za blagovni promet, ne pa za živila, ker je za to strožje. Zdaj moramo vse voziti v Dolgo vas, kar je 50 kilometrov dlje, tam pa Čakati več kol 12 ur. Veliko stvari bi lahko uvažali iz Slovenije na Madžarsko, vendar so tu Še močne administrativne meje.« Vložiti.ogromno časa in truda Eden prvih podjetnikov, ki je začel sodelovati s porabsktm podjetjem, je Franc Fujs iz Murske Sobote. Danes že prav dobro pozna »teren« na Madžarskem, tamkajšnje tržne in • •• so za madžarski trg zelo zanimivi, saj so tamkajšnjim kupcem dostopnejši kot slovenski, v glavnem pa njihovi posli zajemajo kovinsko in lesno stroko ter prodajo avtomobilov. »Čez noč ne moreš narediti nič/ To so posli, ki tečejo, se t kupuje !es in f delke- Tempo potem'vt a . r ... ___jflU •‘"p . v Soboto in ravno ■ _ .............. 1^. 1 govarjamo z itul/;'a'V''‘^ . da bi tukaj nekatera f povsem dokončali ati treh četrtin. To tč«" italijanskim firmam 1» tovno tržišče. Hkrati administrativne prijeme in zahteve (mimogrede: prav rad bo svetoval obrtnikom in podjetnikom, če želijo prodreti na sosednji trg z delom ali izdelki), saj je imel pri spoznavanju dobrega učitelje izkušenega podjetnika Lacija Domitra. To tovno trziSCe. jemo z obmejnimi ike, Varaždinom in 1 5 V i' ike, Varaždinom m i, ity tudi od tam voia f delke in jih dodelujetfO’^ , vedal Fujs, Tudi i J obojestransko sodelovanje. v katerega sta vključena tudi Hrvaška in Italija, temelji zaenkrat na izvozu mineralne vode Radenske, uvozu ter predelavi in prodaji lesa in avtomobilov. Franc Fujs se je prvič srečal s Porabjem in Madžarsko že leta 1990, ko je predstavništvo tuje firme iz Zagreba iskalo za- stopnika ali posrednika za Madžarsko. Tam so prodajali opremo za barvanje, pakiranje, emajliranje in drugo industrijsko opremo. Konkretnih povezav ni bilo, zato sta s partnerjem že takrat razmišljala, da se bo potrebno bolje dogovoriti in povezati. Po vojni v Sloveniji 1991. leta sta se Franc Fujs in Laci Domiter odločila, da gresta po svoji poti; -■4 Laci Domiter; »Pri zunanjelr- goviuskem sodelovanju nam največje ovire povzročajo ovire meje, dokler ne bo mogoče na Hodošu voziti blaga sem in (ja, se bomo samo mučili.« Domiter je ustanovil še eno podjetje, nato pa so skupaj ustanovili Se mešano podjetje. Njihov glavni namen je bil sodelovati pri proizvodnji, prav tako pa prodajati slovenske izdelke na Madžarskem in madžarske v Sloveniji, In kako sta vključeni v to sodelovanje Se Hrvaška in Italija? Hrvaški izdelki Kako uspeti na madžarskem ti^u? Franc Fujs poudaija: »Če bi dala vsa slovenska podjetja dvo- ali (rimesečni rok plačila in minimalno maržo, bi se dalo prodajati; pri nas pa hočejo, da jim plačaš mesec dni prej, kot dobiš blago, poleg tega pa hočejo zaslužili 20, 30 ali 40 odstotkov. Vse lo dviguje le ceno, kupec nima denarja, da bi plačal, zato tudi upada proizvodnja. Ob dvo- ali trimesečnem roku plačila ter dvo- ali triodstotnem zaslužku moraš veliko delati, vsak dan, ne pa le enkrat na mesec in pri tem zaslužiti. Dokler mi tega ne bomo razumeli, ne bo šlo. Tudi ena stotina je zaslužek. Če pa hočeš dobiti sto stotin, motaš toliko več in bolje delati.« veaaj rujs- Tempo motijo predv^"^i4 ski predpisi in čakanj vasi. Že pred letom gali. da bi lahko 3 J mejo na Hodošu p, tovornjakom ali r katerega ni potreben ski ali sanitarni tem je madžarska vi tem je mauzaui^« V. toga kot naša; ie '■* K j/i »J rine, pač ne moreš r ie» pac ne luv*** । Franc Fujs adžarsko tržiSJe madžarsko tržišče J’’ stavno kot si zamisli jp OLaVllVJ n.A'L 15J ■ * j|r žili je treba predvsem pa pril' J s primemo ceno- u skupaj z Domitrorn ■! na vsaj dseh speciab^ , jjt); mih na Madžarske st, aprila na sejmu j * stroji v Budimpešti- r J u zastopali LIV pa še na drugem jr-^ nem sejmu, kjer bo^ , Iskro. BERNARP^ ® Foto: NataS’ *le H Iti 1 Do izboljšanja razmer | VT V I v vzhodnoevropskih gospodarstvih je še Gospodarska rast v nekaterih deželah tralnoplanskega gospodarstva v obdobju spodbudna. Najvegi relativni padec bruto donjs 1 voda v tem obdobju je bil v Bolgariji, kjer je Ip^ i* R leta 1989 2,3-odstotno pozitivno rast glede h* leta 1991 pa seje zmanjšal za 25 odstotkov p 1990. Kumulativno gledano je bilo zmanjšaOr " J treh letih torej skoraj 40- odstotno. , V Romuniji je zmanjšanje znašalo dobrih 26 [p . v Češkoslovaški federaciji slabih 18 odstotkov J f skem slabih 21 odstotkov. Najmanjši je 1 -n.n.n . 111* li. JIfP.ITI .J UK padec BDP-a v tem obdobju na Madžarske^^^^^fj*^ stotka), katere gospodarstvo je bilo med vami na pretrese politično burnega leta 1989 č*’ Ije »pripravljeno«. Vendar pa je prva znanilka zmanjševanja p"--že na poti; Poljska je leta 1991 v primerjavi •i 2 ... t s, zmanjšala negativno rast BDP z —11,6 na negativno rast industrijske proizvodnje v ad**“ii«' z 24,2 na 11,9 odstotka, kar ji daje - oFr takšnega gibanja - največ možnosti za rasti na obeh področjih - bruto domačem P industrijski proizvodnji. TABELA 1: Rast bruto domačega v oMobju 1989/1991 v nekaterih Evrope.* 1989 1990 1991 ČSFR + 17 - 0.4 -15.9 POL, + 0.2 -11.6 - 9.0 MAD. ~-0.2 -3.3 -8.0 Vir: Der Standard IW ■^■4.(1 ■ _ T* J TABELA 2: Rast industrijske proizvot!*^^^ * 1989/1991 v nekaterih deželah Vzhodne r 1989 1990 1991 ČSFR -k 0.7 - 3.5 -23.1 POL. - 0.5 -24,2 -11,9 MAD. - 5,0 -19.1 Vir: Der Standard * Sprememba rasti glede na prejSnje ^eto (»'i stran 3 aktualno doma ^^portaža o za vselej minulem času, ki se venomer vrača J963 let in dva dni je od takrat ■fi tu Tot ia , . in a o potovanju v pretekli čas. Z navajanjem o^*™**!« nekega preteklega razen redkih, ki jim pravimo podvigi in v"" potovanja, na katerih ne gre več za odkrivanje «* . TuinI potujemo in vemo, kaj nas tam čaka. * časovno -"J niistAr;;„ bj- .. , «» J ’ ail ,71''^'. ^Kovorov na ra P’'aSanja obstoja? P '■■nieja. * morali smo vabili ? h duhovni- .^‘^a’eri niso hoteli na smo vabili '^1 noieli na f '^r:n«l^J^^delaodloči- ■nagla jn so menili, da y ? I (Tcijih 3h,^''no-n^ dosegli. t? ■^-rikn.. v soremstvii vesa v templju pretrgala od vrha do tal. Za najbolj natančnega evangelista velja Janez, ki Je zapisal, da Je Kristus umrl na dan, ko so Judje Jedli velikonočno jagnje. Po judovskem koledarju je to 14. nisana. Če pogledamo, kdaj sta v času Jezusovega življenja sovpadala petek in velika noč, je bilo to, po Ropsovih izračunih, 11. aprila leta 27, 7. aprila leta 30 in 4, aprila v letu 33. Rops se glede na trajanje Jezusovega javnega delovanja odloči za leto 30. Letošnji veliki petek pride na 9. april, leta 30., ko ga je Jezus, če je vrejeti Ropsu. resnično odtrpel, je prišel na 7, april. Od takrat do letošnje velike noči Je torej minilo 1963 let in dva ni. pravi. Še ga sprašujejo, ko sedi med njimi, on pa prerokuje. Jeruzalem bo razdejan, prišla bo poslednja sodba. Kdaj? Za to skrivnost ve samo Oče. sprašujoči pa naj pazijo na znamenja. Kakor po spremembah na drevesih uganjajo letne čase, tako naj pazijo. In naj bodo zelo zelo pozorni, kajti dokončni sodnik prihaja kot tihotapec, da bi jih zalotil nepripravljene. Zgodila se je napoveed apokalipse. Judež kupčuje in izpolnjuje pismo Sreda je, 5. aprila leta 30. Jezus je ves dan v Betaniji; obedoval je pri Simonu. Tukaj mu je Marija z nardo mazilila glavo. spremstvu •■4 'Tč? Do “ r-"'« - dolžtiofli. x' navzoči >&'*• prav^^'*'Postali PLibl.cisr 1 ® primerni re- [f publicist, nckffj naSteje: \ >2? ki 'materi i p 1-' I na s kateri živi Sc"'!' Valj"*''? “stavljat ' r JI; *’!?»' tiari 4 I h ^_j I J *' s/.Njihova Cvetna nedelja, 2- aprila leta 30 Na cesti proti Betaniji je že zgodaj velik drenj. Ljudje hočejo slišati Jezusa, ki se je to jutro napotil proti Jeruzalemu. Pred vasico Betfage se je ustavil in rekel dvema učencema, naj gresta naprej in tam nekje v vasi z nekega dvorišča odpeljeta oslico, na kateri bo jahal v Jeruzalem. V izbiri skromnega živinčeta je bilo po Ropsu K J Komu ustreza pat pozicija f soboškem is? I'iM*. ■ ♦"■'iJV« timI;--' Pt.hJ 1914 spremenil J ^anes i po '11 ni omenil 7! *"•- Jer. namenili '10 so E^tiavs, Se pred Kraji, *rG.,^ža li,' "..^*’gajale K 5 Se “'Iijiti dni, > I "''Jtth^airtg „ so J ^i b: ®P®a Jezus !■ JI V s™« ■ Pai^^otra.i^dregetala ; ■‘"eln j? * J e za- Ll. '■ -rtfi P. fofi ■Se * d '"'i; L, Ta ^,lnD prva PrJUiladiii I 1? le- po ?»• K''i «ra- I, / 1 ^1 si-"“j' -i daty, ij 'Zgodila se je skrivnost trans-substanciacije. Kdo jo more razložiti!? Na kraju Iger so stiskali olje Cedron je potok v dolini pod Oljsko goro; »cedron« po he- brejsko pomeni Črn, »Getse- f mani« se pravi kraju na Oljski gori, na katerem je bil Jezus ponoči, potem ko je z učenci večerjal. »Getsemani« pomeni »stiskalnica olja«. »Oče, ako ne more ta kelih mimo iti, ne da ga pijem, zgodi se tvoja volja!« Tako moli Jezus na vrtu Getsemani. Danisel Rops pa se ob tem sprašuje: »Če bi Jezus ne živel. Če bi bila vsa njegova zgodba samo učinek hagiograf-skega dela, ali bi pisci evangelijev iznašli zgodbo, kjer je Jezus tako beden?« Juda je potem pripeljal vojake, z Judeževim poljubom izi dal Jezusa, vojaki so ga zgrabili fr ' t ri dal Jezusa, vojaKi so ga zgraoih ( i in ga odpeljali. Odvedli so ga ; ’ b- trtjdrtiVii Ani in natra tSp I t tl j k sodniku Ani in nato Še h Kajfi, Peter ga je zatajit, Se preden je petelin trikrat zapel. M j Zasramovali so ga, izročili Pi- latu in ta si je opral roke. tv Veliki petek L'U Poti na Golgoto, po hebrej-FMi sko Lobanja, po latinsko grič * ji ali Kalvarija, se pravi križev ■ f pot. Hrupna množica radoved-IJt nežev in prizadetih. Nekdo, V prvi krščanski cerkveni skupnosti velika noč ni bila poseben letni praznik. Višek cerkvenega praznovanja je bilo nedeljsko praznovanje svete maše. Šele sčasoma, zgladiti spOTov okrog datuma velike noči, se je praznovanje uveljavilo. ■ Mnogi ki so značilni za praznovanje velikonočnega paznika, imajo svoje korenine v predktščanstvu. V zgodnjem pomladnem času so ljudje Se vedno slavili zmago življenja nad smrtjo. To davljenje je pravzaprav nadaljevanje tistega, ki se začne z rimskim/kresom in ga danes praznujemo kot božič. mesijanskom znamenje. Ko je Jezus pozneje jahal po jeruzalemskih ulicah, so mu ljudje z zelenjem in plašči postiljali pot, po kateri ga je nosila oslica. Zgodila se je cvetna nedelja. Ponedeljek, 3. aprila leta 3« V zraku je nekaj. Vse je nekam čudno in nemirno. Na robu blaznosti. Celo Jezus naredi nekaj nerazumljivega. Kakor da bi od lakote pozabil na zakonitosti sezone, stopi k smokvi, ki je rasla ob poti, ker pa je bilo Sele spomladi, na njej ni našel sadežev, samo listje. Rekel je: »Naj nikoli noben sad ne zraste na tebi!« Zgodilo se je preklelstvo nad nedolžnim drevesom! Evangelista Matej in Marko poročata, daje bila smokva naslednje jutro suha. Nikjer v svetem pismu ni nobenega takega primera čudeža za kazen. Za tiste, ki puščajo skrivnosti biti skrivnost, je to Se vedno nepojasnjeno. Razlagalci pravijo, da je želel Jezus s tem opozoriti na moč vere, s katero lahko človek celo goro vrže v morje, ne samo povzroči. da se posuši smokva. Po drugi verziji razlage gre tukaj za simbolično dejanje, s katerim je veliki navdihnjenec napovedal žalostne dogodke. 4. aprila leta 30 Jezusovi sovražniki hodijo nadenj s vprašanji. On pa jim odgovarja. Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega - ko ga sprašujejo, če naj plačujejo davek. Če je po vrsti umrlo sedem bratov, ki so vsi imeli eno ženo, Čigava bo žena po vstajenju? Od mrtvih vstala telesa teh zemeljskih tegob ne bodo poznala, jim Odborniki so volili pa nikogar izvolili Po njegovem mora soboška občina postati temelj nove lokalne samouprave, kjer bo do polnega izraza prišlo dosledno izvajanje strategije razvoja kmetijstva, in sicer v neposredni povezavi z ekologijo. Ervin Pitz, dipl. ing. agronomije, ki je bil v letih 1986-1990 občinski sekretar za kmetijstvo, zdaj pa je v, d. direktorja Zveze zadrug Pa-nonka, pa se je zavzel za večjo učinkovitost IS pri odpravljanju najbolj Žgočih gospodarskih problemov, zlasti pa za pospešeno izvajanje denacionalizacije in hitrejši razvoj demografsko ogroženih območij. Kljub kritičnim razmeram, ko postaja problem brezposelnosti vse izrazitejši, prihajajo po njegovem boljši časi za oživljanje proizvodnih zmogljivosti. Kot je med drugim navedel Janko Halb, se od vseh kandidatov za mandatarja le on spozna na to delo, ki naj bi ga opravljal. Lastno hvalo. Češ da so z dosedanjim delom izvršni ki že dokazali svoje sposobnosti, so mu v razpravi oporekali številni razpravljale!, zlasti pa to, naj bi se kontinuiteta izvršne oblasti preprosto nadaljevala. Nekateri so se .zapičili’ v strankarstvo, nestrankarstvo in nad strankarstvo kandidatov, drugi so sedanji vladi očitali, da niso zadovoljni z njenim odnosom do gospodarstva itd. Skratka, v razpravi smo slišali vrsto podtikanj, ki gotovo niso nikomur V prid. Juda Iškarijot se Je tega dne pogodil za ceno izdaje. »Kaj mi hočete dati, če vam ga izdam?«, je vprašal velikega duhovnika. Plačhli so mu trideset srebrnikov. Toliko naj bi bila v tistem času vredna skromno ^obteka. V zvezi s tem je veliko nejasnosti. Ne samo v zvezi s ceno, ki se pozneje pokaže kot dovolj visoka, da se za teh trideset srebrnikov kupi lončarjeva njiva. Je v Juda v resnici grešnik. v katerega je še! satan, ali pa je samo orodje zgodovine? Nekdo je vendar moral izdati Jezusa, da se je spolnilo pismo najbrž rimski vojak, nosi tablico z napisom: Jezus Nazare-Ski, kralj Judov. INRI (lesus Nasarensis Rex ludaorum). »Kar sem pisal, sem pisal,« je odvrnil Pilat na očitke, češ, saj ni nikak kralj. Temu se bo pozneje reklo zasmehovanje, češ rimski upravitelj se je norčeval iz Jezusa. Kaj pa Če je to skrivni božji namig in Če je Pilatovo ro^o vodila božja roka? Jezus visi na križu, dajo mu vina z žolčem mešanega, za njegova oblačila vržejo žreb. Vse, da bi se spolnilo pismo! Je bil z žeblji pribit ali nanje obešen? O tem se zdravniki anatomi še danes pogovarjajo. Med koščicami dlani je neko mesto, ki se imenuje po zdravniku Destotu, na tem mestu zabit žebelj bi dopuščal trditev, da je bil pribit, ker se okolno tkivo od teže ne bi potrgalo. Križani je vpil, umrl in bil v grob položen. Vstal je na tretji dan. Vstalega so videli, srečali na poti v Emavs, nejeverni Tomaž je položil prst na njegove rane. __ __ J______________________ Se je zgodba o vstajenju rona križu. Bi se to lahko zgodilo dila v razgretih možganih sa- tudi brez Judove izdaje? njave Magdalene? Je Slo za Godijo se skrivnosti, ker se množično halucinacijo? Rops morajo goditi. pravi takole: »Osnovna značil- • nost množične halucinacije je in da je sin bol^i trpel in umri Zadnja večeija Podnevi tega dne, v četrtek. namreč v tem, da so je deležni vsi navzod, da potegne isto prepričanje za seboj vse. Kaj pa vidimo v poročilu o vstajenju? Priče, ki se obotavljajo verjeti, ki dvomijo. Apostoli niso nikaki zanesenjaki in sa- je bil Jezus najbrž med domačimi. Evangeliji nič ne pišejo o dnevnih dogodkih. Če je bila zadnja večerja, ki se je zgodila zvečer tega dne. v sobam, ka- ______ ____ kršne so bile pri premožnejših i svojega predmeta, ljudeh tistega časa običajne, • ~ potem je Jezus z dvanajsterimi sedel v prostranem prostoru. S stropa Je visela nekakšna šti- seriptum rioglata svetilka, možje so ležali okrog jedi - v dokaz, da je bilo izvoljeno ljudstvo po odhodu iz Egipta svobodno. Opresne kruhe so polagali v omako, nato so popili dve njači. Njihova vera ni mogla V dokaz zadostuje samo Tomažev primer.« Na poti domov, ko smo se vračali s potovanja, smo leteli z lastovkami, ki vsako pomlad so letijo iz iste smeri. V Jutru velikonočnega ponedeljska so se čaši vina, vmes nekaj kapljic slane vode. Sledilo Je jagnje z grenkimi zelišči. In spet dve Čaši vina. V prvem krogu tajnega glasovanja za mandatarja je iz igre izpadel Švenda, ki je za svojo kandidaturo zbral le 11 glasov. Pitz je dobil 49, Halb pa 37 glasov, V drugem krogu volitev pa je dobil Pitz 57 glasov, Halb pa le 35, kar je pomenilo, da nobeden od kandidatov ni dobil večine glasov vseh odbornikov parlamenta (129). torej potrebnih 65 glasov. In potem so Se ugotovili, da zbor združenega dela ni več sklepčen, s čimer so sejo prekinili. MILAN JERŠE V« Občina umika kapitalski delež iz Inpa Po skoraj polurnem čakanju na sklepčnost se je v Ljutomeru vendarle začela skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine. Udeležil se je je tudi član državnega svela Andrej Hrastelj, ki bo poslej dvakrat mesečno na voljo občanom v pisarni podpredsednika občinskega izvršnega sveta. Začelo pa se je s številnimi delegatskimi odgovori, vprašanji, pobudami in opozorili, ki so precej razburkala ljutomerske poslance. Najprej se je opogumil Alojz Ganza (DPZ) z vprašalnem, Če je kdo pozabil na uvedbo občinskega samoprispevka ali pa odpovedal, ker je v občini potrebno asfaltirati 29 kilometrov cest, brez katerih si ni mogoče zamišljati hitrejšega razvoja. Prav tako ga je zanimalo, kako je z odpravo škode v lanski sadjarski sezoni, ni pa se mogel sprijazniti, da je pošta v Bučečovcih še vedno edina v občini, ki nima dnevne dostave. Zatem se je usul pravcati plaz sumničenj na račun poslovanja podjetja Turri-ln. ki ga Je sprožil Drago Škrke (ZZD), V imenu SKD-ja je celo zahteval ugotavljanje konkretne odgovornosti. saj po njegovem in mnenju drugih razpravIjalcev še vedno ni dovolj pojasnjeno, kako da ima v tem podjetju večinski delež tujec, čeprav ob njegovi ustanovitvi ni vložil svojega kapitala. Dodal je še, da smo »očitno na sledi zgrešeni naložbi«. Zato je predlagal, da se vsa zadeva preda javnemu tožilcu. Pri tem ga je podprl tudi mag. Pavel Šerc iz DPZ-ja, ki je zahteval temeljito kontrolo v podjetju Turri-In. ki po besedah predsednika občinske vlade Ludvika Bratuše znova obratuje, in sicer s kapitalom večinskega lastnika. Dodal je, da je do ustanovitve podjetja Turri-ln prišlo zaradi interesa občine, ki je želela preprečiti stečaj podjetja Mizarstvo in ublažiti velik problem nezaposlenosti. Precej pikrih pa je bilo slišati tudi na račun podjetja INPO, katerega ustanoviteljica je občina, ki bi si morala, kot je povedal poslanec DPZ-ja Blaž Zajnkovič. najti boljšega partnerja pri snovanju raznih podjetniških programov. Na veliko odobravanje pa je naletel predlog Romana Cafa, da naj bi občina umaknila svoj skoraj 40-odstotni kapitalski delež iz omenjenega podjetja, denar pa bi namenili za gradnjo osnovnošolskega objekta v Mali Nedelji. Precej hude krvi je bito tudi glede članka v Večeru z naslovom Večinski deleži brez lastnika. Prizadetega se je počutil zlasti poslanec Pavel Šerc, češ da so z besedami tovarišija in politikanti diskvalificirani vsi poslanci ljutomerskega parlamenta, in da jih avtor Članka nima pravice javno blatiti. Pridružila se mu Je tudi Jelka Rostaher (DPZ), ki je pričakovala takojšen odziv predsedstva občinske skupščine. Tudi Daiji Odar se je zdelo nedopustno, da se v sredstvih javnega obveščanja na ta način napada parlamentarce. Ker Je s člankom padla temna senca na delo občinskih upravnih organov, zlasti geodetske službe, je Rajko Mlinarič iz zbora KS zahteval, da celotno zadevo razišče posebna komisija. V razpravi so ljutomerski poslanci načeli Se vrsto drugih problemov, med drugim previsoke takse za traktorje in prikolice, nujnost prekvalifikacije okrog 500 nezaposlenih v občini, previsoke obdavčitve njihovih počitniških hišic na Hrvaškem. Se vedno pod nami kadila pogorišča kresov, tam na ravnini je nek kmet otresal nežno jutranjo roso in nesel na njive ostanke cvetno-nedeljskega ,presmeca’. Žen- Zgodilo se je, ko se je ve- ska je iz predpasnika skrbno čerja že nagibala h koncu, da je stresala ostanke velikonočne Jezus dvignil čašo in rekel: ' '* ' ' »Glejte, to je kelih moje krvi, pijte iz njega vsi.« Podobno je že prej storil s kruhom, ki ga je tako dolgo? razglasil za svoje telo. ve- jedi po setvi. Kako močno mora biti halucinogeno sred- stvom, da traja halucinacija S, SMEJ nepravična delitev nepovratnih sredstev in podobno. Kljub kemu ozračju so sprejeli predlog odloka o letošnjem občinskem proračunu, ki bo »težak« 433 milijonov 649 tisoč tolarjev, V tem obsegu načrtujejo tudi proračunsko porabo, zoženo do točke, ko je resno ogroženo izvajanje večine nalog. Zato je potrebno storiti vse, da bo letošnja proračunska poraba strogo namenska in racionalna. Navzoče pa je vsaj nekoliko potolažil občinski finančnik Darko Kurbos, ki po sprejetju državnega predvideva rebalans občinskega proračuna, MILAN JFRSE ta- 1 k stran 4 vestnik, 8. apnj^ gospodarstvo Pomurci zahtevajo več proračunskega denarja za ceste Pomurske ceste spet ob rob! Območna gospodarska zbornica za Pomuije je v minulih dneh poslala pomurskim poslancem natančen pregled o delih na pomurskih cestah - obljubljeno ali že opravljeno v kilometrih. Številkah in papirjih. Če dokončanje magistralne ceste Gornja Radgona - Lendava več ni sporno (vsaj tisti del, ki je načrtovan, medtem pa so uničeni stari odseki), saj je za to namenjenih 543 mUijonov tolarjev, prav tako še 920 milijonov za nadaljevanje del na odsekih magistralne ceste M-10-1 Počehova - Črni Les in Hotiza - Lendava (nejasno je, kaj bo $ spornim odsekom od Jula marofa do Hotize), so Pomurci bolj kot s programom obnove magistralne ceste nezadovoljni $ predlogom proračunskega financiranja regionalnih cest. Pomurski poslanci bodo predlagali dopolnilo (amandma) k predlaganemu republiškemu proračunu, s katerim bodo le zahtevali že dogovorjeno in sprejeto. Ce se vlade menjavajo, se to ne bi smelo poznati prav na pomurskih cestah. Iz lanskega leta je ostalo neobnovljenih 10,1 kilometra regionalnih cest - čeprav je lani skupščina že dala soglasje, pa je letos odobren le kilometer obnove ceste Šegovci-Podgrad in mostovi, nedokončani pa ostanejo odseki Hodoš - M. Sobota, Stročja vas, Kranjčeva ulica v Lendavi in Dobrovnik - Renkovci. Republiška vlada pa je popolnoma ignorirala predlog obnove pomurskih regionalnih cest za leto 1993 (izvršniki so ga uskladili s predstavniki RUC-a), po katerem je potrebnih obnove čez 46 kilometrov cest, na katerih je tudi veliko črnih točk in prometnih nesreč, S sredstvi vzdrževanja bodo obnavljali le mostove med Dokležovjem in Veržejem (zamenjali bodo le lesene deske). ________________ _______ Čeprav bo prometni minister Igor Umek prišel na delovni obisk v Pomurje sredi aprila, je imel »inkog-nito* spoznavni ogled Prekmurja že v ponedeljek, 5,apriia. Po prekmurskih magistralnih in regionalnih j cestah ga je vozil Vitomir GvOrefc (Cestno podjetje M,Sobota), Presenetilo ga je. da toliko .tujSi’ gradbenih podjetij dela na pomurskih cestah (npr. Primorje) in da v Dolgi vasi Se niso začeli z deli. Njegov komentar po končanem ogleda: »Saj niti nimate tako slabili cest?< 1 v veliki meri je izpadel tudi predlog načrta obnove M-10-1 za leto 1993 (prav tako usklajen), po katerem bi I v občini Lendava obnovili 8 kilometrov od Jula marofa do Lendave (v programu le 6 kilometrov od Hotize do Lendave), 2 kilometra Petanjci - most Mura v soboški občini, 5 kilometrov od Spodnje Ščavnice do Gornje Radgone (močno uničena) in v mestu Gornja Radgona odsek do državne meje - ker jim je bilo to lani obljubljeno, so v občini Gornja Radgona pripravili vse potrebno za razširitev in ureditev mejnega prehoda, odkupili in podrli moteče hiše ipd. Pomurci so tudi močno razočarani zaradi nesodelovanja občin Lenart in Maribor. BERNARDA B.PEČEK 120 let tradicije _ “ -----------------------i A> Pomurska banka d.d. lzzt:------ ----------------1 Vaša domača banka IZPLAČEVANJE »STARIH« DEVIZNIH VLOG Predstavljamo različne načine Izplačevanja - na vas Je, da se odločite. Odločili smo se, da vse varčevalce LB - Pomurske banke d.d., tudi po tej poti obvestimo o nadaljevanju sanacije starega deviznega varčevanja. Način poravnavanja obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog občanov ureja Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (UL RS št, 7/93). Varčevalci lahko izbirate med različnimi variantami izplačevanja deviznih vlog starega varčevanja po zakonu: - razpolaganje z devizno vlogo polletno z najmanj 1/10 devizne vloge, vendar najmanj 1.000,00 DEM. - vezava celotne devizne vloge za obdobje 2,5 let. glavnice in obresti se izplačajo ob zapadlosti depozita. - zamenjavo devizne vloge z vrednostnimi papirji LB - Pomurske banke d.d.. Murska Sobota - zamenjava devizne vloge z obveznicami Republike Slovenije. Posebej bi Vas opozorili na možnost izročitve obveznic RS. Obveznice se glasijo na DEM in so izplačljive v konvertibilni valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan dospelosti. Republika Slovenija bo Izdala obveznice do 30. junija 1993, lastniki deviznih vlog pa morajo posredovati banki zahtevo za izročitev obveznic do 30. aprila 1993. Do Izdaje obveznic Republike Slovenije banka Izda lastniku devizne vloge potrdilo o stanju devizne vloge. Obveznice se lahko uporabi za plačilo različnih obveznosti. Romunka banka d.d. vsem svojim varčevalcem poleg vezav po Zakonu o poravnavanju obveznosti Iz naslova starih deviznih vlog občanov omogoča ugodnejše kratkoročne in dolgoročne vezave, kot jih veleva zakon. Pri dolgoročnih vezavah se glavnice in obresti izplačujejo v polletnih deležih. Doba vezave je odvisna od višine devizne vloge. Najkrajša doba vezave je G mesecev, najdaljša doba vezave pa d leta. S pogodbo dogovorjena obrestna mera se v času vezave za kratkoročne vezave ne spreminja, medtem ko se vse dolgoročne vezave sklepajo po spremenljivi obrestni meri. Vse varčevalce vabimo, da se o tej ponudbi še pogovorijo s svetovalcem za devizno varčevanje v bančni enoti, pri kateri imajo odprt devizni račun. Upravni odbor Mesne industrije potrdil program Možnosti za sanacijo V ponedeljek (petega aprila) seje sestal upravni odbor Mesne vodnih zmogljivosti in realiza-ind ust rije Pomurke, ki je obravnaval program sanacije novoime- cijo bi lahko poplačevali tudi novanega direktorja Milana Bratkoviča, V ospredje je postavljena upnike. finačna ureditev (konsolidacija) podjetja in zagotovitev normalne Urejena razmerja z upniki proizvodnje. V načelu je UO ta program podprl, s tem da je predlagal program dezinvestiranja (odprodajo) enega dela Po- in dotok svežega kapitala murkinega premoženja. To sicer predvideva program Milana Bratkoviča, ki pa se je omejil na odprodajo tistega dela premože- nja, ki ni neposredno povezan s proizvodnim ciklusom podjetja, in sicer obrata družbene prehrane, klavnice v Lendavi ter transporta in hladilnice v Puconcih. Po predlogu UO sta v ta program vključena še prodajna centra v Izoli in Novi Gorici. Milan Bratkovič pravi, da sam osebno nasprotuje odprodaji omenjenih centrov, kajti po njegovi oceni sl je nesmiselno žagati najpomembnejšo vejo poslovanja, na kateri sediš, to je trženja. Kot je izjavil, naj bi po oceni UO odbora bila razpisana licitacija za omenjena centre bolj kot poizkus za realno ocenitev tega dela premoženja. Po drugi strani pa mu je tudi razumljivo delno vztrajanje UO na odprodaji, kajti na ta način naj bi se čim-prej dokopal do svežega kapitala za poplačilo upnikov. Milan Bratkovič je tudi prepričan, da se s franšizing pogodbami ne bo dalo uči kov i to rešiti prodaje izelkov MI, kajti tudi v razvitem svetu ni učikovitega je bito za 1,5 milijona, v febru-aju pa za 65 milijonov tolarjev izgub. Kot že rečeno, trženje postaja eden od pomembnih elementov za sanacijo, zato Milan Bratkovič napoveduje ostrejšo kontrolo poslovanja in podreditev družb trženja MI, kajti po njegovi oceni je bila nevzdržna popolna poslovna avtonomija omenjenih družb, ki so bile in so v lasti MI, Poleg tega je prišlo do radikalnih sprememb znotraj same proizvodnje, uveden je nov delovni čas in prisotnost tistih delavcev, ki so polno zaposleni, medtem ko vsi drugi ostajajo doma. Proizvodnjo planirajo V tem času so dosegli tudi sporazum o reprogramiranju 1.5 milijarde tolarjev dolgov. Odprta je le še državna direkcija za blagovne rezerve, ki načelno pristaja na reprogramiranje, vendar čaka na soglasje vlade. Pri upnikih se je zalomilo le pri Hranilno kreditni službi, ki je začela vnovčevati akceptne naloge soboške občine, za katere je bila garant. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali ne gre za politično ozadje te poteze, ki se je nemalokrat pojavljalo v dogajanjih okrog MI. Milan Bratkovič pravi, da so zaključeni pogovori s Skladom, ki bo v naslednjem tednu angažiral za 3,5 milijona DEM svežega kapitala v MI, Tehnološki presežki in vodstvo Poslovna filozofija Milana tedensko, tako na vhodu kot Bratkoviča pri sanaciji MI je izhodu. Osrednja pozornost je da so zavzema, manjšimi delovnKTJ z manjšimi oeiov“- .. nostmi. Zato je, 1IU9U1U. i-.a-.yj , - vzpostavil neposre^" z Ministrstvom ti z Ministrsivuui t tehnološki i način. K temu K sklep UO, da Sl bodo ,J v kolikor bo tozul^t nja pozitiven, po nja pozitiven. IIJM l"" Aj-I m'C. računi razdelil' 2u dobička. Po prihodu v potij^tij^ povedal imenovanj® poveaai imeiiu’""; podjetja, na UO je bil imenovan ^i nik za finačno kom®®^ dročje Milan Bratkovič v tem trenu^l kadroi^-^' podrobnejšo I lizo v podjetju in W . .stju m v nji seji imeno^GJ ekipo, toda, kot nji seji MI v ' lUkJns . -irCl. trenutku kadr® »1 P Sl k P o li 11 k t li( cej osiromašena- - ■ nutku prav tako š® । kosti razdelal ogra j modela podjetji’ , f, pravi, je že seda) P' odgovornost za kaiu- jj modela podjetja’. 4 modela franšize za živilsko delovalno industrijo. Konec samoglavosti pre- namenjena kakovsti, usmerjena v proizvodnjo. Kot nižje ravni vodenja til v zadnjem obdobju padla na ki je pravi, ni moč pričakovati čude- žev s pisarniškimi direktivami. Kar se poslovnib . J ' Po Kar se pes'"”’ ;* jK» L tiče, Milan Bratko^^.j h tržnih družb Poslovni rezultati v prvih treh mesecih so bili od meseca do meseca različni, v januarju Domačini na minulem sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni Domača konkurenčnost Na minulem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni je bilo še kako očitno, da »manjkajo'!' nekdanji stari razstavljali iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Pravzaprav niso manj-kanjkali, kajti prav uspešno so jih nadomestili domači razstav-Ijaici. Dejstvo je, da je bil 7. gradbeni sejem poslovno nadvse uspešen za vse razstav-Ijalce; tudi predstavitev in urejenost razstavnih prostorov sta bila najboljši, kar smo doslej videli na gornjeradgonskem sejmišču; razstavljala so bili razvrščeni po razstavnem programu, npr. v enem delu hale so se predstavljali vsi izdelovalci zaščitnih premazov in barv, v drugem izdelovalci izolacijskih materialov, v drugi hali lesarji itd. Med najuspešnejšimi razstav- Ijalci so bili tudi domači podjetniki in izdelovalci gradbenega materiala. KEM A Puconci je vzbudila veliko zanimanje s svojimi hidroizola- eijskimi premazi. hitroveznimi maltami, industrijskimi podi, dodatki za beton, gradbenimi lepili, izravnalnimi in fugiranimi masami, kremenčevimi granulati in drugim. LONČARIČ, d. o. o., iz Lokav e c pri Negovi je s svojimi izdelki in storitvami uveljavljen po vsej Sloveniji, pa tudi v sosednji Avstriji - tudi na sejmu so imeli na razstavnem prostoru nenehno gnečo. Podobno bi lahko rekli tudi za RE-FLEX, d 0.0 . iz Podgrada pri Gornji Radgoni, ki je razstavni prostor v obliki steklene hiše tokrat preselil v halo - predstavljali so se z izdelki na najvišji ravni; izolacijskim steklom LOW-E. avtomatsko računalniško vodenimi vrati, steklenimi fasadami in drugim. Med najbolj vidnimi razstavljali so bili Še ELSA iz Gornje Radgone, TIPING iz Murske Sobote, GIDOS Lendava, LEMKO IZ Gornje Radgone s povsem novimi lesenimi izdelki in seveda Radgonske gorice, saj je bila na njihovem razstavnem prostoru neprestano gneča (predvsem zaradi . penečega se vina). I 8e Bernarda B Peček nižjo raven. Sicer pa mora Ml ampak predvsem s kakovost-za pozitivno poslovanje ustva- nim delom v proizvodnji, zato riti najmanj za 190 milijonov se tudi ne strinja s filozofijo tolarjev realizacije na doraa- definiranja tehnoloških presež- čem trgu ali imeti zasedenih 40 kov, ko naj bi podjetje zapustili odstotkov proizvodnih zmoglji- delavci z dvanajstimi leti de-vosti. S to zasedenostjo proiz- lovne dobe in manj, ampak se jih bodo analizirali; in ordii^ mesečne možnosti za uspe« ’ že sedaj veliko n*’/ na 4 seoaj upv makroekonom P' Brezar z ljutomerskimi podjetniki o pridobivanju sredst^'^ Mednarodna sredstvi za razvoj podjetništvi Ni sicer povsem jasno, ali je bil glavni namen petkovega sestanka, da A se Brezar seznanil z vlogami in podjetniki iz ljutomerske občine in jih tako pri dodeljevanju subvencij in garancij ne spregledal, ali da bi podjetniki »v živo« videli direktoija in pomočnika Sklada za razvoj malega gospodarstva (ki sta imela skoraj enourno zamudo) ter ju izprašali. Vsekakor je podjetju INPO kot nekakšnemu mecenu (prosilcem je pripravljal vloge) podjetnikov, ki potrebujejo sredstva za širitev proizvodnje, srečanje uspelo organizirati, vodstvo pa predati podpredsedniku Iz us nega sveta SO ljutomer. Srečanja so se udeležili-tudi prestavniki Pomurske banke, ki so morali poslušati očitke o previsokih obrestih; banke namreč še vedno vztra- 457 podjetnikov, od rega jih je 221 dobilo posojila, 174 vlog je bilo odobrenih za subvencioniranje in 86 za izdajo garancij. Po menjavi vlade in pri drugem raz- jajo pri netveganih korakih pišu so dajali zgolj še subvencije (za odobreno posojilo zahte- in garancije. Zato tudi vprašanje vajo zagotovila vlade, v na- sprotnem primeru so obresti enega,- od ljutomerskih obrtnikov, kako da so lani dobili vsi nenormalno visoke), to pa posojila, čeprav opravljajo dejavnost, ki ni na prednostni listi. »ti 1 š h ds *ei 120 milijonov s > usmerjenih mreže po d J vetoval r ' J (ij v lani sklad sveto’ pogosteje kot nacal L sveti pa je itj p,« JI, r-' ■ za demografsko ® močja. Goran za mocja uoraii direktorja, je pi*** logi jo pridobivanj bo ostala v tflU Jijeii:i Tačas I® subvencije in S®|*)r lično le slednje)’ ,!(* vlog pa jih 50 Šč Po njegovem spremeniti mej”' ‘ trebno bi bilo ■ čiti, katere dej a'® pitali, ..J — Sli so za prrJ«* ,ii^: sn so za ■_ f.** J uspeh, podjetnik' čani pa kljub temu n onemogoča večje najemanje posojil, Širitev proizvodnje in nasploh oživitev denarnega trga. Programe posameznih podjetnikov, ki so se udeležili srečanja (Kos, Makoter, Makovec, Slavič, Jelen), je pre^ J,s prea Koncem teta in se Se novu in Stavil direktor podjetja INPO obravnavajo, reSene bodo enkrat nadzor nad Silvo Potočnik, ki pa je /--------------.. o TURRI-IN-u povedal: «Pri bodo znani natančnejši podatki vsekakor pa *.,3i '□J tem podjetju gre za garancijo; o viSini sredstev iz proračuna. Na močno ’ ■ to je podjetje, ki je dalo skozi zadnji seji upravnega odbora sme kot druge il*I hudo krizo, ustavitev proiz- sklenili, da sklad novih obvezno- (zaradi tega z nižjimi obres'®' naložb. Brezar je povedal: y.Po spre- naložb. membi smo dajali samo Se jam- Zanimiva pa siva in subvencije; od 174 prejetih razvoj drobnega^ v/og jih ;e bilo Sb pozitivno reSe- kmalu na viilju nih. Preostanek leh vlog je priSet tik pred koncem leta in se Se kmalu na ekujev Evrop^® •'jBj novo in ruvi' konec Gprilii ab tnaja oziroma ko denarja, bo vodnje.^ .o vzf'okih sedaj ne sprejemaj dokler rte bi govorili, predlagam pa, da izdatki pokriti.To po se gospod Bizjak in bančniki meni tudi, da tako dolgo sedanji kasneje, ko bi čli na obiske, ' na kraju samem usedete in proučite in tam bi vam bila n*uU' Lh, v zadnjem Č^su 6» Osnovni p<*pj 'Sjtii*'.'.’ Ir prosilci (ki sicer izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev subvencije in bančnega posojila) ne bodo zadeva podrobneje predstav- dobili denarja in ne bodo mogli liena. Dokumentacijo smo za vse, razen za TURRI-IN, prt- pravljali mi." Direktor Sklada Zlčvli z naložbami. Namesto v aprilu bodo začeli z gradnjo junija di te kasneje. In zakaj? Lani je sklad izdal subvencije in garancije za naložbe v viJini 61 za razvoj drobnega gospodarstva Viktor Brezar je predstavil dejavnost ''^'''Jonov 700 tisoč mark, sklada v letu 1992, ko so objavili Skupno je bilo za razvoj drob-dva razpisa za pridobitev sred- štev. Na prvi razpis se je prijavilo pojavi irira J” ■ , , , 'tk mštituacija ^| , ni k, osnovni i’ . - L _ I _ f ... I mštituacija ■ '^i *’. ■ % nik, osnovni pa h^hko objektih, zagotovili doi-ik-^/prvi Siv '^''edbe. podatek, ds 3?^ t^ktirku TcEfi r druoidobrih Sest let. na ne- neso- ■ To je nesenetljivo, če Tega 4 “8i stra 'm K tudi to po- djetje rezalo, resda majhen kos, pred dobrimi desetimi leti zlate iraške pogače, ki pa je žal niso vlagali v znanje, ampak je takrat podjetje doživelo svoj prvi krah s prisilno upravo, ki je bila prej kadrovska erozija kot uspešna sanacija. Čeprav gledano skozi številke to nedvomno je bila. Stalno iskanje direkloijev Teza o kadrovski eroziji prav tako drži, kajti IMP Blisk je kar nekaj časa iskal vodilne može podjetja in jih po nekajkrat ponovljenih razpisih tudi dobil. Očitno je, da pri izboru ni imel ravno srečne roke, kajti sicer se sorazmerno hitro ne bi znašel v ponovnih težavah. In tu se je začela zgodba IMP Bliska ponovno zapletati in raz- 4i S '/'“'"fdlu, iS 37 ^^^sežnih delavcev Hst^tterli,- . ' »Ur 17 Iti B Sobote je dolgo veljal kot dokaj '"®si, (U t« dni nepričakovano in neprijetno " ■ ’ "*taj(» izgubo in da bodo morali odpuščati pletati hkrati. Pod krinko ob-l±ktiv[iih okoliščin za nastali položaj in še takrat veljavni Markovičevi podjetniški zako-iHHlaji ao sc reorganizirali. Tovrstne reorganizacije po neuspeli kapitalski povezavi sistema IMP so bile sploh moda podjetij v krizi v takratnem IMP-ju. Mimogrede naj zapišem, da je bil duhovni oče propadle kapitalske povezave na eni in razbijanje podjetij na prafaktorje (profitne centre) sedanji direktor sklada za razvoj mag. Uroš Korže. Montaža in LBK Bliskovci so bili eni od zadnjih. ki so se poslužili tega recepta. Tako je po besedah sedanjega direktorja IMP Bliska ta ustanovil dve novi podjetji hčeri (saj sta res hčeri, kajti obe sta ženskega spola) Blisk Montažo in Blisk Livarno barvnih kovin in proizvodnjo. V ti dve podjetji je bil preneSen tudi del premoženja, V IMP Blisku jc ostalo 1e toliko premoženja, ki naj bi zadostovalo za poplačilo upnikov in zaloge izdelkov, iz katerih je zagotavljal plače za 33 preostalih delavcev. Z ustanovitvijo dveh družb so se razdelili tudi delavci, Pred reorganizacijo oktobra 1991 so odpustili 23 delavcev kot tehnološki presežek. Očitno je ta izkušnja z omenjenimi presežki pripomogla h omenjenemu .saltu’ reorganizacije v IMP Blisku, kajti od preostanka 33-tih de- lavcev jih je dobra tretjina invalidov druge ali tretje kategorije, ki so na čakanju že več kot poldrugo leto. Po besedah Ernesta Horvata so nekako životarili do konca lanskega leta, ko so si s pomočjo prodaje zalog nekako uspevali zagotavljati plače, od decembra naprej pa imajo blokiran žiro račun. Kot pravi, so sedaj v predste-Čajnem postopku in bodo verjetno Šli v stečaj, takšno rešitev nakazuje tudi izvedensko mnenje podjetja Feniks, ki ga je pripravilo za sodišče. Naj večji upnik IMP Bliska je banka z 22 milijoni tolarjev, občina s tremi in podjetje Zemeljski plin z milijonom tolaijev, pol milijona pa naj bi bilo obveznosti do delavcev. Tako smo pri koncu enega dela zgodbe, ki se je ponovno končala neuspešno za nekaj ' ’ " ' ■ ■ ivcev. več kot šestdeset delavcev. Tega ne pišem zaradi patetičnega odnosa do teh ljudi, ampak predvsem zaradi tega, ker gre ponovno za očiten prekmurski ali pomurski sindrom, kjer se je pokazalo, da riba ne smrdi pri repu, ampak pri glavi in da so pri celi zgodbi imele t. I. objektivne okoliščine obrobni dejavnik za travmo IMP Bliska, kajti če bi glava bila zdrava in zobje močni, se to ne bi pripetilo. Ob rob tej zgodbi pa postavimo vzporedno zgodbo npr. videmskega EEK, ki je s podobno dejavnostjo v konjunkturi, J. VOTEK Svet Obmučne organizacije svobodnih sindikatov Pomurja je ugodno ocenil minulo enoletno delo te najmnožičnejše delavske organizacije, to pa velja tudi za območne odbore dejavnosti in krajevne pisarne v vseh štirih pomurskih občinah. Razpravljale) so na seji, ki sta seje udeležila tudi predsednik republiškega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Član predsedstva ZSSS Milan Utroša, potrdili pravilnost usmeritve pri zagotavljanju socialne, pravne in ekonomske varnosti sindikalnega članstva. Pri tem so izhajali iz sklepov organov upravljanja in aktualnih vsakodnevnih nalog. Po oceni predsednika pomurskih svobodnih sindikatov Janeza Kovača so za članstvo precej storili, saj so bili ves čas v neposredni povezavi z zaposlenimi delavci, v skladu z močjo sindikata pa so poskušali bedeti nad uresničevanjem kolektivne pogodbe in morebitnim kršenjem zakona o delovnih razmerjih. Vsem kršiteljem so dali vedeti, da bodo prišli v konflikt s svobodnimi sindikati. Podatki namreč kažejo, da le polovica njihovega članstva prejema stoodstotni izhodiščni osebni dohodek, kot je zapisano v kolektivni pogodbi, približno 1500 delavcev pa dobiva le zajamčeni osebni dohodek. Tako je bilo v drugi polovici lanskega leta vloženih pri sodišču združenega dela 42 predlogov za sodno varstvo okrog 900 delavcev. Precej pozornosti so namenjali tudi izobraževanju članstva, mednarodnemu sodelovanju in vrsti drugih ptodročjih, s čimer nameravajo nadaljevati tudi letos. Močno pa jih je prizadela interventna zakonodaja, saj je ob pripravljenosti za produktivnejše delo tudi v podaljšanem delovnem času med delavci veliko negodovanj, ker menijo, da za to ni zagotovljeno tudi primerno plačilo. Veliko kritik pa je bilo slišati na račun tistih podjetij, kjer izplačujejo osebne dohodke in regrese za letni dopust ne glede na finančni in poslovni uspeh, to namreč povzroča nezadovoljstvo med uspešnejšimi delavci v drugih kolektivih. V razpravi so se zlasti zavzeli za močan in strokovno podkovan območni sindikat in večjo samostojnost sindikatov dejavnosti, ki bodo lahko bolj pomagali sindikalnim zaupnikom v podjetjih in zavodih. Pomembna naloga pa jih čaka tudi pri lastninjenju, MILAN JERŠE So ^»segali okrog 7 tisoč ton letne .proizvodnje’ ■ podjetju je bilo tedaj zaposlenih 356 delav in v 'chs iT" ■ -Mtir -'■ot1^ ^^čel razpadali enoten jugoslovanski ’^’'il«?' PiS£an^^^_ težave, saj so samo v Srbijo prodali čez 15 ^^'oi ■'"^“''^uih blaslednje leto so zato zmanjšali J '*krt^Pr>ti pa iia 284. To jim je uspelo rešiti po J '''^•'jSall''oor r 5i[fl '-I« iRil za rejo matičnega jata v O. Petrovci h. fczultati poslovanja družbe v prvih treh pr^n' količinsko v okviru predvide- ' >0 v februarju in zlasti marcu bistveno tElJtir -- ■ ........... - !4ih- JSnuarju. Vendar bistveno večja k iji , povpraševanja slabša prodajne J i^^iti ogroža pozitivne učinke v smislu * t^SCan*,. . —--------------------------------- S'? ■. ‘js-v Sloveniji presega porabo za 200 do 300 republiškim skladom za razvoj in ;a Inšpektorji so od vseh Kadar je kje kaj narobe, pa tudi zalo, da bi vnaprej preprečili negativna dejanja in njihove posledice, običajno teijamir posredovanje oziroma kontrolo inšpekcijske službe. To je seveda prav. Vendar pa na Upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (sedež je v M. Soboti) ugotavljajo, da se od njih pričakuje veČ, kot zmorejo glede na kadrovsko in gmotno stanje. Zaradi nerednega in nezadostnega financiranja imajo namreč premalo inšpektorjev, poleg tega pa jih ovira pri njihovem delu tudi neustrezna zakonodaja. To je bila ena od osnovnih ugotovitev njihovega poročila za lansko leto, ki ga je na zadnji seji občinske vlade v Murski Soboti posredoval vodja Uprave Vinko Mlinarič. Med drugim jc tudi omenil, da je njihova služba opravila lani 3.367 kontrolnih inšpekcijskih pregledov v pomurskih občinah, kar je za 8 c»dstot-kov manj kot leto poprej. Prejeli so tudi 819 pritožb (prijav), med katerimi se jih je največ nanašalo na komunalno problematiko (odvajanje odpadnih voda idr,). Večina prijav je bila odpadnih utemeljenih, za nekatere pa so ugotovili, da so bile zlonamerne. Obseg ugotovljenih kršitev raznih predpisov se je v primerjavi z letom poprej povečal kar za 104 odstotke, ker ljudje mislijo. da si sedaj, ko imamo samostojno državo Slovenijo, lahko privoščijo več - svo- rih lahko uspešno sodelujejo s policijo. Vinko Mlinarič je posebej opozoril tudi na onasne-ževaiije pitne vode zaradi vse večje uporabe pesticidov v kmetijstvu in zastrupljanja podtalnice z odpadnimi vodami iz ponikoval-nic ali zaradi izlivanja le-teh v gramoznice in na druga neustrezna mesta. Stanje najbrž Se rit kritično, vendar ko se bo to zgodilo, bo že prepozno. Zato jc predlagal, da bi opravili analizo pitne vode glede na vsebnost pesticidov. Izvršni svet jc pobudo sprejel in jo bodo skušali uresničiti v okviru raziskovalnega tabora. Bilo je tudi rečeno, naj ljudje v nekaterih krajih dobro premislijo, ali bodo Se naprej piti oporečno vodo ati pa se bodo priključili na občinski vodovod z zajetjem V Črnskih mejah, iz kaie- Prvi spomladanski sejem v Ljubljani Deževna Svoboda gibanja Prvi spomladanski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v organizaciji Ljubljanskega sejma naj bi bil pravzaprav nekakšna meritev temperature, kako so slovenski turistični delavci pripravljeni na novo turistično sezono in kakšne turistične »deslinacije« zanimajo Slovence. Čeprav je letos leto turizma, pa se to na sejmu Alpe-Jadran - Svoboda gibanja ni preveč opazilo. Morebiti je k temu prispevalo tudi slabo vreme, ki je presenetilo marsikaterega razstavljalca in obiskovalca. Slovenci bodo tudi letos počitnikovali predvsem v domačih zdraviliščih ali v bližnjih hrvaških obmorskih krajih (če do junija ne bodo pretirali s cenami), na sejmu pa so se tudi letos najbolje predstavile ljubljanske občine (mesto Ljubljana in bližnji kraji); Ljubljana očitno hoče poleg mesta vina, kongresnega mesta, najveČjega mesta v Sloveniji in prcst<»lnice dobiti še naziv turistično središče. Pomurci so se tudi tokrat uspešno predstavili v hali A2 na skupnem razstavnem prostoru in pod skupnim sloganom POMURJE DEŽELA ZDRAVJA. Čeprav so dobili enega lepših razstavnih prostorov v okrogli hali in zanj tudi drago plačali, pa je njihovo se- je ms ko predstavitev motilo preglasno ozvočenje sosedov. Zdravilišče Radenci, Zdravilišče Moravske Toplice in Terme Lendava so predstavitev zdraviliško-turstične ponudbe popestrile z nagradnimi igrami za obiskovalce in nastopi kulturno-zabavnih skupin. Poleg zdravilišč se je predstavila tudi živilskopredelo- vaiiid industrija iz Pomurja; Pomurske mlekarne so predstavile izdelke s sloganom Beli zakladi neokrnjene narave, Mlekopromet Ljutomer je predstavil svoje znane sire. Mesna industrija Pomurka Murska Sobota jc zadovoljila Številne kupce pred velikonočnih dimljenih dobrot, MIR Radgona se je predstavila s svojimi kakovostnimi izdelki, Agromerkur z novimi izdelki iz perutninskega. Zunanja trgovina ABC Pomurka z izdelki iz mednarodne kooperacije na področju semenarstva in cvetličarstva, Vigros Murska Sobota pa z bogato ponudbo uvoženih živil, Bernarda B. Peček I Zdravilišče Radenci je svojo predstavitev popestrilo s čarovni- .-ra tega priteka še kar dobra pitna voda. Glede financiranja inšpekcijskih služb pa je občinska vlada sklenila, da bo odslej zagotavljala svoj delež (dogovorjen ključ med pomorskimi občinami) po dvanajstinah, saj morajo tudi ostale tri občine redno skrbeti za financiranje te službe. Temu sedaj običajno ni tako, pri čemer je Se najbolj kritična občina bode. Zaradi neustrezne kazenske politike pa se je nekaterim celo splačalo kršiti predpise, saj je bila kazen manjša, kot bi jih stalo, če bi si urejali stvari tako, kot je treba. Dogajalo se je tudi to. da so izdali kakšno odločbo o prepovedi, vendar so se kršitelji nanjo požvižgali, inšpektorji pa nimajo pooblastila in moči, da bi tudi fizično dosegli uresničitev odločbe. Še dobro, da v nekaterih prime- « dir 7 P^^^dsedrtika upravnega odbora so . ^ktorja Agromerkurja Ivana Itiirger-Prvi sanacijski program, ki ne predvi- R: 41''?’^ sanacijski g ( ih i”'*** pfuttvuduje ii ( t^ili * (,„ ? *•** *» 5« n« ^4,.^ .‘‘ttt 57^'^'Hhfe»,reSi1i’7 l ^C*"’nii^'’J*tcv Sli **>vne d«be, in s tem tudi zmanjša- (>d junija dalje. Gre za a ,rešili’ 7 delavcev, Id imajo d« L /I '"V| Za ne dobe, če jim bodo le- to I*® bodo skušali ta problem reševati ^ttpos?*' ’*''?**■•* * stulel«vanju t. Zavodom iRii In vanje. J, G. Ljutomer. JOŽE GRAJ 4’0 H ■' kom, ki je pritegnil veliko sejemskih obiskovalcev. stran 6 vestnik, 8. gpnjgj^ nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokratno tedensko poročanje zajema čas od 311. 3. do S. 4. 1993. V začetku lega tedna, natančneje 30. 3. je na Ljubljanski borzi pričela kotirati nova delnica, in sicer redna prinosnišlta delnica mariborske Probanke. Njena nominalna vrednost je 100 DEM, njena tržna vrednost pa se je že na prvem borznem sestanku oblikovala pri cca 338 DEM, saj je njen enotni tečaj 30.3. pristal na 14616. Pred uvrstitvijo na borzo se je ta delnica prodajala po njeni knjigovodski vrednosti, ki znaša 160 odstotkov nomi-■ale. Celotna vrednost emisije pri-nosniških delnic znaša 10 milijonov mark. Le-le kotirajo na bojzi, Pru-banka pa je izdala Indi za 7 milijonov imenskih delnic, katere so nominirane na 500 DEM. Imenske delnice na borzi ne bodo kotirale, temveč bo o njihovi prodaji odločal apravni odbor le banke. En glas prinaša ena imenska delnica ali petdeset prinosniškifa. Uvrščena kolacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 Je 30. 3. porasel s 115,1 na 115,2, ko je bilo za 7363 lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne se je tečaj vrnil na 115,1 pri prometu 8334 lotov, V četrtek se Je njen enotni tečaj dvignil za 0,3 odstotne točke (115,4), prometa pa je bilo za 8646 lotov, v petek pa je ostal na istem nivoju pri prometu 9181 lotov, V ponedeljek je enotni tečaj rahlo porasel na 115,5, ko je bilo za 9703 lote prometa. Po nihanjih v preteklih dveh tednih, je enotni tečaj obveznice RSL 1 z davčno olajšavo ponovno stabi-lizirait pri 110,0. kjer Je že od sredine februarja, prevladujejo pa aplikacijski posli. Tako je bilo v sredo za 4 lote teh poslov, v četrtek pa za 8 lotov. 30. 3. Je enotni tečaj RSL 2 padel Še za nadaljnjih 1,2 odstotni točki (z 90.0 na 88,8). kar je še vedno odraz vnovčen ja kupona, prometa pa je bilo za 949 lotov. Tudi naslednjega dne je tečaj te obveznice neznatno padel na 88,7 pri 803 lotih prometa, V četrtek pa je njen tečaj porasel na 89,5. ko Je bilo za 2174 lotov prometa in ostal na tem nivoju tudi v petek (1308 lotov prometa) in v ponedeljek, ko je bilo za 698 lotov prometa z njo. Tako lahko ugotovimo, da enotni tečaj RSL 2 ni padel za celotno vrednost kupona, saj bi V lem primeru motal biti 88,4, torej so. pravilno postopali tisti investitorji, ki te obveznice niso prodali pred zapadlostjo kupona. sel z 52 loti te obveznice po tečaju 88.7. V četrtek se je njen enotni tečaj izoblikoval za 87.5. ko je bilo za 372 lotov prometa, naslednjega dne pa ostal na istem nivoju pri prometu 727 lotov. V ponedeljek je enotni tečaj te obveznice rahlo porasel na 87.7. prometa pa je bilo za 95 lotov. Tudi za to obveznico velja, da je padla manj, kot je prinesel njen kupon, zato so investitorji, ki je niso prodali pred zapadlostjo, pridobili več kot dve odstotni točki. 5. 4. Je bil prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma obveznice MU z izkoriščeno davčno olajšavo po tečaju 86,0. kar predstavlja padec enotnega tečaja te obveznice za 7 odstotnih točk, kar pa nikakor ni presenetljivo, saj sem ta padec napovedala že v prejšnjem poročanju in je prav tako posledica vnovčenja kupona. Uvrščena kotacija 11 - delnice Tečaj delnice LE k Se kar naprej pada. 31. 3. je bit s to delnico prijavljen aplikacijski posel z 30 loti po tečaju 12000 (-825), v četrtek pa je njen enotni tečaj padel za kar 10 odstotkov in tako pristal na 10800, ko je bilo za 20 lotov prometa z njo. neznatno padel na 84,9 (320 lotov prometa), v četrtek porasel na 86.1 pri 151 lotih prometa, da bi se v petek vrnil na 85,0, ko je bil prijavljen aplikacijski posel z 41 loti te obveznice. V ponedeljek je tečaj porasel na 85.3, prometa pa je bilo za 40 lotov. Manjše nihanje (za največ 0,2 odstotne točke) je v tem tednu zabeležila obveznica PTT Ljubljana. Njen tečaj je neznatno porasel 30. 3. s 101,2 na 101,3 pri 25 lotih prometa, naslednjega dne padel na 101,1, ko je bilo za 341 lotov prometa, v četrtek ostal nespremenjen (60 lotov prometa), da bi se v petek vrnil na 101,3 (264 lotov). V ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 30 loti po tečaju 101,2, 30, 3, je enotni tečaj obveznice Rogaška 1 padel s 86,9 na 86,0, prometa s to obveznico pa je bilo za 46 lotov. V ponedeljek je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel s 4 loti te obveznice. .Občutneje pa je padel tečaj obveznice Rogaška 2 (4 odstotne točke), ko je bilo za 2 lota prometa z njo po tečaju 41,0. Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice po tečaju 45,0, v petek, ko Je bilo za 42 lotov prometa, pa je tečaj ponovno tokrat rahlo padel na 44,8. IZOBRAŽEVALNA FUNDACIJA POMURJA INICIATIVNI ODBOR MURSKA SOBOTA Spoštovani! v gospodarski krizi je postala prva skrb vseh nas preživetje. Toda cena za to zna biti katastrofalno visoka, če ne bomo takoj obrzdali nekaterih trendov na razvojnostra-teSkih področjih. Med najbolj izpostavljenimi je znanje, in to Se posebno na gospodarsko manj razvitih območjih. In tu je naša pokrajina v slovenskem vrhu. Pri vlaganjih v znanje postaja prevladujoč socialni vidik, to je v krizi normalno in prav, toda premalo, če razmišljamo razvojno. Ob podatku. da je v Pomurju le še nekaj čez 50 kadrovskih štipendij in da ne vlagamo v pridobivanje dodatnih znanj - mesečni prispevek pravnih oseb 10.000 SIT - mesečni prispevek obrtnikov 5,000 SIT - mesečni prispevek društev 3.000 SIT - mesečni prispevek posameznikov 1,000 SIT S pristopom v fundacijo se ustanovitelji zavežejo najmanj za enoletno plačevanje prispevka in si pridobijo vse pravice ustanovitelja, opredeljene v statutu. Tisti, ki ne želite poslati ustanovitelj, lahko fundacijo podprete z enkratnim prispevkom. Vaša članarina ozit«* prispevek se po zakonu hodnini šteje za davčno Savo. „ pj U. PROSIMO VAS. NAM pristopno v rujini. je že potrebno biti I d JAVO POŠUETE > majal993 NA SLUŽBA DRUŽBENEI^J KNJIGOVODSTVA SLOVENSKA 2 Murska Sobota ZEVALNO POMURJA) tl i IZO^^ z JI Za iniciativni odbor fu"’ dr. Elelka HorVJU' Uvrščena kolacija n - obveznice Tudi obveznici mesto Ljubljana je zapadel kupon 1.4., zato je tudi ta obveznica zabeležila padec tečaja. 30. 3. je njen enotni tečaj padel za 2,4 odstotne točke (87,4) pri prometu 61 lotov. Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski, po- It o » ž iio Cesta prvih borcev II. Breilce iTO6oe T«ž«faai* oeoa ez-ase Slovenska c«sta S4. »061 OH55. la aooo 131-347 <«sta 5-S G2CXM Maribor VOS OS? Prosti trg - obveznice 30. 3. je za kar 2,1 odstotne točke porasel enotni tečaj obveznice Gorenja in se izoblikoval na 07,0, ko je bilo za 44 lotov prometa z njo. Naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 265 loti te obveznice, enotni tečaj se je izoblikoval na 06,8, posamezni posli pa so bili sklenjeni po tečajih od 94,0 do 97,0. V Četrtek Je bito za 1664 lotov prometa s to obveznico, enotni tečaj pa je pristal na 96,6. Po enakem tečaju je bilo v petek za 285 lotov aplikacijski h poslov, v ponedeljek pa je enotni tečaj le obveznice padel na 96.4, ko Je bilo za 2196 lotov prometa. Enotni tečaj obveznice LEK 2 se je ponovno stabiliziral pri 98,0, skupni promet tega tedna pa je le 11 lotov, od tega 10 lotov aplikacijskih poslov, z obveznico LEK 1 pa se tudi v tem tednu ni trgovalo, 31. 3. Je kar za 8 odstotnih točk padel tečaj obveznice Metalna, ko je bil prijavljen aplikacijski posel s 14 loti te obveznice po tečaju 72,0. V petek je bilo za 20 lotov prometa s to obveznico, njen tečaj pa se je izoblikoval na 76,5. Porast tečaja beleži v tem tednu obveznica Občina Laško. Njen enotni tečaj je tako 30 3. porasel za 1.2 odstotni ločki (81,2). ko je bilo za 20 lotov prometa z njo. V četrtek je njen tečaj ponovno porasel, tokrat na 82,0 pn prometu 20 lotov, v petek pa je ostal njen tečaj nespremenjen, prometa s to obveznico pa je bilo za 420 lotov. V ponedeljek je bilo za lil lotov prometa s to obveznico, njen enotni tečaj pa je rahlo porasel na 82,1. Nasproten trend pa je imela v tem tednu obveznica Občina Zagorje. Tako je njen enotni tečaj 30. 3. padel za kar 2 odstotni točki na 76.0, prometa pa je bilo za 109 lotov. Naslednjega dne je bil s to obveznico prijavljen aplikacijski posel s 30 loti po enakem tečaju, v četrtek je njen tečaj padel za nadaljnjih 0,3 odstotne točke (75,7) pri prometu 424 lotov, v petek pa na 75,5, ko je bilo za 252 lotov prometa. V tem tednu je nihal enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica. 30. 3. je sicer njen tečaj ostal nespremenjen (85,0), ko je bilo za 280 lotov prometa z njo. Naslednjega dne je Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha VARČUJTE V TOLARJIH, VPIŠITE TOLARSKE DEPOZITE Občani lahko prosta sredstva vežejo v CREDITAN-STALT-NOVI BANKI in vpišejo tolarske depozite. Pogoji; - višina vezave najmanj v vrednosti 60.000 tolarjev, - rok od 31 do 365 dni, - spremenljiva obrestna mera, - višina obresti je odvisna od roka vezave in višine vezanih sredstev, - izplačilo obresti ob zapadlosti depozita, - v aprilu je obrestna mera od 1,89 do 2,12% na mesec. Pridite v našo poslovno enoto na Lendavski 11 v M. Soboti in se prepričajte o naši ponudbi. Prosti ti^ - delnice Tečaj delnice »Dadas je tudi v tem tednu rahlo porasel. 30. 3. je bilo za 16 lotov prometa s to delnico, njen enotni tečaj pa je jKirasel s 23-566 na 23.637, v Četrtek pa na 23.900, ko Je bilo za 12 lotov prometa z njo. V ponedeljek je bilo za 7 lotov prometa s to delnico, tečaj pa Je tudi tokrat rahlo porasel na 23.968. Po več kot polletnem premoru se je 30. 3. trgovalo z delnico Grad, njen tečaj pa je porasel za dovoljenih 10 odstotkov s 1450 na 1595, ko Je bilo za 20 lotov prometa z njo. Naslednjega dne je njen tečaj porasel na 1613 (40 lotov prometa), v četrtek na 1774, ko je bilo za 140 lotov prometa, v petek pa je bil piijavljen aplikacijski posel s 140 loti te delnice po tečaju 1885. V tem tednu pa ni bilo prometa I delnico MK Založba. V tem tednu je rekorden promet zabeležila delnica NIKA, s katero Je bilo vsak dan preko 1000 lotov prometa. Močno pa je nihal njen enotni tečaj. Tako je 30. 3. padel s 3796S na 34200 (1009 lotov), naslednjega dne porasel na 37.494 (1015 lotov), v četrtek padel na 33971 (1105 lotov), da bi v petek porasel na 37220 (1040 lotov). V ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 1609 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 39125. Kot ste lahko zasledili v uvodu. Je 30. 3. začela kotirati redna delnica Probanke, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 14616. prometa z njo pa je bilo za 600 lotov. Naslednjega dne je njen tečaj nekoliko porasel na 14644pri prometu 1586 lotov. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj porasel, in sicer na 15088 (800 lotov), naslednjega dne pa tako rekoč ostal nespremenjen (15087), ko je bilo za kar 5165 lotov prometa z njo. V ponedeljek je bilo za 2311 lotov prometa s to delnico, tečaj pa je rahlo padel na 15084. S prednostno delnico Rogaške se je v tem tednu trgovalo šele 2. 4.. njen enotni tečaj pa je padel na 2200 (-130), ko je bilo za 2000 lotov prometa z njo. Redna delnica SKB-banke je 30. 3. sicer porasla s 11000 na 11220, ko Je bilo za 100 lotov prometa z njo, vendar seje na prejšnji tečaj vrnila že naslednjega dne, ko je bilo ponovno 100 lotov prometa z njo. V četrtek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 11040, prometa pa je bilo za kar 1033 lotov, kar je največji promet s to delnico, odkar je pričela ponovno kotirati na borzi. V ponedeljek je tečaj te delnice pionovno padel na 11000, prometa pa je bilo za 200 lotov. Prednostna delnica SKB-banke je tudi v tem tednu nihala. Tako je 30. 3. porasla z 12348 na 12456 (320 lotov prometa), naslednjega dne padla na 11694, ko je bilo za 425 lotov prometa, se v četrtek ponovno povzpela, tokrat na 12127 pri 505 lotih prometa, da bi v petek ponovno zdrsnila navzdol na 11800, ko je bilo za 60 lotov prometa z njo. V ponedeljek Je bilo le za 10 lotov aplikacijskih poslov po tečaju 12200. plat zvona. Od tod pobuda za ustanovitev IZOBRAŽEVALNE FUNDACIJE POMURJA, s katero prihaja iniciativni odbor pred pomursko javnost, Želimo, da ob podpori čim več ustanoviteljev nastane sklad za štipendiranje najboljših ter za spodbujanje šolanja in izpopolnjevanja mladih v tujini. Pri slednjem so generacije s tako imenovanega obrobja doslej kvečjemu dobivale za center nezanimive ostanke, zato bi fundacija prevzela tudi skrb in odgovornost, da bi bili enakopravni. Podjetja, podjetnike, obrtnike, druge pravne in civilnopravne osebe ter posameznike vabimo in prosimo, da podprete našo pobudo in postanete ustanovitelj IZOBRAŽEVALNE FUNDACIJE POMURJA. Obveznosti ustanoviteljev so: Tončka Boži novic NIKA d.d. Poslovalnica Maribor K il: IZJAVA Podpisani (a) _ EMŠO________ s prebivališčem It' Ji ^1 Jo F '-5 izjavljam, da pristopam k ustanovitvi Izobraževalce dači je Pomurja ter se zavezujem, da bom v skia^. in 5. členom statuta fundacije plačeval (a) mesec*' spevek za njeno delovanje. IZJAVA (podpis) Hi : do dl; J t, et H (točen naziv podjetja, obrti oziroma društvi’ s sedežem v — -— S podpisom pooblaščene osebe pristopa la He n. I III k h J novitvi Izobraževalne fundacije Pomurj® * zavezuje, da bo v skladu s 4. in 5. členom s „ fundacije plačevala mesečni prispevek delovanje. i; !| -'■'P (podpis pooblaščene Specializirana trgovin^ z orodjem in stroji za polagalce ploščic vam V sodelovanju s priznanimi italijanskimi proizvajalci .p v svojih razstavno-prodajnih salonih P® j • stenske in talne keramične plošče • zaščitno-okrasne letve za keramiko • armature • tuš kabine I I I', III • t 1= ' »'v * :i: i' 1*8* Ft 't I ' ' I ■' • 'Ud- ■ 'i ,. /' L 1 s i- j-! I ■/ Ir -I 1,'. it ' 1 i I I i i »1 »It Ut ‘A 1*1 »la ^^5 'tni a ■*? o i ■ '1?' 'L b. • sanitarno keramiko i( ** w saitiiarno Kerariiiov • orodja in stroje za ” ? ploščic VAŠEGA OBISKA V RAZSTAVNO-PPU^ SALONU S PEBELTINCL ' * J. Štefana Kovači tel./faks; 069 4^ MARIBOR, Židovs^^ tel.: 062 224 d' KEOR MARIBOR, Zrkovska 062/514-485 1)1' "'k ‘K S' /1 !?)! ■I '5 1 I aprila 1993 stran 7 lil 1 sociala, šolstvo, zdravstvo ; Svetovni dan zdravja m f» ■'aj pazljivo z življenjem, preprečuj nasilje in brezbrižnost pazljivo z življenjem, preprečuj nasilje in brezbrižnost, tott, i* ub letošnjem svetovnem dnevu zdravja. Lepa želja, tavedarno? ^*iit, statistični podatki govorijo drugače, da je nasilja mani noitn,"- ' f ]J| o ■J'' UM aaca>9jjja ravnamo z življenjem, tako 1 delavci, delavci kirurške i vsak dan sred' V ^Mmi, ki so postal’ 1 SMi;- , po-stroke srečujemo 3 luipn, ? oodisi Jastneifa Ali ^“jega bstnega ali žrtve takih 'Ca*- '<« i'. * .m. H**, t’?iostno obdobje svoje Preverjanje znanja z nalogami objektivnega tipa Ocene so pri ustnem preverjanju v povprečju višje od pisnih, ker učitelji - ocenjevalci velikokrat pripišejo svoj delež pomoči učencu (njegovi oceni), ki je pogosto sposoben le bolj ali manj prepričljivo pritrditi učiteljevim trditvam ali dodatnim vprašanjem, ki jih le-ta ob izpraševanju dodaja. O takem (subjektivnem) ocenjevanju se je torej težko pogovarjati. Na boljšem smo pri pisnem preverjanju znanja, ker ima le-to do neke mere izdelana in enopomenska pravila. Preveijanje znanja z nalogami objektivnega tipa Znanje lahko preverjamo s spraševanjem, testi in s projekti. Vsa ta preverjanja so odvisna od učitelja. Realni kazalec znanja pa naj bi bili standardizirani testi. Test pri pouku Test je lahko del pouka, s katerim ugotavljamo pomanjkljivosti v učenčevem znanju ali pa rabi za motivacijo učenca. Brez sprotnega preveijanja učitelj ne more ugotoviti vzrokov učenčevega neznanja. Pri ugotavljanju znanja (preverjanju uspešnosti učiteljevega lastnega dela) napačno izbran odgovor učencu ne sme biti v breme. Učitelju bi moral dati pobudo, da ugotovi, zakaj je učenec odgovoril tako, kot je. Test pogosteje uporabljamo kot inštrument ocenjevanja, pre-vepanja znanja in nadarjenosti učencev. Na sprejemnih izpitih pa najpogosteje uporabljamo teste za selekcijo kandidatov. Testi se od predmeta do predmeta razlikujejo, toda vsi bi se morali odlikovati po objektivnosti in po tem, da prevevajo znanje in sposobnost logičnega sklepanja. Obliko testa in načine preveijanja narekuje vsebina testa. Test znanja mora - do neke mere - vsebovati vsa znanja, ki jih je predvidel pouk. Preverjamo lahko znanje in spretnosti ali pa sposobnost reševanja nalog. To da je učenec uspešno rešil določene oblike, še ne pomeni, da bo uspešno rešil tudi test druge oblike. Najteže preverimo spretnosti, ki si jih je učenec pridobil ob eksperimentalnem delu. Zdi se, da je najbolje preverjati to vrsto znanja tako, da učenec opravi konkreten eksperiment, S testi preverjamo znanje, razumevanje, uporabo in sposobnosti analiziranja ter vrednotenja problemov. K znanju prištevamo tudi poznavanje dejstev in naravnih zakonov. Razumevanje se kaže kot sposobnost različnega interpretiranja dejstev, principov in teorije, uporabnost znanja pa kot sposobnost uporabe dejstev, principov in zakonov v različnih razmerah. V tej lestvici sta najvišje analiziranje, to je razstavljanje problema na več delov, in vrednotenje. Ta sposobnost naj bi učencem omogočila razsojanje o veljavnosti trditev znanstvenega poročila. Vrste nalog objektivnega tipa Vsak test mora biti sestavljen iz več nalog objektivnega tipa, ki jih lahko zapišemo v različnih oblikah. Učitelji še vedno najpogosteje uporabljamo tradicionalna vprašanja, ker jih sestavimo brez večjih težav. Toda z njimi preverimo le spominsko znanje, sposobnost podajanja snovi in pismenost učencev. Ocena znanja v tem primeru ni objektivna, saj je ocenjevanje odvisno od stališč ocenjevalca, ki sestavi ocenjevalno lestvico (rangiranje) šele potem, ko so testi opravljeni. Miselne sposobnosti uspešneje preverjamo z vprašanji, ki zahtevajo kratek odgovor. Ta je sestavljen le iz enega do treh stavkov. Z njimi precej zmanjšamo vpliv učiteljeve interpretacije na ocenjevanje. Še natančnejša so vprašanja, pri katerih vsebuje odgovor le eno dejstvo, posameznost ali podrobnost. Taka vprašanja lahko zapišemo tudi v obliki dopolnjevanja, izbire tipa DA-NE ali z možnostjo izbire med več odgovori. Največjo objektivnost pri ocenjevanju dosežemo z nalogami, ki omogočajo več že formuliranih odgovorov. Če je odgovorov vsaj štiri ali pet, se tudi izognemo ugibanju učencev. Toda naloge izbirnega tipa sestavimo zelo težko, ker inorajo bjti vsi na prvi pogled sprejemljivi, pravilen odgovor pa mora biti pravilen na vseh ravneh pouka. Če sestavimo test tako, da sprašuje vsaka naloga vsaj po enem od smotrov, lahko najbolje in najhitreje preverimo, ali je učenec dosegel zastavljene.cilje ali ne. Žal se naloge tega tipa dolgo pripravljajo, od učenca pa ne zahtevajo logičnega formuliranja informacije in ne spodbujajo novih idej. Slabo sestavljen test izbirnega tipa lahko naredi njed vsemi oblikami preverjanja znanja največ Škode, Poleg omenjenih lahko sestavimo Se nalogo, v kateri zahtevamo, da učenec vsakemu od naštetih pojmov v prvi koloni poišče ustrezen pojem v drugi koloni - preverjamo torej učenčevo sposobnost urejanja pojmov. Naloge tega tipa onemogočajo ugibanje, preverjajo pa sposobnost iskanja povezav. Zahtevnost povečamo tako, da zapišemo v eno od kolon veČ pojmov kot v drugo. Zanimiva oblika preverjanja znanja so tudi naloge, v katerih mora 'učenec okarakterizirati vzročno zvezo med dvema trditvama in še pravilnost vsake od trditev posebej. Taka naloga je kombinacija dveh vprašanj DA-NE. Slabost nalog tega tipa je prevelika odvisnost od besede KER (ZARADI), ki povezuje obe trditvi. Vsak tip naloge ima nekaj dobrih in nekaj slabih lastnosti. Torej lahko opravičeno upamo, da je test boljši, če vsebuje več vrst je pijanost res olaješvalna okoliščina? Pa da ne bo to izzvenelo kot kramljanje, naj navedem samo nekaj podatkov, ki dovolj zgovorno pričajo o našem odnosu do samega sebe, do sočloveka, pa navsezadnje ludi do tega, da smo za svoje zdravje dolžni skrbeti tudi sami. setin invalidov. Je morda v nas le še kaj vesti? Izbrskajmo jo na dan, pa ne samo ob tem dnevu, ampak zato, ker sta zdravje in življenje enkratna in neprecenljiva danost. Pa ni samo promet tisti, ki tako kruto posega v naš vsakdan. Delovne nezgode prav tako povečujejo odstotek invalidnosti in izgubo na tisoče delovnih dni. In kje so vzroki? Tako kot pri vseh nezgodah: neupoštevanje navodil, alkoholizem; utrujenost in nezbranost pri delu. Koliko prstov je bilo odrezanih samo zaradi nepravilnega ravnanja z ličkaiji, s krožnimi in motornimi žagami. Ko je šport postal poklic, so vse pogostejša nasilja tudi na tem področju. Spomnimo se samo dogodkov na nogometnih igriščih v Amsterdamu in Zagrebu. Brezbrižnost in nasilje sta na vsakem koraku. Povsod po svetu divjajo brezsmiselne vojne, ki ničesar ne rešujejo, pač pa nasilja izzivajo nova nasilja, žrtve pa so žal največkrat nedolžni ljudje. Pa kaj bi iskali zglede v tako zapletenem dogajanju, kot je vojna. Ati mar ni nasilje in brezbrižno ravnanje tudi to, da mora nekadilec, često otrok, ki ni še niti rojen, vdihavati zdravju škodljiv cigaretni dim nasilnih in brezbrižnih kadilcev. Mar lahko kdo na svetu utemeljuje, da je pravica do cigaretnega dima večja od pravice tistega, ki želi živeti zdravo življenje, v zdravem okolju? Kadilci, ne posiljujte nas s svojimi užitki, imejte jih zase. Koliko nasilja, krivic, uničene družinske sreče in motenega otroštva povzroči alkoholizem in žal okolica nemalokrat najde opravičilo tudi za taka dejanja v zagovoru, kaj hočete, to se mu je zgodilo v pijanosti. Mar piši, oznake ob cesti in na cestišču in ne nazadnje tudi naše sposobnosti? Ob prometni nesreči policija napravi skico, napiše zapisnik, zdravstveni delavci skušajo obuditi hudo poškodovanega k življenju, naravnati polomljene kosti, zašiti raztrganine po telesu, sodišče ugotovi krivdo, obsodi povzročitelja, družbi in svojcem ostanejo invalidi, materialna škoda in nemalokrat prerani grobovi. Ali ni zastrašujoč podatek, da j« bilo lansko leto na naših ce- Na kirurškem oddelku smo v letu 1992 operirali 693 poškodovancev, ki so se poškodovali bodisi v prometni nesreči ali na domu, ali pa so bili poškodovani v pretepu in pri Športu, Poškodbe so nastale zaradi nepazljivosti, brezbrižnosti ali nasilja. Povprečna ležalna doba takih poškodovancev znaša 8,13 dneva, kar znese 5634 bolniških oskrbnih dni, in če bi upoštevali, da ti poškodovanci ne delajo po nekaj mesecev, ter izračunali stroške zdravljenja in nadomestila za osebne dohodke in temu prišteli še nekaj čez 3000 manjših poškodb, bi dobili zastrašujočo številko bolniških dni in finančne obremenitve. K vsemu temu pa je treba prišteti Se intervencije varnostnih organov, ki so zaradi kršitve zakona o javnem redu in miru v letu 1992 v Pomurju obravnavali 1311 prekrškov, od tega v zasebnih stanovanjih 418, pod vplivom alkohola je bilo 775 kršiteljev, 98 kršiteljev pa so morali zadržati v priporu do iztreznitve. In ko imamo sedaj vse te podatke pred očmi in še Številne invalide, ki so to postali zaradi našega ravnanja, moramo biti prepričani, da je želja ob svetovnem dnevu zdravja več kot upravičena. Zato jo upoštevamo povsod, na cesti, pri delu, športu, na zabavi in v družinskem krogu. Predstojnik kirurškega oddelka dr. ŠTEFAN KOUS, spec, kirurg J^’''''ti na vse L ^^"ovalec, v°.?^P3Hjivost, ' ^^Hkokrai se niti ^riiu bi dovolili •"htan da r - ■ na •^ed majhnimi ■ iitko hudo II Rij Pravimo V r I 'tii «1. ? ki ter. '.da povzročimo okolico, saj če se v mir- 5 rned 1^ i izpušnimi pbtu na lu '■^”1 iitu objestneži, P® nekdo to omogoča-................ mirne 0». to je " početje Ipp '''tio rpi-^ denarjem r poplačati L^bdr,. s .m poplačati ^■^t^iri brezbriž- a svo- Hitrost , F VjPvUljU JI'??« ."'s^iUiaStvn. Od takih ltW • "t^eče pil K tn sam Ig--' ' 'U ZeU v '■'* ‘‘'Can^.^^tjhcti. Ro! V. čaai(. - tsos O*’ ffi' R'!M A re-biteli .postal, so naše smo . ,,r l»«3Mtci4‘- 1|^ m vet »kcHijcv*. pa KLtiidi sposobnosti, da jih ' F>ja ’ itjihovo upo-' t*t tudi okoliS- I ■ '^Wt, or-- - prometni pred- ► ■s, r ' t I ki •S' R^v>oda3» - k ■ ki pr.AcJo o* kun ■ P” p>.vetovalnic '5 Povedat vodja di-* “^panzena dr R"'’’ -I po 9 podaljšalo • Zato dr Rudi jt' puvteKivuV ■' '‘laju najmin) V10- Ukt* ter pTinvCTTiO rcedi’ IRU 'nj hiri. hi * se nio-zdravnik 111K do-d tri a 1o * “ojini •*' «b do- u'flftpi 'U p.« . *'« ''vsiv. &S: I= 5 certificiranje elektriS"^ in na’ sti je vzpostavljen -ratorij že izdaja Listje certifikate,« Uresničevanje s s l '■'1; postavljeno v A tritlesetih let. f f kako vsti bomo letih? * f t ». evi Do leta 2000 <'^1^ pf: Topsko primerljb‘^jjc J vosti in izpolnili stvo v EGS, do leta kurenčno ti ri, 00 - kakovosun ft odlično kakovost. ■ " naši orf" J * bi lahko po i-- . nija ujela Evropo, p^, vanje program tri opcije. Prej on*^ timalen. Po drugi s* tudi res, da so sti omejene računski viri), ^1 ganizacijsko, zato računski viri), težko povsem Ijeni program. pravljenot.i.B-opG * H teri so aktivnosti . ni. pa se ) aKtlvnOi^^ ’ n L' finacirajo tistS’ Sk.'a*^’' >! pomembnejše. .j strategijo sposobno^ ■ In kaj opcija, ki jo njate, AH to ? podjetja prepuŠče^,^ budi brez ture, o kateri sva P In sedaj? »Povedal sein gram temelji na čelih tržnega ezuj* nikogar ne 2*' , usmerja. Drži. program okolje in predpis * standardov, p-, vloga vlade uuj jfj: Ob ničelni opciJ' r program trditev.« p; Jf’ Vztrajate pd ' Crosbga, da J‘ itO* I ’’ stonj,aiigreiat}‘/ vila proizvodnji- W „nl«„:rivno j M i p.* pa „ , :.d » Definitivno kakovost vodne procese kovstno delo m > j. It gijo, če je to Energetska m 0' _ p .-FK več ,ra mora imeti 41 stopinj. To f blUpiHJ' . • v U goče izkoristi mene. Tako , bilnost,« Ta voda namakanje- ’9| ul namakanje, *■. ijtP . ' rana in je d vcti' mi rt J ma in je ogli dovoli ' varpaje.d\>4'^ stvar pa je, - k,|P« v tako oblimi’ |i fJ jo lahko upom' v nje. za A H : Pomurce /larave? »To bod^’. UH' j in s« “J murci sami । menim, slap’. prednost kaj^jP^ J c/> m 91 n £ n '-J t’ jX se majhen porabi 23 • . K« m iVi murje še ■““O- a Vsa zmogl]"' 15 odstotko'' zdravilišča.’ FOTOGEA^- L I stran 9 j) 8. aprila J 993 kmetijska panorama 1 Kako se lotevati dodatnih !----------------- ------1 ]‘dejavnosti na kmetiji Maog« ril .■pomurske kmetije ugotavljajo da t obstoječ« ro ^oe dosegajo zadovoljivega dohodka. Za tako Sšarje j® * i? Ovnikov (premalo obdelovalne zemlje, premajhni o»-r H?' opremljenost, slaba organiziranost •‘•J'«**"’ JI organSrinrti proizvodnjo tak«, da ****^8** dohodek. Tako spreminjanje proizvodnje m ST""’ “ora««« jI pnložaj, (a sestavek sem razdelil kmelije v dve V prvi so tiste, ki imajo prihodnost v obstoje« proizvod-P®"'®"*’ •“»ajo radosti obdelovahie zemljt'. jadnsuljivf »d. ali pa da imajo možnost pridobiti t« v naslednjih m haj potiebna taka ovganiimano^L s*totke il črnske proizvodnje. Tukaj n®« druci skupin« ’ patrebui so ma^ni sistemaričn* kmaM- Na ' ki z obstoječo proizvodnjo niroaj* P^_ -------- S ,‘*W»tet)i»hnl.W~:----’----■ K ki i« primanjkuje zemtje, ubjeklov in drugega '■»tmill«. T»a __•:___I___I■«M mriv^amaa bomo dosegli zadovoljiv dohodek, ntoranto dmkVliActl IrS horto lalilr/i Mofenn b * Ipis* 'a Drim/n-. _ . •j “R u 1 ''M. Ks „ --- *?^Pa Poitr okrog * ut.,™®. in.,_ Izdelek Pri oblikovanju izdelka moramo zadovoljiti zahteve glede osnovne koristnosti, torej stanja izdelka (glede sestave in kakovosti), embalaže in ozna- tcncMi {ime. blagovna znamka). Ker za oceno m nakup izdelka ne ladotojio Ic našteti elementi, ampak so pri kupcu poleg teh objektivnih lastnosti tudi psihološki nagibi, ko izbira izdelek, je zelo pomembno izoblikovati tudi sim- bolni pomen, torej imiJž izdelka. Le-ta mora biti celostna slika oz, predstava o proizvodu, ki si jo ustvarijo potrošniki na podlagi pričakovanj, občutkov, mnenj in izkušenj. Kakšne .so možnosti za uspeh Pri ustvarjanju predstave je velika razlika, če prodajamo prek posrednikov ali pa se sami ukvarjamo s prodajo, V prvem primeru imamo na voljo, da predstavimo izdelek s pomočjo Tako, idejo imamo, sedaj pa moramo ugotoviti, če jo lahko uresničimo. To pomeni, da moramo ugotoviti, kakSne možnosti imamo, da bo nameravana proizvodnja uspela. Do sedaj smo razmišljali, kako-bomo izdelek naredili, to je zelo pomembno, vendar je za uvajanje novega proizvoda najpomembnejše, Če ga bomo lahko prodali. Zato si najprej poglejmo trženje. Trženje Trženje je v zadnjem času zelo moderen pojem, vendar v kmetijstvu kot poslovna dejavnost praktično nepoznan. Pomeni način razmišljanja, ki blagovne znamke, opreme ter embalaže proizvoda. Večje možnosti pa imamo. Če se sami lotimo prodaje. Uporabimo lahko vse prej naštete načine predstavitve, dodamo pa lahko ugodnosti neposredne prodaje, kot so svežost živi), njihova od- ne gradi več na proizvodnji, ampak na tržni usmeritvi. Vsa pozornost je torej na trgu. Za uspešno prodajo svojega izdelka moramo najprej dobro spoznati trg. Ugotoviti ramo, kdo je naš kupec. mo- meni, da moramo izdelke, pa tudi kmetijo reklamirati. Načinov, kako lahko to storimo, je veliko. Za kateri način se bomo odločili, je predvsem odvisno od lastnosti izdelka ter tudi od naše iznajdljivosti. Proizvodnja Sedaj smo priSli do naslednjega problema, fcakts narediti izdelek. Vedeli, kako ga bomo izdelali, je tudi zelo pomembno. Vendar nam bo laže, ker smo se že v dosedanjem delu na kmetiji lotevali podobnih problemov. Najprej moramo ugotoviti, po kakšni tehnologiji bomo izdelovali. Informacije lahko dobimo na več mestih. Nekaj izkušenj in znanja imamo, povprašamo lahko druge, ki so se že ukvarjali s podobnimi problemi, dolo- tene informacije dobimo v knjigah in revijah. Najbolj celostno znanje in pregled nad viri informacij pa imajo kmetijski svetovalci. Le-ti sami ne bodo rešili problema, vendar vam ga bodo pomagali reševati. Ko smo preštudirali tehnolo- l Priprava sejalnikov 2. metoda; izračunamo razdaljo od zunanjega (obrob- i nega) sejalnikovega lemeža (redi) do slednega Črtala s pomočjo formule ■p = 2 Zgled. R = 70 cm n = 4 s = 136 cm 1) L2 — n X R — Li = 1-7 s 2 = 4 X 70cm - 68 = 212cni merjeno od simetrale (sredine sejalnika) 2) T = T R (n -l- 11 - s 2 70 (4 + 1) - 136 350 - 136 2 2 = 107 cm I, I Vzdrževanje pnevmatskih sejalnikov je zahtevnejše kot j mehaničnih. Trud poplača zanesljivejša setev. Jermen za gijo proizvodnje, pa moramo premisliti, kako jo bomo orga-, nizirali. Kje bo potekala proiz- kmet.ji, ugodne cene, količine p^. J., - - - ‘ trebno graditi ali obnoviti ob- ... . ■ , .. jekle, nakupiti ali najeti zem- Za izdelek, ki ga želimo pro- ^^oje, orodja, skratka dodajati, moramo vedeti, ko- ■ . lifcšna je njegova minimalna in maksimalna cena. Predvsem je pogon ventilatorja mora biti primerno napet. Pogonske lična kakovost, z nakupom iz- delkov povezana doživetja na po želji, geografsko poreklo..■ ko- ločiti moramo, kako bo pote- kala proizvodnja. pnevmatike morajo biti pravilno napolnjene, tj. 1,7 do 2 barov. Vsa mazna mesta je potrebno redno mazati. Po končani setvi izpraznimo in očistimo sejalne aparate, popustimo jermen, snamemo verige, jih operemo in naoljimo. Sprostimo vzmeti, sejalnik dvignemo in podložimo, tlak pnevmatike zmanjšamo. Za naslednjo sezono priskrbimo nadomestne dele, da bo sejalnik pravočasno pripravljen za setev. pomembno, da vemo, koliko stroškov imamo s proizvodnjo. To predstavlja minimalno ceno, s katero lahko nasto- Finance Vsaka proizvodnja jc pove- Milan Štumpf, dipl. inž. agr. Srednja kmetijska šola Rakičan zana 2 določenimi stroiki. Neka pfoiiv.Klnja zahteva ve- parno na trgu. V ta namen si Neka proizvodnja zahteva ve-izdelati kalkulacijo lika finančna vlaganja, druga M Sejnim agregat, oprentljen s ilWh»ni Jijifafrtfrf in jiiMfriim I t kakšne so značilnosti trga, kako velik je, kakšni odnosi vladajo no Jijcm in kdo je naša konkurenca Podrobneje bomo obdelali kupca. Do sedaj smo večji del izdelkov prodajali posrednikom (trgovini. predelO" v,lini industriji, zadrugam), kaj se je potem zgodilo z našim proizvodom, nas m zaminalu. Za nas je bil ta ponredmk kupec. Vendar, če se hočemo lotiti uspešnega trženja, moramo spoznati, kdo je dejansko naš kupec. To so vsi tisE, ki na koncu naš proizvod kupijo in moramo Maksi- pa nizka Mi pa moramo ugotovili, kakSne stroške bomo t* lastne proizvodnje, malna cena pa je odvisna od tega, koliko je kupec največ Imeli z zamišljeno proizvodnjo pripravljen plačati. Cena, s ka- ’ ' ’ ’ " *■ *-------- tero bomo nastopali na trgu, pa bo nekje med minimalno in maksimalno, predvsem pa bo jamo predvidene stroške odvisna od naše prodajne poli- predvideni prihodek pri dolo-tike. čeni proizvodnji, ugotovimo, Prodajne poti ali se bo vlaganje v zamišljeno Že orei smo omenili, da lo- proizvodnjo obrestovalo. Pri in kako so ti stroSki ča.sovno razporejeni ter kakšen prihodek pričakujemo. Ko primer- »n h »d;* ‘"V —■ “a kmetih; l" objekt za goža do- že j>rej smo omenili, da ločimo posredno in neposredno proizvodnjah, ki zahtevajo vi-prodajo. Pri posredni proizvod soka finančna vlaganja, se nrodamo prek različnih kana- sprašujemo, kje denar dobiti, vsekakor moramo p- - proizvodov; biiž^* porabijo. Tudi če proizvtxl Na pntdBiRO itosrcdniko. je ic-ta odvisen od kupcev, lako bodo prodamo prek različnih kana Usv. Pri taki prodaji se kmetija Nekaj ga znajde kot ena iz množice iz:"'’ s--" imeti sami. Manjkajoči del pa majhnih ponudnikov nasproti si poskušamo na neki način pri-- -< ■ t >■ ---------: —dobiti (posojila, družabništvo. ....SUJ. v prort- ''■•a imo VtijiitiVi še do- stekleaiCt'^!^ zelcBja^e ■ '«."^'1?^ izdela'” ‘r-'- V proiz- tov •zdelava zahteve kupcev prek posrednikov prišle tudi do nas. Odnos kupcev do hrane je nekoliko drugačen kol do drugega. Človek vsak dan potrebuje določeno količino hrane, in čeprav jo ima na voljo v velikih količinah. je več, kot je potrebuje, ne bo porabil. Kupec se odloča za nakup hrane po različnih kriterijih; kakovosti, ceni, prehrani, zdravju, priložnosti in tibičHjn-j bolj ali manj omejenemu Številu odkupnih trgovskih organizacij. Tukaj lahko konkuriramo z večjo ali manjšo količino ponujenega izdelka. Nimamo pa nobene možnosti, voditi lastno politiko trženja. Izjemne možnosti za aktivno nastopanje na trgu pa imamo, če se odločimQ za katero od oblik neposredne prodaje. Načinov, kako zbližati izdelke in delnice, obveznice...). Od rolt videzu. Ključ za uspešno pro- ^k' kmetiji pa je v lem, da ik . -“"»k L™,’"'; ugotovimo, kaj kupec hoče in a pTUii- uvoza; "■atedimo n l potrebuje. Ko smo ugotovili, kakšno je stanje na trgu, pa se moramo lotiti zamišljenega proizvoda. Definirati moramo, kaj bomo potrošniku ponudili (izdelek), po čem (CENA), kje (PRODAJNE POTI) in kako ga bomo k nakupu pritegnili (REKLAMA!. ilffločiiev Odločitev, ali se zamišljene proizvodnje lotimo ali ne, pa je zadnja etapa uvajanja dodatnih dejavnosti na kmetiji, Ta sestavek ni recept, po katerem mora stopati vsak, ki se loteva dodatnih dejavnosti. Želel sem le opozoriti, na koliko in tudi na katere stvari moramo biti pozorni, preden se česa lotimo. Tudi če upoštevamo vse prej naštete nasvete, stava na dom.. ) ali pa kupca to Se ne pomeni, da bo zami- privabimo do izdelka (prodaja Šljena proizvodnja uspela. ---ril/icsm Vendar je večja verjetnost, da kupce, je pri neposredni prodaji veliko. Izdelek lahko pripeljemo do kupca (stojnica ob cesti, kmečka tržnica, tržnica, prodaja od vrat do vrat, dostava na dom...) ali pa kupca samoodjemalcem, kupcem • prodaja na pragu kmeitje vi- notoč, občasne prodaje.. - j. Reklama Poskrbeti moramo, da bodo i --- , kupci zvedeli in pozneje tudi vedeli za naS izdelek. To po- bomo uspeli, kot Če se Česa lotimo brez priprave. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Damjan JERIČ, dipl, inž. kmet. Slovenski krompir v svetu? v Beltincih je sedež prekmurske proizvodne skupnosti za Itrompir. ki je vključena v Poslovno skupnost za krompir Slovenije. V Lipovcih ima KZ Beltinci skladišče za 2,000 ton merkantil-nega ter 600 ton semenskega krompiija- Pridelovalci na širšem območju Beltince vsako leto pridelajo okoli 6.000 ton raznovrstnega krompirja. Večinoma ga prodajo doma, del pa ga izvozijo, najvfeč v Italijo. Letos je za saditev semenskega krompirja pripravljenih okoli 200ha površin, kar je za okoli 20 odstotkov manj kot lani. Država naj bi pridelovalcem omogočila regres predvsem za semenski krompir. Na območju Beltince je do nedavnega prevladovala sorta igor, vendar so jo zaradi bolezni opustili. Zdaj pridelovalci sadijo krompirjeve sorte rezia, jerla in desire, ki pa so večinoma holandskega izvora. Okoli 120 kmetov kooperantov se je seznanilo tudi z možnostjo predelave krompirja v rezine ali palčice (čips in pomfrit), saj Slovenija te izdelke uvaža. Skupnosti se je že prijavilo Sest ponudnikov za predelavo krompirja. Kmetje so zainteresirani za pridelavo krompirja, pa najsi gre za semenskega ali merkantilnega. V Prekmurju je pridelava krompiija te tradicionalna, zemlja pa je primerna tudi za najvišjo kakovost, tako da bo konkurenčen tudi na tujem trgu. J. Ž. tT2vU7&C. v; n 4 l umisče: cene pujskov Prejšnji Četrtek so pripeljali rejci na sejem 50 pujskov, starih od 7 do 10 tednov; tehtali sp od 15 do 20 kilogRuaov. Kupci so morali zanje odšteti od ‘l.OOO do 12,000 tolarjev, predali pa so jih 26, Sejem pujskov je vsak četrtek ob 7,00. stran 10 vestnik, 8, april^ odsevi mladosti Ali veste? Kri rešuje življenje Q če bi vprašali otroke iz prvih razredov, kaj je kri, ■ (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) >"3 odgovorili, da je kri rdeče barve, da jo imamo v tslesu. ■ kdo pa bi se pohvalit, da je njegova mamica ali očka Na 30, vprašanje, ki se je glasilo, kateri sesalci znajo tudi leteti, smo proti pričakovanju prejeli veliko odgovorov. Dovolj je bilo, če ste odgovorili, da so to netopiiji (edini sesalci, ki imajo tudi peruti), nekateri pa ste dodali, da znajo leteti tudi drevesni vrečarji, veverice poletuSe, ribe golšarice in kuščarji zmaji. Nekdo pa je tudi napisal, da so leteči sesalci komarji, vampirji, obadi in muhe. Pri žrebanju pa je imela največ sreče Andreja Gjerek iz Črenšovec (Zadružna utica 15a). Čestitamo! O * •A . GiteA^ * v v.* I- CiS Itr«/ *<•» \> I kri. toifi Pred tremi leti sem tudi jaz prisostvovala dogodku, rešila življenje. Lepega sončnega dne smo se dobre vol]^ z morja. Po nekaj kilometrih poti pa smo se morali ustavi-h -je zgodila prometna nesreča. Očka je ustavil in kaj se je zgodilo. Odšla sem z njim. Zagledala sem verjetno ne bom pozabila nikoli v življenju. Na tleh 1 tf* KUPON St, 32 I Ali veste, kdo je s kamnom in fračo ubil nasprotnika, ki je bil proti njemu pravi velikan? Odgovore (s kuponom) pošljite najkasneje do 14. aprila na naš naslov in pripišite »Ali veste«. " .-.'1 H )' .4 mladenič. i Povedali so nama, da nujno potrebuje kri, če ga hočejo a . pri življenju. Pripeljal je tudi rešilni avto in hoteli so JI | Toda mladenič je imel krvno skupino, ki je bila zelo । v rešilnem avtu niso imeli. Zdravnik je začel ] kakšno krvno skupino imajo oni. Nihče ni imel tiste skup j smo skoraj izgubili upanje, so le našli Človeka s pEi^jj skupino. Le nekaj kapljic krvi je zadostovalo in ni bil več tako bled, začel se je premikati in km®® ' mladenič. I s«** 1 k zavesti. Nato so ga odpeljali v bolnišnico. Čeprav pravijo, da smo ljudje že bolj zveri kot ljudje, P- , j vedno tako pošteni, da včasih tudi pomagamo drugi®- -J j SUZANA ! Jaz in moja mama Mamo imam zelo rada. Če ji kaj pomagam, se igra z menoj. Včasih se skregava, ker je ne ubogam. Ko mi v soboto reče, naj posesam svojo sobo, jaz pa ji ugovarjam, se razjezi in me udari po riti. Takrat začnem jokati. Ko neham, grem k mami in vidim, da ima otožen obraz. Objame me in tudi ona začne jokati. Čez čas pa se pomiriva. Nato se greva igrico človek ne jezi se. Vmes se smejiva, Čes hitro mine. Drugi dan posesam sobo in jo pospravim, čeprav mi mama tega ni naročila. Nato grem ven in naberem šopek zvončkov. Dam jih mami. Zelo je vesela. Želim st, da bi se z mamo Čim manj prepirali in da bi se dobro razumeli. r Wy PETRA PEKLAR, 3. d OŠ Gornja Radgona Naša koklja je dobila mladiče Ko je kokoš znesla osem jajčk, ji je babica naredila gnezdo in jo ,nasadiia‘. Čez dan je koklja sedela na jajcih in jih grela s svojo toploto. Zvečer, ko so druge kokoni odšle spat, je babica spustila kokljo iz gnezda in ji dala jesti. Nekega dne so začele jajčne lupine pokati in na svet je prišlo osem majhnih puhovcev. FMARTINA HORVAT, 4. C OŠ III. M, Sobota llZMn p.p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 (061) 271-135 (068) 46-568 d.0.0. Krpanova kobila Bilo je ob dveh. Prišli smo v veliko zgradbo. Vse je bilo lepo TAR-GARD JE USTNIK ZA TRAJNO UPORABO, ZDRAVJE JE VAŠE NAJVECJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kadili' Ce pa se vam tozdi nemogoče* se zaščitite: TAR- GARD. TAR-GARD je japonski izdelek, kije osvojit svet. Majhne varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani tz cigaretnega dima do 97% Škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato cigareti ne odvzame arome in je trajno „ . . uporaben. oblačilih. Naenkrat ugasnejo luči in zastor sc dvigne, i ar-Gard omili ali celo odpravi značilni -kadil operna pevka, oblečena v Črno, je predstavljala Krpanovo . .. .. , , . .r — ■ . , . .., • • oblog na zobeh m najpomembnejše: raziskave so urejeno. Neka ženska nas je povabila v lože. Bili smo v loži s petimi sedeži. Nisem mogel verjeti- svojim očem. Pod odrom so bili glasbeniki, ki so že začeli urno vaditi. Vsi so bili v elegantnih preprečuje nastajanje nikotinskih kobilo, Z iiglaSenim petjem so se ji pridružili Se drugi operni pevci; Martin Krpan, cesar Janez, minister Gregor, cesarica in njena hči. Vsi so urno peli ih s tem izzvali jezo Brdavsa. Ko je minilo prvo dejanje, je bit desetminutni odmor, da so si pevci oddahnili in da so pomočniki pripravili sceno za drugo dejanje, V premoru smo stopili iz lož in se sprehodili po hodniku. Ko smo po 3, dejanju zapustili opero, se mi je zdelo, kot da bi prišel na drugi planet. Po ogledu opere sem razmišljal, da moram Se kdaj na kako poklale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še prozornega. pri katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠI OD VŽIGALNIKA! 699 SIT + PTT stroški kulturno prireditev. TOMAŽ LAPOŠA. 6. a OŠ CANKOVA T KADILCI POZOR! Se nekaj za vas, NIKO-STOP, z« kadilce. Kdo ne puma dražečega, suhega k^ja kadilcev? Ta kaše^ je posledica stalnega draženja sluznice dihalnih poti s cigaretnim dimom. Poleg TAH-»GAK]>-a, ki zmanjšuje količino škodljivih snovi v cigaretnem dimu, smo vam pripravili $e Č^- Vijoličina zgodba Zrasla sem na travniku. Poteg mene so prijateU^^jj bentice, žafrani in zvončki. Vedno so vesele. N prišel na travnik deček s psičkom, da bi se polulal-» je ravno po meni. Bila sem zelo 1 t i 1 E i » 1, aa Dl se poiui^- u^s: . jezna. Prijatelji^ j sla trobentica, i .__________I mi smejale, Se najbolj pa debela ---------- krohotala, da je odmevalo po celem travniku. P® mislila: »Le počakaj, tudi ti prideš na vrsto!« . MAŠA BALA^(> PodniŽ. 0^ Ji. 3.’' ti h m m tl It ČANG-ŠLANG shujševalni čaj GINGER čaj za moško vitalni*! Ji- ■; sl TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik KING-KONG NIKO-STOP čaj za kadilce h V' Ifc k P p r h II Prijetno druženje starosti Z mladostjo Vsak dan srečujemo starejše ljudi. Vemo, kakšni so odnosi med njimi in mladimi. Mladi velikokrat delajo krivico starejšim, ki se trudijo, da bi nam polepšali življenje. Najbrž bi bilo veliko lepše. Če bi se mladi in starejši med seboj bolje razumeli, si pomagali. Starejši se trudijo in nam pomagajo. Babice in dedki varujejo svoje vnuke, delajo na vrtu, na polju, kuhajo kosila sinovom in hčeram, vnukom in vnučkam, skrbijo za okolje. Res smo jim veliko dolžni, zato jim poklonimo lep pozdrav in nasmeh, saj nas to nič ne stane, obogati pa tistega, komur je namenjen. Tako smo razmišljali tudi učenci dopisniškega in reciia-cijskega krožka, ko smo v nedeljo dopoldne pripravili kratek kulturni program za Člane društva upokojencev v naši krajevni skupnosti. Razveselili smo Jih z recitacijami in kratkimi mislimi, Ker vemo, da imajo starejši radi glasbo, jim je tudi pevski zbor zapel nekaj živahnih pesmic. Vsi nastopajoči smo bili srečni, saj smo polepšali dan našim babicam in dedkom. Starejši ljudje naj niso nikomur v napoto, mladi naj so jim hvaležni za ves trud in dobroto. SANDRA VOGRINČIČ OŠ TIŠINA NAROČILNICA Ime in priimek: Ulica in St. Postna St, in kraj I I kasoiKlICtm hosmTifltMRO ttnovGMGEn komCšNOŠLANGl Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p.p. 61000 Ljubljana I I I I 1 Uril .. I 14-»'^ Ih i, ljubite se brez StPP ^7 J tla kljub nevarnosti a'“^| hV** iLtiiiuuiiiu*. Lcpitiv ,u L, Se vedno najboljši varuh pf®* hJ, ZAKAJ? Zato ker kupca prisilijo k obotavljanju jj l Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG. ker: -l- "J klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah) * anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakuj-lahko veliko prihranite. Ne verjamete? Poskusile! , k KING KONG je komplet 50 kondomov v rartopi" medenjaki!!! .-qjt" Komplet vam pošljemo po poSti na naslov, če pa ne želite, imamo reSitev: napiSite svoje ime in pa post resianie. puStno Številko in mesto. S KING-KONG vas bo čakal sedem dni na poSii ■ ' fV K-if* nAVtmlna KING-KONG, laziskave so pokazale, da kljub nevarnosti kondomov, čeprav so ti ne pa posi resiamc. poštno številko in rne^to. Embalaža je nevtralna. ((99Slf 1 ^ANG-ŠLANG, čaj zmanjševanje ' 7 vaše gesjo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH > ?*t nz^ln d.o.o> S J GINGER, ZA DOLGO IN SRECNO ljubezen KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO J S sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga p>h- jb poznih Ul Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj, jpii,«J , Navodilo: vrečko $ čajem prelijte spol litra vrele vode in pustite da se ohladi. Vrečko (>Jcedi te pt> ■ j ela/llrait* n-uln-sUd t Piii^ OH dvakrat nrt rlan- Tjurrai m msrnn rvirvihln/* ^VeC^ sladkajte, najbolje z medom. Pijie ga dvakrat na dan: zjutraj m pozno popoldne (ne z*®' pripravljene količine). Caj deluje postopno. zaio ne bosi^ občuiIH učinka že prvi skodelici. Po nekaj dneh pa napetost popustila, da trdno spite in daste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sCasoma ppcrj^sl/ . napetost popustila, da trdno spite in daste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma p(cra«i bo kazalo tudi z zboljSanjetn kondicije, obnovo S|Xilne moči in mladosti. Ko se bo to povu r uživanje čaja na dva- do trikrai na feden. srf' .N ■ > S" ■ s DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna fiodjetja imajo svoja deklet a-modele, ki jih predstavljajo v medijih. H k “7 • JIVIV. liti ill.MJu J’ VJH uvniVJU-IIIVUVlC, IVI pil |Z| V IIICUI/HL' _ 11 ima malo Cmdy Crawfbrd, NINA RlCCl Iman. YVES SAINT LAURENT Labcio Rosellini, Podjeije DŽIRLO išče za sloc®b*^ , ! dekle, ki ga bo predstavljajo v reklamnih sfiotih na TV in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.), nsibo**’** I Dekle mora izpolnjevali naslednje pogoje: lep in zdrav videz • zanimiv nastop - uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost * P” pripravljenost za breme statusa znane osebnosti * pripravljenost za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti, iiiblP''!- Vsa dekleta, kijih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obpaz in telo) S čim več podatki na naslov: Džirlo, d.o. o., p.p. Ij Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo. bomo izbrali Sc 5 deklet, ki bodo članice skupine DEKLETA DŽIRLO. Opr»''9 | manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah. IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA G, I. DŽIRLO OSEBNO, I Gostovanje zbora DUNAJSKI DEČKI v Ljubljani, 27, maja 1993. in v Mariboru. 28. maja 1993. .'li *p. h ■kV I' k i 5 stran 11 kulturna obzoija bP It* I* med ekonomijo in estetiko Menedžer slikarjev nagrajenca, so se tam jezili in zmrdovali.« Sicer pa je Červek zadovoljen, ker, kot pravi, »doslej gospodarstvo ni vlagalo v umetnost. temveč samo Prekmurja Sandi Červek in Matjan Gumilar sta pred t' h'l sjoiiuj III iTiaijaii VTUtiiiiui aiu prtru J ** i cekin. Tretji dobitnik je Mariborčan ■ "■ to, da se Rembrandtovi cekini kntrljajo na i>>ovenije? ClTlriTn^ .1 . -J podjetja smo Kom- __________ u'*' *ii,7F’^-d-'mjaz,njiho-Vi,Odstotkov ■■■ ■ hnci Hi '. c ,—mojih je Mnar^."f"’^esetletni ’ ' Boris f P^> i?nk Pp,''^du Prekmurec, 'I ‘^^o’'matik, po k« umetnosti, Živi Rp direktor ‘ . d.o.o, »Re- ^^Tani d.O,O. »Re- tržno živost slike, »Tudi če slika visi doma, mora bit informacija o njej ves čas v obtoku. Prodaja pa se po različnih tržnih poteh, ena od njih so avkcije, ki bodo organizirane samo za določen krog ljudi. Hočemo. da se na slovenskem trgu umetniških del vzpostavi Ves za unietnost«, združu- projektov, eden od '' 'I'''ie p, coen oo ‘'I* Rembrandt, sklopa ravnovesjCb« Po njegovem (T f It Tl ' ■Obrana, neprofitna "osegg^"^v cekin, drug pa !biZ , P’tabke naložbe in avP’^etniSkih del, ki so s! B-rilnrtap- "JUt, KI so " ris je fp zadnjih dneh to « VeČVro. ___________J " ( “-v v ‘•j - ^0 ,*i ■•'"i"': I ,1' 4 t večkrat pripovedo- o. o, uspešno pla-.,.„1, sanje mu gre zlahka "^^^nko neod-d?^^^lanco, in kar ču-zaveda, s kako y Slovenskem se L^'’'^eh- 'f' samo- Sr zaveda, s kako 7'i’fneni, z nečim, kar ‘^nietnin zelo popravi J* 'n ih^7'^''^ndtovim dobitniki k' j"’ bo ivt t ir. jih bo čeki- lacije je do- iti so dobitniki I® cekina. Va- I 11 S. ti da ■ ali°^'‘‘ ^“'idaciji ■ ^Ji: Več svoiih s' cevtifika-rekoč potem prodajala. morajo Rembrand- za- - svojih slik? irmh samo po- F softt, leKoc Ite R : P3 slike ^'■Jo br, ' ^’io mogoče Oriv"""’’ «*i I L Fnnda- 'S; /i F, je cilj nje- vzdrževati mnenju so cene grafikam »navite«, Ker deluje čista tržna logika brez korektiva, ki bi temeljil na umetniški in obrtni vrednosti izdelka. Grafike so cenejše od slik, zato sc jih več kupuje, to jim dviga povpraševanje, temu dvigu po tržni normi sledi dvig cene, »Vse to k- kovni svet, v njem sta Jure Mikuž in Andrej Medved, ki bosta izbirala avtorje«. Horvat z omenjanjem teh dveh strokovnjakov očitno misli na posledice njunega arbitriranja. Kar bosta ona spoznala za vredno, naj bi za vredno tudi veljalo. Po eni strani torej to, po drugi pa je po Horvatovih besedah pomembno sodelovanje z zavarovalnicami in bankami, ki bodo dajale denar za odkupe slik. Preprosto po načelu: vaša slava, naš denar. Hočejo torej biti istočasno razsojevalci o umetniški vrednosti slike ter njeni prodajalci, V svetu tovrstno separiranje opravljajo zasebne galerije, »Tam se že iz tradicije ve, kaj in koliko nekaj velja. Pri nas se mora trg Šele urediti, organizi- v šport. Sedaj pa ugotavljajo, da se splača vlagati tudi v kulturo«. Mura, Marker, Radenska in Plastisk so prekmurska podjetja, ki so podprla Fundacijo, Slikar, ki je nagrajen z Rembrandtovim cekinom, je deležen blagoslova 40.000 nemških mark. Denarja ne dobi na Mi Menedžer in njegov slikar: Boris Horvat in Sandi Červek zato, ker vsak raje kupi grafiko za 400 DM kot manjše olje za, recimo. 1000 DM«, Pravzaprav je to tržno odzivanje v vsej zadevi še najbolj jasno, Manj jasno je, kako bodo istočasno vzdrževali in celo diktirali vrednostne kriterije, obenem pa si na tržni način zagotavljali denar. Ali trg vedno prepozna najboljše? Boris Horvat se strinja, da »sistem ni dodelan. Povsem jasen bo Sele konec leta. Imamo pa stro- rati, V Soboti se da isto delo kupiti toliko in toliko ceneje kot v Ljubljani, kar dolgoročno ni niti prav niti dobro,« Kako pa. da so letošnje nagrade podelili ljudem, ki so bolj ali manj s podeželja? Je to načrtno premeščanje težišča slikarske poomembnosti na regije? Boris Horvat zanika, da bi Slo za kaj takega, Sandi Čer- roko, pač pa mu Fundacija plača postavitev razstave, tiskanje katalogov in drugega, Horvat namerava trgovanje s kulturo še razSirti, S slovensko umetniško potjo. »V turizmu še ne prodajamo kulture, drugod jo. Zato se bomo povezali s turističnimi agencijami. Zakaj turist ne bi obiskal tudi galerij in muzejev,« Turiste bi kultura vsekakor zanimala, toda turistični obiskovalci niso zanimivi za kulturnike, za kustose muzejev in galerij, Ali se ne boji, da so toliko denarja, da bodo poklicni kulturniki zadovoljno živeli naprej, od ministrstva za kulturo dobili? Horvat je optimist in pravi, da bodo kljub temu sodelovali pri slovenski umetniški poti, Sandi Červek: »Prej ali slej jim bo zaškripalo in bodo morali iti v ta projekt,« Vsi, ki bi bili vključeni v slovensko umetniško pot, bi dobili tako imenovano art kartico, neke vrste kreditno kartico za plačevanje kulturnih storitev, Horvat razmišlja tudi o ekskluzivnem art klubu, vanj bi bili vključeni gospodarstveniki, umetniki, diplomati, vsi bi imeli art kartice, bili bi nekak kulturniški lobi. V maju bo Fundacija organizirala »mladi ex-tempore« za otroke od 3. do 6. leta. Razpis zanj nc bo določal ne teme in ne tehnike. Strokovni svet bo izbral najboljše slike in jih poslal na podobne natečaje v tujini. Potem bodo dela otrok razstavili, razstavo bodo vek. dobitnik Rembrandto- vega cekina, pa reče: »Ker j c letos ljubljanski prostor brez ... ki mora »• Apel za kulturni in kulturniški turizem Prekmurke in Prekmurci smo znani po svoji delavnosti, gostoljubnosti in povezanosti z domačimi kraji in ljudmi, ki živimo med Rabo in Muro. Lansko poletje se je s svojo družino na popotovanju okoli sveta tudi v Prekmuiju ustavil prijazni popotnik iz daljne Škotske. Med pogovorom ob brodu in Murinih mrtvicah pri Hotizi mi je hudomušno dejal: »Sprašujem se, kako ste vi Prekmurci sploh lahko preživeli, ko pa ste tako radodarni!« Naši predniki so svojo srčno kulturo izražali ravno v odnosu do gosta. Gotovo že veste za tisto staro prekmursko ljudsko modrost, ki pravi: »Gost v hiši, Bog v hiši!« Prav takšno razumevanje gostoljubnosti pa nas danes pripelje do razlage besede sreča, ki ima svoj izvor tudi v pomenu srečati se z nekom.« Leto 1993 je v Sloveniji leto turizma. Kot pomembno nalogo pri tem smo si zadali ohranjanje in varovanje naše dediščine in njeno večjo vključevanje v turistično ponudbo. Ohranjanje in varovanje naše dediščine pa nam ni v izziv le zaradi naših gostov. Ta izziv z veseljem sprejemamo predvsem zaradi nas samih. Prekmurk in Prekmurcev. Kakor nas namreč naši domači, sosedje, prijatelji pre- । poznavajo po naših imenih Marija, Barbara, Ana, Stefan, ■' Jožef. France, tako se tudi mi prepoznavamo skozi dediS- , čino, ki nam v naše življenje vnaša sestavino kakovosti. Vsakdanje življenje z dediščino nas kulturno bogati. Skozi njo odkrivamo nove vrednote in iz nje Črpamo sodobne rešitve in izkušnje. Dediščina dobiva vedno večjo vlogo tudi v Soli, Tokrat ne več kot krožek, temveč skozi stalne oblike pri rednem delu. In prav je tako. ŠTEFAN SKLEDAR, etnolog II w Vi. g . . > JI ■■".A ■sn* ji .J r r ............'■ X.i spremljale razne prireditve, na primer lončarske delavnice, slikanje po navdihu glasbe. Da, vsemogoče. Razmišlja celo, da bi po navdihu Jerajevih slik pisali povesti in zgodbe. Umetnost brez meja - med estetiko in gospodarstvom. Š. SMEJ Gimnazijada Dijaki 3. a razreda ljutomerske gimnazije so pred kratkim uprizorili komedijo švicarskega a Ho rja Friedricha Diirrenmatta Fiziki. Igro so pripravili po načelu vsi za vse, pripravljalo jo od lanskega novembra vseh 28, kolikor jih je v razredu, v njej jih nastopa 14. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka m stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12, ure. MURSKA SOBOTA: V galeriji je 3. medregionalna likovna razstava, na kateri sodelujejo likovni umetniki iz celjske, dolenjske, gorenjske in koroške regije, Prekmurja in Slovenske obale ter Zasavja. Razstava bo odprta do 11. aprila. MURSKA SOBOTA; V prostorih območne enote zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Likosa. Razstava je na ogled do 20. aprila vsak delavnik do 15. ure. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja akademska slikarka Marta Jakopič-Kunaver. Razstava bo na ogled do 24. aprila. RADENCI: V gaienji M,'d koss je razstava del akademskega slikarja Lojzeta Logarja LENDAVA: V lendavskem gradu Je na ogled stalna likovna razstava del udeležencev dosedanjih mednarodnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu Je na ogled spominska soba slikarja in kiparja Gydrgya Zale, Kino: Radgona: V četrtek, 15, aprila, ob 19,30 bo v kulturnem domu slavnostna premiera novega slovenskega filma Ko zaprem oči režiserja Francija Slaka. Sobuta; 8., 9. in 10. aprila ob 18. in 20. uri ameriški film Napihnjenci, režija Jim Abrahms; film, ob katerem se poka od smeha’ PRIREDITVE: MURSKA SOBOTA: Feri LainSček je napisal novo lutkovno igrico BARA BARA. Uprizontev pripravljajo režiser Saša Jovanovič, izdelovalka glinenih lutk Ditka Petkovič ter Igralci Suzana Diez, Ester Šu-lič, Miki Roš in Borut Siherle, Premiera lutkovne igre bo f7. aprila v soboškem gradu. Nismo zanimivi zaradi dena^, zlata, kapUata, ki bi ;;a imcB. Zanimivi pa smo zaomdi mladosti, Id jo imamo. Tako so zapisali velenjski dijaki v začetku vabila na tridnevno kulturniško srečanje gimnazijcev v njihovem mestu ali na gimnazijado; letos že drugo. Začela se je jnejSnji četrtek. Na njej se je z recitali, igrami in koncerti predstavilo več kot 400 dijakov in mentorjev iz vse Slovenije, p^leg njih pa Še gimnazijci iz Vienne v Franciji, ki so zaigrali igro Le vjllage ensoreele (Začarana vas). Gimnaiijade so se udeležili tudi soboški gimnazijci 2 uspešnim /ecitalom Larina pesem v režiji profesorice Sonje Žilavec-Nemec ter dijaki Ijutometskc ^nnazije s komedijo Fiziki v režiji profesorice Cilke Jakelj, Organizatorji so pripravili še več razstav likovnih del, plakatov, keramike. V okviru gimnazijade je delovala tudi novinarska delavnica, tako da je bilo precej zanimanja Se za razstavo šolskih časopisov z naslovom Prepisali bojo ves svet. Da pa ne bi kdo misltl, da so ginmazijci (»Čeli le resne stvari. Ob vsem so se tijdi zelo zabavali. V soboto zvečer je bila namreč predstava z naslovom OdSieki Se se tj, V njej so nastopali vsi udeleženci gimnazijade in kantavtor Adi Smolar, , Sicer pa so prvo srečanje gimnazijcev načrtovali pred leti že v Kopru, vendar jim ga hi uspelo pripraviti. Zamisel so tako izpeljali lani Velenjčani, ki jim je ta čast pripadla tudi letos. Tretja gimnazijada pa naj bi bila prihodnje leto . ® včasih je dobro, da človek stvari prežveči, preskoči in ne takoj pohodi ali razkosa. jjA bi^ P*^Poročljivo, če se zavedaš povptEČDiHiii o vseeno dobro kuj refi, numni zagotovo to. 4»“ ni _ I is Kabaret soboški grajski ■»Bi. » r - -------- H ''i bt"* H*'” " pnvpreČiHBO”- k*?’, zmorem veliko več, le ol poslu, stvareh, ki sa xi mu skupnega zmorem veliko več, le obstati itoiem a. ‘Ji- k-.-zmorem J povedati? bi 'Vseeno, kakšen osredni pevski zbor bomo vsaj na najboljši, najizviTnejii način . "a I n ___:_:__■ u_______________1- i Kot gtiisbenici te deželice ob ''t^no “6'uit vsaj na najooijsi, najizvirncjst nauin fanKi"' izvirno i titetpreladjo predstavljal 4 T 'Ijšib'''^ pesem, želim celo, dii bi se upal kosati P*’ petju tudi na naSem koncu še I Ifaj ^1',' ftidi vaSki zbori. A zagotovo nam ne more ! i T*." tt^ koncertih. Od zbora Štefana Kovača I' I i' dvorani, 9 aprila ob 20. uri: Večer z Brechtom, pojeta in Igrata Barbara Levstik in Ivan Rupnik, na harmoniko in V živo igrata Erno Sebastian in Jure Zadnikar, režija Eduard Miler. Gledališka predstava v soboški grajski dvorani! Kdaj? 15. aprila ob 20. uri. Katera? Iz Slovenskega mladinskega gledališča prihaja Susn {o Šestnajstletni punci, ki se upre inštituciji cerkve in dogmam). KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Po krajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18 ure, ob sobotah pa od 8. do 12, ure. LJUTOMER: Knjižnica Je odprta v ponedeljek, sredo in Četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15, ure. V ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure. LENDAVA; Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure Vsak dan razen nedelje je odprta tudi Čitalnica. Jih, j , . Koncenm. uci zdoth iieiana Kovaca jpTiiCaksrvatii, >da jf pripravljen iil huk?***^ ielfc, S solidno interpfetacijo, ladovo- jh l_ ■■■— ' f^nuJLiuM uinLijv. iLiru KHfiHrijb m-ibora [at, da so bili ladovoljnt Sj pa tudi pevci. Če je tako tudi ta i pa glasbeniki čutimo, da je letošnji repertoarja - zlobneži trdijo starega, tragično ob včdenju, da je zbor ^or'i''ridjo - premalo zanimiv. Nc kakšen način je prišlo do i?' fc^iiioo bi morali iskati, tega pa se ta smo posluSalcem in oboževalcem zbora M , jih ni bilo zadovoljno, ker pač ni zaznalo ■ pTi( ‘^ji ie možnost zaznali. Koncert so pevci in radi bi verjeli, da bodo naslednje ( '''siL 4rnorejo, Nemara smo jim zares dali iakovosti, toda koncert je bil, in to v lafeti 1^ f j iii 'IIQ JL. —■> MJIBUIKh inLL rpJL^Lil^lJU , fiMJUrtJ-in dikcrjo. Itpo lasiflvljcno premalo zanimiv. Ne ’'THo posluSalcem in oboževalcem zbora v Mariboru. DF : ločimo med profesionalnimi in dfl med slednjimi smo že čutili razlike in ORUŠTVO GLASBENIKOV^ PREKMURJA DGP j ^'l' Ulizu profesionalcem. In tako kot i imeti dober zbor, tudi pevcem ne more J), Navsezadnje vedo, da so že peli tudi želeli ničesar. In upamo, da tisti, ki obijpT^ožiii ure in ure ne samo časa, ampak tudi ' k’ hoteli smo jim le vliti poguma in moči za J' •koncert, ki mora biti boljši. Petek, 9. marec, 21,30, hotel Zvezda, nastop zagrebške sku- pine Vesna ETNO NEW AGE. Gorše, altsaksofon. Dražen FranoIiC. arabska lutnja, Juriča UgrinoviČ, indijska tabla, turški tarabuk. Organi- zator: SMILJA BARANJA Prekmuria. Društvo glasbenikov UNFOHGIVEN PHIUE V SOBOTO! 20. in 21, aprila ob 20. uri, 22, in 23. aprila ob 18.. 24 in 25. aprila ob 20. uri. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Dušica Kunaver: PISANICA RDEČA, Didakta Bogdan Novak: HUDOBNA GRAŠČAKINJA, Mladinska knjiga Manca Košir: MOŠKI - ŽENSKE, Založba Mihelač stran 12 vestnik, 8. aprila ne zgodi se vsak dan I Hitler se je res ustrelil Zadnji dokaz so našli v nekem moskovskem državnem arhivu; kos diktatorjeve lobanje z dobro vidno luknjo, ki jo je naredila krogla iz pištole. Nihče ne zna jx>jasniti, zakaj so dokaz tako dolgo skrbno skrivali. Končno si lahko ogledamo fotografijo, na katero je svet čakal 48 let - posnetek, ki dokazuje, da je Hitler resnično napravil samomor s strelom Caijevo vino na dražbi Skrivnosti amazonizl’ ega i, I J’ ‘ H iKi I r Najbolj trdna zapuščina romunskega diktatorja Ceauscsca je njegova rezidenca, ki je sedemkrat večja od versajske palače in ni na nobenem zemljevidu Bukarešte. Ta ne verjetna arhitektonska pošast je bila zidana v letu 1984. ko so položili temeljni kamen. Palača je dobila ime Časa Populil (hiša naroda). Poslopje je velikansko. Poleg ogromnega števila manjših prostorov je v njej 65 velikih dvoran. Visoka je 84 metrov, tri nadstropja pa so pod zemljo. V vseh prostorih je 14 tisoč lestencev. Posebej za njo so izdelali največjo preprogo na svetu, veliko 14 tisoč kvadratnih metrov in težko 42 ton. V kleti je parkirni prostor za 2000 avtomobilov. Dvorana Salla Romania, za katero je bila izdelana že omenjena preproga, je zastrašujoče velika, večja od največjih katedral. Tri skupine delavcev so delale po 8 ur, tako da je delo potekalo neprenehoma. Med letoma 1984 in 1989 je izginilo več kot 4000 delavcev. v glavo. Hitler se je pokončal v berlinskem podzemnem bunkerju ob koncu □. svetovne vojne, vendar so njegovi posmrtni ostanki izginili, to pa je povzročilo veliko ugibanja in domnev, da v resnici morda sploh ni umrl. Pred kratkim so v nekem moskovskem držav- Na dražbi v Tokiu je neznanec kupil sto let stari steklenici vina, ki imata pečat zadnjega ruskega caija. Za vsako od njih je odštel 16.800 dolarjev. Steklenici portskega vina, livadija iz leta 1891 in tokajca livadija (imenovana po mestu Ltva-dija v bližini Jalte) iz leta 1894 sta se v jaltski vinski kleti ohranili med rusko revolucijo in dvema svetovnima vojnama vse do danes. nem arhivu našli dele njegove lobanje, skrite v zaprašeni kartonski škatli. Na fotografiji je posnetek dela lobanje z dobro vidno luknjo, ki jo je naredila krogla iz pištole. isa z?i tiscenje '1,' iiuir madežem pragozda NajnovejSi primerek živalske vrste, ki so ga našli večjem pragozdu na svetu, je opica žepne velikosti, k' obraz podoben medvedku koali, na hrbtu nakazane kot zebra, na glavi pa čopasta ušesa. Poimenovali bližnji brazilski reki Maues. To je že tretja neznana ■ , opic, ki sojih v zadnjih dveh letih našli v pragozdu. I najdbe pričajo o biološkem bogastvu in še vedno neoot skrivnostih amazonskega območja, Tu domuje ver četrtina vseh znanih vrst primatov. Kavica za dobro jutro lH Kava Zanzibar in prekmurska kava T ou pij 4en i . sobo4k OJ apri t a p P« 5 • nask rvmA tere bi pog 1 ed ii j en rtAj Ob piijiCali deževne ob take prouti suj^i. Preči deset L prout i vo oseb se je motalo tan okouli radovedni ' f nej bilij gvtj4ni , ka "kak slučajno", doktč so napovejdane probe pujSčanja oblakof 5 s tre* j e ka^filerije prvoaprilski-Brezovcaj pa po takšon tudi nej bilou mitinga. 50 vd V nttin^ de pa te, je pravila Belekova zdavanjska, do Mto-^ki rodili deco, "Žakoj?" je ponižno pij to Zatou» ka či bi mo^ki rodili, pa bi mogli oditi V soborko porodnišnico, g da Bela, rodi t bi JO že davno moderni Z iral i . Tak je pa njuva sneja par dni mogla tan ostati, pa j e gor prišla, ka majo na ton oddelki špitla za šestdeset pacijentk samo štiri šankrejte. pa eden bide-, Te je pa sirouta, gdA f*joj veC nej trt>elo ležati, gledati pa njti edne na oddelki nega. npvejšon oddelki, tou je v drijjgoj zgradbi, pa vsakon štouki štiri. šlo tA gledat Tv, ge ga SiroCe je bilo I 'I nagna1i, l siroče ka naj odide, I majo. I ka je una Od I nej pokretno, sousidhon I majo v tistec SD pa jo ta valon» Tak iskalo nekšo enakopravnost v ton špitali. jo je nej najšld» Pa se zaj* tak Belekdve na velko čemerijo. ka nega nikše pravice, ženske je pa 5i pa doma pa zoups ton telko guča od ženske e trta n c ipac i je pa mo^ki egoizem 5O naprej nosili?, ka saaio za Svoje oneje, pa naj svoje riti zeme po g 1eddj o, takšon pa mater inske dneve, pa vse tkGper. Vak ka se je Sela samo potuLjeno odvlejko z nevamoga področja, pa si je kleti 1« aprila tou tudi'v red zfi-to. OVEN BIK DVOJČKA RAK muvo. ka de Brat Diouži Ona: Nihče ti ne žeti ničesar slabega, zato se nikar ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. Ob koncu tedna se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko prinese še kaj več kot le eno prijetno noč... On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse skupaj narobe... Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tve^im novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti Žal. On; Obrtašaš se, kot da ne veš, kaj bi rad, zato si se že marsikomu prav pošteno zameril. V bistvu pa je to le površinska maska, s katero boš poskušal skriti svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo uspelo... Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. On: Posli so se začeli obračati na bolje in od tebe bo odvisno, ati jih boš uspel obdržati na trenutni ravni. Prijatelji ti bo^ pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali ti bo le-to tudi všeč. Ona: Ne smeš biti zadovoljna z majhnim uspehom, ampak moraš poskusiti še s čim večjim. Od odgovornega srečanja lahko sicer dosti pričakuješ, vendar se tvoji načrti ne bodo popolnorrra uresničili. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot si predvideval v začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo splačalo... Vprašanje je le, kaj bo storila ona... Ko začne naftni madež ogrožati obalo, je najbolje pozabiti na vodne ovire, ki bi preprečevale njegovo Sirjenje, ali na škodljive kemične razpršilce. Najboljša rešitev je slama, zatrjuje britanski kmet Kenneth Frogbrook, Celuloza, glavna sestavina rastlinskih tkiv, vpija nafto in odbija vodo. To njeno lastnost je ugotovil v osemdesetih letih, ko je živel na Šetlandskih otokih. Po enem letu raziskovanja je sestavil stroj za izdelavo dolgih plastičnih mrež, napolnjenih s stisnjeno slamo, ki lahko vpije dvajsetkrat več nafte, kot je njena teža. Ponjave so bile prvič preskuSene ob nedavni tankerski nesreči v bližini Šetlandskih otokov. V bližini obale so razprostrli več kot 10 kilometrov slamnatih preprog in tako zavarovali gojišče lososov v zalivih. Izkazale so se za uspešne. Frogbrookov stroj je naprodaj po 80.000 do 120.000 funtov. Napravo je mogoče na prikolici pripeljati do kraja onesnaženja. Tam seseklja slamo in jo stisne v dolge rokave iz plastične mreže. Tudi slama, napojena z nafto, je dragocena. Ker je lahko vnetljiva, jo je mogoče stisnili v brikete in uporabiti za industrijsko kurjavo. ‘I l' Lisbeth Hedlund zna resnično požreti meč. Svojo spret- s?! 11 M st' nost prikazuje na različnih prireditvah po Evropi, pokazala pa jo je tudi pred nejevernimi zdravniki, zbranimi na konferenci v Stockholmu. Pred njihovimi očmi je spravila vase 75 centimetrov dolgo rezilo, nato pa je stopila pred rentgenski aparat, da bi dokazala, da ne gre za prevaro. Zaskrbljeni zdravniki so po ogledu posnetka posvarili 46-letno Lisbeth, naj vsaj za 20 centimetrov skrajša rezilo meča, ker si bo sicer nekega dne prerezala glavno arterijo. Lisbeth, ki iz-I vaja nevarni trik že 35 let, se za njihovo opozorilo ni zmenila. V zadnji fazi, ko smo se spel preselili na direkcijo, se je formirala večja skupina, v katero lahko Štejemo Ceneta Čebulo, pravnika Škrica Jožeta ali Žo-Žoja, imenovanega tudi Juzla, in njegovega kolega Janka, tajnico Mico in administratorko Mimico, propagandista Franči-ika ~ svobodnega misleca - in Se nekatere druge osebe. V tej zasedbi smo pili kavo, nekateri dvajset in več let, vsi skupaj pa več kot deset let. Biti so Časi, ko sta škrica pila kavo z nami, potem so prišli časi, ko sta jo pila vsak zase, pa skupaj, toda bolj ali manj redno smo jo piti skupaj skoraj petnajst let. Značilno je, da je bil Skric Zožo vedno suh, brez denarja, tako tudi za kavo dostikrat ni imel, v takšnih obdobjih smo ga iztočili iz ekipe,ponavadi se ga je usmilil kolega Janko in mu kuhal iz svojega. Žožo je verjetno spil na tisoče Jankovih kav. Seveda pa je Žožo vedno poudarjal: »Kolikor si ti spil moje kave, ne preteče v enem dnevu niti vode v Savi, Dravi in Muri.« Nekega dne je Janko privlekel v službo italijansko napravo za ekspresno kavo znamke Zanzibar. Nekoč se ju Žožo za krajši Čas skregat z njim, imel je namreč veliko svoje kave, pa jo je raje pil sam. Tako si je tudi on prinesel svoj Zanzibar. Tedaj sem si bil tudi sam prisiljen priskrbeti lasten zanzibar. To so biti veliki »kofetarskir časi. Tedaj smo mi trije delali v isti gostje. - Že preprost raČumJ Kr-.**/ LI Ja Kori v petintlvapetik druibeno ogromno druzorno r nje. Okoli pot njegovi prijatelji-rektorjev pa je bilo na skromen matematik iz račun a, da je grlu za en mercedes Seveda pa ni naš namen. da smo tem njihovo kavo. P^af ■tudi jasno, da je j drugega, kot če si vati lastno kavo. pa je, da je ta padla, mogoče tlom Pognali so nas na nekateri so pisarno imenovali Zanzibar. Ves ta Čas pa so nekateri direktorji pili državno kavo. Najbolj prija prava kava, ie bolj pa zastonjkarska. Eden direktorjev, Kort, je pil vsak dan petindvajset let zastonj dve do tri velike skodelice zelo močne kave. Seveda jo je pila tudi nje- l^va tajnica in morebitni m nek^:. v zadnji službi sern delal s Prekmurcem D:t I" J Bil je dober kolega kofetar. Prvega »Piješ kav'o?^ jo skuhaj 1« D i d odehce, to me ?, kava je bita « skodelice, to me je slo, kava je jo bom raje sam rekel. Tako sem J) mursko kavo. karieri sem pH znče/ sem s rfS*. i rud’ i! I kavo kavo iz »zocar, dat, kako pijejo s ko, končal pa s vrsta “ Je pa Še ena imenovatt i lahko lilt kava. Ustavil sem bolela me je giirVOi č/7 Mil za moSki, na rnizi 1^ rokah pa knjiŽKO’ nemo buljil da je hranilna, J_J I' de/, da je delovna ■ , Ji,? ' A/oik/ zase: »Po vrgli iz službe, heno garal, je j sedaj pa takole-^ 'jru'"- j Danes se v Mo jj največ takšne Danes se v zvGzde vam kažeja LEV DEVICA Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev govorila predvsem listo, kar ti je narekovalo tvoje srce. Je že res, da si včasih muhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanja je bilo do sedaj še vedno iskreno. On: S prijateljico se boš imenitno zabaval, in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro bi bilo, 60 bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe. Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj li bo IzdatrKi pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar jja bo bolje, če boš obdržala bistro glavo - prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo v nasprotnem primeru kaj hitro odtujili. Na posrečeni zabavi korrec ledna se li bo odprla neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj Časa opazuješ. Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezi s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in trezrro razmisli o vseh morebitnih posledrcah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. On; Vse predolgo si se zartašal na svojo srečo, sedaj pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja, TEHTNICA Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presene- ŠKORPIJON čenja. Ona: Trpela boš zaradi neutemeljerrega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta (»novno sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje. □n: Vsaj še nek^ časa boš moral biti zadovoljen z malim, zato si nikar ne zidaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna. Saj vendar obstajajo tudi druge različice. STRELEC KOZOROG gim. Zakaj ne bi enkrat najprej Svoja zanimanja boš razširila na VODNAR dročja, kjer te čaka še marsikatero čenje. On: Imaš odlične možnosti, da RIBI Ona: Za tvoj načrtovani korak je Še nrAili trAMiitALi ,n'£t[ACz. * flu daj, vendar pravi trenutek ni več daleš-nestabilno obdobje, iz katerega pa lahko ljučju izvlečeš marsikaj zanimivega. „ jii EJ On: Igra, ki jo igraš, je prenevarna, po’9 končalo kolikor toliko dobro. Prijateljica I® na pijačo, to pa bo le pretveza za h drugega. Od tebe je odvisno, ali ti bo tis» dt Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si , vztrajno prizadeva, da bi našel področje, r r vzrrajno prizaueva. tia ui ' kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli i kar najbolje zaščiti pred neljubimi KaT najDOije zasciii prou rioijuuiiii’ p?"- ju On: Zdelo se ti bo. da si nekaj pošteno prehitevaš dogodke. Ob obeta prijetno presenečenje, najverjetjljgp^ z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal p ■JapJ. Ona: Preveč skrbi si deiaš s tem, u F napn/*’" kjer si to že dalj časa prizadevaš. ■ same niso dovolj - za uspeh se je potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček Ona: Pripravi se na neljubo spremert*jj^ t I bra zmedla tvoje ljubezenske načrte I । privreli občutki ljubosumja, to pa ti Naibniio ho da noskusiš ohraniti kar9^’^i(5ft 1 Najbolje bo, da poskusiš ohraniti kara^^ji^iv On: Hazardiranje se ti ne bo ravno pa tudi pretiranih izgub so ti ni treba obdobje, ki ti bo prineslo veliko vflč je najbolje, da se na to tudi pošteno k g' 8. aprNa 1993 stran 13 I za vsakogar nekaj f f J t J B' * P' lj‘ hi v Človek v stiski in sesire, sbisi Ijtidi ima brata „7* 3'30] enega Več nekateri celo otajP^ ki -- 7 s«tro“Te’ rf^^hishij ju hi hiir, ^i„ SO ali želeli. ) Z 'W>o bolje, da i bi imeli. J ..c Ul 1 taksna rab,- ' ‘“ftsjia sovraštvo razmišljanja, ianrib nV 1 ^“^^J ^azha- livotti skupnih iger, naga’ ninogih radosti in ve-razigranosti ‘“rmalna ®^nio JlVosti, Selih ali d ob družin-<61^"^ .prijaznosti ali sam ‘°®^<^nost več Ip 1p w?^^brat Rič Več. Kdaj več. Je le ali naša sestra liaJiu začela m kdaj - ■ ■ ^vedatP ri "'">0 Ce se spom- s tem, da si otroke nekako bolj ljubi hčerko, mati pa razdelita in vsak od njiju ima nekako na skrbi samo enega od otrok in mu posveča tudi več pozornosti in več ljubezni. Vsak otrok pa po svoje od tega iztrži kar se da največ v denarju. oblačilih in v vsem, kar potrebuje. Vsak je na drugega ljubosumen, istočasno pa prikrajšan za ljubezen in pozornost obeh staršev. Vse se lahko samo Se poglobi in sprevrže v prikrito nezadovoljstvo, ki otroka pripelje v mnoga agresivna stanja v Soli, doma, v okolju. Pri tem pa se starSa nikoli ne vprašata, kaj povzroča to sina. Ne zavedata se, kakšno krivico jima delata. Mogoče so tudi sami tako odraščali. Upreti se, zahtevati pojasnilo, je zastonj. Mnogi filmi in serije poudarjajo iste življenjske zgodEe, iz katerih se redko kdo kaj nauči, da se ne bi zgodilo in ponovilo isto z njihovimi otroki, To vam pišemo, ne da bt zanikali vse pristne odnose med otroki in njihovimi agresivnost, otroka stavno obsodita, ne meta. Temu sledijo Se eno-razu- ra- Kolobaijenje na gredici Na vrtu naj ne bi bilo nezasaje-nih površin, saj je treba racionalno izkoristiti vsak del, za to pa je potrebno veliko znanja in načrtovanja. Pri tem je treba upoštevati: - poznavanje sestave tal in zahtevnost posameznih kul ur (zunanji vplivi); - na istih tleh ne moremo vzgajati enake zelenjave več let zapored; - poznavanje mečsetvenih postopkov je povezano z vegetacijskim obdobjem posameznih kultur. ' Na površini 20 x 6 metrov se lahko ob poznavanju navedenih dejavnikov vzgaja vsa zelenjava, ki jo v enem letu potrebuje štiričlanska družina. Ker med dozorevanjem vse sveže zelenjave ne moremo sproti porabiti, jo dajemo za zimo v zamrzovalnik ali vložimo s toplotno obdelavo. Vrt razdelite na tri dele: gredice s Številkami 1-4, 5-7 in 8-10. Prvi del vrta (gredice 1-4) pognojite s hlevskim gnojem, to velja tudi za površine, namenjene za vzgojo jagod in buč ter novozelandske Špinače. Na tem delu vrta boste vzgajali tiste kulture, ki potrebujejo dobro pognojena tla (zelena, paradižnik, kumare, paprika, buče, por in zelje). Drugi del (gredice 5-7), ki je bil pognojen prejšnje leto, zasadimo s kulturami, ki ne uspevajo na sveže pognojenih tleh, To so koren in as te vrste zelenjave (korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa, redkev, špinača, solata in čebula). V tretjem delu vrta (gredice 8-10) pa boste zasadili stročnice, ker je bil ta del pognojen že pred dvema letoma in boste to površino pognojili Sele naslednje leto. Tu lahko vzgajamo zelenjavo, ki smo -----------------ISdBi ■1 — --------------------------------------------■_ ---. ? —I— V vrsto za jagodami lahko posadite rane vrste zelja, na njihovo mesto pa poznejše vrste, kot sta ohrovt ali zelje. Skupna površina je 120 kvadratnih metrov, razporeditev pa je po priloženi risbi. Maline Hren Visoke stročnice Buče brez plazečega se stebla Novozelandska solata Različna zelenjava Skupno 4,8 1,0 8,4 starši, ki res so in bodo, ampak želimo spodbuditi naše bralce, da nam o tem pišejo, da nam pišejo o svojih izkušnjah, kje sami vidijo težo problemov v odnosih brat-se-stra-starši. Vsem, ki nam bodo pisali, bomo v pomoč, vsekakor pa bomo prisluhnili njihovim težavam. V številnih primerih problemi niti niso tako veliki, vprašanje je le, koliko so starši rešili najprej vsa ta vprašanja pri sebi, da bi potem lahko izboljšali odnose do otrok, da bi spoštovali njihovo lastno integriteto. To pa ni lahko. Na žalost je takih staršev malo. Pisma pošljite na naslov: VESTNIK, Slovenska 41, 69000 M. Sobota, s pripisom Človek v stiski. Anonimnost zagotovljena. 6,5 2,5 61,2 103,2 Načrtovane površine za kulturo (kv. m) 18,8 O načinih skupnega in poznejšega vzgajanja zelenjave bo govor v naslednjih številkah. Prevedel MILAN JER^E Naziv kulture I Jagode Št. gredice Glavua kultura zlične prepovedi in kazni. Problemu se tako približamo samo površinsko, sledijo Se hujši izpadi, še hujše kazni. Otroku postane ulica drugi dom. Zaupajo svojim vrstnikom, začnejo piti, kaditi, dekleta se izgubijo v iskanju ljubezni v objemu mnogih nepridipravov, O koncu in posledicah lahko samo domnevamo. In vse to samo zaradi tega, ker starša nista uspela pri vzgoji svojih otrok, in nekako tradicionalno je, da oče Vmesna kultura jesenska solata cvetača, solata Poznejša kultura 1, 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. zgodnji paradižnik kumare pozni paradižnik paprika čebula, česen korenček peteršilj rdeča pesa grah čebula por pozno zelje sporni, čebula sporni, solata endivija cvetača, koleraba jesenske kumare redkev pozni ohrovt redič in itneli k ” Meselja, da sestrico, Rt bolečina še ne moremo i' ie b prizadetosti, nekaj "'P*'’ aiko, ton ki zelena s lisi m od otrok sami občutijo . „ JO delata starša ra- 1 I I 'j I r l J 'Jtzen jo letos zasadili v prvem delu vrta. tlak je ena našega "'bsaj bolnik 1 ima težave, kol REta i utrujen , Z Potem ne- BiT in, ta -Milil ! pustila posle- ti (ateroskleroza) J ffutnje v prekrvavitvi Utrujenost, kažejo na možganih (motnja spomina, vrtoglavica, v najhuj-Sem primeru kap) in srcu (obolenje srca, v najhujSem primeru infarkt). Visok krvni tlak je naj večji faktor tveganja za obolenje srca in krvnega obtoka, dveh najpogostejSih vzrokov smrti. Mednarodni strokovnjaki so se pred nekaj leti sporazumeli. d i ^^asbene t( * i* I- i A d I** [1 S f |l ! 1* f, A I l I i 1 lestvice skladb ’ L1e Tn Vier S YOi " Charles & Eddie Charade a v Jackson h,. ^'’PbEi^X'?v4Stetvart Take That sladki grah redkvica blitva korenček redkvica Kuhajte z nami - Paul McCartney Cetera ‘''^RnMalen j *^'^^nIh^®^'^®*‘EZABAVNEGLAS1IENAMURSKEMVALB ka^4lbir"''JLitim 'fe; -Sokoli 6 banda VSE LJUDI - Regina 'Zasavci polja ■■ Not tk|_ thinJuiGolBvšek ‘htennibnu ‘>iST’s*l iur^^^Ui T., Marelof ' dolin ^Ejj, Mak J, s ts iJl ■Ppntje treh dolin Val;!?)*'"™*’ GOOD- - Ans. Vlada Sredenkka k|l ■ — nob 14 ”1 *^l; ’®T'na ter „--------■ 15, ■prBf-1*43, na aaslov Morakl val, ^6bi>ta, za glasbene lestvice. naslov da je mejna vrednost za normalen krvni tlak 140/90. Tisti, pri katerem so te vrednosti višje, je potreben zdravljenja. Krvni tlak lahko znižamo že s spremembo prehrane in življenjskih navad. Vsakdo ve, da so čezmerna teža, alkohol in nikotin, premalo gibanja in premalo počitka glavni vzroki kapi in infarkta. Kako lahko znižamo previsok krvni tlak? Več se gibajmo, telovadimo, namesto živalskih uživajmo rastlinske maščobe in malo soli. Vsak dan uživajmo sadje, zelenjavo, mleko in mineralno vodo. Da bi kar se da racionalno izkoristili vrt, je priporočljivo vzgajati nekaj vrst zelenjave. Ker prihaja do raznih kombinacij kultur, ki ne uspevajo v enakem časovnem obdobju, ostaja po obiranju prvih kultur dovolj prostora za razvoj vmesnih in poznejših kultur. Načrtovana površina vrta Dvovrstne maline. Pri tem znaša razmak posajenih jagod 40 x 30cm (skupno 124 sadik). Visoke stročnice: 7 palic, visokih 3 metre, v razmaku 120 cm (o načinu vzgoje v eni od prihodnjih številk). Buča brez plazečega se stebla: razmak med šestimi sadikami je 100 cm. Novozelandska špinača, posajena v razmaku 80 cm. Velikost gredice je 170 X 360cm, širina stezic pa 20cm. RADIO MV - MORSKI VAL - UKV Sii.EMHz (dopoldne tudi SV 648hHz /my Aur« HTH K* Petek - 5.40 - Prebujajte se z namt - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.M Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročilo - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Borzni utrip - 9.30NSTSNMV - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret-11.15 Od petka do petka - 12.(KI Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo ž umet-nosijo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Ob vesli la - 16.3U Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18 00 MV-dur - 18.430 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predsiavljamo vam - 10 00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11 .(X) Sobotni gost - 12 (X) Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30Poročila-17 10 Angleščina - 17 30 Mali oglasi - 18.1X1 NajlepSe želje s česiitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan... - 8.10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8.45 To bi morali bili kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem-valu - 10.30 Nedeljska kghinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko postno pretnišljevanjc - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5 40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mah oglasi - 9.15 Evropu v encfti uidnu - lO.OO Poroči!^ - 10.30 Špure — 11.15 Zjfodno sc jc. - 12 00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo ž umeinosijo - 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17 30 Spon - 18 00 S krančakon cekron. pa z marelof - lestvica narodnozabavne ^sbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Eorek - 5 41) Prebujajte se z nami - 7.00 Druga juiranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - g no Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.1» Poročila BBC - 10.30 Kratki stik - 11 15 Mal, te 12.IM) Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo -^13 00 Danes do irinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 (W Aktualno - 15 30 Dogodki in odmev, - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Tema DODoldneva - 17 30 Srebrne niil - 18 00 NajlepS-e želje s čestitkami m pozdravi - 18 30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija 8KEDA - 5 40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno .J /1 lA fi AH Mnh no aci — O IS pismo --»,«« Poročila - 8,10 Dopoldne 5'^n*!'! l^tčemo za vas - IfJ.OO Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrm - 12.00 Poročila BBC - 12-30 Zaka, se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do tnnaistih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki m odmev, - 16.25 Obve^la - 16 30 Poročila - 17 M P^luSsmo v^ - 17.30 Mali o^asi - 18.00 Na narodni farmi - 18.3(1 Poročila BBC - 19.00 Vkliučujcmo Radio Slovenija , , . . . , - A|;'PK'J'£k - 5 40 Prebujajte sc z naini - ? 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7^35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.3(1 Kost/gost dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10 00 Poročila - 10.30 Pika na i - II 15 Mali oglasi - 12 IX) Poročila BBC - 12 30 Zakaj sc ukvarjamo 2 ummnostjo -13 (» Danes do trinajsilh - 13-30 Popoldne na MV - 14 00 Akluahio - 1.5 30 Dogodki in odmevi - 16-25 Obve^la - 16.30 Poročila - 17.(» Tema popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18 00 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi - 18.30 Poročilo BBC i : čni r. (sestavine za srednje velik okrogli model) Testo 500g moke. 3g kvasa, 120g sladkorja, približno 2,5dd inleka, 200g surovega masla, 1/2 žlice soli, naribana lupina ene limone, I50g rozin, 4 rumenjaki in en beljak. Preliv: 20g sladkorja v prahu, žlička limoninega soka, 2 žlički jajčnega beljaka, 6 kandiranih češenj za okras, maslo in moka za model. Model za kolač namastimo z maslom in popra širno z moko. Kvas zmešamo z žlico sladkorja in prilijemo žlico toplega mleka. Pokrijemo in počakamo, da vzhaja. Med tem spenimo najprej maslo, dodamo 4 rumenjake in 1 beljak ter preostali sladkor (od 120g). Iz moke, kvasa, umešanih rumenjakov z maslom, limonine lupine in mleka zamesimo ne premehko kvašeno testo. Ob koncu mesenja vgnetemo v testo v vroči vodi oprane in v prtiču osušene rozine. Nekoliko vzhajano testo zvrnemo na desko, ga rahlo pognetemo in damo v model. Počakamo, da jjokrito naraste na dvojno količino (približno 30 minut), in ga položimo v pečico, ki smo jo segreli na 200° C. Kolač pečemo na spodnji mreži 30 do 40 minut. Ohladi naj se v modelu. Nato ga prekucnemo na desko. Iz sladkorja v prahu, limoninega soka in beljaka stepemo gost, a še tekoči preliv. Z njim oblijemo kolač. Okrasimo ga s Češnjami. Kolač režemo, ko se preliv nekoliko osuši. sestavil MARKO NAPAST AW BRUŠENI irOELKI 12 stekla mesto v JUŽNI rAUii SPRETEN razprav-LJALEC NIKEU ORIGINAL-HA PISAVA NAŠE SOSEDE Slovenski SLIKAR IN GRAFIK {ANDREJ) PUSTINJA MA JUGU Č1U MAZILO. MASI RMSKA ENDJKA BIVŠI SLOVENSKI POLITIK {DUŠANI SAMORO-DNA TRTA mvmo IŽKIE SLOVNIČNA KATEGORIJA fTEMPUSI SLOVENSKA GlIDALI-ŠKA IGRALKA REDKOST, DRAGOCENOST AZUSKI VELETOK ŽIVAU KI V MLADOSTI sesA PROSTOR, , KJER GOJIJO TRSNE SADIKE MESTO V ROMUNUl NEKOLIKO moč™ NAP TRAVNIK OB VODI PAKETI, awKi Knsko IME PEVKA ttOFFO orSvaV BRAZILIJI MANIČNI SOLNIK METER ENIŠKA laaALMA ANCONA VLADIMIR 'stika IŠ"F BULATOVIČ-Si GEOMETRU ŠKA TVORBA 1 I I reSitev prejšnje križanke - Vodoravno; Plečnik, Ranieri, I izopren, bal, oni, Eto, dan. ieeen m Pirt i i 7’ t!’ čelnice, era, Vac. ® L’ «'*«• U> k i stran 14 vestnik, S^prilaJ^ podlistki Iz župnijskih kronik: Ljutomer (20) f Župnija ze v davnih časih biro Sggnncirt VRSTNE HIŠE V NASEtJ" PREKMURSKE BRIGADE V LENDAVI r~' OSCANIJISANJE svetovanje in PBCJEKIlBANJt enANKo KBAustnstn junbčtvA utica it 62230 [fNABT. T6U>0N- Mil 7tS S51 aprila I V rtrndaini B Pri nakupu do30. t. ugoden popust in prodsjm »Ne da se sicer natančno določiti, kdaj in po kom je bila ustanovljena ljutomerska župnija in kdo je bU njen prvi dušni pastir, vsekakor je pa začetek ljutomerske cerkve iskati v davnih časih,'« je zapisal dr, Fran Kovačič in v nadaljevanju pojasnil, daje bilo župnijsko upravo v teh krajih mogoče izvesti šele takrat, ko so Madžare potisnili prek Mure; najbrž šele V 12. stoletju. Prvi župnik Rugger? V začetku ljutomerska župnija ni bila samostojna, ampak je kot vikariat spadala k radgonski župniji. K njej so spadale še župnije Apače. Benedikt. Negova, Sv. Ana, Sv. Križ z Veržejem, Sv. Jurij ob Ščavnici in Mala Nedelja. Radgonski župnik je bil v listi dobi vseh cerkva v okrožju. patron Cerkve v omenjenih krajih, razen v Apačah, so imele že v 14, stoletju svoje stalne duhovnike, V Ljutomeru naj bi bil (prvi?) »phater ze Luten-berch« (kot govore zgodovinski viri) g Rugger. Od tistega obdobja do današnjih dni seje zvrstila množica župnikov, V novejšem času, od 1959. do 1982. leta, je bil žujjnik Ludvik Duh, ki pa Je po upokojitvi župnijski upravitelj. 1982. leta je postaj župnik Izidor Veleberi, ki je zdaj tudi dekan ljutomerske dekanije Ljutomerska župnija je ena redkih, ki ima kaplana. Tačas Je to Marjan Rola, ki pa do ureditve razmer v Razkrižju duhovno oskrbuje tamkajšnje Slovence. 'V župnijo pa Je z letošnjim novim letom prišel duhovni pomočnik dr. Stanislav Slatinek. K tej dobri kadrovski zasedbi pa moram vsekakor zapisati: župnija sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru Je zelo velika, saj živi v njej 7,730 katoličanov, in sicer v krajih: Ljutomer, Babinci, Nor-šinci, Cven, Zgornje Krapje, Spodnje Krapje. .Mota. Pristava, Stročja vas. Presika. Rinčetova Graba, Nunska Graba, Podgradje, Slam-njak. Gresovščak, Radomerje, Ra-domerščak. Spodnji Kamenščak, Cuber m Železne Dveri (del). Pravljici o grofu Prvotna cerkev sv. Janeza Krstnika Je stala na mestu, kjer Je ladja sedanje cerkve. Zidana Je bila v romanskem slogu, bila je dolga 19 metrov in široka nekaj več kot 6 metrov, O nastanku prve cerkve sta se med ljudstvom ohranili »pravljici«. Pred več kot tisoč leti je bil na kraju, kjer stoji danes ljutomerski trg, gozd z divjimi živalmi. Doinjegrajski (Podgradje) grof, ki je na lovu utrujen legel v senco košatega hrasta, ni dolgo počival: napel Je lok in s puščico smrtno zadel Jastreba, ki se je zapodil proti golobu. Ta Je potem priletel do grofa in mu sedel na ramo. Ko ga Je grof božal. Je na golobjem vratu odkril z zlato nitjo pripeto podobo šv. Janeza Krstnika, ki krščuje Zveličarja v re^i Jordan. Grof Je dal v spomin na dogodek na tistem mestu sezidat/, kapelico v čast sv. Janezu. Po drugi verziji pa naj bi med lovom v goščavi naletel na medveda in ga seveda hotel pokončati. A zadel ga je slabo, zato se je kosmatinec zapodil za grofom, ki se je pred zverjo skril v votlem hrastu. »Ko medved prisopiha do hrasta, voha na vse strani in končno se začenja vzpenjati po drevesu, v katerem je Čepel grof. Videč, da zanj ni rešitve, grof obljubi, da bo ondi postavil cerkev, ^o ostane pri življenju. Potem se kosmatinec Sčasoma umiri ter Šepa naprej po hosti, dokler zaradi izgube krvi ne omahne. Grof Je kmalu potem izpolnil obljubo in postavi! cerkev, posvečeno njegovemu imenjaku sv. Janezu Krstniku. V spomin na dogodek imajo Ljutomerčani v svojem grbu medveda na verigi.« piše 1926. leta Fran Kovačič v zgodovini trga in sreza Ljutomer. Okrog nje so se začeli množično naseljevati ljudje, zato Je cerkev kmalu postala pretesna. V prvi polovici 15. stoletja so jo povečali. »Odstranili so namreč staro ap-sido ter prizidali v takratnem običajnem gotskem slogu 12 metrov dolg sedanji prezbiterij. V tisti dobi so postavili tržani na severni strani prebiterija precej visok zvonik. V njem je bila v pritličju kapela, ki so jo v poznejših letih spremenili v žagrad. Nad njo je bila obokana, proti ognju vatna sobica, v kateri je trg shranjeval denar, dragocenosti, listine o svoboščinah in druga važnejša pisma. Ključ te sobe so izročili županu na dan volitev. V prezbiteriju so imeli lastniki Dolnjega grada majhne grobnice. Ondi so pokopavali tudi župnike, v ladji pa druge odlične osebe. Okoli cerkve je bilo pokopališče z zidom ob- Pisec se v nadaljevanju sklicuje na razne zgodovinske vire in omenja, da je 1410. leta Rudolf Lasber-ški ustanovil v cerkvi sv. Janeza »večno vsakdanjo mašo«, leta 1414 je Janez Lokavski prodal cerkvi sv. Janeza mlin na Ščavnici, v ponedeljek po svečnici leta 1459 so v cerkvi sv. Janeza pokopali lastnika Dolnjega gradu, sicer pa viteza Jurija Scliweinbecka; 6. oktobra 1582. leta so v prezbiteriju cerkve pokopali Saro, soprogo barona Miklavža Alapiča; 1593. leta je prišel v Ljutomer sekovski škof Martin Brenner in v cerkvi blagoslovi! dva oltarja... lotili dela. Že naslednje (1867) leto so napravili veliko opeke in potem v naslednjih dveh letih z deli nadaljevali in jih 1690. dokončali. Zidarska dela je prevzel mojster Jakob Schmerlach iz Gradca, tesarski mojster Je bil Adam Dellacher iz 1986. leta je imel zlato maSo dolgo- Lipnice, »kamenar« pa Matjaž Kliuchier, prav tako iz Lipnice v Avstriji. Lela 1688 so ob izkopavanju temeljev izkopali mnogo mrtvaških kosti. Kamenje so lomili v vinogradu pri Mrzlem polju, na Radomerščaku. SiamRjaku, čeprav je župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru stara več kot 300 let, je dobro ohia-itjena, saj jo nenehno obnavljajo. Posnetek: Š. S. Turški vdori »Leta 1605 so cerkev oplenili in zelo poškodovali Turki, a z združenimi močmi so jo župljani kmalu popravili. Ko je leta 1607, dne 12. junija, prišel sekovski (graški, op. Š. S.) škof Martin zopet v Ljutomer ter si natančno ogledal cerkev. Je našel v njej pet oltarjev, pa na nobenem razpela. Leta 1616 Je dobila cerkev nov tlak. V tem letu sta bila najbrž postavljena tudi dva nova oltarja, kajti sekovski škof Jakob Eberlein, ki je obiskal cerkev 13. oktobra 1616, Je našel v njej 7 oltarjev. Presveto Rejšnje Telo je bilo shranjeno na posebnem kraju, zato Je škof ukazal, naj se napravi primeren tabernakelj (shramba za monštranco) in postavi na glavni oltar. Ker v cerkvi ni bilo spovednice, ampak se je spovedovalo vžagradu (zakristiji, op.p.), so morali v cerkvi postaviti spovednico. Leta 1626 so se v cerkvi vršile večje poprave, za katere Je dežela dovolila precejšnjo podporo... Leta 1644 so Ljutomerčani kupili nov zvon, katerega je sekovski škof 10. maja posvetil. Leta 1670 so cerkev znotraj pobelili ter napravili tri nove klopi. Lipniški tesar pa je pokrpal streho na zvoniku in nanjo postavil petelina. 1671 so napravili pridižnico (prižnico) in zunaj na pokopališču kosienjak. Leta 1674 je urar prosil, bi li smel uro popraviti in postaviti v velik zvonik. Tr-žani so njegovo ponudbo sprejeli. Istega leta so tržani enoglasno sklenili, naj cerkovnik zaradi hude ure spi poleti v malem zvoniku nad cerkvenimi vrati, da bo mogel pravočasno zvoniti, če se bliža huda ura... Leta 1674 Je cerkev dobila nove klopi in pridižnico. V naslednjem letu se je v ljutomerski cerkvi vršila izvanredna slovesnost. Dne 24. novembra t.l. je namreč prior dominikanski v Novem kloštru, p. Dominik pl. Moškoti, vpeljal bratovščino sv. rožnega venca... Zaradi preteče kuge so morali IrŽani 17. februarja 1679 spraviti za Polenšek novo bandero, ker je bila stara že zelo poškodovana. Kot sem že zapisal v enem od prejšnjih podlistkov, so v letih Strmcu in Kumerski Grabi, Baron Mauerburg je dal brezplačno 14 kubičnih sežnjev kamenja. Več kot 200 voz je bilo treba, da so kamenje spravili k cerkvi. Apna pa so kupili 1688. leta 40 »štrtinjakov«, poleg tega pa so ga gasili še doma. Zaradi zgodnje zime so delo prekinili in ga nadaljevali 1689. leta pred veliko nočjo. 4. maja istega leta so začeli podirati staro cerkev; orgle, oltarje in cerkveno opremo, ki je bila v ladji, pa so spravili na pro- letni ljutomerski župnik Ludvik Duh, prekrili pa so tudi župnišče. 1988, leta so začeli preurejati gospodarsko poslopje v večnamenske prostore, zlasti za verouk. »Moj dom, kakor smo ga poimenovali, ni namenjen izključno verski skupnosti, ampak ga bomo .posodili’, če ga bo kdo želel uporabiti v dobro človeka in medčloveških odnosov,« Je zapisal župnik Izidor Vele-beri. Leta 1990 so praznovali 300-letnico cerkve. Dotlej so obnovili oziroma restavrirali cerkvene freske in slike. Prenovili so tudi Miklošičev spomenik in portal. Ob jubileju so izdali župnijski zbornik. 1991. leta so ustanovili župnijsko Karitas, ki ni zgolj socialna ustanova, zato ni naključje, da jih je lani obiskal direktor evropske Karitas in bil vesel njihovega dela. Stefan sobočan .'+■ CZtitJ.AVA PROJFKTNž: MMUKFNTAC] Je za HTANVtfAhJSKK OlSJIjIlTK , LOKALK , DELA' vpilut , POSLOVNE ODJtKTC , LECAHSACJ JE 'ir I ' NClVU&hAOffJt , NACKIhLSTnE OBJEKTE... +■ lACRADK.fA OJKKTOV PO SfSTfHU rHjKN[JljNCA NrtHZOR, On.TUrvJf, ODJEKTOV , SVKTOVAffJt žJA HUIIHOCJU (IRADBENffiTVA ^Nd-rKAIfJA OPUliMA SrANOVANJSKCII ueiJEKTOV TKH I.CiaAIU^š' ^WthLA4NE l?H EKOnOMSKO PHCJPACANDNZ STOftl Tv K , KčJ.MPLK fNA O&PftEnA ELAWRATOV ; KCPtRAPJi: , KdTPhUPIItANJk; rM- SAT Stereosatelitski sistem s 136 programi in takojš- njo montažo 57S DEM Obročno odplačevanje. Servis zagotovljen! MEKICAR. M. SOBOTA, tel.: 23433 štor ob cerkvi in iz zvonika sneli E večji zvon. Ko pa so hoteli sneti še manjša zvonova, je v trgu izbruhnil požar, ki se je naglo širil, in uničil velik det hiš, vnelo pa se je tudi župnišče in plameni so zajeli na pol podrto cerkev. Ogenj je zajel 1 streho na prezbiteriju, oba zvonika ' in ves les, kar ga je bilo pripravlje- t nega za novo cerkev. Tudi zvonova ; sta se raztopila. Pozneje so raztop- j TV 'is A ' J IJeno kovino pobrali iz pepela, Jo i :i IJCliU JLUVUJIl? pVLtlfllJ 14 pcpcid, JV oprali in prodali v Gradec Ta ne- f j f tp T .hirnrriftri*:fln^^ Tftin norrla Ji' sreča je Ljutomerčane zelo potrla. a pričetega dela niso opustili. Ker so zaradi požara nastali večji stroški, 50 prodali dva cerkvena vinograda. Pozno Jeseni 1689. leta so cerkev pokrili, v naslednjem letu pa z zidavo končali, razen zvonika. V tistem letu Je žal umrl župnik Andrej Raputh, ki gaje nato nadomestil župnik Miklavž Pergoznik. Leta 1691 so v cerkev postavili dva nova oltarja: sv. Jožefa in sv. Antona J^adovanskega. Slednjega je financiral Janez Varašiž s 300 goldinarji, pri tem pa je postavil pogoj: njegovo soporogo Magdaleno je treba pokopati v cerkvi pod tem oltarjem. Žal pa Je ljutomersko župnijsko cerkev spet doletela nesreča: divji kruci so 1704. leta oropali in oskrunili cerkev, pobrali dragocenosti, oltarje razdejali in sežgali. Ko so te divjake s pomočjo Radgončanov odpodili, so oskrbeli za cerkev najpotrebnejšo opravo in sekovski knezoškov Jožef Dominik je 27. aprila 1717. leta posvetil cerkev sv. Janeza Krstnika in dva oltarja v njej (oltar sv, Jožefa in oltar Rožnega venca). Popoldne pa je birmal 2.704 vernike. Tedanji župnik Matija Ozmec Je na škofov predlog že naslednje leto poskrbel, da so povišali cerkveni zvonik in vanj spravili zvonove. Zid okrog ctrkve Bojim se, da v odmerjenem prostoru ne bom mogel širše opisati vseh dogodkov, ki so se zvrstili, zato prehajam v »telegrafsko« nizanje, Leta 1735 so postavili zid okrog cerkve, naslednje leto pa so postavili kapelo sv, Florijana, 1736. leta je cerkev dobila novo prižnico, dogodek za župnijo pa je bila tudi birma 5.784 vernikov. 1736. leta je dobila cerkev orgle, ki jih je naredil Jurij Mitteregger iz Gradca. 1741 leta so postavili oltar sv. Križa. 1743. leta je cerkev dobila nov tabernakelj, 1744. so narediti v ozadju cerkve veliko grobnico, 1747. leta Je dal naredili župnik Jožef Matija Petek tlak in nov marmornat božji grob. 1773. leta je cerkev dobila veliki zvon, 1794. leta so popravili orgle... 1857. leta so temeljito prenovili cerkev od znotraj in zunaj. Za oltar so kupili sliko Janeza Krstnika, 1881. je bil v Ljutomeru prvi misijon, 1885. Je mladina nabrala 137 goldinarjev za mrtvaški zvon, pričeli pa so ga zbirati tudi za povišanje zvonika, 1898. so postavili tnež-narijo, 1901. je izbruhnil v farni cerkvi požar, ki Je uničil poslikavo, delno pa orgle... Velika pridobi- i tev župnije za prosvetno-kuiturno dejavnost mladine je bil katoliški I 1675- 1679 dogradil) v Cezanjevcih dom. katerega odprtje je bilo 8. cerkev sv. Sebastijana in sv. Roka. Tudi želja Ljutomerčanov in okoličanov je bila, da bi dobili večji, morda nov bogoslužni prostor, vendar so to preprečevali turški vdori, ropanje Krucov in kužne bolezni. Po prvotnem načnu naj bi podrli ladjo prvotne romanske cerkve in pozidali tri ladje, mali septembra 1925. leta. 1928. leta so na novo pozidali župnišče. Po vojni 1945, leta je cerkvi od 37 hektarjev njiv, travnikov in gozdov ostalo dobrih 10 hektarjev, ostalo pa je država nacionalizirala... Leta 1960 so znova začeli obnavljati cerkev. Leta 1984 je mariborski škof blagoslovil dva nova ljutomerska zvonova. Večjega farnemu patronu sv. zvonik na zahodni strani cerkve pa povečali. Župnik Andrej Raputh, Janezu, manjšega pa Je posvetil ■ škofu Slomšku. Leta 1985 so pre- ki je prišel v župnijo leta 1686, je nagovoril ŽuDljane, da so se urno krili streho na cerkvi in kaplaniji. .■■■Si pogo|i. ■ Izkoristite zelo ugodne cene posojilo do konca apn». Informacije: SPLOŠNO. GRADBENO gradbenik, Kranjč«''^ D, LENDAVA, telefon (069)75898 . Gfamozne frakcij« 8 mm po zelo ugodnit^^ 250,00 SIT/nP. . Izkoristite popust, kitrsia* 30. aprila! Informacije: SPLOSMO, gradbeno PODJEfd'/ gradbenik - PROlžVfJ NJA GRADBENIH MATE" ALOVd.o.o. PETIŠOVO , al' po telefonu (069) 7^^} JANEZ bal^' I Radgona (Radkersburg). Kletni prostor hiše na Glavnem trgu št. 30, poslikava na delavnica Janeza Akvile, ok. leta 1390 RADGONA Poslikava v Pistorjevi hiši V kleti Pistorjeve hiše (Pistorka-serne) na Glavnem trgu št. 30 v Radgoni (Radkersburgu) so leta 1951 avstrijski konservatorji odkrili sledove poslikave.' V svojem prvem poročilu o odkritih slikarijah jih je Walter Frodl postavil v bližino slikarij v Turnišču, posebej Ladislavove legende in Jih datiral je upodobljena legenda o Piramu in Tizbe. Na nasprotni. Južni steni pa sta prizora obleganja mesta in konjeniške bitke. v pozno 14, stoletje.B V stavbi dvorca, ki Je poprej bil v lasti rodbine AHotiersbach,’ smo torej z odkritjem poslikave kletnega prostora prišli do razširitve delav-ničnega opusa Janeza Akvile. Še zlasti pomembne pa so zato, ker gre - v vsebinsko-ikonografskem pogledu - za slikarije profanega značaja - zato pa se samo po sebi zastavlja vprašanje o prvotni namembnosti prostora, kjer se nahajajo. Nekateri so celo mnenja, kajpada pa to lahko razumemo kot posrečeno hipotezo, da Je bila tu nekdaj pivnica.-' Stavba, v kateri Je dandanes ohranjen prostor s slikarijami, izvira Se iz 14, stoletja. Skozi kamniti vratni okvir se vstopi po nekaj stopnicah v temačen, banjsto obokan prostor pravokotne talne risbe. Na vzhodni in zahodni strani prihaja svetloba skozi dvoje manjših, segmentno zaključenih oken. Od stavbnih členov. Je po okusu časa, v južno steno vzidano gotsko, šilasto zaključeno okno. Stene kletnega prostora so bile v celoti poslikane. V polkrožno zaključeni ploskvi severne stene so se ohranili prizori lova, scena s parom v ograjenem vrtu, arhitektura nekega gradu, v spodnjem delu pa i I ) i I ( ! 1 I t i t ( I C l druge. Tu je, kiju nz^«l-i n4«lllr4^^l leff" Ju jl' .■ nosti, naslikana le0^ m m Tizbe. Zanimi’'« J*’ ' kolikor ga je pač'^plA . il| Zahodna stena ohranja vrsto perspektivično naslikanih konzol, ki se končujejo ob oknu. Te konzole so primerljive s tistimi iz prezbiterija marijanske farne cerkve. Na vsak način sledovi poslikave pričajo o celostno zasnovanem programu prizorov, ki jih redoma spremljajo tudi napisi. Žal so le-ti delno berljivi in nepopolni. Banjasti svod kletnega prostora ne ohranja nobenega figuralnega prizora, dasiravno je najverjetneje bil tudi poslikan. O tem govorita dekoratina trakova, na severni polovici v obliki sestavljenega stilizi- razumeti, izpisan ' - kot ob vseh slikarijah - v latinSO piša je zaradi ''' precej oteženo. NaP jj il Hi ti ranega akaniovega listovja, na Južni pa sestavljeni rombasti ornament. Ornamentalni okras priča, da gre za delavnico Janeza Akvila, saj podobne okrase srečamo že prej v Velemeru na Madžarskem in Turnišču, pozneje pa tudi v Martjanci h. Pomembnejši, figuralni del slikarij se je ohranil na severni in južni steni. K starejši fazi slikarij na severni steni brez dvoma spada naslikana arhitektura v sredini ter levo od nje fragmentarno ohranjena turnirska scena dvoboja. Sočasno je moral nastati tudi motiv lova v pokrajini in mična žanrska slikanja s parom v ograjenem vrtu, slikana desno od arhitekture srednjeveškega gradu. Prizori torej, ki v značilnem pripovednem načinu ponazarjajo utrinke iz viteškega življenja. Pod temi slikarijami poteka napis, ki razmejuje prvo plast od iral Kodolhsch in v rejeni obliki naj Jagd, die ist einc Besedilo se torej -n*.*'j-il ._21 ^rvr K Besedilo se torej ' naslikani motiv lova. Podetja, ki Je bilo spodi v posebno ' f.4 .4 ost Posebno vtedrids . goni daje, sicer njena upodobitev ramu in Tizbe. kaže na stilizit^uef ^)p’7 jj. kaze na stiiizii'*"'^, iTt” ,, 7 kano levinjo, ki p3iA*|^ vesu Lrga mivo je, da je presenetljivo vom pri vodi na ctpne ' iiJJ voločne stene * ' j>^,ij ■ seveda sme® A^jA tem seveda sme*-^a je v delavnico Jan‘ čisto sveža DK»^fci=*' kroga iluminatoO ija. češkega kralja k S( Hi st /s , I ( I I ' »Valter » kasetne, Osterreichj^Ji;. I Kunst und Deni 1953. 44 i Prav tam ikrTi^lP^’ ivjiivi rfp sto o Ladislavovi .-^r^ /L vori o {9 Vencij®'^ ' Geurg - Kunstgeschichti' dec 1974, 3S-36, 8'7 9p h ^9 J Prav tam ■ Prav tam K. d aprila 1993 stran 15 J v t) i ) k i JI kronika Brez carine do 200 dolaijev il Ondni UlLii __ ’ m lahko prinašali iz tujine blagu, ne da bi ! ttrBII nknL ___ _ _i _ ________1____J _ 1_________■__ M T___ .-«inr idiiihu pnuis^aii JZ. »ujiii*? uiajju, jic ua m ^ungi Janj phčuli carino, do vrednosti 30 dolarjev, V so-hr!?' “Pf^hi, pa bn začela veljati odredba vlade Repu-•ke Shisif,yE.| po kateri bo lahko občan prinesel ii tujine plačila carine blago v vrednosti do 200 dolaijev ozi-hstreini protivrednosti v drugih valutah (po uradnem Banke Slovenije je to 20.840 tolaijev ali 327 mark), bo lahko prinesel čez mejo karkoli (obleka, dl!?’ *^®”7istotji, manjši televizijski sprejemniki), ven-sr ho«,ji curiniki zahtevali predložitev originalnega računa v’kopije. Glede na to ugodnost, ki so nam jo dali pred in bo veljala za nedoločen čas, ne kaže skrivati, sicer bi potnik moral plačati carino I« "ic v..— ... ’ --------SIVCI OI POIIIIK Iiiumi piacBU coiinv kalen, lahko pa bt mu blago tudi odvzeli, ce bi ga koga drugega. ... vladna odredba pa je ugodna tudi za podjetja in onn • ki nujno potrebujejo iz tujine kak niHJonKStni dd za , ali napravo ali manjšo količino repTntlukc.-ij>.Vugsi ma-l^lago ne bo presegalo vrednosti na me _ ne bo presegalo vrednosti 3fŽI dnlarjev, > poslej opravili carinske in druge iarmaliUKti TTieji. Tudi za to bo potreben račun. Upokojenci gredo na izlet I Društvo upokojencev Murska Sobota omogoča svojim članom poceni izlete, zato se veseli druščini velikokrat pridružijo tudi tisti, ki tedaj, ko so bili v delovnem razmerju, niso šli velikokrat iz Pomuija. Iz obširnega programa povzemamo, daje najpogosteje omenjena Madžarska, kamor upokojenci potujejo vsak drugi torek v mesecu. Pa drugi kraji: v aprilu bodo potovali v Rim in na graški sejem, v maju bodo imeli izlet v Španijo, v Sloveniji pa si bodo ogledali Rogaško Slatino in Atomsko vas; v juniju bodo šli v Avstrijo in Italijo, julija bodo potovali po slovenski Koroški, avgusta bodo počivali, na pot pa se bodo spet podali septembra, ko bodo pripravili izlet v Kranjsko Goro, na jesenski graški sejem, veselo pa bo najbrž tudi na srečanju upokojencev v Gornjih Petrovci h. SKBUIIUM« PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA, d.d,, od 1. 4, 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: 26 .' 'ž '•in . in tatvine '■ in 29. marcem je v vinsko klet vlomil v "in ^tain.. in z vlomom ter 'tajo V Dolgova- - i. viomom tet -fic raiiitnih predmetov pov-74 30,000 tolarjev škode. '28, in 30, aprilom je J^Jnlški hišici S, G. v Len-•^ih Goricah prespal tiez-ki si je tudi postregel nazadnje pa še ukra-t^linogled, radio s kaseto-m nekaj oblačil, nato pa istem 'ih kiialjeno tudi , lauOGC '■Omske enote kmetijskega ’2^,^«stva Rakičan v Mač-Od tam je nekdo proti-72^'^''peljal umetna 120,000 . anti z 29. -- ** 5'111 ftTs- Huda nesreča na Petanjcih Predzadnji torek se je Ludvik M. iz Kuštanovec peljal skozi Petanjce. Nenadoma je zapeljal na levo stran na bankino, kjer je trči! v betonski prepust, nato pa se je avto pre- Kolesar ni bil vinjen v prejšnji številki smo na kratko poročali o prometni nesreči Mitje Š. iz Radenec in zapisali, da je med vožnjo z motornim kolesom zapeljal na njivo zaradi prevelike hitrosti in domnevne vinjenosti. Pa ni bilo tako, saj je ta voznik sploh ne pije alkohola. Tudi v policijskem poročilu, na podlagi kategega smo zapisali vest, piše le o enem vzroku, torej Zgolj o veliki hitrosti. Naredili smo napako, zato se novinar Š. S. prizadetemu opravičuje. Gozdni požar v LonČarovcih 1, aprila okrog 12. ure je nenadoma izbruhnil požar na 4-hektarski gozdni površini v LonČarovcih. Ognjeni zublji so zajeli grmičevje in podrast in tako ogrozili lOO-hektarski gozd. To pa so preprečili občani in gasilci iz okoliških vasi. O vzroku požara še ni poročil. VPOGLEDNA SREDSTVA - hranilna vloge - žiroračuni - računi tujih fizičnih oseb - tekoči računi - dovoljena prekoračitev - nedovoljena prekoračitev VARČEVANJE - varčevanje nad 12 do 24 mes. - varčevanje nad 24 do 36 mes. - varčevanje nad 36 mes. VEZANI DEPOZITI - od 31 do 60 dni - od 31 do 60 dni devizna klavzula ~ od 61 do 90 dni - od 91 do 120 dni - od 121 do 180 dni - do 181 do 1 leta - nad 1 leta - nad 2 leti ~ nad 3 leta letne obr. mere mesečne obr. mere vrnil na streho in obstal »stem času pa je v skladišče gnojila tolarjev. ——* j~' ‘ - 4 na 30. marec je obiskal domačijo M. LakoŠu. V bVi-A^nndnib vrat je našel ključ, vrata, nato o« ™ stanc.. ■iiS ^'Ubll ,„,P^°^'^*'ednost h?''', - il in jih 1^' f’ avtc,'p*^S '*a3'7' v Civic “■ru t ■ . uri pustila ključav- “(ici v Ljuto- —J-" -, - »c je vrnila, da bi so M (t; .domov, avta ni bilo V jo izgubila sled, 1 torek, 6, marca, B "isij ''Ost v objavo, še j Gmotna škoda /) . ^Wt«)0 tolarjev, 'Hhmiilo S ii.;?'-! J: 5 f ■ A b . tri.i (i,_ ■ ,_________ postaje Prispevki za boj proti raku v jarku. Voznik je dobil hude poškode in so ga z vozilom prve pomoči odpeljali v bolnišnico. Na avtu je nastala večja materialna Škoda. Prehiteval in trčil v peško v sredo se je zgodila v Dolnji Bistrici nenavadna prometna nesreča. Domačin B, D. je s kolesom prehiteval sovaS-čanko peško Kristino S. in trčil vanjo. Le-ta je padla po vozišču in se hudo poškodovala, zato so jo odpeljali v bolnico. Policisti zasegli samokres Policisti z oddelka policije v Radencih so prišli 29, marca z odredbo o hišni preiskavi k B. A, v Paričnjak v radgonski občini in zaradi suma storitve kaznivega dejanja opravili hišno preiskavo. Pri tem so našli in zasegli samokres in 36 manevrskih nabojev. Osumljeni ni imel orožnega lista, 80% mes. stopnja rasti cen na drobna Rp -I- 20% Rp -I- 25% Rt 10.5% Rt 11% Rt 11,5% Rp + 7,5% D 12% Rp -r 8% Rp -I- 8,5% Rp -I- 9% Rp -I- 10% Rt -t- 10,5% Rt -I- 11% Rt -I- 11,5 2,93% 3,28% 2% 2,04% 2,08% 2.12% 2,20% POMURSKEMVi DRUŠTVU ZA IIOJ PROTI RAKU SO PRISPEVALI: JOŽE SRAKA, M. Sobota (za pok, umo Eli OČEK M, Sobota), 3,000 SIT; Družina DEŠNIK, M. Sobota (za pok. Jožeta Sl-HERLA) M. Sobota, 1.50« SIT; Stanko FARUAŠ, M. Sobota (za pok. Ernesta KOVAČA, Lesce), 1.500 SIT; OOS AGKOMEK-KUR M. Sobota (za pok. očeta sodelavca KARLA GJEKGEKA, Polana), Ž.OOt) SIT; Družina PER-KIČ, M. Sobota, (za pok. Nevo LEBAR, M. Sobota), 2.000 SIT; ALOJZ FUJS, M. Sobota (za pok. VERO VREČIČ, Sodišinci) 1.000 SIT; OOS O. S. D. Šumenjak, M. Sobota (za pok. očeta sodelavke Marije MIHOLIČ, M. Sobota), I.OOO SIT; Hela SKEŠ, Radenci (ZB pok. mamo Erike HORVAT, Maribor) 1.000 SIT; DANIJEVI gimnazijski sošolci (za pok. DA-NIJA, ROKA in TAJDO iz Rade- nec) 13,000 SIT; Jolanda ZVER, M. Sobota (za pok. mamo Emilije KUČAN, M. Sobota) 2.000 SIT; Aleksander ŠARKANJ z ženo, M. Sobota (za pok. Gizelo MAROŠA Čemelavd) 2.000 SIT; Za pok. Štefana ANTALIČ, M. Sobota (prijatelji iz M. Sobote) 3.000 SIT; Za pok. Franca MARKO iz Negove so prispevali: SEDEVI-KO-VAČIČ G. Radgona, 5.000 SIT; Zveza kulturni)! organizacij G. Radgona 5.000 SIT; Delavci gozdnega gospodarstva občine G. Radgona 5.000 SIT; in delavci (sedanji in bivši) oddelka za obrambo občine G. Radgona 4.000 SIT; HOLDING SRH G. Radgona (za pok. sestro sodelavca Ferdinanda LEBAR) 4.000 SIT. Vsem daruvakeni iskrena hvala! Prispevke nakazujte na tek. rč.: 51900-678-48545 Pomursko društvu za boj proti raku. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Banka obračunava obresti na kontormni način. Opombe: Rp - rast cen na drabno v preteklem mesecu Rt - rest cen na drobrto v tekočem mesecu ttajnižji znesek vezave z aevtznc klavzulo je 1000 DEM v tolarski protivrednosti. Pri vezavi depozitov nad 100.000,00 SIT se obrestni meri prišteje odstotna točka glede na višino zneska depozita: - nad 100.000.00 SIT - nad 500.000.00 SIT do 1.000.000.00 SIT - nad t.OOO.000.00 SZ7 odstotne točke 0.50 0.75 I.OO UGODEN NAKUP novih in generalno obnovljenih pralnih strojev Gorenje PS 306, 405, A 060, 808 - novi, cenejši od 10 do 30 odstotkov, garancija 2 leti - generalno obnovljeni pralni stroji od 20.000 do 25,000 SIT, Garancija 1 leto, - Možno plačilo s čeki na 3 obroke, TRGOVINA ELEKTRON, Partizanska 68, Lendava, tel.: 75 882 od 7. do 16. ure. V Mačkovcih petstotisoči telefon Na soboškem poštnem podjetju je bila v ponedeljek krajša slovesnost, na kateri so razglasili Nado Bačič iz Mačkovec za 500.000. naročnico telefona. To pa ni vse, kajti Iskra ji je podelila najnovejSi telefon Comet, poštno podjetje iz Murske Sobote pa ji je omogočilo brezplačen priključek, s čimer je srečnica privarčevala 234.570 tolarjev. Na slovesnosti sta prejeli nagradi (telefona Comet) tudi 499.000. naročnica (Vanja Reš iz Velenja) in 501.000. naročnica (Emilija Ružič iz Ljubljane, Poštarji so torej obdarovali same ženske. Sicer pa je znano (ali pa zlobno mislimo), da najrajši in najdlje telefonira nežnejši spol, Nada Bačič je kot nova in srečna naročnica kar s slovesnosti preverila telefonsko linijo. Delovala je. Povedala je. da bo telefon velika pridobitev, saj bo tako s sinovoma, ki Študirata zunaj Pomurja, pogosteje v stikih. Z vključitvijo pei-stotisočega naročnika imamo v Sloveniji 25 priključkov na 100 prebivalcev, kar sicer ni malo, vendar je stanje na območju soboškega poštnega podjetja slabše: 16 naročnikov na 109 prebivalcev. Torej je Še potrebno krepko popri- PODJETJE 2A GRADBENIŠTVO MARKETING IN TRGOVINO MURSKA SOBOTA Prodajamo rezervne dele, olja, gume in dodatno opremo za vse vrste motornih vozil. 2.988 SIT 4.776 SIT 210 SIT - blažilniki LADA, original - blažilniki GOLF, MONROE - svečke, CHAMPION, original - brisalci, angleški, par od 880 SIT naprej - čistilec olja Z-101 - čistilec olja GOLF, diezel - čistilec olja OPEL - zračni čistilec Z 101 - motorno olje CASTROL GTX 3,1 lit. - motorno olje DELTA 5. 1 lit. - motorno olje DELTA 5,3 lit. - motorne olje SUPER 3,1 o lit. - motorno olje SUPER 5,10 lit, - gume CONTINENTAL, 155 x 13 Padel po stopnišču in umrl v soboto, 3, aprila, v jutranjih urah so našli v Bogojini mrtvega 4I-letnega Tiborja R, Ležal je pred svojo hišo. Domnevajo, da je nesrečno padel po betonskem stopnišču pred vhodnimi vrati svoje hiše in si usodno poškodoval vratno vretence, To naj bi se zgodilo potem, ko se je vračal domnevno vinjen od soseda. 485 SIT 630 SIT 398 SIT 384 SIT ,-l m ' 'V noči s 3, '‘‘i -S" Sr» H, .7 ' * O n,; P' M. IZ L So poli- li Ljuto- javni J st F L •''adnn 2 Murske ■ be..,- iJ.. ker . ker jeti, da se bomo približali slovenskemu povprečju. Š. S. it ' -ini—iiiin''' s« ’■■ I I I - Čiikalmca i... , I cerkve, kjer se zb' Sobo, "l 5 '''^gistialna ce.sta Gornja Radgon M lahko l 'pd'. "■ ’ ■ 1 sliko«-— - ' i p •J' Pričajo ( I ■ Ku, nii avtobusni postaji je v sre- i»ove in »postrugane« plakate, ki kazijo o malomarnem odnosu. Doklej tako? I ■ ZLATA POROKA - Čeprav zakoncema iz Vučje Gomile, 77-letnemu Štefanu Šipliču in 68-letni Jolanki, ni bilo dano, da bi imela otroke in bi se zdaj veselila z vnuki, seje na slovesnosti ob njunem 50-letnem jubileju zbralo okrog 35 ljudi, ki so se poveselili daleč v noč. Jubilanta živita umirjeno življenje in skrbno gospodarita na 6-hektarski kmetiji. Tudi z zdravjem nimata težav. Čestitamo! Š. S. Opravičilo v prejšnji številki smo na 8. strani objavili sliki zlato poro čenče v Čemela iz Strehovec in Gabor iz Črenšovee, Žal pa so v tiskarni zamenjali podnapisa. Torej: tekst, ki je pod sliko Černelova, bi moral bili pod sliko Caborjeva in narobe, Se opravičujemo! 578 SIT 220 SIT 616 SIT 1.408 SIT 1.650 SIT 4.890 SIT - gume CONTINENTAL, 165/70 x 13 5.310 SIT - gume CONTINENTAL, 185/70 x 14 7.815SIT PRI NAS LAHKO KUPITE NOVE AVTOMOBILE PEUGEOT, RENAULT. OPEL... Naše cene se najnižle v Sloveniji! ODREDBA V delitveni zadevi Ane Bučar, Marije Berec, Ivana Goršeta, Jožeta Goršeta, Martina Goršeta, Amalije Štine in Angele Gorše SB odreja prodaja strankam solastne nepremičnine, ki bo v torek, dne 13. 4, 1993, ob 9. uri v sobi št. 14 Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enota v M, Soboti, Predmet prodaje je nepremičnina 1/1 vi, št. 384 k.o. Martjanci, s pare. št. 1065, v izmeri 14,61 a, s hišo v Martjancih. Izklicna cena je 7,202,955,00 SIT (dvotretjinska vrednost) Varščina znaša 10% in se mora plačati pred dražbo. Neuspelim kupcem se varščina po dražbi vrne, uspelemu kupcu pa se všteje v kupnino s pogojem, da preostalo kupnino plača v 30 dneh. Kupljena nepremičnina se kupcu domakne s sklepom, poplačilo cele kupnine pa se mu tudi izroči v last in posest s sodnim sklepom. Temeljno sodišče v Murski Soboti Enota v Murski Soboti dne 11,3, 1993 stran 16 vestnik, 8. aprila]^ 1. DM L Strelstvo Šport Arcont in Radgona slavita Zadnje kolo v 1. DNTL je prineslo poniurskima ekipama visoki zmagi proti najslabšima ekipama v ligi. Za Arcont je bilo najpomembnejše, da je s to zmago tudi uradno osvojil naslov državnega prvaka, ki se po skoraj petdesetih letih seli iz Ljubljane v Gornjo Radgono. Prijetna slovesnost po končani tekmi, na kateri ni manjkalo radgonskega šampanjca, je samo potrdila, da je Radgona v teh dneh živela z namiznoteniškimi igralci. Zato mdi številne čestitke tako igralcem kot strokovnemu vodstvu in pokroviteljem, ki se jim je pridružil tudi predsednik NTZS dr. Janez Reflak. Igralci Potrošnika pa so v Kočevju dosegli rutinsko zmago, saj njihova najboljša igralca Unger in Benkovič nista dovolila presenečenja. Potrošnik je tako pristal na 4. mestu. Rezultati: ARCONT - MERKUR 6:1 (Komac - Kuntner 2:0, Rihtarič - Smrekar 2:0, Lasan - Ošlaj 2:0, Rihtarič. Lasan - Smrekar. Ošlaj 2:0, Mladinci Pomurke tretji Na državnem prvenstvu s serijsko zračno puško v Ljubljani se je med pomurskimi predstavniki najbolje odrezala ekipa mladincev MI Pomurka, ki je bila z 986 krogi 3., njen član Igor Makari pa 5. s 344 krogi. Med mladinkami je ekipa Kolomana Flisarja s Tišine zasedla 4. mesto z 940 krogi, 6, so bili med mlajšimi mladinci MI Pomurka s 511 krogi in med mlajšimi mladinkami SD Štefan Kovač iz Turnišča s 490 krogi, njena strelka Blanka Tuksar pa 13. s 170 krogi. Med mlajšimi mladinci pa so Črenšovci zasedli 16. mesto s 501 krogom. F K F Š Turnišče in Maučec SD Črenšovci je organizirala finale lendavske občinske lige. Med Ljutomer že prvak v 20. kolu 2. državne odbojkarske lige je moštvo Ljutomera v Braslovčah m premagalo gostitelje s 3:0 (9, 12, 4). S to ^'1^. Ljutomerčani že zagotoviti naslov prvaka in uvrstitev v 1. državno^ karsko ligo, V predzadnjem kolu igrajo doma z Izolo, Nepopolno kolo Zaradi praznika odbojke v Ljutomeru in pionirskih polfinalov, ob koncu tedna, so veliko tekem v 2. in 3, odbojkarski ligi Zenska ekipa Pomurja Pomurskih mlekarn je v zadnjem kolu v Celju in izgubila z 1:3, izgubil pa je tudi Partizan Cven Braniku Rogozi 3 z 0:3. Kljub porazu so odbojkarice Pomurskihž* ostale na visokem 2. mestu s 30 točkami, imajo 4 točke manj kot Rogoza 3. ekipami je zmagala SD Štefan Kovač Turnišče z 32 točkami (11.268 krogov) pred Črenšovci, 21 (10,513), in Dolino, 18 (10.835). V posamični Knknmet konkurenci so vsa tri prva mesta zasedli strelci iz Turnišča. Vrstni red: 1. -»»DKt/Hftri Komac - Smrekar 2:0, Uhan - Ošlaj 1:2, Lasan - Kuntner 2:0). MELAMIN - POTROŠNIK 1:6 (Murn - Benkovič 0:2, Špelič - Unger 0:2. Lesar - Ori 0:2. Murn. Lesar - Unger, Kus 0:2, Murn - Unger 1:2, MELAMIN - POTROŠNIK 1:6 (Mi Špelič - Kus 2:0, Lesar - Benkovič 0:2). M. U, Končna lestvica Jože Maučec 2.513. 2. Franc Gruškovnjak 2.489 in 3. Dušan Lutar 2.463 krogov. Semetov memorial v spomin na nekdanjega strelca Radenske Jožeta Seraeta so v Gornji Radgoni organizirali 1. Semetov memorial, ki je bilo obenem finalno tekmovanje občinske strelske lige po sistemu izpadanja. Zmagal je Ladislav Pišek (Avtoradgona) s 86 krogi pred klubskim kolegom Dragom Kosom in članom Elrada Alojzom Sovcem, ki sta zadela po 85 krogov, D, S. Zaščita Zagoge - Krog 26:17 Nepopolna ekipa Krožanov, pri katerih sta manjkala dva i-. raka, je tokrat visoko izgubila v Zagorju s 17:26. Za Krog w igralca, je tokrat visoko izgubila v Zagorju s 17:26. Za Krog 4 gole Dušan Kolmanko, Šernek in Varga. Odločilna tretja tekiiM sinoči v Murski Soboti. X' Taektvondo ARCONT Kovina TAM G. V. POTROŠNIK Biiija Novotelma Metamin Merkur 14 13 14 13 14 10 14 14 14 14 14 S S 4 2 1 [ 73.36 36 I 7|k31f 36 4 72:26 20 6 61:37 16 9 34:64 10 10 30:68 EJ 2.3'.?5 13 28'70 8 4 r- 2 O prvem mestu odločala tnedsebojim dvoboja, kjer je imel Artxitit le za niz prednosti. Tako so se Radgončani uvrstili v pokal kluhsJcih jHvakov Evrope. PotWnik pa bo igral v pokalu evrt^ke namiznoteniške zveze NaBcy Evans. Naslov v pravih rokah »To je največji pomurski uspeh v kolektivnem športu, pri Čemer so nam šle na roko tudi nekatere srečne okoliščine, saj smo dosti partij dobili «na razliko«. Seveda pa tega ne bi mogli doseči brez odličnega igralskega kadra. To sta gotovo Staš Lasan, ki je bil v lanski sezoni šele na 21. mestu slovenske jakostne lestvice, in Gregor Komac, ki je bil 9., pri ljubljanski Kovini, kjer je igral, pa je bil po moči komajda 5. ali 6. igralec, torej ni bil v prvem moštvu lanskega državnega prvaka. Za določen znesek odškodnine smo ga kupili od Kovine, medtem ko je bil Lasan sposojen od istega kluba. Je pa najboljši obrambni igralec, kar je dokazal z rezultati, ki so nam prinesli naslov državnega prvaka. Proti Potrošniku je sicer izgubil dve partiji, kar pa ni bili usodno, ker sta druga dva igralca, Komac in Rihtarič, v izredni formi. Poleg tega pa je Lasan prispeval svoj delež k zmagi dvojic. Ta dva igralca sta se nedvomno potrdila, pri Čemer sem ju uspel dovolj motivirati in psihološko pripraviti na odločilne dvoboje, saj sta tehnično dobro podkovana in ves čas trenirata z namiznoteniškimi igralci Kovine. Boris Rihtarič pa ima pri Potrošniku dobre partnerje,« nam je razkril nekatere podrobnosti velikega uspeha namiznoteniških igralcev gornje-radgonskega Arconta njihov trener Ivan Drozdek. Hkrati omeni tudi •s?' [ DRŽAVNI PRVAKI - Namiznoteniško moštvo radgonskega Arconla (od leve proti desni): Ivan Drozdek (trener), Staš La.san, Boris Rihtarič, Iztok Vršič (rezerva) in Gregor Komac. Foto: Nataša Juhnov rezerve, kot so Iztok Vriič, Ivan Kuzma, Matjaž Žitek in AleS Fridrih Kociprova tre^a Na L turnirju v tackvvondoju v Slovenskih Konjicah je prijetno presenetila Anita Kociper iz Črenšovec, ki je v kategoriji do 58 kg zasedla odlično 3. mesto. S tem je osvojila prvo medaljo za taekwondo klub Meteor iz Črenšovec v ženski konkurenci. Med moškimi pa je Gorazdu Horvatu uspela uvrstitev v četrtfinale. Radgona - TKI Hrastnik 21:1« v povratni tekmi končnice 2. SRL, ki se igra na izpadanje^ taSi Radgone premagali TKI iz Hrastnika z 21:18 (9:11). 8, Mijačinovič 6, Ambruž 5 ter Husar in Horvat po T i?' Radgončani oddolžili za poraz v gosteh, odločilna tekma P" v Hrastniku. 2, SRL - ženske Novo mesto - Bakovci 24:21 Letalstvo____________ Uspešna sezona V 1, kolu 2, državne rokometne lige so rokometašice hi_________,L..__________/n,t4\ C._______ v Novem mestu z rezultatom 21:24 (9:14). Strelke: Vogrine^-' Vohar 5. Kolbl in Jakšič po 4. V naslednjem kolu igrajo dotiR Sevnice. Na volilni skupščini Aerokluba Murska Sobota so za predsednika SRL - moški ponovno izvolili Draga Žižka. Sicer pa so v razpravi dokaj ugodno ocenili lansko sezono. Tako so ugotovili, da so izpolnili večino načrtovanih naložb. Med drugim so kupili nadomestno 4-sedežno športno letalo, nekaj radijskih postaj in telefaks, ki je pomemben za sprejemanje in oddajanje raznih sporočil iz domovine in tujine. Prav tako so uredili pročelje gostinskega lokala na letališču in delno preuredili notranjost kontrolnega stolpa. S tem želijo postaviti kupolo na kontrolnem stolpu, s čimer bi omogočili nemoten prelet tujih športnih letal, za kar je velikega pomena letališka infrastruktura. Znano je, da je na letališču v Rakičanu ena najbolj varnih vzletno-pristajalnih stez v Sloveniji. Ugodna ocena velja tudi za uresničitev strokovnega programa, saj je v okviru letalske Sole zaživelo S sekcij: jadralna, motorna, sekcija motor- V 1. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Mladinec -27:20, Fužinar - Bakovd 23:21 in Drava - Radgona 29:17- Vse boljše Bakovčanke nib zmajev, padalska in modelarska, v katerih je sodelovalo okrog sto . ..... ................. ....... ..f- Igralke izgubile s 13:16 proti znanemu hrvaškemu prvoligašu niče. Za Bakovčanke so dale največ golov: Vogrinec-Tra Jakšičeva 3 in Gjerekova 2. Sodelovale pa so tudi na kjer so zasedle odlično 2. mesto. V odločilni tekmi so ižgfb' v prvenstveni tekmi hrvaSfce zimske lige so Ii ljudi. Aktivno je letelo 32 jadralnih pilotov z osmimi jadralnimi letali, s katerimi so opravili čez 13 tisoč kilometrov voženj. Poleg tega se je skim iO zasedle odlično 2. mesto. V odločilni tekmi so I klubom Rabagyarmatom s 24:27. Izkazale pa so se t vee z naiboli obetavno ieralko Moico Buzeti, saj so ekip" Bakovee z najbolj obetavno igralko Mojco Buzeti, saj so mesto. udejstvovalo 25 pilotov motornega letenja, ki imajo za sabo 2116 letov. izšolali pa so Se 7 novih pilotov. V padalski sekciji je bilo 12 pilotov s 553 Hokej na travl skoki, izkazalo pa se je tudi 17 aktivnih modelarjev, ki so prinesli nagrade in priznanja z vseh slovenskih tekmovanj. V Aeroklubu Murska Sobota pa deluje tudi 16 pilotov z 11 zasebnimi motornimi zmaji. Po strokovni oceni je varnost letališča na zadovoljivi ravni, saj m bilo nobenih večjih nezgod. Letos načrtujejo tudi več prireditev. Najpomembnejša bo gotovo mednarodni aero rally, ki bo 11. in 12. junija, na njem pa bodo sodelovali predstavniki večine evropskih držav. S tem želijo predstaviti Slovenijo. Septembra bodo organizirali razstavo letal in letalske opreme, pripravili pa bodo tudi mladinsko državno prvenstvo v jadralnem letenju, pomurski padalski pokal in pokal Ajde Moravske Toplice, spominski Ivekov memorial v motornem letenju, modelarji pa se bodo udeležili številnih tekmo- vanj. Sobočani državni prvaki MILAN JERŠE V Celju je bilo državno prvenstvo z lahko zvenečo žogo, ki so se ga udeležile 4 ekipe. Državni prvaki so postali Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Murske Sobote, za katerega so nastopili: Drago Potočnik, Dušan Korošec in Boštjan Vogrinčič. Izidi Sobočanov: MS - Kranj 8:3, MS - Celje 9:8 in MS - Ljubljana 7:3. I . [ Karate----------------------------------------- i Sedem prvih mest Sobočanom v Rušah je bil finale slovenskega stilskega karateja v katah in borbah za člane in mladince, ki se ga je udeležilo okrog 65 tekmovalcev iz 11 klubov. Mladi Sobočani se lahko pohvalijo kar s 7 prvimi mesti. Zmagali so: Kristjan Ivanov v absolutnih borbah, Nina Gaber med mlajšimi mladinkami A + B v katah, Uroš Lednik med mlajšimi mladinci B, kar je uspelo tudi Jerneju Štefanecu med mlajšimi mladinci A, Sabini Jakovljevič med (zadnji trije so prišli iz Murske Sobote) in Borut Uhan, ki je Še pionir in je starejšimi mladinkami A-i-B in 'Tomažu Pivcu med starejšimi mladinci A, ' ■ ■ .................. pg mlajšim mladinkam Murske Sobote v ekipni konkurenci. Potrebno že odigral eno partijo v L državni ligi. Vseh teh uspehov pa si v Gornji Radgoni ne morejo zamislili brez ogromne podpore podjetja Arcont in enega glavnih pokroviteljev Radenske. hvaležni pa so tudi vodstvu Osnovne Sole Gornja Radgona, ki jim je brezplačno dalo na voljo telovadnico, s čimer imajo zares odlične možnosti za nemoteno vadbo. Ne gre prezreti tudi 'pomoči zanesenjakov Ivana Rihtariča, Zlata Uhana in Stanka Volfa, ki že dolga leta bedijo nad usodo radgonskega namiznega tenisa. Njegov vzpon se je začel z letom 1970, ko je bil trener Alojz Hojnik, sicer nekoč dober igralec, ki vnesel zanimanje je omeniti še 2. mesti Metke Primec v težki kategoriji med ženskami in ekipe starejših mladincev. Sodelovali so tudi karateisti iz Radenec in Gornje Radgone, ki pa so zasedli nekaj 4, in 5. mest. Semnova tre^a D. ŠKANDALI Zmaga Triglava V 1. spomladanskem kolu nadaljevanja prvenstva najbllh'^^ hokejistov na travi so igralci Triglava iz Preda novec v Maribor z 1:0, Pomurje pa je v Ljubljani klonilo proti ivi I- I. Ib l*‘ J r I': t '5 f 1 ('J 5* n I I { i I ( f lili, 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 2S 22 22 22 22 22 12 10 11 10 10 9 8 6 0 7 B 7 7 S 6 11 9 7 6 S 4 7 8 1 4 51-13 30 3 30:15 29 4 31:21 29 4 30:19 28 5 37-31 27 8 27:20 25 5 18:14 25 5 19:22 23 9 3336 22 8 23:25 21 8 31129 20 9 26:28 19 7 S IS 21:31 19 5 8 3 II 4 5 7 10 211» 17 5 11 25:35 17 6 33;42 17 8 12 ^:37 14 4 13 267« 14 Vnovični poraz mladincev Mure v 19. kolu SMNLje derbi srečanju v Murski Soboti Maribor Branik premagal Muro z 2:0 in jo prehitel na lestvici. Zanimivo je. da je vodilna SCT Olimpija zmagala z golom Sele v zadnji minuti, in sicer v Trbovljah. Še naprej vodi SCT Olimpija, ki ima 31 točk, sledijo pa Maribor Branik 28, Mura 26, Jelen Triglav, in Gorica po 24, Mavrica 23 itd. 2.SNL Gidos Turnišče - Istragas Jadran 0:1 Kakih 500 gledalcev je po deževnem vremenu spremljalo drugoligaliSki derbi, v katerem je vodilna enajsterica 2. SNL spretno, a tudi s precej Športne sreče premagala domači Gidos Edini zadetek je v 64, minuti dosegel eden najboljSih strelcev Breznikar, na katerega je obramba Tur-ntSčanov povsem pozabila, zato je iz neposredne bližine ukanil zanesljivega domačega vratarja Stamenkoviča. NogometaSi Gidosa so imeli priložnosti za izenačenje, najlepSi Dominko v 50, in Rous v 76. minuti, vendar je obakrat sijajno posredoval najboljSi igralec tekme vratar gostov Volk. V naslednjem kolu bo Gidos igral v Domžalah. F. Bobovec 3,SNL Beltrans - Ižakovci 2:1 v pomurskem derbiju sta moštvi pred približno 400 gledalci v Veržeju prikazali bojevito in tudi ostro igro. V prvem polčasu je bil izid neodločen (1:1), na koncu pa so vendarle slavili gostitelji, ki so na 1, mestu ______i razpredelnice. Cola za Beltrans je dal KutoS, za Ižakovce pa Šcbjan. N. SoStarič sn' Hmezad - Rogašovci 2:0 SlM: Lj^ ^itnp,i-J^?^ I Gorica - Studio D 0:1, Maribor Branik 'Žv^^^-Belv 1 ’ - Kompas Holiday5 0:0, AM Cosmos ■1^ j^^iklui d 1:1, Mavrica - Publikum 0:0, Rudar (V.) 1; L““ bralci? siro. L I - ETI EIcktroclement Zagorje 2:((, Steklar bali bralci? Žal moramo ponovno ugotovili, da ni pravilen. Tako se nagrada prenaša n športni napovedi sodeluje Član Ijutomer- sicet boT ^^SOvoren za krajevne skupnosti. Anton Hva-»avdušuje za avtomobilski šport. lih . Pari I L Steklar: Nafta I 2. ISS Železničar: Mura t Lip 0 2 3. ETI Elektrod. Zagorje : Rudar (V.) J 4. Živila Naklo : Mavrica S Publikum : AM Cosmos Ljubljana ^1 b. Belvedur Izola : Koper j ?■ Kompas Holidays: Maribor Branik j fl. SCT Olimpija : Gorica j 9. Studio D : Potrošnik w. Domžale : GIDOS TURNIŠČE H. Kpb Market : BELTRANS 12, IŽAKOVCI : Hmezad -------------- " ŠT. 23 ’ 3. '■ k' 6, -cL^^ičar ------- MURA ^'^klD „ 77— 'ika, .^ive, Itn ~ Mavrica Zagorje - Rudar (V,) Co; Ljubljana M^ia-Kor:----------- Maribor Branik IK SkoV turi TURNIŠČE ^L^ltrans Tip ! -.i;_^mczad pl^lbH i- 'i**«- NogometaSi RogaSovec so na gostovanju še enkrat izgubili. Sicer pa v tej ligi vodi veržejski Beltrans s 24 točakmi pred Impolom 23. Ižakovci imajo 16 točk in so na 7. mestu, Rogašovci pa so 11, V naslednjem kolu bo Beltrans gostoval pri Kobu Marketu, Ižakovci in Rogašovci pa bodo igrali doma, in sicer proti Hmezadu oz. Impolu. Medobčinske nogometne lige------------------------ Še naprej Tišina in Bogojina v 16. kolu 1. MNL Murska Sobota so igrali: Čarda - Serdica 2:0, Dokležovje - Rakičan 3:0, Gančani - Bratonci 2:3, Tigop Lipa - Šalovci 4:2, Tišina - Puconci 3:0, Ljutomer - Remet 2:2, Bakovci - Cankova 7:0. Vodi Tišina s 26 točkami pred Bakovci, 25, in Ljutomerom, 20 V 2. MNL pa so izidi naslednji: Prosenjakovci - Apače 0:0, Grad - Bogojina 1:2, 11 plavih - Filovci 3:2, Križevci - Tromejnik 0:2, Hodoš - TeSanovci 2:2, prost Romah. Vodi Bogojina z22 točkami pred Gradom, 19, in Hodošem, 18. Pari 17. kola v 1. MNL: Bakovci - Čarda, Cankova - Ljutomer, I 0 I I 1 1 0 II 1 Optimizma jim ne manjka čeprav šo gostje iz Zagorja, ki si krčevito prizadevajo obstali v ligi, nastopili brez štirih standardnih igralcev, nogometaši Mure tega niso znali povsem izkoristiti. Ze v 1, polčasu so imeli najmanj 7 izrednih priložnosti za zadetek, v črno pa so zadeli le dvakrat. Znova se je pokazala neučinkovitost napadalcev, in to mora vzbujati določeno skfti pred težjimi tekmami. V vseh 5. kolih spomladanskega dela prvenstva se ponavljajo enake slabosti, koso napadalci premalo natančni. Ce bi namreč uspeli izkoristiti vse priložnosti, ki so se jim ponujale, bi Zagorjanom lahko nasuli vsaj pol ducata golov. Poleg tega pa se je pokazalo, kot nam je v pogovoru takoj po tekmi zatrdil tudi prvi trener Mure Miloš Šoškič, da še vedno niso našli pravega recepta za igro v 2. polčasu. Igralci naj bi imeli dovolj moči in svežine, toda v odločilnih trenutkih jim primanjkuje koncentracije. Čeprav je ekipa fizično dokaj dobro pripravljena za težavne nastope v 1. državni nogometni ligi, saj nasprotne igralce dobro pokrivajo po vsem igrišču, bodo vendarle potrebne nekatere spremembe v sestavi. Z odnosom do igre je trener SoŠkič dokaj zadovoljen, pa tudi s tem, da še vedno niso izgubili stika z vrhom prvenstvene lestvice, toda do konca je Se dolgih 12 kol, ki bodo pokazala, ali se soboška Mura lahko nadeja morebitne uvrstitve v evropsko tekmovanje. Za to pa je potrebno zasesti najmanj 2. mesto. Vsekakor ta naloga ni lahka, toda optimizma jim ne manjka. In kaj reči o večnem derbiju Lendavčanov in Beltinčanov? Vsekakor so lahko bolj zadovoljni nogometaši Nafte, ki so nazadnje zmagali v 4. jesenskem kolu, slast nove zmage pa so znova okusili šele v nedeljskem 22. kolu. S tem so se ekipi Potrošnika oddolžili za jesenski poraz v Beltincih. V borbenem in na trenutke tudi nervoznem dvoboju dveh moštev z dna prvenstvene lestvice, saj je moral odlični sodnik podeliti kar štiri rumene kartone, ki so jih pri LendavČanih dobili Žalik, Šavel in Novak, pri Potrošniku pa Jančič, medtem ko je bil izključen Bubek iz NK Nafta, so tokrat pokazali več gostitelji. In to kljub dejstvu, da so morali večji del drugega polčasa igrati le z desetimi nogometaši. Žial pa se je pri PotroS- niku poškodoval najboljši napadalec Miloševič, ki je ravno v zadnjim tekmah pokazal svojo pravo formo. Njegova odsotnost se bo gotovo v jKiznala v igri Potrošnika, ki si prizadeva skupaj z Nafto obstati v ligi. Sicer pa je do konca prvenstva Se 12 kol, zato je za zdaj težko napovedovati, katera kluba se bosta morala preseliti v 2. ligo. Čeprav sta najbolj ogrožena ravno prekmurska. S presenetljivimi rezultati, ki sta jih ze dosegla v nekaj tekmaii. se da Se marsikaj nadomestiti, zato ne kaže prehitro vreči puške v koruzo. MILAN JERŠE Mura - ETI Elektroelement Zagoije 2:0 (2:0) Sobočani nadaljujejo z uspehi na domačem igrišču. Tokrat so premagali Zagorjane z 2:0. Gola sta dala Jančar v 31. minuti s strelom žoge z glavo po kotu l'ancskega, ki je bil uspešen v zadnji minuti prvega jKjlČasa s kakih 12 metrov po odlični podaji Belca, ki je prodrl v kazenski prostor. Pred tem pa so imeli nogometaši Mure kopico stw>dstotnih priložnosti, ki jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. Že V E. minuti je Belec premagal gostujočega vratarja Haceta, vendar je žoga poletela tik ob levi vratnici mimo vrat. V naslednji minuti je Gutalj streljal čez gol, v 18, pa se ni najbolje znašel po kotu. Gostje pa so imeli naj lepšo priložnost v 33. minuti, ko je Irgolič pravočasno stekel iz vrat in žogo z nogo izbil pred Grčarjem. V 40. minuti pa je Taneski po podaji Belca zadel le prečko. Na 2, polčas pa velja Čimprej pozabiti, saj je kazalo, kot da so se Murini igralci zadovoljili z doseženim rezultatom in niso izvedli skoraj nobene obeteu— nejje akcije. MILAN JERŠE NAFTA - POTROŠNIK 2:0 (1:0) V pravem prazničnem razpoloženju, ki so mu dajali predvsem ton dobro organizirani simpatizerji Potrošnika, je prekmurski derbi privabil na štadion Nafte več kot 3 tisoč gledalcev. Tokrat so bili zadovoljni Lendavčani, saj je Nafta v borbenem in tu in tam nervoznem srečanju zasluženo slavila z 2:0 z zadetkoma Šavla v 33, minuti in Hercega v 62. minuti. V prvih 20. minutah ni bilo ničesar omembe vrednega, razen _________________ . . _ ______ .. ______ ______ . _______ zamenjave najboljšega strelca gostov Miloševiča, ki je že itak nastopil Remet - Tišina, Puconci - Tigop Lipa, Šal ovci - Gančani, Bratonci poškodovan. Sicer je imela Nafta rahlo terensko pobudo, vodilni zadetek - Dokležovje, Rakičan - Serdica. V 2. MNL pa bodo igrali: Hodoš - Apače, TeSanovci - Romah. Tromejnik - 11 plavih, Filovci - Grad, Bogojina - Prosenjakovci, Križevci prosti. Odranci pred Dobrovnikom V 2. kolu spomladanskega dela ONL Lendava so bili doseženi naslednji rezultati: Dobrovnik - Mladost 1:1, Odranci - Kapca 11:2, Nedelica - Mostje neodigrano, Hotiza - Bistrica prekinjeno pri izidu 2:1 zaradi napada na glavnega sodnika, ČrenSovci - Polana 1:12. Renkovci - Kobilje 0:0, Vodijo Odlanci pred Dobrovnikom, obe ekipi sta zbrali po 21 točk, tretja pa je Nedelica. 15. V naslednjem kolu bodo igrali: Mladost - Ren- pa je padel po predložku Bubka z leve strani, ko je najvišji Šavel z glavo zadel žogo, ki je obtičala v bližnjem kotu vratarja Stankoviča. Tudi v nadaljevanju so imeli Lendavčani niti igre v svojih rokah, a so že v 55. minuti ostali le z desetimi igralci, saj je avtoritativni sodnik Durmič iz Kopra povsem zasluženo izključil Bubka. Ta je po prekršku nad njim nešportno udaril nasprotnikovega igralca. Čeprav so bili »naftaši« številčno šibkejši, niso igrali podrejenege vloge. V 62, minuti je Herceg z levo nogo odlično streljal in Se drugič premagal Stankoviča. Šele tedaj so gostje zaigrali nekoliko bolj povezano in Tratnjek je v ES. minuti z močnim strelom zadel prečko, nekajkrat pa je uspešno posredoval zanesljivi vratar Kusek. T kovci, Kobilje - Črenšovci, Polana - Hotiza, Bistrica - Ncdelica, Mostje " iz \/ Q IznI■ 1 dninjo rbhi*in«Lj* (lOA nn cn nsiTi' -Odranci in Kapca - Dobrovnik. V E. kolu druge občinske lige pa so pari: - Žitkovci, Graničar ~ Nafta B. I Olimpija - I Nove spremembe r štabu lendavskega prvoligaša I Radoš prvi trener! I V lendavskem nogometnem prvoligašu sc »potegnili« Se zadnjo karto ■ upanja; dosedanji prvi trener Marjan Dominko je prevzel posle tehnič-I nega vodje, na njegovo mesto pa je prišel Borislav Radoš, nekdanji igralec Novega Sada. Ali bo ta sprememba prinesla kaj novega, bo pokazal Čas, toda dejstvo je. da čaka Lendavčane v nadaljevanju izredno težka naloga, saj je bilo preveč zamujenega že v jesenskem delu in prvih kolih nadaljeva- I I I nja prvenstva, F. B. Franc BOBOVEC Invalidski Šport I 4. kolo z zvenečo žogo .. *^*ilLi| 1^1^^ pimid do S4»botCt IV* aprila, na c, «WB *^‘n»ck in ini amv ter naslov l I I I I V prvi osemletki v Murski Soboti je bilo 4. kolo tekmovanja z zvenečo žogo ki so se ga udeležile 4 ekipe. Rezultati: Murska SolKtta ~ Kranj 9:3. Murska Sobota - Ljubljana 13-7, Celje-Murska Sobota 9:7. Vrstni red po 4. kolu: L Ljubljana 24 točk, 2. Celje 22, 3. Murska Sobota 21,4. Kranj 10 in S. Koper 2 točki. Končnica tekmovanja bo 22. maja v Celju. Za ekipo Murske Sobote so igrah: Dušan Korošak. Drago Potočnik. Stefan Maučec in Boštjan Vogrinčič. Zanimivo je, da je Dušan Korošak, 56-letni veteran in steber soIroSke ekipe, ravno na dan tekmovanja praznoval rojstni dan. Kot posebno priznanje za njegove dosedanje igre ga je vodja republiške komisije za špon in rekreacijo invalidov Tonček Kos uvrstil v slovensko reprezentanco kot rezervo, medtem ko bo Drago Potočnik zaigral v prvi ekipi. T. K, ’’ i •..c 'fS ■ .vti.,.. . ...M .s-v • i,- šal JI.. NAFTA UGNALA POTROŠNIKA - Tradicionalni derbi je v Lendavo privabil številne gledalce, bi pa so bili bolj zadovoljni z zmago gostiteljev kot s prikazano igro. Foto: Andreja Pirher Ocene nogometašev: MURA: Irgolič 7. Cifer 7. Slavic 6, Granov 7. Breznik Jančar 7, Baranja 6 (Cirkvenčič Cener 7. Gutalj 6 (Omerovič ), Belec 6, Taneski 6. NAFTA: Kusek 7, Žalik 7. Požgai 6. Novak 7, Šavel 7, Drvarič 7, Šabjan 6 (SarjaS -). Hranilovič 6. Herceg 8, Bubek 6. Rob 6 (Vučko 6), POTROŠNIK: Stankovič 6. Godina 7, Tratnjek 6. David 7, Jančič 7. Čontala 6 (GaSevič ). Miloševič - (Šarkezi 6), Baranja 6, Črnko 7, Hartman 5. Džafič 5. stran 18 vestnik, 8. aprila j a iz naših krajev Lončarskemu mojstru 5 seje mestnega sveta KS Murska Sobota V« Adolfu Hašaju v spomin I ] Brez samoprispevka očitno Vsako živo bitje se veseli pomladi, ko se prebuja narava. Če preživiš cvetočo pomlad, bi rad doživel še poletje, da vidiš razcveteno naravo in njene darove. Žal je drugače s človeškim življenjem. Če ti bolezen stre telo, se ne ozira na letne čase in tvoje želje. Tako smo se krajani Kuzme v torek, 22. marca JH93. poslovili od svojega ljudskega umetnika, lončarja, ki je bil živahen, a predvsem skromen človek. Luč sveta je zagledal 1. aprila pred dvainpetdesetimi ne bo slo Zaradi denaija, ki je bil na voljo, je narejeno več, kot so lahko sploh pričakovali. To so ugotovili na seji mestnega sveta Murska Sobota, ko so obravnavali poročilo o izvajanju programa v minulem letu. Financiranje številnih dejavnosti je bilo namreč precej odvisno od virov, proračuna. v prvi vrsd od sredstev občinskega teti v znselku Samidraš r Kuzmi. Da mu rti bilo nikoli z rožicami postlano, so sebej cenili, ker znajo ceniti lepoto. Sičer pa je delal tudi po naročilih posameznikov: pričale njegove zgubane za vsakega nekaj, kar je bilo roke. Kot otrok se je pri očetu naučil lončarske obrti. Imel je skromno delavnico, natrpano z umetninami, ki so krasile njegov dom. Menimo, da enakih dolgo ne bo nihče oblikoval. Kako urni so biti njegovi prsti in koliko navdiha je v njegovih izdelkih, vedo te tisti, ki so ga poznali in oni vedo ceniti dragocenosti. Od 18. leta je samostojno oblikoval svoje izdelke. Le- n so fcr/f svet/ih barv, z nežno zarisanimi ornamenti, kot bi izražali njegovo notranjost. Želja za boljšim zaslužkom ga je zanesla tudi v Avstrijo, kjer je izpopolnil svoje znanje in spretnosti. Bil je mojster svoje stroke, saj je s svojimi tonče- nimi umetninami okrasit marsikatero potrebno, kot je sam rad povedal. Devet let je že bolehal, a ko mu je bito bolje, je odšel v delavnico, kjer je pozabil na vsakodnevne skrbi. In prav zaradi tega je na njegovih policah nešteto vaz, vrčev, »pliter« in drugih izdelkov - kot bi mojster Adolf čutil, da bo moralo nekaj spominjati nanj - pa čeprav so to le neme priče. Vedno in povsod, kjer je bil, mu je bila v podporo njegova ostarela mati, ki ob krsti ni mogla doumeti, da je usoda lahko tako kruta in ti odvzame otroka, pa čeprav je ta že odrasel mož. Lično izdelana vaza z nekaj cvetovi spomladanskih zvončkov ob krsti na dvorišču njegovega doma je bita zadnje slovo. Težko bo po- Gre za razne funkcionalne dejavnosti, obnovo krajevnih cest, zlasti vlaganje v infrastrukturo, sofinanciranje prednostnih programov pri gradnji komunalnih objektov, mestne krajevne, skupnosti pa so ustvarile tudi lastne prihodke s pobiranjem takse za uporabo javnih površin, z zbranim denarjem od kazni za kršitve javnega reda in miru, pa tudi z izvajanjem adnunistrativno-finanč-nih del za kabelski TV-sistem v Murski Soboti. Čemelavcih, Krogu in Bakovcih. Nekaj denarja pa se je steklo tudi z objavljanjem reklamnih sporočil na internem kanalu. Vse to pa je bilo dovolj le za redne dejavnosti KS, kot so jelkovanje ozi- otrok, srečanje starejših občanov in druge stroške poslovanja delovne skupnosti mestnih krajevnih skupnosti, Ker v Murski Soboti ugotavljajo čedalje večje potrebe, iz občinskega proračuna pa so dobili le 8 namesto 15 odstotkov denarja, pa tudi komunalnih taks niso mogli v celoti izterjati, se zavzemajo za dodatne načine zagotavljanja potrebnih sredstev. Letos bodo dali prednost ureditvi Kocljeve ulice. Širitvi mestnega pokopališča, gradnji čistilne naprave in obnovi druge osemletke. Poleg tega predvidevajo Širitev toplovodnega ogrevanja in roma obdaritev predšolskih možnost uvedbe krajevnega samoprispevka, ker bo drugače premalo denarja za nje velikih potreb , V ta namem so že finafnai^' v mfS*’- rec osnutka ankete o nem samoprispevku. i“ uvedbo krajevnega saf*r I spevka. Zajeli so koiirii'’^! kulturo, šolstvo, otroško^ stvo, telesno kulture, okolja, energetiko, geotermalno energijo, nijo in drugo. MILAN .ifi irš^ I Spretne Hedvikine roke »Doužnjeke«, »mahrabe«, različne vaze, kelihe, okrasne šopke, krone iz krep papiga in še marsikaj zna s svojimi spretnimi rokami izdelati Hedvika Križanič iz Gančan. Pred dvajsetimi leti jo je za to navdušila Marija Sabotin iz sosednjih Lipovec, ki so še posebej znani po tej K' dejavnosti. Sama pa zdaj K navdušuje mlajši rod. Tako H so jo lani obiskali osnovnošolci iz Zgornje Ščavnice, j da jim je pokazala, kaj se da L narediti s spretnimi prsti. Menda jim je bila dobra mentorica, saj so na šoli or- ¥ Cmec vedno bolj a r TT7 * 'S 't: ustanovo, npr. Mladinsko knjigo v Ljubljani, in razne hotele, njegovi izdelki so kot eksponati v muzejih po Slo- pomembno zabiti solze njegovih dragih, tudi sosedov in navsezadnje ganizirali krožek v ta namen in jim gre delo dobro od vseh, ki so ga pospremili na njegov zadnji dom. Naj mu bo lahka domača veniji in Avstriji. Prihajal je zemlja, za katero je živet, in na razne vatke sejme doma in v okolici, kjer ni bil nikoli vsiljiv, pa hudo ponosen, ko so obiskovalci praznili njegove police. Izdelke je prodajal tudi v Avstrijo, kjer so ga že po- hvala za vse lepo, predvsem pa za nasvete raznim mladim umetnikom tudi iz osnovnih Sol. UČENCI IN DELAVCI OS KUZMA E. CAR rok, Hedvika pa je s svojimi izvirnimi izdelki večkrat sodelovala na beltinskih folklornih festivalih, kjer je prejela tudi priznanje. Za festival in druge priložnosti j-- I. » t ■■ I a Hedvika Križanič pri ustvaijanju svojih izdelkov je naredila tudi veliko tra- težko pričakuje letošnjo že-kov iz krep papirja in rož, tev. Pa nič ne de, saj se bo s katerimi je potem okrasila sedaj lotila izdelave Štirih prekmurskega »pozvačina«, kron iz krep papirja za le-Pravi, da ji za izdelke iz toSnji mlaj, ki ima v Ganča-slame zmanjkuje ržene nih več kot 70-letno tradicijo. Besedilo in slika: T, H, ržene 1 ogrožen jo Podjetje Nafta Lendava jc velik porabnik vode^ uporablja sektor Energetika. Poleg gasilskega katerega je v najkri tiCnejših dneh možno črpati vodo I j 2 dni, je najpomembnejši vodni vir potok Cmec- j potoku, ki teče skozi Lendavo, so zgradili vodne i vodovod, po katerem se voda pretaka v sistem tc* । 11*^ petrokemične industrije v PetiSovcih. V Črncu je veliko vode, poleti pa majiv. zato v Nafti iščejo lio* dajal dovolj vode za njihove potrebe, Strokovnjaki s®* \ p,«;; Energetika so ugotovili, da se je v zadnjih 15 hiib - j, vode v črncu zmanjšala kar za 50 odstotkov. primesi je 'a leta v leto več in to bi motalo Se zaskrbeti ekologe. Od kod v tem, prirnerjaje potoki, ki tečejo skozi Lendavo, ge sorazmerno potoku, toliko nesnage in škodljivih primesi? Gla*®' pravdo strokovnjaki, je vedno večja uporaba gib kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijstvu, pa f**® več odpadnih voda se steka v potok. Tudi človeška r II marnost je vzrok, da je potok vedno bolj onesnaži j( trebno je hitro in odločno ukrepati, da se stanje » jiji poslabšalo, saj si menda nihče ne želi, da bi tudi ta ’ sorazmerno čist potok uničili, kot se jc zgodilo z »jta* Kobiljanskim potokom. Črnec je poniemb«« vode, saj so v njegovi bližini vodna črpališča tretjino prebivalstva občine. za ilN^’ t JPi I Bajram v izgnanstvu Begunci iz Bosne in Hercegovine, ki so v zbirnih centrih v Vidoncih in Domanjševcih in Murski Soboti ter njeni bližnji okolici, so prvič slavili ramazan bajram, odkar so v izgnanstvu. Skromno svečanost so pripravili v diskoteki Super-Li. Pri organizaciji so sodelovali Muslimansko humanitarno društvo Merha-met. Karitas in Rdeči križ. Soboški slaščičar Ilijas Iseini je pripravil baklave in pecivo, begunci pa so se potrudili pričarati bosansko obloženo mizo. V glavnem je bilo lepo. Vsi so si prizadevali, da bi bilo veselo in da vsaj za hip pozabijo na grozote v domovini. Ravnateljica li. Zadnji dogovor pred nastopom na bajramski prireditvi - učenci »bosanske šole« iz Murske Sobote. slame, ki je menda najboljša, saj je mehka, zato že Še so domači mojstri Domačnost pri Dajčaijevib Hišna Številka 25 v Radoslavcih je pribita na pročelje mogočne stanovanjsko-gospodarske stavbe. 80-letni Ludvik Dajčar, ki je posestvo že zdavnaj prepustil sinu, je povedal, da je poslopje staro Čez slo let. Njegova snaha pa je dodala, da so ob stari sezidali novo hišo, vendar hodijo tja le spat, drugače pa sc držijo še naprej stare. Tudi zato, ker tasta nič ne mika v novo hišo. V stari hiši ga zadržujejo opremo, s tistim pač, kar se je spomini in delo. Ludvik Dajčar dobilo. Še več; poravnalni stroj Ljutomera. Na prihodnjem prikazu bo spet sodeloval. Nekaj izdelkov je že nared; kosišča z dvema in tudi enim ročajem (na taka se dž kosa zaradi košnje v vinogradih), lesene grablje z redkimi in gostimi zobci (s takimi grabljaS na pokošeni ii vrtni trati), ročaji imajo vrh rij i (onuigoču InJ-jc ■{ Vi grada), pokazal »stroj« za mletje f |ib L grozdja; prinesel N j merskih kasačev, kam) naredil se je narodi! v Radomerščaku, Učil in izučil se je za mizarja. sem si naredil sam. in to predvsem iz lesa. V delavnici sem rvuiu, virje,.. Se bi lahko „ nato pa je naredil se pomočni- delal vsemogoče reči, tudi krški izpit. Delal je v obdobju, ko ste. Iz nje pa je Slo veliko izdel-mizarji niso bili taki gospodje kov, ki sem jih naredil brez-kot danes, ko moraš ko njim, plačno, na primer stavbno po- potem pa čakati in čakati, da hištvo za moje hčere in sina, prevzeto delo naredijo; tedaj Zdaj ko sem že starejši, pa iz- ■ j so prišli na dom in ostali tako delujem tudi suho robo. « Ludvik mi je pokazal priz- dolgo, dokler naročila niso do- končali. Ludvik je ob taki pri- naje turističnega društva iz 80-letni Ludvik Dajčar iz Radoslavec ne more brez svoje delavnice. Vsekakor pa ne »bosanske šole« Melika PašaliČ je z učenci pripravila kulturni program. Ramazanski bajram je največjt praznik muslimanov v svetu in tako tudi bosanskih Muslimanov. Pride po mesecu posta, ramazana, praznuje pa se dostojanstveno v krogu družine. Muslimanski koledar je lunarni in se pomika naprej, tako da je bil prejšnji ramazanski bajram 4. aprila, takrat pa je že tekla kri po ulicah Bijeijine in seje začela okupacija Bosne in Hercegovine. L TALJIC iožnosti spoznal Marijo iz Radoslavec. se kmalu zatem z njo poročil in se preselil na tastovo domačijo. Zal pa jima ni bilo dano dolgo zakonsko življenje, saj je po treh letih umrla. Nekaj let pozneje se je oženil ! z njeno sestro Alojzijo, ki mu zdaj, ko so ga nekako »oprostili« dela na polju in pri živini. Brez njega pa bi težko shajali kmetje in drugi, ki se oglašajo pri njem zaradi kosišč, grabelj, »stilov« za motike, ki jih tudi natakne... Posnetek: S, S. je povila 4 dekleta in 1 fanta. Lani je umrla. i?' Ludvik me je P'_ ,, delico kave. P® vstopil, pa je biN š na pretek: snaha jc pravkar ržen kruh, na L V liter domačega nje pa Se kavica, , naprej pnpoveo" veselju do dela < lavnici in ob 5'. iž ■ JO p L »Ker je bilo več kot dovolj P dela na večji kmetiji, sem se ukvarjal predvsem s kmetij- I stvom, vendar ob tem nisem I zanemarjal mizarske delav niče. Postopoma sem P ■#« ' jl J It r kozarček, ki JfVj čila snaha. Ko J® . j^-,]u f naj se odžeja še oi>. ril p A"* ■ k ti ! ■ 1} 'iy naj se odžeja se - je zvrnil kapico- zgodi se, da se jnO« da pozabi na ima rad dobro 13' dodal, J?;.! se a® Vnuk je c-velikokrat kiie3^' oblič in se Ludvika 'drži toni navkljub) Lahko mladim ko imajo tako •‘‘1 tasta, dedka! S .'tl' sf’"' y^nik,8, aprila 1993 stran 19 S iz naših krajev ^®wr/K’ce so (bile) med nami z ženskami na grmado I.W, n i Ji I I ‘0 p p ff iti 0» iS P tk. f K (f iti J* '' zgodovini ljutomerskega sodstva so 17. Znani.so nam iz sodnih zapisnikov le slučaji iz so JivoTnepojmljivo, kako je mogla v stoletju, pravna vpH* .**’**^‘ možje Keppler, Leibnitz, Kartezjj in drugi, «oUi“ *** r' toliko zablodo. A več ali manj ima Ptavnat-Pd* mo^e Keppler, Leibnitz, Kartezy in drugi, *** toliko zablodo. A več ali manj ima čudilsenčne strani. Bodoči zgodovinar se bo isto-aiiiij (btaL;" ■ SIoveBskem S[doh mogoči mogla med svetovno vojno dogajati niso h kakršnih niti divjaki ob preseljevanjih naro-Z*not« in zloba je strašna skrivnostna sila, zmore nič ne omika ne vera,« je zapisal j / “1®*^ Zgodovina ti^a in sreza Ljutomer, ki jo je dolnjegrajski (graščina v seda- žena Petra Winklereja; Eva. njem Podgradju pri Ljuto- žena Janeza Fischerja; Liza meru) sodnik Ludovik Lache- Kosi; Barbara Šentak; Magda-rer, ki je obsodil množico dom- lena, žena Matije Purgaueija; nevnih čarovnic. Agata, žena Janeza Orbana. »Ko so zoper njega prišle Ovadila jih je neka kramarica. pritožbe od trga in branečkega Bile so sicer oproščene, pač pa graščaka, je vlada določila za .......................... komisarja dr. Janeza Tul-bricha. Ljutomerski tržan Ja- so jim odmerili sodniške stroške, vsaki po 44 goldinarjev in 47 krajcarjev, ki jih je pozneje nez Orban je 5, novembra 1690 plačal trg Ljutomer, poročal, da se je ta gospod že I i § 67'1*''' zapisane dogodkov, ki so 'hUmska m vin sedanje 'stečem 'n taKo »na j® ic Bil Haibs 1-7 p^,.‘^P^5a]’ dobo. kB '6'0^,;.'’®'nnevno čarovm- tneii It' naj bi na primer druga 1 * ■ * ” J KI je bil doma iz rvJ PO , ■ domnevno čarovni- (z®. '*-Tosredne stike s hudi- ”ja Kovačič ^Pisnik - najprej ome- c K ® županovanju ima datum " nu 1672. V doku- »opaika I« da je zaradi ča- sodi(x priSlo pred 9ieh. in na morišče 32 darovnice in preganjali in postavil' dan julija tajno in ni L-^sk in 1 sodišče ^kr;.^5"^kega. Sodba je so sežgali, in spodili iz de- žele, moškega pa so obesili. Največ čarovniških obravnav v. Ljutomeru pa je bilo 1690. leta. 23. avgusta je v strašnih mukah umrla Agata Majar, imenovana Golwasche-rin, saj so jo sežgali na grmadi, pepel pa pokopali. Nekaj dni pozneje, 29, avgusta, so umorili in nato sežgali Magdaleno in Gero Tučič iz župnije sv. Križa. 9. septembra sta bila z mečem obglavljena in sežgana Andrej Misla, po domače Levak, in Marija Gregorič, 23. septembra je po strašnem mučenju v ječi umrla neka Fun-dovka s Cvena. 3. oktobra pa so graščini izročili neko »staro babje« Heleno, Naslednji dan pa so prijeli Še drugo revico - »gostačko«. 9. oktobra so v ječi umorili in pokopali neko žensko iz Lokavec. Morija se je nadaljevala! 15. oktobra so v ječi mučili in nato umorili Heleno Zmazek. Iz arhivskega gradiva je tudi mogoče ugotoviti, da so 24. oktobra izročili deželnemu sodišču 7 tržank iz Veržeja in 1 žensko iz Bunčan. Zgodovinar Fran Kovačič piše, da je bil posebno krut naprej izrazil, da so po njegovem prepričanju s{doh vse ljutomerske tržanke ^rovnice, ki bi se s svojimi deklami vred morale izročiti deželnemu sodišču. 22. novembra 1690 je doSel ta komisar v Ljutomer in takoj drugi dan je k smrti obsodil Agato Signorco in Gero Trunkovo radi Čarovnije. Obe so z vrvjo zadavili in trupli na grmadi zažgali, pepel pa zakopali. Trunkova je rekla, da rada umrje in nikogar noče dolžiti radi svoje smrti,« je zapisal strokovni pisatelj, tnodro-slovec, zgodovinar in bogoslovec, organizator znastvenega dela, izvedenec za slovensko Štajersko mejo Fran Kovačič, rojen 1876. leta, umrl pa je 1939. leta. Svoje zapiske o čarovništvu (to je sicer najmanj pomembno njegovo delo) pa je gradil po knjigi Andreasa Guba Aus Steiermarks Ver- »Ko so ljudje videli, da no- , ben obtoženec ne uide smrti, so takoj začetkoma prostovoljno vse priznali in se tako s hitro smrtjo rešili nadaljnjih muk. Dejstvo je, da so se ljudje takrat v svoji praznovernosti res pečali s čarovništvom. Priznanje neverjetnih reči so izsilile deloma muke, deloma pa so pri tem sodelovale opojne (narkotične) pijače in jedi, potem pa strašna moč sugestije. Ubogi obtoženki so tako dolgo trobili v ušesa njeno čarovništvo, da je končno vsa zmedena sama veijela in vsemu pritrdila. V Čarovništvo so ta- krat verovali tudi najbolj izur-ieni nravniki in zdravniki kar jeni pravniki in zdravniki, kar je ljudi le potrjevalo v njihovem praznoverju,« komentira Fran Kovačič, , Tako torej, čarovnice so bile med nami, O eni od njih je bilo pred kratkim poročilo v našem gangenheit (Iz Štajerske prete- listu, ki ga je napisal Frančišek klosti). Ljutomerskemu trškemu magistratu pa je uspelo rešiti šest žensk, ki jim tako ni bilo treba iti pred deželno sodnijo, kjer bi jih v najboljšem primeru mučili. V zapisniku 16. julija 1699 piše, da so to bile: Marija, Ferencek iz Cezanjevec, objavili pa smo tudi že čarovniško zgodbo iz Ivanec. Če ste tudi vi slišali za čarovnike ali pa ste to celo sami, z besedo na dan. Vnaprej obljubljamo, da vas ne bodo sežgali na grmadi, S. SOBOČAN ■ BISERNA POROKA - Marija in Martin Trajbarič iz Filoveo Sta praznovala biserno poroko, V znameniti Plečnikovi cerkvi sta si - podobno kot pred 60, leti - ponovno podala roke, njuni trije otroki, šest vnukov in drugi sorodniki, znanci in prijatelji pa so jima doma priredili pravo gostijo. Čeprav bo Marija letos dočakala že 80, Mariin pa celo 87 let, sta se na slovesnosti še prav mladostno zavrtela. »Redno delo na svežem zraku, zdrava kmečka hrana in medsebojno razumevanje,« pravita, »sorecept, ki lahko tudi druge pripelje do bisernega jubileja Š, T. obrtnem T— I FJVliinchnu I v -i® organizirala ogled rtni- ■ 1 , M Tolt® smo se učenc.i dn^ega Iptuita ia ■ S “*‘0bu?^« “ tehnik odpravili ktmda po ■ ,*rio ®™eri M. Sobota-Gradec-Miinchen, Vsi ■ lt*l 001^*?''® '“tbuijeni, predvsnn pa nhr neuča- ■ je sejtna za vse nas veliko pričakovanje. Vsak seim ? ' ft' * I .3 ( 1 i r 18. L® Ji 51 le?* . «« sejei fc *** nas predvsem kakovosti tlttlga. prispeli kakšen bo sejem. Prave predstave pa ^eijetno nt inel fe. * smo ■n odšli videli, je bilo namenjeno za izpopolnjevanje vseh panog od gradbeništva, kleparstva, kovinarstva pa vse do sodobnega računalništva. in natančnega poslovanja. Prav zato smo si računalniško Sl l F i S t i S i i J« imel 25 1 Soboški vrtičkarji pred novo sezono Se nekaj prostih parcel Društvo vrtičkatjev Murska Sobota šteje že 135 članov, ki hm^ ob Bakovski cesti parcele v skupni površini 2 hek-taijev. Ker zakonske dol^e ne omogoČtgo, da 1» bili lastniki teh parcel, med katerimi jih je večina enoarskih, nekateri pa premorejo tudi dvoarske vrtove, so $ podjetjem Agroservis, ki je lastnik t^ zemljišča, sklenili najemno pogodbo, ki jo vsako leto dopolnijo. Tako mora letos vsak posameznik plačati za ar ze^jišča 2.505 tolarjev, Ker vsi ne zmorejo naenkrat plačati tega zneska, so se domenili, da ga je možno odplačati v dveh obrokih, in sicer prvega do konca marca, drugega pa do konca aprila letos. S tem bi hkrati omogočili izteijavo najemnine do junija, s čimer bi lahko v celoti poravnali najemnino, ki znaša 338 tisoč tolarjev, in denar nakazali Agroservisu. Sicer pa znaša Članarina le simboličnih slo tolarjev, s Čimer nekako pokrijejo nujne adminisira tivne in bančne stroške. Soboško društvo vrtičkarjev ima svoj sedež v prostorih delovne skupnosti skupnih slu^? mestnih krajevnih skupnosti na Kocljevi 4 oziroma v pritličju doma upokojencev. Tam se lahko oglasijo tudi vsi, ki se zanimajo za najem vrta, saj je za zdaj na voljo Se okrog 20 parcel. Novoizvoljeni izvršni odbor društva vrtičkarjev, ki ga vodi Anton Žida-nek, si prizadeva, da bi člani dosledno spoštovali pravila o redu na parcelah. Zato je vsak najemnik dolžan vestno in skrbno obdelovati svoj vrt, odmetavanje smeti ali drugih odpadkov na dovozno pot ali skupni del vrta pa ni dovoljeno. V ta namen si mora vsak urediti svoj kompostni k, vrtičkarji pa so dolžni tudi kositi travo ob svoji parceli. V začetku letošnje pomladi so že imeli očiščevalno akcijo, s Čimer bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Prizadevajo si za čim lepši videz parcel, zato skušajo upoštevati normative za postavljanje vrtnih lop. ki jih je zanje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem. Za zdaj je takih lop, ki so izdelane iz različnega materiala, približno 50, primerne pa so za shranjevanje orodja in drugih pripomočkov. Ne želijo pa si konfliktov zaradi kraje vrtnin. Odklanjajo vsako neupravičeno sumničenje, ki povzroča občasne spore med vrtičkarji, in Špekuliranje pri plačilu najemnine. Ne pravijo zaman, da vrtičkarstvo ni zgolj pridobivanje dobrin, ampak pomeni tudi razvedrilo in rekreacijo po napornem delu v službi, zato bodo letos organizirali več družabnih srečanj. MILAN JERŠE 1- domov. Zahvaljujemo se še g. Pavli-njeku in Obrtni zbornici M. Sobota, ki sta s svojimi prispevki pomagala, da smo si ogledali obrtni sejem. Vsi se dobro zavedamo, da strokovno tako bogatega obrtniškega sejma morda ne bomo tako kmalu videli in verjetno ga nobeden ne bo nikoli pozabil. opremo ogledali Se s prav posebno pozornostjo. Videli smo mnogo stvari, katerih si nismo niti mogli predstavljati. Čas je prehitro tekel in nas priganjal, vendar smo hoteli izkoristiti vsako minuto, da izvemo Čim več. Utrujeni, vendar prepolni vtisov in novih spoznanj smo ob 18, uri končali ogled sejma in se odpravili Stare fotografije pripovedujejo Prav računalništvo nas je posebno pritegnilo. Čeprav je nam mladim skoraj Še vedno računalnik predvsem prijatelj pri igricah, vemo, da ima ne-veijetne zmožnosti in razsežnosti v celotnem gospodarstvu, saj si brez njega sploh več ne moremo predstavljati hitrega Kraljevska v Lendavi čeprav je Lendava mesto že od 1760. leta, menim, da so šah v njej začeli igrati Sele po 1945. letu. Šah združuje narode, To je bilo pozitivno zlasti takoj po vojni, ko smo se srečevali v šahovskem društvu v Lendavi: Slovenci, Madžari (ti so bili najštevilnejši), Hrvati in Srbi iz stražnice v Dolgi vasi. Takrat smo se trudili za uvrstitev v nižje kategorije, mojstrskega kandidata ali celo Šahovskega mojstra pa smo si predstavljali kot svetnika. Zelo aktiven je bil Stefan Šinko, po katerem smo po njegovi smrti poimenovati naš klub. Udeleževati smo se tudi tekmovanj s sosednjimi klubi. Nanje smo se vozili po prašnih cestah v Lipo, Radgono, Ljutomer, Čakovec in Varaždin. Naš član Bobovec pa je zaslužen, ker je za igranje Šaha navdušil mladino. IA m drugih * vsaki hali J ''t« niiie, on> ^kratk- obrni- '“tj, vse_ --------- ''Se, kar smo Učenci 2. k križu mogočen hrast Slovenije, izdanim nred 13 leti, ie za makadamski cesti Martinje-Kuzma in mnogih stranskih kolo- tedi , Slovenije, izdanim pred 13 leti, je za ■ So Opisan«, daje v va,si četrtina hiš nabija' sta kliti s slamo, hiše ' I ' I so večidel ob f ’'*'®st, podrtija, ovenelo cvetje okrog Križa- vozih. Zdaj je podoba tega kraja, ki je znan tudi po piramidastem tromejniku. saj je tam stičišče meja Slovenije. Avstrije in Madžarske, drugačna. Torej veliko novejših hiš in zametki asfaltirane občinske ceste, ki pelje od Martinja skozi Trdkovo v MatjaŠevce, Krajani upajo, da bodo dela kmalu nadaljevali, vsekakor pa na najviSji točki - Lepoševem bregu, od koder se cesta, ki je deloma že utrjena, strmo spusti v dolino. Tistega, ki ni vajen vožnje po takih pobočjih, je celo strah. Menda pa so bili prejšnji zavoji še bolj strmi. Na Lepoševem bregu pa sem postal pozoren še na nekaj drugih znamenitosti. Ustavil sem sc ob mogočnem hrastu, za katerega mi je sosed dejal, da je »veški« in spomeniško zaščiten. V^kakor pa ni zaščitena podrtija, ki je v neposredni bližini in kazi podobo te sicer lepe višinske točke. Ob hrastu je velik križ, na njem pa menda leto dni staro, seveda ovenelo cvetje, kar tudi ni lepo videti. Vaški zvonik, ki se je tudi našel v tem'koncu, pa je lepo urejen in vzdrževan. Nanj so gasilci pritrditi Se sireno in tako z enim objektom rešili dve zadevi. I. KRAMAR ,"1 J I ŠAHISTI - Na tejle stari fotografiji, ki jo je posnel g. Bobovec, so nekdanji začetniki Šaha v Lendavi. Od leve proti desni stojijo-Sinko, Roudi, StanisavljeviČ, Balovič, dr, HajoŠeva, G6nc m Antolič; cepijo pa (od leve proti desni) Varga, Kramar, Škodnik dr, HajtiŠeva, Gone in in Bobovec, r stran 20 vestnik, 8. aprilal^ pisma, mnenja, stališča i- Spoštovani g. urednik! Prosim za objavo mojega pisma v rubriki »Pisma bralcev« Vas pa prosim, da nanj ne replicirate, ker ste zaradi te zadeve časopisu že odvzeti dovolj prostora. Želim, da mojega potnega naslova ne objavite in ga zadržite r uredništvu. Upam, da boste kljub pripombi na vaše pisanje, to storili. 5 spoštovanjem vzgoj, MAJDA FICKO MURSKA SOBOTA Ali je to res birokrat? Ni kaj reči: zanimiv je dvoboj dveh novinarjev, vendar ni enakovreden, ker eden izmed njiju zadevo pozna, drugi pa ne. Prepričana sem, da je vsevedni urednik g. Votek, 11. 3. izkazal malo profesionalnosti. Prvič: pisal je o seji parlamenta, na kateri ni bil; drugič: izjavil je, da je imenovanje ravnatelja soboških vrtcev (čeprav je samo en VVZ) obrobni primer. Če je to res obrobni primer, zakaj 25. 3. tarna o posledicah, ki so zaradi obrobnosti lahko zanemarljive. To je vendar protislovno. O tem primeru je pisal tudi g. Graj in sicer le polresnice, ker resnice ni poznal, ati je ni želel zapisati. Novinarjevo pisanje naj bo jasno in razumljivo, da ne bodo potrebni demantiji ali pojasnila. G. Volek nam preveč vsiljuje svoje mrteje o imenovanju ravnatelja in o delu podpredsednice IS občine. Če v njeni dejavnosti izven politike vidi konkurenco, naj se postavi s kvaliteto, ne pa s spakovanjem. Mislim, daje tudi za urednika pomembno kdo je kandidat, saj je objavil kar nekaj člankov o njem. Po njegovem mnenju pa bi ministrica morala posredovati oziroma delovati tako, da bi ta kandidat dobil soglasje. Lahko bi se sam vprašal, zakaj nekdo vztraja' pri prijavah na razpis kar štirikrat. Zaslepljen zaradi velike želje po zasedbi tega stolčka, po prvih dveh porazih ni bil sposoben uvideti, da nima smisla vztrajati, ker po strokovni in človeški plati ni sprejemljiv (morda po politični?). Nasprotno: dovolil si je »pranje« glave celemu vzgojiteljskemu zboru in pri tem požel žalosten aplavz- G. Votek, neprimerno in nekorektno je pripisovanje krivde za neimenovanje ministrici, saj postopek imenovanja ne poteka preko njene funkcije ampak je pravno določen. Pa tudi zakaj naj bi se zavzemala za imenovanje kandidata, ki nikoli ni delal s predšolskimi otroki. Tudi s šolarji je delal pred mnogimi leti, ves ostati čas pa je bil pisarniški molj. Žal mora ravnatelj poznati tudi praktično delo in imeti tudi tovrstne izkušnje. Pedagoško vode nje je najpomembnejša vloga ravnatelja v zavodu. Sposobnosti dobrega ravnatelja pa so: razumevanje potreb otroka, poznavanje njegovega razvoja, pomoč in podpora pedagoškim delavcem, izdelovanje kakovostnih programov, spremljanje vzgojnega deta... Dober ravnatelj torej mora zaznavati kakovost vzgojnega deta in veliko delati z vzgojitelji. Tega pa ne zmore oseba, ki ni obogatena tudi s praktičnimi izkušnjami. Nekateri delavci sicer podpirajo ^tvečnega« kandidata, ker v tem vidijo možnost zase: kvaliteta dela ne bi bila najpomembnejša saj je ravnatelj ne bi zaznaval. Razne akcije vezane na izbiro ravnatelja, jim občasno jemljejo čas in elan za delo z otroki. Naš kolektiv pa vendar premore večino dobrih vzgojiteljev in varuhinj, ki s polno odgovornostjo opravljajo svoje delo, zato zaradi očitane nonšalantnosti ministrici, ni v VVZ nobene katastrofe. Delamo in želimo delati dobra, pošteno, ustvarjalno, s pogledom v prihodnost, pri tem pa z veseljem sprejemamo dobronamerno pomoč, zavračamo pa insinuacije, neresnice, polresnice, skratka vse kar je slabona-merno. RESNIČNO: O ČEVLJIH NAJ SODI KOPITAR, O NAS PA STROKA. Vzgojiteljica Pripis urednika! Comfe pisma abpvlfam v celoti^ ieprav avtarica ne želi repliciTonja m želi asiati ananimnft. Na ta bi sicer pristat, ie bi imela avtorica gornjega teksta toiiko trdno hrbtenica, da bi se podpisala s pravim imenom in priimkom ter poinim nasla^ vom. Toda ker tega ni siorHa, sem se odtočil za ta karak. Resrtici na l/ubo nisem imet in nimam nobenega zadržaka da ob/ave gornjega pisma, toda zaradi pomanjkljivega naslova sem preverjal identiteto avtorice in ugotovi/, da v sabaMh vrficifi ni vzgojite/jice z imenom in priimkom Majda Tičko, Paieg /ega artarici v pojasnila /e ta, da je premata paz&ena prebeufa maje pisanje a imenovanju ravnatelja r rrfc/A, P 5rnr //A napisa/ na to temo, ves eas govorim o imenovanju tega a/i onega kandidata. Torej o dveh kandidatih, /ta katerih se lomijo kopja. Sicer pa Je bito težišče mojih zapisov usme/jeno na poJitičuo odfoča/ije in delovanje ablas/i ob analizi omenjenega priment. Odg. urednik; J. VOTEK Ravnatelji vrtcev Pomuqa o bodočem razvoju družbeno organizirane predšolske vzgoje Na svojem rednem strokovnem srečanju so ravnatelji in pedagoški vodje vrtcev Pomurja razpravljali o koncepciji osnovnega Šolstva ter o predlogu Pravilnika o napredovanju v nazive i' predšolskih vzgojno-varstvenih zavodih, Ker je predšolska vzgoja integralni del vzgoje in izobraževanja, se vsa dogajanja in novosti v osnovnem šolstvu tičejo tudi delavcev vrtcev. Največ problemov in nejasnosti je v predšolskih vrstah povzročil predlog o devetletni šolski obveznosti in ta s premikom sta- rastne meje za vstop v .šolo navzdol. 5 tem bi vrtci izgubili eno celo generacijo otrok, kt bi odšli v šolo v tistem letu, ko bodo dopolniti 6 let. Priprava na šolo hi potekala v osnovni šoli v prvem obdobju šolanja. Po živahni, vendar kvalitetni razpravi so, vodstveni delavci vrtcev predlog sniatrali za strokovno utemeljen predvsem s predpostavko, da so šole doline prej pripravili kadrovske, prostorske in organizacijske pogoje, kot jih predvideva predlog, ter pripraviti celovit učni načrt za prve tri leta šolanja. Pravilnik o napredovanju v nazive za delavce v vrtcih nekoliko kasni, saj je za osnovne in srednje šole ie sprejet. Skrajni čas je, da se izdelajo konkretna merila, po katerih bo možno rudi dobre vzgojiteljice z dodeljevanjem nazivov: mentor, svetovalec, svetnik nagraditi, jim dati priznanje m jih stimulirati za še boljše delo. Osnovni kriterij je vsekakor strokovno in vestno vzgojno delo v oddelkih z otroki, a brez nenehnega strokovnega izpopolnjevanja, posredovanja svojih pozitivnih izkušenj drugim pedagoškim delavcem v pisni obliki ali z javnim nastopom ter povezovanjem ; drugimi strokovnjaki in praktiki iz področja predšolske vzgoje sama, še tako dobra praksa stagnira. Prav ti kriteriji, napisani jasno in glasno, so lahko dobro izhodišče in velika pomoč pri iskanju in imeno vanju bodočega vodstvenega kadra, kajti, kdor ne zna predstaviti svojega dela in znanja in s lem pridobiti točke za napredovanje, mu ni pripisati, da bi lahko uspešno vodil in predstavljal cel zavod. V luči prenove je namreč ravnatelj: osrednja oseba, poslovni menedžer, pobudnik, koordinator, kreator, usmerjevalec in organizator. Govora je hilo tudi o nujnosti, da se čimprej prenovi vzgojni program za otroke do treh let m od 3-6 let, o potrebi došolanja vseh vzgojiteljic na višji stopnji, o pomanjkanju strokovnih delavcev v vrtcih, o posodobitvi oprem igralnic, didaktičnih sredstev in še kaj. Vje udeležence sestanka je pozdravila ravnateljica O S Veržej g. Angelca Fras, ki je odstopila prostore za izvedbo sestanka ter pred.tednik IS občine Ljutomer g. Ludvik Bratuš, ki je večino Časa na sestanku tudi aktivno sodeloval in podprl vsa prizadevanja za kvalitetno delo v vrtcih, izobraževanje vzgojiteljev in izrazil željo in potrebo, da bi vrtci dobili v družbi tisto priznanje in pozornost, ki jo zaslužijo. Jana Kolarič Velikonočni pozdrav iz Buchsa! Slovensko kulturno društvo MURA iz RANKWEILA v VORARLBERGU je praznovalo letos & petnajstič dan iena. Te proslave se vedno udeleži tudi naš pokrovitelj Skupščina občine Lendava. Iz domovine nas obiščejo tudi različne glasbene skupine. Tudi letos, 13. marca, je bila v Rankvveilu proslava, na kateri je bilo zelo veselo. Najprej je predsedriik društva, Alojz Lenarčič pozdravil vse navzoče in čestital vsem ženam in mamicam za njihov minuti praznik. Zalem je sledil kulturni program, ki so ga pripravili otroci slovenske dopolnilne šole, pod vodstvom učiteljice Me tile Lasičeve. Društvo je pripravilo bogato tombolo. Na prireditvi se je zbralo 500 ljudi. Tudi telos je prišlo mnogo in člariov društva iz drugih držav: iz echtensteina in Nemčije. Že tretje leto rajo domači ljudje - Slovenci v domovira ■ bus in se pripeljejo na obisk k nam: soro^ prijatelji ati sosedje in skupaj proslavB>^’> praznik. Tudi letos je bilo tako, zato / vzdušje prijetnejše, z rtami je bU del naše vine, skratka bilo je nepozabno. Po ^'šelt-lepih trenutkih je domotožje in želja po še večja... Za veseli večer in urne pelejepi^ bel ansambel EKART iz PRIPOLIA Društvo Mura obstaja že sedemnajst lep in bogat celoletni program, kol nd icf/ l'( Uv^Ul (/r{f^rui'lf rVt/» r piknike, domače koline, kartanje izlete, pustovanje itd. /Vafe druktvo iteje . 200 članov. Večina nas je iz Prekmurja, cturivv, večina nas j€ IZ rreK/Tiufjt*} tudi iz drugih republik. Naše prireditvi . obiskujejo tudi domačini - Avstrijci- tl odhajajo zadovoljni, saj je pri nas vedno' ■ Ob Velikonočnih praznikih se bomo xii čas vračali domov - kot lastovke, zopet odnesli del-naše domovine širom po od koder vas v imenu vseh pozdravljata.^^ ALOJZ LENARČIČ, društva Tehnostroj ni potonil hlf*'' V članku - Tehnostroj rti potonil, objavljen v zadnji številki Pomurskega j je prišlo do nekaj neljubih napak objave netočnih podatkov, ki so pvece)^; predvsem rutše delavce, negativen odtrvo । bil tudi pri naših poslovnih partnerjik- |)|1 7ZJ ki Ji I Gre predvsem za odstavek, ki sč ■-izgubo. Res je, da je bila izguba kot so bile obračunane obresti za l^'^..-. /ki k* vendar te obresti niso znašale 520 ',, f' temveč le nekoliko manj kot 120 rnUlh^ pa je bistvena razlika. Prav tako moramo omeniti, dd jč bde. rrav laKO moramo omenili, uu o za lansko leto v celoti pokrita. Peav točni podatki o trajanju stečajnegd P' Stečaj se je pričel 25. 1. 1991 in je bH zaključen v začetku letošnjega leta. točen oodatek. da ie aodietie točen podatek, da je podjetje vratu. To je do neke mere veljalo v Itr l/» rJlI t' letošnjem letu pa je likvidnostna stveno boijša, saj smo s konverzijo obveznosti r dolgoročne problem lik>-'''‘ stveno ublažiti. Prosimo, da v naslednji številki Vestnika objavite nov članek in v rtjčm r realno stanje v našem podjetju. Jote Roškar, [VELEPRODAJNI CENTER AGROMARKCl SUPER UGODNE CENE Velika izbira orodja za VINARJE IN SADJARJE TURNISCC telefon: 72 flb'^ - kakovostni vinski hrastovi sodi, od 3 do 800 litrov ~ vinski stekleni baloni, od 5 do 50 litrov - filtri in črpalke za vino - velika izbira sadjarskih in vinogradniških Škarij - cisterne iz nerjavečega jekla do 10.000 litrov KMETOVALCI, ne mečite denarja v zrak, če vam ni potrebno! I r t s* 1 -1 - TRAKTORJI: dvoosni, 12 KM s priključki dvoosni, 50 KM dvoosni, 57 KM dvoosni, 82 KM - motokultivatorji, - kmetijski priključki, - kosilnice - motorne žage TRAKTORJI ŽE OD 5.390 DEM » MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO! 5 2a nakup kntetl{ske | mehanizacije dodatni ' 3,5 O, O v« popuat C* i •s? .-.a 'Z ' r '■S « K SUPER NAGRADE; potovanje v ISTANBUL, barvni televizor, stelitska z VESTNIKOVIM VLAKOM KAKOVOSTNO, POCENljj 1 ZANESLJIVO SERVISNA MREŽA IN PRODAJA REZERVNIH DELOV S 8. aprila 1993 stran 21 radijski in televizijski spored od 9. do 15. aprila dtj rti 5* k i)^ It Hi e ■Ut It a i» < <6^, H* Kt i i^ f« d> 1^^ li w ♦ ? *| )> / lU (* 'i ■f i* ttf > 1 I I i I i I iii <(n ^111 iP Se A ''S M s SO ''S t'?! V; s 5 't g c Z Ul > o co > < z UJ o Vi > 3 Z Ul > o u co H < Z S o co > 5 I O to > s 5 2 o co fc 3 5: O <0 |ss|g.3 =e,^Q| ^iSo |ri ^1 l Oi rt m P ,- G e , ” “ © • -A g°7> 7£ •Ss Š . 5 G a *n I ± U ? »h -i£ ‘ Q 'iž = 0 .S G z rt. . ^' M Z n « « <3: A • 7’^5 ' « £ to S — l dM G g rt S « =■555 s<# - s "’iK) 'f g < -N rt «0 ..Se gSo^S .5(2s _. u;s« UJ ®I3?T ■ c g N I 'giN * .« jj lU š.-g = "'C § Sr gg rt|.d G>hj rt ‘n Sl -J M (t :=‘rM F i_ *P:;^ »D G n c r (Sj ^ . . I rt y-d .RR «., 5! 2 fr31t?«-žšst"gg -“ s *- S; -J J O-? * u £=* dn " ,2 r ■ ■" '* ?5i 00 a8_,_ M-:,.; 9 2 "S gS'^2.!;.a.§ “8ii "SžiS-B«§ gp/s^j? r ^rtO.oc ■'x’^'' a'I« S e -2.3 aiarj^-g C-NB < .. -(J.a I s S7i - B,L 27 .«C »-i ©■§»- - Et .g ■2®o"'i').53;ap-3Mi 5! e i; C r>>¥ G C OG G •" - -* -* V) 53 r^tA^ i<^7" u ■2 ^" = e j .= 11= I cd £. « »V IS “■ ;=s-a °< m a — X Si-g r____ --G «£ I rt i; • - - j^Tig I e “ool.- _ «‘3 m ’87r:?~> “ > u M 5Č •- ^3 I I . ■- vt 1 o 3 tŠ _ :f rt I »i -31,.-.. C ':5 g.Sg j C^-DfASu.rtfAC v v» eo u ” «d C9 zo .d.i:z*t\_f lije £ ^s?:;;"«oSc B-^s« m “g-t < ■§ gH?-^g'-7Oz^ ” S £'£ ' w - ^3 J? ® iji (0 rM 'rt -27.3 2 J*. ® -O '-^ G ?t: Mrt F £ _ TT SS I - ? ES Ov —i’’^ O [ o > * a I 3 ff ? s7 g v P^^-c-^cS 2>JS,g-‘,-p ■= e 1= £ '^5R a 9; n. J j= >;« “•"-“8J¥?==57 i.eao.c SOzrM'^A*'’G' MMSrtC--2^-3 s- 2 ? S-a.t ^'JON tw u 4 tUk o o cu^ 2 iS M “'5 rt o <3 cd M CQ v < 3 X co X < e o K ** 5 '3. u J, “■/n d; .E -3' .■ s ^2 S’S'S2 gH Jijti s So g t § 11 8 ,■■». 1.;^ »O g' g «a-.l § SIž-g7gs,j5 iSs^P I-StiKS -.1 I > “Em" M J2 S .5 ' G ,i rt 'Z* I 5 “ 5-ii Z E G G o "¥ rTi 5S G I S.2I 2 ?Ss ' fr ** c o 3 t ■32^?’’ 5.5o; e o-Š d i •^C— ** Erj^rtlliiSA -2 rt 2 - > ' Č .C. g-G Q 53 ’ giS C^o -^s7 l?a"™si I ■ a ® r- v- > fo » cu-s n 4d "•a^ ■ c rt r- ' V - *■ '- 2 I § o S "7 ’^ CH 4 a-S.S--4‘cJi?|:^?l7?.žj-5SS ' 8 8£2Si=2^y|2^S^SSŠg,f|-§E I ifi« I q£ i;< i -:.x£f3 . « u.i-!:3 C > in rt tA O p X S£ «4 c rt Vi > P »Alk,« =>■2 r. Q < S > Ti V te o 3 I P:.; £ o" -t i c E "en 1 5 ■ o ' O = ■—,2 * o JN ■n 3 ? trt O <*u jJ' 4» K4 ,_ rt b 'e s z7 "O 2 >9 'Z “ j; i; E ?.-... m 3 o o ■ J *,iS’2 G ___’ /*4 Sl 3 s CM - -C ►. G 'C zLm 21^ I £77l|ss '1^:15 oE^o^ss I tnSž7 o S'?;® S.7 .n-š « . ° 1 Bo S s C c > trt o A«' glo ,u O I 'C « P I d!« G I “>N rt ' iiCA^^ :=** s ' s „ „ '^41 h «> c S.E K L' d« rt lA J? « ' C I-* Bi rt A G ^Ta^isg ■■- 22«“7?'S;;;s:SsiS3B Ž4 I > 1 C P «3 to n VI < rt J I 4 L v i ^o §:d-s ’č*^> jfrcA „ ■i- Ij: z I rM rt 3 Q n s I 'e I 4 « e — u N clOm i trt . "SiS?!' S oi I 1 S trt VI (. KI ^i .B .E I >*<-> 27 ' = .q'|aEtAs'B-aeS' 3 0 'iZ G " 33 O 2 Sb I CA^I^O I -GXtA 3 S.?: .igl trt “ trt iM^di^O I £Ši,«3S 4J vo I Q ( ■» □ I O.S rt 'U 5 .stil ■oOtS^ 62 "3— > K! E —S G z © C*) 4— t € C u U 2.® s ?T A» M Z « ” V C J .□ .E 5 ” O ’§: 5 ■§1"S 5 2 H? >«11 O «« I CM "O _ '>v? : --a rt 'v '" S I gS E I dj A Gl » ' -S co -s dP — vi o c ■5.3». , s« Q. ■i a8i:®8.3 = 'Pi^ £ EiS ' ee l-S Gfc.Mrt£,SG frfrtA JpO f° 3 """'' “ u G oc 5 rt < rt G a .=. I .k, I I rt 6 rt 2 S .£ •= i v. . ^■ t^ „2: S ' =s7.rt § ; ' . K a 3.2 2 §:5i| 7.^ a V tO s rt > X i ES i^iS-S S .s,« o -i} -! 2 S =17 E 2” -> G G 5 X • ”ft V. s'? o,—.e,2*G « £ «2 o? »-D E 5 u &■ a .:^ .i (^3 S O t: , S Sjšig ; L “ -i ? = ' -1C t - - s Q 8 5 'S • .sfi. v <«■ 5 c B.2-E:=-S ; P - .= JiJ Sf Eir; |-£.§-| Srt, =. ,55= E i buo "T «0 “'E-iK.SgO^ E s^7 rt s?< i ' 5 FiS^ SOS 7“-S«q.-.« šM5’ ' *n “ a O a 3 g ri ' •f ' iS'® ' ’■ •2 i » E- L § fs-SSS^ pvi? grt?n^' ' s O li ' a- 00 si I CM 5 rt u S «> J? s8 2504.1 :i £ < cc obS i oPe"S'E2“ ■2 ila? ' ® s “■= <•^'^8'3 a 2< “ -~- ' " 3 g" B ^'EH 3 rt ^■“1— v*) =■^000 A_?? t2® S — *OP,5*-^ rt jS ■* * i“„'5.:a i^c-Sr a-:£. ■K ! S Sl E ri ■' ^ jS-g7«S S^I o^-gs2^6^? iKls e < w X aS.^Sff«S? =-fii: “•Ži , 1 ''S-«.S E A to ■“ — tO «« . ■ -'■ ji gž-SssSa S’i G ’ jS 00 ® i’ 5^' / 2H2- = o I .iC Irt tA G 1-* rt S 06 - \-f CM I oS.a, S.'^'C ' ( G A rt 2-§.2 I s I I z £ '-g Sas - r. - C,"!? JS’- ’- y2 O £ -I i : ’• I SR -rt 'SlTagsIMs ■o ««*--. td ,1 .S ,so z* J-52^0‘C "^rt ^'zzi: “Jjr 55i2S«Ss?2Pg° ‘ ■x'^ 7B tk-g S K3 o 8 š 2® T" «7: ■2.s£-s-ž3g^'^.jKB 27S?g7?BSž^= ®-3 IH 1 E H a „ H —1/1 Od/J igji I — . ? H ES S 3’21 ga §Eq S-S'^ sa.« i/iiČS JPi-^o.ijc^a 1 2 iri.6Nlai'B i i £22 s c s [ l-e 'n g i; G G G) rt C ■■* ._ ™ si 2,S ” a£ B V g.7-S3.s,s-- *o 6 ..'? 2 ® Q = =” “‘■i-si «42 la t N ’ N tO CA ■N O < S s rt rt I G X % c is a ■■£ Q 1X5-^- Sj^ V) SJS^vi-GrM 6: Sp£«q2 3 -25 "o ;c7t7SR«7'^rS v !. ^ 10 .idR zr 5£* 10 §■£ p Vi > < > !’<-> O es >0 0 2'^ O o “ c J « 2 'C 4) " N K 's ž§isx^7:i- r- t !,■<; Si ± to 2- - ’ c > G E P (A (03 5> š “ I s I I J '|C rt ._ “ 31 v vn s§>i'.2S^5fs-S2 - 5 6g-.= N a.x£ > ,2 Et ;> > r 1 1 1 !9 Gl G I N rt 1 O - e t-® ' 'a s g 1 G ■§ '£ o £ « O “ ■■ Jt c fi. tx2 5 « - z .. _ ^... &g;iKi S. E>g.B«;S(ž< I ra c |ls|725-E?| br-.^G rca^ZZ^i- U ^-S u ogK Gx ^52 -CuSd£®G SS t-2Z E "rt z pj“- ESSCJ^s-i^lsf^gS. rt“^t—I3R 'C—iG □•* I O I I 0,^0 I O &. ‘3 S 'C^S « ::^S^;^8S E 7 f -H- 00 <= r^j^lZ -------‘jCrirMi-MM I t I I I ’ o ' ’ I ° rt rt 'S '^ ’£ ■■■ ■ ■§ 3 ^lis £■« s g ■ * ■ a s,g VI ,l>,-3 ^2 aS-jd^li “■rdiS£_:a — 3 i-_ . 3-4.i8s i >'=.fe-i-L ^.:'".s:2^Sa£iSKs _ 7^3.:-s,: SS^g 7’ SS 5-S = 4i2 a ^r.?-g.5ES| |S2Ž^2W? rt y I o E TS s g 27 2 S g -Jz i^Sun^v—^Ffr *rt .. 1"^ T? 5 G M 'oT .g s::g£32” gl gi£ 'SgS I Bca SS3oS<.š'« BS j,,;; I /M 0“^ I S 3R 3 IM 2 ' — c T - , la-//! li IM o .2 I 2|“'.B I ^00'^ 1 a. !C ' ? I cs E-jU 3 = 's? ' 8 37 ? - rt 3 C to rt I 1 .g = d§'^'«iSi:jii a:i’^iosri7| 35j^g?r-2??„B.Sy 3 — ' Sir I i; un'v ■= t »a-SS« i - G H-Š H Si, or — S c rt -t. < Vi X O 2 S® S a — -3 o J 1. O 2 ■=* 2 s-S JV K«g g I “S š:s' £■§ 6 i5 s -S- 2 g .£ .a S ■ ■£ e M c B3OČaBQ3 aV» — i 5i s ‘G O »A d 1 « > ' e ® ? st- ---------- ‘ t*: " JJi CG &- ' ?4 o E ' - -tdS c rt o s_g e o « * rt'n '> -* c c 3 c • Ch I I . Q «460 g -"J k g s CM 5 t) rt co rt I tV)"- cJ) rt sg rt to CM - o.“ X eu S-7??' < X S rt ‘.'T mA f. trt s Š|a^4-B 7PcS“"c5ps b3 Sl'- ■■ S .2^ «e; 1 8 D >5 I ~ I rj ’ ,5 "Sa 9r.,-i«-' ».(SS I 3 rt K- i rt rt " a 4 ccz)^7^ i? ‘> 4> rt * - O '=* Ji "2^ 5P5 5 e; .5 0 CZ) ' oo e d- a. — >_>i o u E ^g- I ,« ■ *■ c 9 ? H jg® 5i^la^7-^'' - c 3 -3 ' rt C ' g’ rt a o<& vOrt rtS^ ^'941 I fld> StAviNO^ 0 5S®G to 4,^crttA 7% ) £8 2. I a*^ g ^'T. BO^ G® Z 3 “t na >9 w 3 ice“-c"”’'^ ------ g>:£ « ■ 15.51154 ■N O n; co < & I , e G ’ B* -M w,2 n ? ? -S i E G = 2 *'- ! ' 5g t Š'°8SliB£®Q7 ?.3s2 a = 2 I :^7 Sg': I A ©iT5q ■b EMia72“JS"'5o s o ' 2 2 « ; rt rt OJ (/> rt ■25 s .3 o s B I F'^ I Olt N (Li X» j«e oA^ «rn g“2 rt 2 S « N s S."® ' XI' I c “I ■®| rt _ p n §88588 2» ^č|22i92S®gi C .9 41 h rt O' 9 i ' 2 7 I JŽ '-rt M :22Ss C 'J" ^rt K C rt 7o a-fe 8 a I "^LJČ B - A1= . o I T-t S > ■Ji 'rt ■■ ^ “ u' '- G * --rt G S<» > — 1 << S*i»SOiflVQ’ 5 s s ? c ■^. Ci. 2^ > O s -5 O ^-3i 0.2 1= s z p 5 50 o ■5 4» s t 5 tA ■s. g G tT* .ii,^'°7o«s c < rt SS e2j7.e lo I O I 'rt D ■ 'T p <0 rt ■s 2 -S''^ »s £ A . '- oSS:2=^^S5-2iirt o,rM flfA 2 siOt-.^To dk..SSd -:- rt £ S co <=s^77- dSS; i E U a •= bS.^ K Ji- - I OD v e s I I 5L I jj s 1 5 5 ''*! 8 t H .^£1 I I X G 5 J3 a > o 2 a 6 B a -3 is H «5 a ■■" .pi jP "S t- cn se 'iJ w a 2 - c 3 rt c > in ?S SŠkSS^b.b;; 2 ii„2 2cL ■i*' ;°g’S i s '^■i7'S’2S2 g-a Zg I X a ® -e g .« ;=.3 s 50 2 3 , « BSg «-«.(-3 1“ 5^0 p v rt < Vi X < ‘N O S rt .. . rt © fM -I '3 5 7 -s I p "... F tA u ___p e S„2, t S e ' Is!^!, i «>“ “.^'c e 22 J23 o O ^ri o iJ ’5 fci A /rt rt sl^£lhl=3" - . I uNgž-^ ' -t, 50 .tTr fM sfsSsŽ" 3 .,; .w ° o ■ B “■ ®-=2J!Ba-E = = ■r I B o " N ' ' > e i2Es^‘šg|l’ «^sp s 22^:^ '78iSQssB e c S^S c p X '” .0 /. jj I P rt y 2 o F B rt N s c “ t/t ^i'-®77' '7/5 ,Š’ 2c‘Sni“‘c2L xM 3 .2 r fN O '7 «V*, O rt M e c 1^.^ ±/<,-1^'^» ?» I 2 75rPi-^i 1 > g 1 ’ 2e “ rt s m u-■-3®’S g 7 3 o g £ _ h3 o E 1 O £ s. I d^ ' & iM iC. rt" .2,®-3 ( g Z G čs O •n ' 'C G G >* o Tt G E X c r- ie I ^iB!^Q0 SE3 r^ O, • VI G tA rt rt 2 CM CM JJ p O:; G , -G ' X I o 1; .5 'M' CO > < g: C Q\ ss rrt r"* _ P? ■:š£-šS^ .,2 ■.'“9 “ 3 a ' .2 ■o I š "e to .— i# O jfi 'S' «1—^0 c n o N ' rt wvi o oi ca fx| O c <2 0 3 ' '^ ' '■' = o n=.,- E s H-o p-^ «E E "■ 'Š 42 X. ;= .9 ■?S2,«.2S''‘'=3 c_tf 2 0. „rt ^5 G o « S ^;22 2 Ss ■«?2'GCoZnJ dgj=i^ eS §E's e" = £_s':' = Š ^5 s g" ' -" “a jy 12 ," X, i X ž Š 2.^.^ ““ - ’ o a ,: 2 :E,ir; _ - " - “ S S Sia-? .g -5:1'^ s " EpgStS-g “ « 01» ■; C ' žs'5lh;šg . oO-rtCtA^-rrt A , 2 ** -* Q -S .M Š B'a®‘5’ '2^2 = *' 1^ 2,8.2.37 1^7^ ■s-ai^ P-S a o Ž S-B 'S eBls^g^ W.eg_g—S--’|-— aaj rt tA X&0^ I 04 5X § rt rt.: v r** Ja rt X s rt ,rt.^:> . i.l-aag-sgs.g ^ig’^-3 Sv:a^_uFj>a - ® 2( " "i * .3 'i'. I s S.FZ7S° i—'5i^3_.iS §5" ' S> '7S2_:(-* E iL > t .> ^ I n > > s 5 rt ■s ' S e B gS ' s 2 '"2 o « S. Oi «oX I X I ka 2 i/i ® Jp rt 'C “ C fM rt 114 1 O 1 š rt ISL (A A* (A 8S.g \O > V) rt rt C N I M M. to 3 C rt 4) rt 'Z £:22 -■3 2 H« S- “ y tA o d.— I “ « SKrt"''®C rt bS H-i “3!2 o-ft K «E — rt rt 2 pii Si.r "• ® I g^SSv) a3 S i as Sd,4rtj£P.Nrt to tp "* •— ^ZCZAf i™ u črli Soi^-O J{— £ S-o S rt o S ■ 2 g -a jj'^3 pg I Ji 7._ = !g-^ss=a^^«-=N 1. .B F w < “ C — "O .dx ' -S. -5 š« S,;6.&7n 2 s^-e I O -” "S O G c ' fO’S 31 3ai "*2S2=i^357S« 5 ? EO.2 al ( C? »S -Ji " O xd. L' ‘ " g-gsss^; -■ =”23T-i g i s-2.^ -te-’=^2 23071ri3-a ‘^“slssl ® g3sl< ■ «C,S I S’’'2rtz S)^ WdJ. J I 5 “ I _ J dSdJe CA 3^-^ StA § Š'§2 g tn O rt c rt s .± «J G o Vi C G orM*** '^■' - ---- s gs I ' £3*5 3 Oh rt i-i i-i ■fi? m £O __________ 1A G 2rt rt rt p^-SZ .4sa:s3“o I Bo rt^Ncso'*):^^ I fr ” ,= o ® Q0v ■s I S5-27 r .£ g Sio^ ' e 4s - -^■1 ' S .Sz '^' ■■■ > ■§ ‘“*y ■^^?S2dG Z'rto ^12 3..=-^£-g.e gH I ’ g-. rt rt ( iz) !C - '■'‘c ■v G ., _ 1 |^■.§•§s77-@;6 ■)> ' "-«“¥.£2'^ M.. i. ta — «5 — :fjd t' i C < co X < 0) z 15 tA s ■■ ■ c F Sg J ™ s J S S X i" :£7“q?e le I a^ 2žl7Mg .1 i a 51^1 .£5 ®-Sk!K " ‘8 c c a c . '=2rj| s zoM z c I g-^-rtCSt-it ' ?S.a,2 « ---cuS^z rt <1 I 2*fo rt^ Su4 ' Q rz C rtrtO 3 If I - 5: S -2 H = 'AJ _. -• IR 1 I - rt ’” "P tA Ofl^ rt 5 »A a < I is .' <<■ l7'^ = i§ ' s A *. G _ e ?3SS°-” ?■§ “-Is 5,J š ; S ti E K,-3 “-I7 "j9 S.LS. “AiCa.., idS'.- y* Oi 4 — K« 4= 'C — T A I § g 1 a O--3 s .B.-D _2u3F«£h. toCtorM > - 'Xol2 >11 ” Ox2rM •C^rJ — v^rt.»h-“J I ^iii ? _ X G G\ rM X ^.w>>Q7s^'^'.i “gSSS - glnpig ^gSast-^ Is?na I I I N rM I I O — o « rt 2 to ' s; »"Bi- 5: c « .J—l ..M . P trt ‘G n?? c lij>cz) N O rM 00 I I. 2 »i 5 C & 2 d-. U 6 š e-, 40 I G rt X S I c £ •N‘S3 □ Oi I <^P dJ da Cio; f5> j CZ) fll 'a 5 rt G " J. " Ji 0 '5 u -2 V) g^n p iS ■<'75s I j!Ž S.3-g £ ..^ 482~M1; j;^=c;t7=- S ta, 3» A UOSg^ ► JS * ..' s ž jq 1 5 t> -*— m tn .v A .v, 'C u e 2 , 3 i' y c VS ‘ 1 >0 -■s^ 52 d> g “-a",/ i; c 5 rt “ trt p! X (X VA rt>N o .51 0 »Jrt : ‘k B S-w e *ČČ rt <» ?? g >*fe g rt tl o 'rt d—1 ,tS.T^ Vi 5 E _d H P. “ dZ I S S S Z 3 .e-= 'i ■= 3 TS.gi.;!*' Q < S ^7 “ I o o ■?-^ 7"" f I -7 J3 3 J RA — ' o O JZ = a « £”■? £7 8"--H“ SsS^eI^ *J — "'T K . pS 0 J rt O ■! S to «4 ■? 3 c 3 G . ■■ Č Ji I® • **«i rt C O > « - 'xA (. UJ 7± “ rt ■sSgiSŽ O — S" 0^1 ' 3 ' 'S c = Q sg5'“E3:6a-a5Pia oo;Mfi.izz[i-;oNX'iZ)'« P^.UK S i ts t JZ -irM -v > 5 r# - rt y* „igg ' 27j= i Q O 1> lA v ® O*i 3 - ” ® Oi O ^nS - G ^1 fi C*^ dX G 5 2;i 2 < £ I ^- ' -3' ■■ A « X iJ « Vi if " flb s i i5 rf ", SLO io S !y 'A •• *»/ 5pm iS g '3 T rt n E .4 *? 1 I d •,> rt 'e tfl wod g = 3 s «10.2.7 g8 L. O !i ' 2 "S “A rt 1 I 7 S-SjS-SSg EsMSn^nr. .■žE? rt M 3=-.“ ejp rt _ 5- rt C tG Jrt Si^^rtv^rM >■2 s Š^8 S,2k fui o g!j:;.,L,'t?“ « i^&EQic'SiOiiMic2rMC<> ” rt to — c o fi g » X rt Q p 'G 5 ■=^u 5 e o 2 « c 16 E1 iS', sož § a 5 o\ Uj |XŽh* I £> I > C I I E 8 23-ga S? s g 7 5 'T 2 ^^■gs 2,8S E,« I: - ;Z' ■ o ® f e n 5 ,iG CX''ANO..i to GtA.. "S J a e" ti 2.^2 3 v 7 ® .3 cč 1^ o s B 2.3 1 c 1 i I *" ~ „ a.-3 “ — “ .5 „ -3 ^■g ŠO? 73 5505“ I 2 ’-B S’33:^.d’3'^.', S-3 2^ ? ' -i^sl ' = ZSt- I H 3=^- ’ a5o 7'^.? Ss;fi r ' i^ScN-z I 5B-g'22l 7>2Ž-S S Si?^ I “2g 2 > Pird l^;5ri 5=s£?2it G yCJS; E 30 ' • '- I _Z •* 7? 'H 95x^2^ J - ■ S" rt lO s I > c ?4 2 o a s ‘5 .a c z ftSiO B P''’B e rt G rt-i— frl? J-* ' "i! 1 CZ) — 3 © J l—’ tal rt Č? <0 o z _.aL-(« <1^ g I -is .s^ o Siuaii 3 s- ■ o ■ IZSJJ '5h=.3c> B c. o 1 12 •- N 'B " 35 gl r 3.S*a gi , -”:B1= i. 175 ' ?i'snš'’F 3 a s - “ Z > 2 c o .n s N „6 7 3s'Ji--§''''S 8 - “ eexj® s !2i£ T S -O .G FM ^»U - rt C '.!* -S C 7 rt l_ u VI# v v J i 1 ’ ■— “Ji; S P O o r - s g 2 5 d. , ._; . c N o <0 rt »A ‘ '— -- ^ Ct. rt « f I !_ - — • 2 tA rt S— G , G i Hm < Vi a S. rt “■ ^_____ S s »A " rt _ £J —' 'i" 2 G , a 1’022''^ B 3§-rtS5n7* c “■N G 75 o I rt , <3 g (0 rt E o ■ '5 o s* G rt 5 '5 S VI r^ '£ ‘tJ O.” rf JivitA 3 £ rtCM e« St?« I i J X 'S'«.i ’egs7£sys ižBs.gs^" -ii vi vj [P Z ,*:; ^ c Vi □ .£ CZ) t-i ® rJ •* fr I S-*lF:v E Z Z G G . rt s '1 2:; Ogs^ ^-f'^WE7' 'Si,2^o SS^.iiS e g,ss I 9(0 « Bia Kl'^ — '76^ ^;sg7£7S j-Sk^OiSSS*'^ ta > g*,? jg a iš ■o X C"** rt 00 I 5? S'! K i*O.y.Pl ” rt C ,. e -p H . « ;-gll.s8SOŠ°J! ^.13 gsgSSS !■,?■§ V>GOX s, iS^BJdO ? .J! I 7 I 7 i 792; I^RiS 2 5,“i5 jgS?! .gCogg^g^ >§2^4; ' ^-SO-Sg^/ 1 - "^rlJsLA pmje-oo ' S.G rt I- — Is s - g « , 1 3 & 1 N 1 KI 3 * c tO rt '£.a e o ržS ' ■N □ s > I J, STs ■3 00 rt e X . rt Vi > < > X e i tJcK i E rt c f:<:345a!S B 3’8-B S-s^o io,^ £“oh? 1*^ K ' S ( 2 J ■§?.g G _ “ « Z OH? ž “ “ r: 9 ^ ■ H i I 4 A ' Vt 1*1 e545J-® I ■^•s »§.|755„:E-;- b aS^^S g.!! 2-g I S.3 ■ TZ* M 'C rt š>6j^ G Ut O I «0=3 • fA “T =‘3-^ a c rt .c 'O-o 2 •’ , -o £ 1*1 + o o o e o hS2?feS.S.; BS-a-Šiš a22i£ s o S£ S 4 rt to fi_3'-'**'* XO-S'-rG >y) g r., G 5 ■" (S5 rt to J, o: .-e^i 1 V7^7ž? s c -t O rt lA >E-CZ^(0^C rt v G -S «-S^fflCS ■p 2 ^ = A = b157!S 3-5 '^-*rtFS2e53G s O r !;’*' * ii * r ■ 7g:l 2 .ifc-3“S ui- ŠJSSr=7^" .8?r-H.'-- rt j2 S — lA s (0 n S -a 2 G š £ *> - gO »< X ■.CM - .f ' '5 3 o. I _____ - s 33 K j; - "u o I £ I >U Sun M I E ;d-dl«Sa^=-.2 - c -5 oc o 1^0' iBrt Fv3*nvi . rt a .rt X K' C» E i rt > 2 i 52 SS- sisss-sssg <^SC;S t«a'§ ° I "SIJ! 7 “’■” Bg is-i: rt iŽ rt o® iZ t«g1? S.S 5*;" = £ i?". 9"’ 5 - b o J: s ■ I g cio^ tA to i z — I s;=h?3sSe_ . ' 1« o I lE g I fi rt 5 'F = I ,2^Q e|2S li?:' C 5 g I , ■■*= 5 ™ S e.? ^3 - ta 'e ' 8sg s, f r-aa E c V) Vi . . “ £ £■“ j;-.i 2 B.gš.T?"’'?-' n '5 .. ■ ■£ n) <13 “ Ji - i;: 5 X " < I UJ := x>a Q .3 FM ivo 1 1 > I Sni: I 1 1 c' rt GO c c t > s m S<< I c Si £ iž T to t ' Sc _ O 5 Ji B y? rt «;ss5isa S ifiS dTiSLStAirtr^ Oo*'. U. o£*ia xO’^ o 0,^ C* M *r ® •* P fc rt g^CZ) I rt e 7 •A rt O ’Z ' r^ P rM .£ r »s" ■ ‘ C jaS- S d o,z p."S a I. '5 2 pi_ xgl gož-fi , O tr s ■rt eo E1-3 ■5 i<^SC;S t« ' § ' ' bQ ' - ®c._to«irtJ2 “2si> o "'5.i^jz,S>5Si “■' rt *"5*r I * S’? &2-® ‘C Sj-^ .1' op p un o ''fM rt_Lei 3J - «2 £ iO3»i;£-c« “-"-e § s « rt ' £ 3 2 > 2«^ c a- m »A > rt -* rA 21 rt' 4 V) ■> J' <^«-i I o" . “ c '-“2 “ ® « S oe ' ., Zi rt rt «0 t I rt 'F I " s I — e g '.2S2o'°J!'^ .7' ^S3tA£-3TigBj e I ®7”g!¥ 1^ lA vr ® 'C " „ g S.2-.S rt CA I? .■z o -^S 2 o V2 tS3Y S I 2'S-IK ' ■= I -z2j ? rt >0 t ■* i “d £ .r ■S'*-' s #*? rt 5!7^1.^578csI o e^c ■■Z?,5 . -- z rt Z^dZ iftav rt ' ’ . .= *S A *S G — SLfA •- f (fr G H © Z>Q ^rM _ ,_ - £ išiHOo -g I 2 ■: ~ 5 £ §.'§SS8,S.2 KV. £ >'z>rt.ii dfri<»ciJ5'S — ’ n- * 7- rt'^«0 0’ vio g.^ ' -* —* rt *> fr ; N c fd e G — 00 Fl"83 fr rt rt .SCO . •T’ O CM ".?22o“ ' « ' Is 5 2 c S G k rt o g ?. ‘ «■ ‘S > X 2S I 3 Ž i .S.£ »A L. — o r rt Širi J- r^ I I I fM si “‘Si 0,3 e-3 ^’’*‘A C G,— -3® tfn p ' £4 ■\7£ - . n“$:3-g7.- o 00 £ ” I -■ pj ... |J (0 a;« EE^E;; 01 N "a t« g Sv I 3 f. rt Ji z ** rt rt •A Z p rt ■g.E c ■o-.5«B'o-g2 ?e"5’iy 'Sl h-o-li-i iZdXj<— t vi£ .2 * _ t KJo g-r5^ "=1-1 o Ji.-* Zi I = ( CM fTi .! 2 I-' '■A (11 I .B Vi X ■N O S p rt ■K S ' 2!-G P 2 o «i-,37,1..^-G , rt O 2 C O 2r5 I ob ^22t'S£k S I 1 S |h': = b(bn . ■ O .2 'Tl rt rt S2if 5i' e A iZt CQ rt s l -= ■^ = "i " X rt tt S 2 I < KitH Q rt Gl rt □ 5 < S 5 I ’ Ž ■eS-^-S b^Ž s š"8 «0 e "" >n rt C oa .2 p s 3^2 Mi ;= O.E I I * > g ' ■^— " ■S =-2 7 E Fi - - -t i S. * O c-a X - ž a"! s E ssa ” I 5 rt 3 5 S.: Z ’ .2 T E " li: ■ ™ G 5 'A o G Gy o = c "7 c T • li X_— Z •■^ e>,_"'ovv^ ^7 4i^?=S^25,§2n“.a;“ = HS O-SiSž^f’ '88 ' ? 2'5 B?'E7't-.čW gg.c=5-|L2.-^|« £.g Br g^giŠ.'. tA’(J O-Šl l^l lll.|CZ)Of4^ONlO(=Z^i c ž* . U> rt rt tA 37 ’ rt ;r .'—' 11. I - = ^ 2^5^.' s 6 !i “ 5 e 1 . . ,3 e J2r t 'n ■ rl N-5 rM dl- N tA At *J d^ 1 'a k I stran 22 vestnik, 8. aprila motorna vozila posesti VINOGRAD Bogojini. 500 trsov. r r ♦ -A- .AUDI 80 TURBO DIZEL CD letnik 1991. prodam. Tel : 61 970 ali 61 256 m-ds ZASTAVO 101. letnik 1990. prodam TeL: 51 159 ml648 ZASTAVO 101. letnik 1977, registrirano do 1994/3. ugodno prodam. Tei 46 708 ali Gradišče 3 b. po 15. uri m 1669 TOVORNI AVTO IMT MERCEDES DIZEL, dvoosni. prodam po delih ali v reiob. Gederovci 19 ml670 ZASTAVO 101. letnik 1978. obnovljeno. lepo ohranjeno, prodam za 1.500 DEM. Urisk. Dobrovnik 251 e in343 MOPED APN 7 prodam. Zelena 14. M. Sobota, tel.: 26 093 ml651 VUGO SKALO 55, letnik 1988, prevoženih 39-000 km. rahlo karambolirano. ugodno prodam. Dobrovnik 160. tel : 79 050 tnl652 LADO KARAVAN, letnik 1986, prevoženih 56.000 km. prodam za 3.500 DEM in električno gradbeno omarico prodam Tel.: 70 507. ml603 GOLE JX. bencin. letnik 89. in R 4 TU. letnik 1985. prodam. Puconci 187. inl641 prodam, Bogojina 22 m)535 STANOVANJE ALI GARSONJERO v Murski Soboti najamem. Tel.: 22 365 popoldan. m 1655 SO-arsko njivo v bližini Dokležovja prodam Ravenska 6, Beltinci. m 1607 3« arov zemljišča, zazidljivega, v Stru-kovcih. ob asfaltni cesti, prodam Tel.: 49 188. zvečer ml615 V VERŽEJU prodam stanovanjsko hišo s 154 m-' uporabne površine in gospodarsko poslopje v izmeri 120m-' na . parceli velikosti 523 m-’ nedaleč od magistralne ceste M. Sobota-Ljutomer in termalnega kopališča Banovci. Gospodarsko ijoslopje Je primemo tudi za obrtno ali proizvodno dejavnost. Informacije po 20. uri po tel. štev. «63 411 465. mpf vinograd in parcelo v Lendavi pri gradu, sončna lega, prodam Tel.: 76 740. ml554 45 arov njive v Apaški kotlini prodam. Tel.: 061 442 410. ml661 STANOVANJSKO HiSO do IV gradbene faze v Čemelavcih, na 7,20-arski parceli, prodam. Možna gospodarska dejavnost. Tel.' 32 348. dopoldan, m-pf GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. ENODRUŽINSKO HISO, STAREJŠO Z vrtom, v Murski Soboti, prO’ dam. Tel : 21 603. nil571 STANOVANJI V CENTRU M. SOBOTE, 30 in 38m-, prodam. Tel.: 23 537, m 1634 NA GORIČKEM, v Danfcovcih 44. prodam zazidljivo parcelo in 16.0tX)m' zemljišča, sliupaj ali posamezno Tel.: 061 769 004. od 7. do 20. ure. m-pf VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH. 46 arov, s kletjo in vso opremo na mirni lokaciji, na lepem mestu, vodovod, asfaltna cesta, elektrika, prodam in KOZE, smaste. prodam, od 12.000 do 15.000 SIT. Nevenka Muhič. Herce-govščak 42. G Radgona. Dovoz iz Lo-manoš pri Gostilni m4O39 PUJSKE prodam Andrejci 34. lel : 48 139 ml667 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super rjave, uvoz iz Republike Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT, Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročita sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec. Bakovci, tel : 43 070, ali pri Darinki Zamuda, zidarstvo, Galušak 6, tel.: 68 044 mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super rjave, uvoz iz Republike nemčije. cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 20 jarčic dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Ti bij a Horvata. Nemčavci, tel.: 24 393 ali v gostilni Železen. Beznovci, tel.: 49 025. mpp SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. SENO IN SEMENSKI dam in dam v najem Frančiška Muler, Dragotine' 16. storitve dam v 275. m2543 najem 102m- za skladišče. Tel. TRGOVINA NAJBOU ZALOŽENA TRGOVINA Z AVTODELI V POMURJU kmetijska mehanizacija ITALUANSKO ROTACUSKO SA- MOHODNO KOSILNICO MUR- Ledavsko naselje 31 Tet, -069 31 250 «cusw imooAjjt - AVTOPREVLEKE Že za 4.200.00 SIT - AVTOPREVLEKE škorpijon za vaš avto 1 grt (4 kom) že za 3,588,00 SIT - OKRASNI POKROVI KOLES 1 grt (4 kom) že od 2-355,00 SIT NAJCENEJŠE ZA ZASTAVO 101, VUGO grt. BATNIH OBROČKOV VAM PONUJA PO U600NIH CE-MAH; VETROBRANSKA STEKLA za vsa vozila VLEČNE KLJUKE za vse tipe avtomobilov IZPUŠNE LONCE za vsa vozila REZERVNE DELE za DAIHATSU, ZASTAVO, RENAULT, GOLF, LADO, 126 P, 101, y grt, OJ -t- GL, LEŽAJEV Z-101 grt. TESNIL 6.195,00 SIT 3.984,00 SIT 1.800,00 SIT Vugo 45 ___.____ grt. DISK PLOŠČIC 848,00 SIT Zračni SIter Oljni firter 348,00 SIT 452,00 SIT OPEL OLJE CASTROL GTX DELTA 5 DELTA 5 PRODAJA IHATSU, Sl cena: 1-872,00 SIT 31 cena: 635,00 SIT II cena: 231,00 SIT VOZIL: DA- Lada SAMARA, FIAT, TOVOTA DAIHATSU SCHARADE: cena: 15.2B0 OEM NOVO; ntODAJk KOLES PRIPOROČA SE TRGOVINA TIPO in vam želi vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE I OPEL KADETI C. avtom ati c A353 90. in APN 6 s smerokazi. 87, prodam, Krajnc. Črnci 23. Apače, tel.: 69 118. m4O32 VISO 11 RE. letnik 1986, 80,000 km. pmdam. Tel.: 62 206, m4O35 UNO 45. kararoboliran, motor za registracijo. prodam Tel.: 65 753. m4037 NISAN PRIMERO 1.6. staro 2 leti, rdeče barve, ugodno prodam. Tel, 22 S60-ml654 kadeti 1.6 DIZEL, letnik 86(7. 4 vrata, moder, prevoženih 54 000 km, prodam. Zadružna 2, Čemelavci pri M. Sobota. m 1657 JUGO 45. prevoženih 32.000 km. in puhalnik Tajfun prodam. G. Petrovci 43. mlSOl ZASTAVO 850. registrirano do aprila 1994. prodam. Tel.: 82 254. tn4333 ViSO 2 CLUB, rahlo k aram boli rano, neregistrirano, letnik 1982, poceni prodam. Tel.: 82 727. m4«32 JUGO 45, letnik 1989/10, rdeče barve, registriran, prodam. Tel : 80 087. id4BJ7 126 P. letnik 1988. Junij, prevoženih 66.000 km. ugodno prodam. Tel.: 76 297, Bogar. 011589 FIAT 126 P. letnik 1980, prodam. Tel.: 24 220. inl581 LADO RIVO 13««. letnik 1988. prevoženih 24 000 km. prodam Te) : 22 135. ml 582 ZASTAVO 101 v celot! ali po delih prodam. TeSanovci 0« ml5S3 LADO 120«. letnik 1984. prevoženih 49.0(X) km. z dodatno opremo, zelo ugodno prodam. M. Sobota. Kajuhova 40. m 1577 FIAT 126. letnik 1978. vožen do septembra. z rezervnimi deli, prodam. Tei.: 24 288. tn)6l6 JUGO 55. letnik 1989. registriran do L 3. 1994. prodam Tel. 56 098. ml6W MOTORNO KOLO za motocross ka-vasafci KX 250. letnik 1988. dobro ohranjen. prodam. Norben Črnko. Sotina 34. 69262 RogaSovci ml611 ZASTAVO 75« LE, registrirano do konca leta, prodam. Šalovci 120. zvečer. 011614 , ENOSOBNO DO 1,S-SOBNO STA-NOVANJE v Murski Soboti kupim. Te!.: 23 436 ml632 VINOGRAD, starejši, in njivo. 45 arov, primemo za vinograd ali sadovnjak v Vadarcih. prodam Tel.: 23 777. ml633 PLOHE, DESKE (14.000 SIT/m3) IN LADIJSKI POD (lmV400 SIT) prodam, Dostava na dom brezplačna. Anton Lesjak, Dobojska 13, Celje. ; ml573 1,5 HA PRETEŽNO BOROVO-VEGA GOZDA v Prosečki vasi prodam. Avgust Kuplen, Polana 21, tel.: 23 ■ 610. m349 NEDOGRAJENO POClTNlSKO HI- *, SiCO na Vaneči prodam. Tel.: 24 634 ml64S ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote, komfortno. 55 m-, kabelska televizija, telefon, ogrevanje z geotermalno vodo. 1. nadstropje. južna stran, prodam. Tel : 24 087, 101625 RAY, 4,5 KS, na tri čeke, skoraj novo, prodam. Te! : 23 712. m 15 69 OBRAČALNIK SIP ugodno prodam' Franc Jelenovec. Murska 9. Krog. tiil658 DVOBRAZDNI PLUG TOMO VINKO VlC prodam. Matilda Teršefc. Lu-tverci 64. Apače. m4«34 TRAKTROR FERGUSON 35. dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru Vikior Kukovec. Kuršinei 36 a. Mala Nedelja, m 343 TRAKTOR IMT 533 DE LUKE prodam. Tel.; 26 090. nil576 OBRAČALNIK za seno Panonija prodam Gabetje 156. m 1649 KOPAČ, enodelni za riko RN 1, nov, prodam 10 % ceneje. Motvarjevcl 6. !nl612 SEJALNICO ZA KORUZO BECKER. 4-redno. malo rabljeno, v Stru-kovcih 54. prodam ml647 KOMBAJN EPPLE MOBIL 211 z mercedesovtm motorjem 240 D prodam. Tel.: 77 180. m 2545 KMETIJSKE STROJE, kuhinjsko po-htSlvo. rezervoar za olje, mini pečico in posodo prodam Tel.: 042 844 143. Ie2353 TRAKTOR ZETOR 52-11 in štiridelne brane prodam. Satahovci 33. m 164« TRAKTORJ.A ZETOR 59-11 IN 35-11 S, wartbutg. letnik 1979. prevoženih 65,000 km. prodam. Jože Rous. Ivanci 70. p. Bogojina m 1635 ROTACIJSKO KOSO za IMT prodam Tel.: 66 060 m 1638 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, lip TV 420, prodam, Pečarovci 35 c, tel.; 51 043, ml631 KOSILNICO 8CS, s sedežem in opremo, ter priveze za 7 glav živine prodam. Vlado Vučko, Razkrižje 13 a, tel.: 89 164. m 1578 KOMBAJN ZMAJ. Univerza!, ugodno prodam, te!.: 23 405. tnl61S OBRAČALNIK SIP ŠEMPETER. grablji!če2 ra. prodam Okoslavci 35. p. Videm ob Ščavnici. m)668 živali ROLETE, ŽALUZUE, LAMELNE ZAVESE - popravljamo in montiramo Rugelj, Čemelavci, tel : 32 920. ml620 FRIZERSTVO »PICOLO-, Prežili«-vega Voranca 5, M. Sobota, tel.: 24 652 TtRVOL trdi. 4 in 5 cm. ugodno prodam. Tel- 24 929. m 162 6 DIATONIČNO HARMONIKO. 3-krat uglašeno, prodam Krajna 26 mjl624 KUHINJSKO KREDENCO (200), štedilnik na drva (60 x 90) in zamrzovalno skrinjo (60 1) prodam. Tel.: 22 631, Murgelj, Slomškova 68/1. ml605 RABLJENE OLJNE GORILNICE RAZLIČNIH ZNAMK, servisno pregledane, ud 250 do 600 DEM, ter centralno peč na olje, 27.000 kal s črpalko Wilo in bojlerjem (750 DEM) prodam. Brigita Novak. Vučja vas 2. te).: 82 587. dopoldan. m4841 DVA SODA. 500 1, prodam. Tel.: 89 076. m4S34 TRISED (možnost ležišča), dva fotelja in en divan po zelo ugodni ceni prodam. Mladinska ulica 62. tel.: 23 644. ml621 PEVSKO OZVOČENJE Montarbo, 100 W. bobne .Amati ter iruho. znamke Amati. prodarn. Stefan Balažič, Ren-kovci 128, p- Turnišče. ml574 "11534 BARVNI TV ISKRA m Gorenje, oba brezhibna, kega za 10 00« SIT Ogled i**" ' dan po 16. url, razen , GomboSi. A. Novaka 19. M UŠ^DN.A PRODAJA!!!^ sveče - največje 120 SIT- diSe j vajoče sveče od 30 - 100 SIT. Trgovina Rugelj, Čemela^’':*’ 920-ml630 i*--l d PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Canko'/® Preklic: veljavnost 'I Preklicujem VvijaTuv^t »»»-izdane pri KZ Panonka M 5"'^ Zadravec. Gančani 97. ml593 Preklic! Preklicujem veljavnost čevala. izdanega pri SCp’L ' darstvo. leta 1976, 23. junija. se pKporoča s svojimi storitvami - »trajna« od 1.500 SIT naprej, »vodna« od 300 SIT in frizura s fenom od 300 SIT. m 1620 POLAGAMO LADIJSKI POD lesene stenske in stropne obloge po ugodni ceni. Pokličite 062 658 513. mpf IZDELUJEM nosilce pogonske osi za traktorsko rotacijsko kosilnico IMT Tei.: 062 656 329 ali 656 298. m343 ^SLUŠNI APARATI SIEMENS_____ 0 TUDI V POMURJU Stefan. Cepine, 99. nilčOO Preklic! Preklicujem veljavnost izdane pri HKS Panonka na * j Šadl, D. Slaveči J47. n m!663 J Preklic! oiJ Preklicujem veljavnost in Ii letnika, izdanega na Sobota, Vasja Gornjak. j 2, Radenci. ml666 Preklic! tl SATELITSKI SISTEMI STEREO, SAMO 645 DEM, OBROČNO PLAČILO. AMF d.0.0., TEL.: 70021. tfeoo^ sluSnm g MP»I»TW. M ta msž’ Rfisl tatatlšili iiwaMI iHf vsiraisMtaMta Preklicujem veljavnost hrati^_^). St. 9257-9, izdane pn Sobota. Jožef Kerčmar. G. 1 U^DNA PRODAJA; 7“ ?Š1 otroke - kavbojke ZA D. 0. 0. IN OBRT opravljam RAČUNOVODSKA OEIA Tel.: (069) 23 582 PARCELO V DOLINI, 25 arov, zgornji del parcele zasajen s 300 vinskimi trtami (laški rizling, beli pinot) na betonskih stebrih prodam. Tel.: 2 1 832. m 1656 GRADBENO PARCELO, 22 arov, v Puconcih, prodam Ernest Kutoš. Puconci 33. m 1622 OGRAJEN SADOVNJAK NA VA. NEČ! prodam. Tel : 23 038. m 1642 V POMURJU (M Sobota. Lendava. Ljutomer. Radenci. Radgona) in drugje prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo. zamenjujemo hiše, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, po-slovno-gostinske prostore, kmetijske posesti, gozdove .. VeJika izbira. ugodne cene, obročno odplačilo. Dill. d 0.0.. Arhitekta Novaka 4 (stara kirurgija). tel.: 23 666. m-pf NOVEJSO HlSO v Beltincih prodam. Informacije pri odvetniku Jožetu Ral-niku. M. Sobota. m 1595 MLADA DRUŽINA najame stanovanje v Murski Soboti Možnost predplačila. Tel.: 21 458. m 1629 MALE IN MALO VEČJE PUJSKE PRODAM. Franc Jelenovec, Krog, Murska 9. nil6S8 KOKOŠI, nesnice. rjave, šestmesečne, tik pred nesnosijo prodajamo. Tel; 82 401 ml4S4 KRAVO, od 7 do 10 let. brejo nad 3 mesece ali po telitvi. kupim. Tel.: 49 240 po 18 uri- ml664 PUJSKE prodam. Petanjci 3 ali tel.: 46 732, ra 1636 KRAVO, staro 4 leta, s teletom, prodam. Kovačeve! 12. m 1580 MLADE NEMŠKE OVČARJE z ro dovnikom. odličnih staršev, prodam. Tel.: 48 323. ml660 VISOKO BREJO MLADO SVINJO, druga brejost, prodam. Dolnja Bistnea 158 b, ml637 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam Krog Murska 43. ml650 KRAVO, staro 10 let. brejo 5 mesecev. Z kontrolo A. prodam Trimlini 58, Lendava. m 2554 MLADO BREJO KRAVO prodam Dokležovje, Glavna ulica 45. m 1590 ŽREBIČKO. pasme noričanka. staro 2 leti, prodam. Tel.; 45 426. ml601 ČEBELJE DRUŽINE z AŽ panji prodam. Lipa 106 a. m 1610 STROJNI OMETI BAUMIT: izdelavo in dobavo materialov lahko naročite pri STyrian. d.o.o., Lenart Obiščite nas na GRADBENEM SEJMU V GORNJI RADGONI Tel.: 062 724 123. fx 062 724 707 od 8. do 15. ure. m-p( TRITON 3000, tnkanalni AGC, računalniško programiran po vašem avdiogramu.., SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13- ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska S Telefon: 21 703 - hdVUVIR,s_ M-v- IR--. Od 1.000 do 2 5« SL- K) do 2.500 SIT. »">* t/ copate c.__________ od 1.000 do 2.500 SIT. -od 2.000 do 2.900 SIT-Trgo’"" Čemelavci. tel.: 32 920 rnl620 "leekiti Ffi DESKO za planiranje in stroj za ličkanje koruze p" 49 247. ml671 SLAMO, baltrano, prodf"' T(l.' I ,1:' delo IZREDEN ZASLUŽEK tudi v prostem času s prodajo tržno zanimivih artiklov. Pogoj: lasten prevoz. Tel.: 062 644 356. po 2«. uri. ml575 K DOBIČKONOSNEMU TRGOVSK-KEMU PODJETNIŠTVU vabim vse samostojnost! in materialne neodvisnosti željne posameznike. Informacije: Ti-bor Horvath, Teleki u, 1. 8800 Nagyka-nizsa, H Ungar la m2556 KUHARJA takoj zaposlim v Avstriji. Pogoj: znanje nemškega jezika. Tel.: 9943 3176 201 m 1643 KUHARJA takoj zaposlim v Bad Cie-ichebnberku. Pogoj: znanje nemškega jezika Tel.: 9943 3159 2328, ml597 KUHARICO IN NATAKARICO iščemo. Gostilna ZELENI GAJ. Fokovci. ali Podjeije VEM. Gregorčičeva 49, M- Sobota, le!.: 24 206. m 1662 NATAKARICO ali priučeno dekle takoj zaposlim. Bisiro Vogrinčič. PertoČa. tel.: 57 !66. ml598 OKREPČEVALNICA BISTRICA ta koj zaposli natakarico. Drugo po dogovoru. Tel.: 70 292 ali 70 290 m 1653 MLADO DEKLE za fotografiranje aktov iščem. Dober honorar, Sara Moor, p.p, 36, 62204 Miklavž, mpf IŠČEMO VEČ DEKLET od 18 do 30 let. urejenega videza, za strežbo v bistroju in diskoteki Don Juan v Dolnji Bistrici. Dajemo stanovanje in dobro plačilo. Tel-; 069 70 262 ali 062 776 120. po 2«. uri m343 SIEMENS int. ob sredah: tel. (062) 513698 Od 19. do 20. ure HLADILNIK. 225 1. prodam. Zorana Velnarja 16. M. Sobota, tel.: 26 589 inl606 MIZARSKO MIZO prodam. Vidonci 63. ml601 PRIKOLICO za osebni avio prodam. Gančani 38 a. ml587 TOČILNO MIZO (»Sank«) s hlaje njem, »repro polico šankom«. zidne obloge ter strop nad >tankom«, prime ren za gasilska društva ali turistično kmetijo, vse v dobrem stanju- prodamo. Tel.: 68 327, ml593 Štedilnik gorenje za centralno ogrevanje, malo rabljen, in boji er, 80 1. kombinirani, centralna, elektrika pro* S dam in trosilnik umetnega gnojila Čte- ina. 600 kg, zamenjam za manjšega. m 15 96 SEMENSKI KROMPIR prodam Tel 42 131. ml639 v razno HIPOTEKARNI AVSTRIJSKI KREDITI za pravne m fizične osebe do 300.000 ATS (samo za območje Pomurja!) Tel.: 82 743 m-349 PRIKOLICO za prevoz živine in avto-prikolico prodam tel : 60 590 m4033 GRANITNI KAMEN. 2m’. prodam. Tei.- 65 753. m4038 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Izolacije, menjava kompresorjev, polnjenje hladilne tehnike. Tel.: (062) 27 701 ali (062) 28 802. • Sprejemamo naročila za klimatske naprave PANASONIK. SENO prodam. Sebeborci 4 m 1630 SUŠILNI STROJ GORENJE za perilo nujno prodam. Grosman. Turjanski Vrh 2. Radenci m4{136 BARVNI TV IN VIDEOREKORDER prodam. Tel : 32 649. m 1665 a.-4’' 543 ali Nemčavci 25. "11617 -^j. '■ PEČ DERBI novo, in žensko kolo , -Ijeno. ugodno prodam. P*' Turjanski Vrh 5, Radenci TI11646 VB*’,;; GARAŽNA LESENA Ijena, ugodno prodam ’ ml60S V . tel- POMURJU (^>5 bota, Lendava, .Jal ll'..? aav®’ 7-1 |T Radgona^ Radenci, Radgo, L** drugih območji'’ jamo, kupuje"’^ J’’ jamo, najamen*"' i POČITNIŠKE GRADBENE poslovno-gostJM HIŠE, PROSTORE, POSESTI, GOZOC’ NOGRADE... Velika izbira^ cene, obročno ■U! najugodneje v * DILL d.o.o. vaka 4 Sobota, i, tel. 23^®>4! Vsak četrtek Vestnik' 5 t i t ■ S £,1 Ii >5 Po pevcih in dramskih igralcih seje pred kratkiKJ P ()t^ Folklorna skupina KUD-a Ferda Godine ' (bilo jih je veliko) je presenetila i nekaterimi iU plesi ter prikazom slovesa ob odhodu k voja* nekaterih običajev oh luščenju bučnega semena^ pi?**” J« -J' f k 8 aprila 1993 stran 23 st ipt i k*' jtr n* I 1*4 I I ! rt (ž / r f I* r, I 'it it E f t h ir i*; i I I l ^epiav Sveče s ja j v noči temni, da sliki hrpji le življenje daje, tiho solze nam polzijo, srce neizmerno stiska bol Komu pileč te besede, komu mar je solza bolečin, čemu želje, upanje in vera, ko nazaj ne vrne te nihče. OdSla od nas, za vedno si odšla, neznano kam, ljubezen našo v bolečino usoda kruta spremenila je, ZAKAJ? gre čas svojo pot. narn nihče ne more odvzeti bolečine na 13, r Reko solz bi pretočili, £e bi tebe dragi Stanko prebudili. V SPOMIN 3. aprila je minilo 10 žalostnih let. odkar nas je za vedno zapustil ljubi sin in brat t Ljubezen, delo in trpljenje i bilo Tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. . SPOMINA 3pri] 1988, ko Te je kruta usoda odtrgala od nas, našo ljubljeno. Marijo Kerčmar psihologinjo nemo se sprašujemo ob tvojem grobu, zakaj ti ni bilo „ usojeno živeti? 'Ma vsem, ki z nami delijo žalost m bolečino. Globoko žalujoči; vsi Tvoji, O Nekje v tebi je bila bol, a zamahnila si z roko, čei zmogla bom, močnejSa sem. Vendar ni bilo tako, onemela so tvoja usta, zastal je tvoj korak, uslavtlo se je tvoje plemenito srce, v našem vzornem domu ostale so sledi tvojih pridnih in marljivih rok. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 45. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama in babica Ibolka Šarkezi iz Serdice 26 il tn botrtnj '^gdbi se iskreno zahvaljujemo sorodni-^^£ali v —om. znancem tn prijateljem, ki so nam ^'Ijc in ''^l'■tbih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence, dvain ''elikem številu pospremili na njeni zadnji 8 župniku za lep pogrebni obred in pevcem za Msedom. znancem in prijateljem, ki so nam ^ii odpete žalostinke. "iž friderik, hčerka Ivanka z možem Romeom in vnukinja Larisa. Ot Ana Brozovič roj. Partij, 1911, iz Karlovca ZAHVALA V 82. letu nas je nenadoma zapustila brez slovesa draga mama, stara mama in tašča zahvaljujemo vsem sorodnikom. m*?** Pospreni Ut , znancem ter sodelavcem, ki so darovali nam izrekli sožalje. Vsem iskrena hvala! •vica Brozovič z ženo Biserko, hčerka '^*'>iki Suzana, Dejan, Mario in Peter. V SPOMIN i Mineva deset let. odkar nas je zapu stil dragi mož, oče in dedek Arpad Abraham (1923-1983), iz Hodoša ^^Zider Abraham (1893-1982) ^flota Abraham Hi ‘»Olj (1«NH-19X4) jih spominjale in jim prižigate sveče. ^si domači. Stanko Karanja iz Križevec v Prekmuiju Iskrena hvala vsem, ki se ga Se spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji. K jh ZAHVALA I Potrpežljivo dozorelo je vaSe življc- nje, T besedami odhajam domov, ste tiho in mirno zaspali v 88. letu starosti, dragi mož, ata, stari ata in pradedek Franc Čarman iz Sotine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakršenkoli način pomagali in priskočili na pomoč. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev, šopkov in za sv. maše. na Posebna hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. žalujoči; vsi njegovi najdražji. Ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje tvoje dobro je srce, ki ljubilo nas je. V SPOMIN 17. aprila mineva deset žalostnih let, odkar nas je zaputila naša ljubeča mama, babica, prababica in sestra Ana Kelenc roj. Gabor, iz Gornje Bistrice Iskrena hvala vsem, ki se ustavite pri njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki smo te imeli radi. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni; tiha... nema je gomila, kjer počivaš Igor Ti. v SPOMIN 7. aprila mineva leto žalosti, odkar ni vež med nami našega dragega sina, brata in vnuka Is^rja Recka iz Murske Sobote Tivala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi. I zahvala v 67. letu starosti nas je zapustila naSa draga Jena, mama, babica in sestra Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je iivijenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Ljudmila Vogrinčič ii Pertoče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, za svete maše ter jo pospremili na njem zadnji poti Uvala g župniku za pogrebni obred, pevcem in dr. Peričevi. Vsem Se enkrat hvala' Žalujuči: Vsi njeni. Dotrpela je naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Gizela Kolosa roj. Balaic Pokopali smo jo na vet počitka v Pordašincih. Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekali sožalje inpokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter grob prekrili s cvetjem. Zahvala gospodoma duhovni koma g. Balažiču in g. ŠkaliČu. pevcem ORL-oddelku soboške bolnišnice ter kolektivu Tovarne mlečnega prahu Murska Sobota in LD Prosenjakovci, Posebna zahvala dr, EršebetTobi VereŠ, dr, Štefanu Horvatu in osebju internega oddelka soboške bolnišnice za vso skrb in pomoč v času njene bolezni. Se enkrat vsem iskrena hvala! Pordašinci, Murska Sobota, Ljubljana Vsi njeni. ZAHVALA I I i S I V 88, letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Marija Balažič iz Uoliij'e Bistrice 144 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in botrini ter sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za svete maše. Hvala pevcem za odpete žalostinke in gospodu kaplanu za pogrebni obred; posebna hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoče hčerke z družinami. Zaspu! dragi oče si, zaprl (rudne si oČi, bolečino si prestal, zdaj boS v grobu mirno .spal. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Kalman Kelenc iz Gornje Bistrice V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in za sv. maše ternam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter g. Stefanu Žižku za poslovilne besede in Se iskrena hvala sodelavcem TOKO-LINE Žižki ter kolektiva Stavbenik Prevalje. Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi. Minilo žalostno je leto, zapustil dom m svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. v SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 6. april, odkar ni več med nami dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in svaka Karla Gomboca iz Ženavelj Iskrena hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu, ustavite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. žalujoči: vsi tvoji najdražji. KRI NI Predvelikonočne razstave v Moravskih Toplicah in Vidmu ob Ščavnici Šunka, jajca in še kaj Fotografinja * • • ANDREJA »Vsa čast očbornikom v so- I boški skupščini, ki me še niso ; izvolili za mandatarja, saj v res- i j niči še nisem pravi [»lirik I Churchillovega kova,« je izjavil Slavko Švenda-Cburchill po porazu v prvem krogu volitev za mandatarja občinske vlade. »Naslednjih Štirinajst dni me ne bo. ker se bom udeležil burske vojne, od koder bom poročal, tako kot je počel 'Winslon, Potem bom popoln naslednik velikega voditelja.« V vsem drugem Švenda še naprej posnema svojega vzornika; po stanovanju bodi nag, kadi cigaro, pepel pa stresa za nočno omarico. PIRHER je minuli konec tedna poslikala razstavljene dobrote na dveh zanimivih razstavah: v Moravskih Toplicah je Kmetijska svetovalna služba za Pomurje (Ivanka Donko in sodelavke) skupaj s tamkajšnjim turističnim društvom in zdraviliščem pripravila 2. raz- stavo Dobrote pomurskih * * 4r kmetij; v Vidmu ob Ščavnici pa so prizadevne članice Aktiva kmečkih žena in deklet ob pomoči turističnega društva in strank pripravile domiselno urejeno razstavo velikonočnih košaric, pisanic, peciva in pogač. J »Soboški zeleni skrbimo za svoj kader,« je novinarje Vestnika potolažil predsednik zelenih dr. Franc Horvat, ko so ga spraševali, kaj t>o delala Brigita Bavčar, Če Janko Halb-Capo-neto ne bo mandatar in ona torej ne bo več v politiki. Pitz je ne uvršča v svoj kabinet. Vsak četrtek Vestnik Švendu pa ne zaupa ona. » Di- plomirana novinarka BB(C) bo po koncu svoje politične kariere zaposlena kot vodna nimfa v novem ribniku v soboškem parku, kjer bo sedela na robu in pela arije iz Wagnerjevega Renskega zlata.« Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabjjenih avtomobilov so minulo nedeljo prodajalci pripeljali 61 vozil, prodali pa le 4, Ervin Pitz-Aslily, lastnik ul-njaka in kandidat za soboškega mandatarja, je naročil sedemnajst izvodov knjige O možnostih slovenske čebele v medna- irodni delitvi dela. Če bo izvo- .Ijen, bo vsak član njegovega rdeče- Črnega kabineta dobil knjigo za obvezno branje. t Jabolka Mnndafne Ponaranče Limone Banane Kivi Krompir Solata čebula Česen Korenje Zelje Jajca Oreh, jedrca ».Od 140,W 100,00 130,00 99.00 130,00 60,00 200,00 60,00 400,00 140,00 100,00 12,00 72,00 165,00 60,00 125,00 126,00 110,00 34,00 190,00 52,00 460,00 100,00 136,00 1Z0O 1200,00 Znamka avtomobila W Passat 1.6 CL Chrysler ES Golf JX Fiat Tipo medi a Renault 5 campus Mercedes 200 D Opel Kadett 1.2 Alfa 33 1.2 Fiat Regata 100 Si E Ford Escort 1.3 L AudiSOLSft 1.3 GTl Renault 4 TU Zastava 126 POL Lada Riva Renault 18 TL Letnik “ 1989 1991 1990 1991 1991 1979 1986 1987 1987 1982 1979 1985 1987 1988 1981 Prevoz, km šo-ooo 41.000 46.000 34.000 19.000 150.000 77.000 39.000 82.000 80.000 150.000 83.000 34.000 60.000 151.000 Cena 22.000 DEM 21.000 DEM 16.300 DEM 14.000 DEM 12.500 DEM 9.000 DEM 11.800 DEM 11.000 DEM 10.000 DEM 6.500 DEM 5.000 DEM 2.990 DEM 2.800 DEM 4.500 DEM 4.800 DEM Prekmurski poslanci v državnem zboru so ustanovili pose-,ben vlakovni lobi, da bi na tak 1 način pritiskali na vlado in par- , Tament. ki v letošnji proračun j nista uvrstila gradnje železni- ■ ške proge na Goričko. Ker so i vsi obmuiski poslanci poligloti (mnogojezični), ki seveda mimogrede obvladajo tudi angleški jezik, vedo, da »lobi« pride J i PRVI MED JAPONCI V EVROPI • GARANCIJA TRI LETA ALI STO TISOČ PREVOŽENIH KILOMETROV • GARANCIJA NA BARVO TKI liTA od »lobby« in pomeni hodnik. Njihova lobistična skupina iz-gleda takole: drug drugega dr- žijo za ramena m po parlamentarnih hodnikih vozijo vlak. Pri r tem ministrom in premieru do- • ŠIROKA MREZA pooblaščenih SERVISOV PRI NAS IN PO VSEJ EVROPI povedujejo: čk.čk.čk. UUUUUU-UUUUU. ; pssssss-pssss-sss, i tenka tenka tenka, tenka tenka g • CENTRALNO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV JE V EVROPI, ZATO SO VEDNO VSI DEL' NA RAZPOLAGO PO KONKURENČNIH CENAH tenka, tenka, tenk, in spet uuu« . uuuu-uuuuuu, itd. Članica' i itd. Prezidija anju MariŠkn (Mana I Požonec) se z njuni ne dela nora. Ona je stevardesa! Audrej Gerenčer-Broker .ki je od nedavna znova profesi- onalni soboški predsednik i skupščine, kar se pozna po tem, da dobiva celo plačo, je f zadnjič sanjal kavbojske sanje, j Bilo je to noč po tistem, ko je 1 kot novi župan vložil prošnjo za i zaposlitev na soboški pošti, i V sanjah je sedel na poštni ko-I aji, ki jo je nenadoma napdala ; skupina desperadosov, ki jih je I vodil soboški direktor pošte Z. Sever-Zola. Ko je Zoli v Ge-reiičerjevih sanjah neki dami pomagal snemati dragulje, ga je Gerenčer-Broker ustrelil ■ s svojim deringerjera in za na-11 grado ga je firma Wels-Fargo II postavila za poštnega nadzor-. nika v nekem mestecu v Wy-j omingu. Gerenčer se je potem 1 prebudil in spet žalosten odšel ! v službo na občino. • NAJUGODNEJŠA POSOJILA V SLOVENIJI • KASKO ZAVAROVANJE NA POSOJILO Z VELIKIM POPUSTOM! TEtEFOA/; 21444, 32209 Ludvik Bratuša-SVatson in Mirko Prelog-Sherlock, oba kadilca pip in prleška nacionalista. Sta ljutomerskim slavist- , kam naročila, naj prečistita pr-leščino vseh prekmurskih tujk. Ženske so se uprle, ker bi potem izpadle tudi besede, ob ka- ■ terih jim postane toplo. gESJDA« KONJ [ ZASTOPNIK ZA POMURJE O H I $ A MURSKA SOBOTA M nissan! INFORMACIJE 0 VOZILIH IN PRODAINO - SERVISNI MREŽI: NISSAN ADRIA d.«.*., I«M OAl 301 335 I Lendavski pereči Lendavski pereči jvercarii'. Veliko bolj^\ f* Lendavski pereči Zadnjič sem bil lako navdu-Sen nad rezultatom tekme Železničar : Nafta, da sem samodejno (in s tem napačno) zapisal, da je Nafta zmagala, čeprav je bil rezultat Iti. Zapisana trditev se je uresničita to nedeljo, ko je priiet v Lendavo beltinski Potroinik, s katerim sicer simpatizira nas Viktor, in noči dečki, ki pijejo »stoječkir, so mu nabili 2 gola. Bravo, naSil Zdaj so Naftarji in njihovi navijači seveda dobre volje in iz srca sem jim privoščil tekoče okrepčilo. Tudi zato, ker večera, oziroma noči pred tekmo niso prebili za Sankom ati pa v postelji v dvoje (žena, ljubica), am- pak p iikaranieni« V hoielu Lipa. Tja jih niso dah zaradi strahu pred okužbo, kajti naši junaki so zdravi kot dren, povrh pa še imuni za vsakršne bolezni, ampak so bili pod nadzorstvom zato, da bi bili na cvetno nedeljo »u stroja, kot je rekel bivši oficir, ki je ostal v naših krajih. Fantje so se torej spoprijeli in rezultat je na dlani. V tem tednu, ko bomo velika motili, prosim vsaj en očenaš za nogometaše Nafte, da bodo vsaj tako uspešni tudi na prihodnji tekmi in zdrobiti še Steklarja. Nočem reči, da bi ga premagati. Ne priporočam pa obračunavanja s pestmi, kot se je to zgodilo na tekmi Hotiza : Bistrica, ko so sodniku izbili zobe. Najbrž pa bi se lahko zgodilo, da bi se lako spozabiti naši suhorobarji (izdelovalci lesenih grabelj, vil, kosišč,..), ki so svojčas na veliko prodajali tudi na Hrvaškem, potem pa je na- enkrat nastala meddržavna meja, preko katere sicer lahko peljejo orodje, vendar te za lastne potrebe. Torej, če bodo ,grmadili' travnik, ki ga (šej imajo v Medžimurju Hrvati pa ne dovoljujejo, da bi prepeljati čez mejo več teh reči in jih prodajati, na primer na znanem sejmu v Čakovcu. No, da ne bo kdo razumet napačno: preganjajo tudi Poljake, ki so znani Ceneknnil VRSTA VEGA Skakovci .ivercarji. bodnjaSka, pa je naia Slovenija, ki lolerirara ttdto vaike obrtnike, žetudi nisoT e nas registrirani, kar tudi pohedeljski sejem v le ■ Soboti Znanec ložko d učil, da je temu taka zsie, imamo liberalno vlada. _ slancu Cirilu predlagani, \ žavni vladi predlaga, da a znamt nerešenih zadev mea vprašanje suhe robe. bolj, ker se s tem spopadajo tudi na žloiet kjer je sicer doma znam čan Urban, po cejlon znan. , Vse bolj znano pa je dobro obiskani tiif tiLUjrtz Lzubifkufik *•' fi lokali, kjer imajo H & H. Ne, to m kaka firma, ki bi izposoiai''^ blago, ampak oznaki ško in Hungarjt (.Mad-Deklice torej prihajajo občino, vendar kol mjje ntl Geza, ki hodi z dvignjenim ',ž plašča, še ni znano, lei' j) usmerja kak zvodnik a^ snubijo gostilničarji. bi jih uspešno zasnubi , Ujf odveč, kajti deklice ostanejo dolgo, ker jm preganjajo inšpektotli' j if gostilničar zdaj zahtči^^, - ■ ■ pripč‘pt' Z Spekcije, naj mu O' (Tiučo deklino. V tem tednu vas ne ........------ pKr več vznemirjati, saj smo ničnih dneh in v bo lahko dal te Šunko, zato ne bo pojedino kam i^™^***^ rfl mer na mojo kmetijo- malo žal, saj sem ,■ v prejšnjih letih sem 0^ zenskih’ dneh na zensKin anen nu |jj*> sorodnikov, ki st ništi karji v cerkev Tedaj so ugotavljali,^ imeli v ,bankaši' rdeče da neka višja sila mat pa so blagoslovljčii jjp klobase, jajčka, hrm dobri. Bogžegnajm J ----------------— AGROSHOP PANONKA ' Brezovci M. Sobota Beki Bek2 Sup« bek TL pit 1 TLsiafter 30-00 28.00 47.30 35-20 30.60 29.50 55.74 31.20 31.07 29.45 48.74 27.26 36.61 jr.3' 120 let tradicije t A> Pomurska banka I i ž 5 t 11 t c Vaša It ii Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 6. aprila 1993, t' *' 1993 od 00.00 dalje. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 6, aprila 1993 oJ ' ..-^i Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 z h Banka Slovenije 915.8807 1.898,7928 6.445,3251 6,4904 6,967,3964 103,1188 s 1. aprHotn 1993 veljajo NOVE Hranilne vloge Tekoči in žiro računi Tolarska varčevalna knjižica Dovoljena prekoračitev na TR Nedovoljena prekoračitev na TR vezava” Depoziti od 10 do 19 dni Depoziti od 20 do 29 dni minimaJ, Znesek vezave: 30.000-00 SIT Depoziti od 30 do 90 dni: do 50.000 SIT nad 50-000 do lOU.OOO SIT nad tOO.OOO SIT Depoziti nad 1 mesec Depoziti nad 3 mesece: do 50.000 SIT nad 5O.(MXJ do 100.000 SIT nad Ja) 000 SIT Depoziti nad 6 mesecev; do 50.OK) SJT nad 50,000 do ltM),O(H] SIT nad l(Kl.aX)SIT Depoziti nad J2 mesecev Depoziti nad 24 mesecev Depoziti nad 36 mesecev Nakup 92«,fW f- i.8si^_..^:^. 6.580^ 6.900j” 01 It k •l t -“ V’ t OBRESTN®^ ETNA r7i% r letna 10.71% s.S6% 18.16% 42-12% 65-80% 19 61% 20.80% 24.35% 25.54% 26.72% 24.35% 24.35% 25.54% 27 90% 25.54% 27.90% 30.27% 30.27% 31.46% 32.64% I Ivi* »Vit i:"' (-‘"Ž }.97* 2>^ S/'' r ii-i 0'^ U E ?■' i ,l stran 25 t Jr -jh V fr if ir a lit« K* > iif K lI velikonočna priloga želite prijetno PREŽIVETI VEČER? gostišče kamin, Moravske Toplice Vas vabi 11. in Z2. aprila '93 'it '«1*1 r*l' ((tl < 14 J«*! J* d IfC f ' (Inevi mediteransko-dalmatinske kuhinje ' dalmatinska glasba: en človek, ansambel - LJUBO MILOVIČ Preživite lepevelikonočne praznike! VAŠI LASTNINI -hiži • stanovanju - podstrešju - kleti - lopi -garaži - terasi - gotovini - vrednostnim papirjem - -predmetom za osebno rabo - dragocenostim - zbirki . slikam - vidnim oblogam - steklu -• pomivalnemu stroju - pralnemu stroju - hladilniku - zmrzovalniku - sesalniku - televizorju -• instalacijam -dvigalu - centralni kurjavi -bojlerju -klimatski napravi -gradbenemu materialu - GKOZI NSŠrSTO -požar -strela -eksplozija -vihar -toča -okvara gospodinjskega aparata . okvara na instalacijah . -okvara na centralnem ogrevanju -okvara antene -odgovornost do tretjih oseb • padec letala --manifestacija -demonstracija.poplava - izliv vode - zemeljski plaz . odtrganje zemljišča . -snežni plaz -vlomska tatvina - rop - razbitje - lom - udarec motornega vozila - ... r* Uf :ill KAMIN informacije po telefonu 48427 OBISK SE PRIPOROČAJO! NSVARNOSTI! o o-l A. «1 J ^GOP S^CANI 87 '* 42101 d.o.o. I -i o f / fltd i •Hat, '■'Gl “Material : ;i>E ' I fc-.. ^0 Jui _ OPRAVLJAMO zidarska dela elektroinstalacije vodovodne inštalacije montaža centr. kurjave CENE: Adriatic Vam za vse našteto ponuja pošteno, kakovostno zavarovalno kritje. Obiščite nas ali pokličite katero koli našo poslovno enoto ali pooblaščeno agencijo v Prekmurju, Prlekiji in na Štajerskem, O našem stanovanjskem in požarnem zavarovanju Vam bomo z veseljem povedati vse, kar Vas zanima. Izvedeli boste, zakaj nam je lani zaupalo in pri nas zavarovalo svoje premoženje novih 20.000 zadovoljnih zavarovancev. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica ADRIATIC PE MARIBtžR, Panizanska 3-5, MARIBOR, lel 062 24 693 in 29 937 »agencija GRAL, Glavni trg 17b, MARIBOR, tel 062 23 771 • agsrKija BORI, B(Xci za sev. mejo 34, MARIBOR, tel 062 306 824 »agencija ZAPIS, Jocova 74, MARIBOR, tel 062 104 431 »agencija MO ŽIČ, Črešnjevec 15a. SELNICA OB DRAVI, tel 062 671 129 »agencija ANTA2A, Kraigherjeva 25, KIDRIČEVO, tel 062 796 010 » agencip BONUS, Trg svobode 24, SLOVENSKA BISTRICA, tel 062 Sli 948 »agencija ZAVA Miklošičeva 12. PTUJ, tel 062 301 513 • ADRIATIC MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 28, MURSKA SOBOTA, tel 069 32 133 in 31 134 »agencija ZAAL, Kraigherjeva 19a, LENART, TEL 062 721 221 »agencip PAZA, Lendavska 39a, MURSKA SOBOTA, tel O69 33 000 B t i š i 1* I I / I k- ■'•<0 J>.i Ho SIT O<^vi 140 SIT sil SIT -.X 8x5, 2.992 SIT w O C/l >c/i O ec H O u g < Ol. (Z) bi u § 5 u ti I UGODNO - sanitarna keramika - mopedi TOMOS na 6 obrokov brez ' obresti : - elektromaterial - barve, laki d.O,O. Moravske Toplice Dolga ul. 103 tel 069/48/428 fax.: 069/48/699 tk K. '* lamo in montiramo vse vrste notranjih transportnih naprav: - tračni trans* porterji, valjčni, verižni in vertikalni transporterji 'J^^e/Z/no vam vesele velikonočne praznike! , ^JELOVICA 1 Kidričeva 58, tel.064/631-241. fax/632“261 . 7, . R«MMMIMMIIIMIM||™!i!!|^^™-ll—MIII^ ^Rl$e, ORATA; OKMf SENČIb«, ^"tjSSRIBSIORe IN PROCRAMf »UjLJOljižžUl li’1 H TAVBNO BhiMD l. -saa SEJk. I' s5;y :!IP jf l!l V;. ■ ■, ■ .-VfP'-'-'.......................... .1 JEKLO TEHNA trgovsko in proizvodno podjetje Maribor d.d. 62000 MARIBOR Partizanska c. 34 PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a, tek: (069> 31760 V MI POZNAMO REŠITEV! Kmetijski stroji -orodje, vijačno blago, okovje, ležaji in oljna tesnila, metalurgija - žica, žično pletivo, barve in laki, posoda -gospodinjske potrebščine, elektromaterial, bela tehnika, gospodinjski aparati, vodovodni in toplovodni material, akustika - televizorji UNITEC, zemlja za presajanje in šota, avtomobili in rezervni deli CITROEN in REVOZ, PRODAJNE AKCIJE! PRODAJAMO Tbjr. na 3 ČEKE. r -TPOEi . ! - ELEKTRIČNO BOČNO ORODJE I T>T A O_ T^W:'J^»7’W:’O BLACK & DECKER - IZREDNO ZNIŽANE CENE do 15, aprila - ZIDNE BARVE HIDROČOL - IZDELKI PALOMA IN TOSAMA z VESEUEM VAS PRIČAKUJEMO - PBEPRIČ.AJTE SE, RA POZMAMO REŠITEV! ZA KUPCE Z GOTOVINO POPUST i novolit* nova vos p.o. na blokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56, 61385 NOVA VAS SLOVENIJA telefon: 061/798-060, 798-008, 866-234, 866-319, 866-779, telefax: 061/798-011 S Is ’1L H ' -r TOPLOTNO-IZOLACIJSKI SISTEMI NOVOLBA SO: J 4 - odlični toplotni in zvočni izolatorji - trajni ter odporni proti škodljivcem in staranju - požarnovarni - zagotavljajo ugodne mikroklimatske razmere bivanja - enostavni za uporabo in vgradnjo - ponujamo tudi opremo za hladilništvo ter protipo-' žarno zaščito j zahtevajte ponudbe ter dodatne informacue Odslej tudi KOMBIFAS SISTEM termoizolacijske tasade »na ključ«! ZK KUPCE Z GOTOVINO POPUST 4 stran 28 vestnik, 8. apriig^ I velikonočna priloga lip bled Želimo vam vesele velikonočne praznike! gotovinskega popusta! VRATA VSEH VRST OKNA FURNIRANE IN MASIVNE OBLOGE « OPAŽNE PLOŠČE • MASIVNO POHIŠTVO • PLOŠČE ZA POHIŠTVO Obiščite nas v trgovini Lip Bled v Murski Soboti, Cvetkova 1 a, tel. 069/22941. 1 1 I Okna - vrata - senčila 1 Ml 1 Watt = 0, 860 1 kcal/h == 1,163 AJM profil iz umetne snovi so stabilni in odporni zoper udarce, ne prevajajo elektrik®’ so negorljivi, imajo obstojno barvo in so odporni zoper (industrijsko) onesnaženi zrak. Skoraj brezmejna trajnost, odiična zvočna in toplotna Na barvanje okna lahko pozabite. Vsi izdelki so opremljeni z okovjem WINK HAUS za katero imamo tudi zastopstvo. Generalno zastopstvo za odlične RADIATORJE “KORAD" Proizvodnja izčisti hTVUlIffil i Export-lmpon [tebelo Irt n* debelo h nad Poe*** 6K11 Peent^g(fj!), Tatefon; 0e2/656-1«L belinka moj odnos do lesa LES JE ŽLAHTEN IN DRAGOCEN - ZAŠČrrrrt Les nas obdaja in spremlja povsod, doma, v službi, v naravi. Srečujemo ga na sprehodu, izletu. Vgrajujemo ga v hiše kot nosilni oziroma konstrukcijski les. Les je prijetno in toplo nasprotje tršim gradbenim materialom. Brez lesa bi bile zgradbe puste, dolgočasne, neprijetne. V bližini lesa se sprostimo in odpočijemo. Skrb za les se ne začne šele takrat, ko ga začnemo uporabljati, temveč že prej, ko je še drevo, ko je del gozda, del našega okolja in življenja. Ko sklepamo prijateljstvo z lesom, ne smemo pozabiti, da je les naraven material in zato sorazmerno neodporen. Kako hitro in na kakšen način bo les propadel, je odvisno od razmer, v katerih je in se uporablja kar od intenzivnosti dejavnikov, ki nanj vplivajo, predvsem lesnih škodljivcev - gliv in insektov, ter od vremenskih razmer. Vremenski vplivi - sonce, ultravijolični žarki, dež in mraz povzročajo na nezaščite- nem lesu spremembe, ki opozarjajo na njegovo propadanje. Nezaščiten les po površini razpoka in postane rjave oziroma sive barve. Sčasoma se površina lesa obrabi in se reliefno oblikuje. Lesni škodljivci, glive in insekti lahko povzročijo zelo hude poškodbe, zaradi katerih les hitro izgublja nosilnost in odpornost proti mehanskim silam. Les je torej treba zaščititi. Zaščita pa mora biti celostna, To pomeni, da mora biti zaščiten konstrukcijsko, kemično in površinsko. Na konstrukcijsko zaščito moramo misliti že ob načrtovanju gradnje in je pogoj za kakovostno kemično in površinsko zaščito lesa. Dobra izolacija stavbe, široki napušči, sodobno konstruirana okna, ki naj bodo umaknjena čim globlje v fasado, zračno letvanje, po možnosti navpično položenih fasadnih oblog, stik lesa s tlemi, ki ni neposreden, ipd. beltoP trajna laSčiita 1®^ beltori ne.' I'' !! I lasi Gl .A ll S imajo na r . * pl' n-Al j v obliki cevk^- v uuiiTsi ' injiciranje ' ni« ftrftdAtva nje sredstva y jij jih v les naredijo belles prvventivn« laščite so načini, da tes zavarujemo pred navlazenjem oziroma kondenzacijsko vlago, ki je ena najhujših sovražnic lesa. Za podaljšanje življenjske dobe lesa sta potrebni tudi kemična in površinska zaščita lesa. Kemična zaščita je ukrep proti biološkim škodljivcem, površinska pa proti vremenskim vplivom. V ta namen smo v Belinki razvili - različna sredstva za zaščito in oplemenitenje lesa, ki povsem zadostijo tako kemični kot površinski zaščiti lesa. BELLES je brezbarvno BELTON, BELTOP in VIRGA so izdelki, namenjeni površinski zaščiti lesa oziroma zaščiti lesa pred vremenskimi vplivi. BELTON je naŠ najbolj znan lazurni premaz. Primeren je za zaščito vseh vrst lesa zunaj in znotraj stavbe. BELTOP je debeloslojna lazura, ki Ima vse dobre značilnosti klasičnih iazur in še več. Les umirja in ga varuje pred še tako hudimi vremenskimi vplivi, zato je nadvse primeren za okna in vrata. Virga je naš prvi izdelek na vodni osnovi, to pomeni, da ima namesto organskih topil za topilo vodo. BELINKA AMBIENT in BELINKA VODNI PAR- KETNI LAK Sta naša nova ekološka izdelka na vodni osnovi. BELOOD in FENTIN sta namenjena zdravljenju že napadenega lesa. FENTIN je v majhnih stekleničkah, ki Les je žlahten in dragocen, zato morafhO ravnati. To je naš moto pri vsem, kar delaihO' ' proizvodnje do trženja sredstev za sisteihSk Veselilo nas bo, če se nam boste tudi sredstvo, namenjeno os- upoštevali naše geslo. novni, preventivni kemični zaščiti lesa. moj odnos do lesa belinka 1993 stran 29 t ■t LEKOVI IZDELKI ZA UPORABO V ŽIVINOREJI NUTRIL® -Se, vodotopni prah z vitamini, aminokislinami in selertom za perutnino, pujske, teieta in druge domače živali LONGISEPT ®, pasta za preprečevanje in zdravljenje drisk pri pujskih, teletih in drugih domačih živalih " Higienska molža - kakovostno pridobivanje mleka: BLINAL®, razkužilo za uporabo pri molži LEKASEPTAL®, mazilo za vime in roke MINEAALNO-VITAMINSKE MEŠANICE VITA-REDIN za vse domače živali BIOFOS® za krave in telice; vsebuje več fosforja KALMIN® za govedo ORV/T za krave in telice med pozno brejostjo MINERALNO-VITAMINSKE MEŠANICE PRILAGOJENE NAČINU PREHRANE KffAWMW® za krave molznice PRAVIMIN® za prašiče^ (^lekllJglfefljsKRia veterina velikonočna priloga S) Tuflslično krnetijsko in trgovsko podjetje ■ Marko Slavič EUUfAROVCI 1», tu. OM/M-Iir, tni