Uradnispisi. (Piše V. Burnik.) Mnogokrat se sliši v učiteljskih krogih pritožba, da se današnji ljudski šoli preveč nepotrebnega pisanja nalaga. Ta pritožba je izvestno nekoliko opravičena ia nij dvoma, da bi se uradna pisarija nekoliko ne olehčala, ker je mnogo šolskih nadzornikov, kateri niso prijatelji prevelikemu šolskemu birokratizniu. Kje bi se šolska pisarija prikratila, to pač vsak učitelj dobro ve. Da bi se pa šoli preveč pisanja odvzelo, tega nij misliti, ker notianja oprava današnje ljudske šole je že sama na sebi taka, da učitelju naklada poslov, katerih' v stari šoli ni bilo. Poglejmo le nekoliko notranjo opravo stare šole! Katere uradue spise je moral imeti šolski ravnatelj? Morebiti sarao šolski zapisnik in inventar, kateri je pa obsezal le malo reči. Znabiti si je tu pa tam kateri učitelj napravil sam zase kako drugo zapisno knjigo, sličuo v novej šoli, a silil ga v to nihče nij. Ker se vsi otroci nijso silili v šolo, treba tudi gotovo nij bilo nmatrike". BRazrednica" se nij potrebovala, ker so se šolske zamurle lehko zaznamovale v šolski katalog. BTednik" si je morda tu pa tam kak učitelj sain spisoval, ko se je pripravljal na pouk, a zahteval se nij. Knjižnica je bila le v malokateri šoli; tedaj tudi Bzapisnika'i ni bilo treba. »Šolska naznanila" in Jzpustnice" se nijso izdajale in o -knjigi o izpustu iz šole" ni nikdo vedel. Seveda to slednjo kujigo spisovati nij dolžnost učiteljeva, a ker je krajni šolski svet ucče, mora jo spisovati učitelj. Sicer se pa šolskemu ravnatelju nalaga še marsikatero delo, katero sicer ni njegovo, a opraviti ga mora, ako hoče, da je šola v redu. Da je pa vsaki omenjenih uradnih spisov potreben, ne bode menda nihče zanikal; samo pisanje bi se tu pa tain lehko nekoliko skrajšalo. Sploh pa je treba vestnemu učitelju marsikatero reč zabeležiti, da mu je v vsakem slučaji odgovornost lehka in mu nihče, bodi si v tej ali onej stvari, nerednosti podtikati ne more. Morda bode marsikorau ustreženo, ako tu nekoliko razložimo in kažemo, kako se spisujejo uradne knjige in spisi. Ako je morda kaka stvar prenatančna, naj se ue misli, da bi moralo ravno tako biti; marsikaj tu. naznačenega pripušča se marljivosti učiteljevi. Kakšni naj bi bili uradni spisi? 1. Na snažnost v njih vnanjej in notranjej obliki se vsakako mora gledati, kajti to že učitelja pohvalno priporoča ia svedoči, da je tudi v drugih rečeh prijatelj snažnosti in redii. Zato naj bode vsa pisava v njih, kolikor rnogoče, dopadljiva. Kar se tiče njih vnanje oblike, naj bodo večletni zapisniki vezani, enoletni pa oviti s trdim, najbolje z raodrim papirjem, gladko obrezani, in na čelu jim bodi tiskan ali čedno spisan napis. 2. Spisi naj bodo redni in pregledni. Nij vse jedno, kako in na katerera kraji je ta ali ona stvar vkujižena; dostikrat treba je pri vpisovanji gledati tudi na važnost piedinetov, kateri se tuora vknjižiti, ravno tako tudi na to, da so spisi pregledui. Dober pregled dostikrat učitelju spisovanje polajšuje in pospešuje. Vsi uradni spisi naj se pišejo v knjigo ali zvezek, ki naj se imenuje: BZapisnik uradnih spisov", ter naj obsega: a) lepopisne vaje, katere so se pri konecletnih javnih izpitih kazale na ogled, b) zapisnike šolske, c) razrednice, d) tednik, e) razglase, f) učne črteže, g) postave, h) listine, i) zapisnike večletne, j) uradne dopise. Vsi spisi naj se vravuavajo po letnikih (glej §. 33. šol. postave z 9. maja 1869. 1.), in zaznamovajo z istimi številkami, s katerimi so v zapisniku vpisani. Za »zapisuik uradnih spisov" prirede se lehko obrazci prejšnjega ,,šolskega inventara", kateri obsegajo rabrike: »štev., leto, reč, opdmnjo". Za vsako zaznamovano stvar naj se po potrebi pusti en list ali več prostora, da se morejo novi spisi vpisovati. V rubriko ,,štev." zapiše se zaporedoma tekoča številka dotične stvari, pričenši z najstarejšiiu letnikom. Vsi spisi razun nvečletnih zapisnikov" naj se povežejo; vsaki vezek naj se zaznamova s tisto rimsko številko, pod katero je vpisan. Da se kateri dotičnih spisov, ki se potrebuje, lehko hitro v roke vzame, naj se znamka vsacega vezka s tem, kar znači, napiše na listek, kateri naj se potem prilepi na primeren kraj, kjer se vezki hranijo. Da se vedno ve, koliko otrok hodi v šolo, naj se napravi v nrazrednici" na drugi in tretji strani za vsaki oddelek poseben pregled z naslednjimi rubrikami: ime učenca, štev. v razrednici, vas, dan in mesec, prihod, odhod, število dečkov in deklic, posebej in vkup. Začetkom leta, ko se učenci v ,,razrednico" vpišejo, naj se naznači takoj v dotičnem oddelku njih število, katero naj se potem pri vsaki izpremenibi izpravlja (rektificira). Dobro je tudi, ako se odloči prostor, kjer je razviden vkupni pregled učencev v višej in nižej skupščini, kateri se mora istotako, kakor v oddelkih, pri vsakratnej izpremembi popraviti. nTednik" ima nanaen, da se iz njega razvidi, koliko učne tvarine je učitelj z učenci prcbavil, po kakšnem načinu je poučeval, in se je li oziral na postavne učne načrte; učitelju je pa ntednik" tudi pravi kažipot pri pouku, da ga primerja s prejšnjimi leti i. t. d. Da je Mtednik" pregleden, ne sme se spisovati za vse oddelke na eno stran, ampak vsakemu naj bode odločen poseben prostor za vse leto. Posebno koristno je in pouk učitelju jako olajšuje, ako si spisuje v ^tednik" učno tvarino že za teden naprej. Mnogokrat se lehko pripeti, da se učitelj ne more natanko za pouk druzega dneva pripraviti. V takem slučaji mu že naprej spisani tednik kaj dobro služi. Pri spisovanji tednika je pa tudi gledati na to, da se posamezni učni ijredmeti naslanjajo drug na drugega, to je, nauk naj se združuje, kolikor je mogoče. To se dela, recimo v III. oddelku enorazrednice tako-le: v 1. rubriko naj se zapiše teden , n. pr. II. 5 dni, od 10. — 16. jan.; v drugo BbranjeB 24. Pošten beraček. 156. Rimski cesar Tit, 104. Zlato. 26. Kam in kje? (Pesem na pamet). Berila se tedaj ne sraejo čitati drugo za drugo, kakor sledijo v berilu. Ozira naj se tu na druge učne predmete, na letne čase in razne okolnosti. Zato je treba vsako leto v redu berilnih vaj kaj izpreraeniti. V rubriki nslovnica" naj sledi: napisovanje lastnih, občnih, vkupnih, snovnih in miselnih imen iz 24., 156. in 104. berilne vaje. Za pravopis zbere se 24. vaja, ter se napiše: o rabi nnarekovaja". Tudi za spisje lehko porabimo 24. ali 104. ber. vajo, izmej katerih prvo izpremenimo v ,,poštena beračica", drugo pa v ,,popis zlata po vprašanjih". Zadržaj rubrike ,,številjenje" naj bi bil: Vporabe številnih vaj do 100 (denar). Tudi številjenje je tedaj toliko v zvezi z berilnimi vajatni. Bližnja rubrika ima naslov: ,,zemljepis in zgodovina". Tu naj sledi: travDik, polje, njiva, studenec, potok, reka, brv, niost, pot, cesta i. t. d. (glcj ijesem: Kam in kje? Rimski cesar Tit). V ,.prirodoznanstvo" se zapiše: zlato; v ,,pisanje": P, R, B in besede, stavki (izreki, pregovori), kateri se začčnjajo s temi črkami; v ,,spisnico": ,,poštena beračica" ali popis ,,zlatau. Zaduje tri rubrike so odločene oblikoslovju in risanju, petju in telesnim vajam. Za oblikoslovje in risanje bi se, recimo, volilo: iz I. Grandauerjevega zvez. 6. list. Tu se sestavljajo podobe iz vodoravuih in navpičnih črt. Oziraje se na zeuiljepis, zapiše se na tem mestu tudi lehko: risanje zemljepisnih znamenj za njivo, travnik, gozd, polje, most, stezo, cesto i. t. d. Za ,,petje" vzame se iz ,,Slavčka" pesem .,Studenček" ali ,,Pri potoku". Pri ,,telesnih vajah" se zaznamova: čelna in bočna vrsta, iz katerih se v šolski sobi ozirom na risanje napravijo tudi lehko mnogovrstne podobe; pri raznih vajah pa se uporabljuje lehko tudi številjenje. Kdaj in zakaj se nij poučevalo, kaj je redni pouk oviralo, zapiše se v .^opomnjo". Na ta način učno tvarino vseh predraetov zediniti, marsikateri teden z najboljšo voljo in najvtčjim trudom učitelju ne bode mogoče; toda ravna naj se vender vedno po načelu: ,,čim več zedinjenja v predmetih, tem vspešnejši je pouk". Zato tudi pripravljanje učne tvarine nij tako lehka in malo zamudna reč, kakor bi kdo mislil. Mej razglase naj se, recimo, uvrste: navodilo, kako naj krajni šolski svčti svoja uradna opravila opravljajo. Razglas cesarjev ob petindvajsetletnici in cesarjevičevej poroki. Prebivalcem na Kranjskem i. dr. Mej učne črteže napišejo naj se razni učni načrteži in podrobni učni črteži pri tej šoli. Zapisnikom večletnim prištevajo se: šolska matrika, knjiga o izpustu, zapisnik šolske in krajne učiteljske knjižnice, zapisnik knjig izposojenih iz šolske knjižnice, zapisnik kojig za uboge učence, zapisnik knjig razdelenih ubogim učencein, zapisnik učiteljskih zborovanj (ua večrazrednicah), zapisnik knjig v okrajui učiteljski knjižnici, šolska kronika, zlata knjiga, šolski inventar A B, uradni dopisi, opravilni zapisnik, zapisnik šolskega vrta. (Dalje pride.)