Političen list za slovenski narod.
P» polti prejemali velja: Za celo leto predpisan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prej eni an velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in e¿špedicija, Semeniške ulice it. 2,11., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopn» petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeuiši nedelje in praznike, ob */§6. uri popoludne.
t^tev. 95.
V Ljubljani, v petek 20. aprila 1889.
Letnilt X VII.
Naši kandidatje so:
V prvem razredu, ki voli jutri dne 27. aprila: Dr. Moschč Alfonz, odvetnik in deželni
poslanec; Murnik Ivan, ces. svetnik itd.; Fakič Mihael, hišni posestnik itd.; Ravnikar Fran, deželni knjigovodja.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1880.
Narodni volilni odbor. Židovska nesramnost.
A Dne 15. aprila, kakor so poročali nekateri dunajski listi, izročila je deputacija dunajske židovske verske občine pod vodstvom načelnika Arminija Cohna ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju spomenico o „izgredih antisemitov" ter ga prosila, naj se ozira na izražene želje.
Primanjkuje nam prostora, da bi v prevodu objavili celo spomenico, trditi pa smemo, da je do-tična spomenica dokaz židovske oholosti in največje nesramnosti. Spis je takorekoč za-tožba proti ministerskemu predsedniku, ker pusti kristijane živeti na Dunaji in v Avstriji sploh. Spomenica navaja po vrsti vse članke in shode, v katerih se piše in govori o „revnih" Židih v navzočnosti vladnih zastopnikov. To je zločin, ki ga dopušča avstrijska vlada, ker ne zabrani takih izgredov in napadov na „izvoljeni rod". Zid je zvit. Gospoda ministerskega predsednika hočejo prisiliti, da bi kristijane prisilil, naj brezpogojno vtaknejo tilnik v židovski jarem. Zii-se zahtevajo prostost in drugim kujejo verige. Oznanjevali so prostost na vseh poljih javnega življenja, iu ko narodi uporabljajo prostost tudi proti Židom, kličejo ti policijo na pomoč.
Spomeuica je polna sovraštva proti posameznim osebam in krščanskim listom, ki šibajo in obsojajo
židovsko predrznost in zatiranje. Semitje so si v kratkem času pridobili skoro neomejeno oblast v javnem življenji. Vsi stanovi, najbolj pa oni, ki žive ob delu svojih rok, čutili so neznosno židovsko moro. Zid se je že smatral kot sveto in nedotakljivo osebo ter kruto preganjal onega, ki se je drznil krščanski ljud opozarjati na nesramno početje semitskega plemena. Občinstvu je znauo, na kateri način si je židovstvo priborilo v državi in družbi toliko oblast. Židovski časnikarji in pisači so desetletja sistematično ruvali s strupenimi inlažnjivimi napadi krščansko ljudstvo, izpodkopali vero na Koga in udanost vladarski hiši. Povsod so židje v prvi vrsti skrivaj netili in plačevali nemire in vstaje ter nevedne tolpe ščuvali na večinoma nedolžne ljudi. Židovski skopuhi in bankirji so z lažmi in zvitostjo krščanskim narodom v potu obraza pridobljene milijarde izmikovali. In kdo je kmeta in obrtnika pritiral na rob propada? Semitska načela o prosti konku-renciji in razkosavanji so zakrivila sedanje pereče socijalno vprašanje, ko so delavci le beli sužnji v službi židovskega kapitala.
Isti židovski časnikarji, ki sedaj policijo kličejo na pomoč, so v Avstriji najbolj netili narodnostni prepir ter z blatom ometavsli vsacega, kdor je le besedico zinil, kako si je pridobil premoženje ta ali oni žid. Židovski časnikarji, ki sedaj kriče o zatiranji, so stali na čelu bojevnikom proti cerkvi in veri, in zahtevajo še danes, naj vlada ali duhovniško oblastvo katoliški duhovščini prepove politično delovanje ter ji s ključavnicami zapre usta.
Kako občutljivi so semitje postali, ko se zaveda krščanski ljud in spoznava svoje tlačitelje! Ako kdo napada katoliško cerkev, njene nauke in obrede, ploskajo mu; ako pa se antisemitje obračajo proti oderuštvu in goljufiji židovstva, ves Izrael toži o preganjanji.
Ko so Rimljani leta 70 po Kristusu osvojili si Jeruzalem in Jude razpodili zaradi njihove nestrp-Ijivosti, gotovo niso toliko jokali in žalovali, kakor letos židovski časniki v velikonočnih člankih. Od prve „dunajske Židinje" doli do „ilustrovane motike" bil je krik proti antisemitizmu. Glasilo „Alliance Israditč" hoče vladi natvezti, da bodo vsi židje pri-
stopili k socijalistom, ako ne bode kristijanom prepovedala „izgredov".
Kdo se ne smeje? Židje so že itak po rodu v večini socijalisti, ker jim je prirojen revolucijonarni duh, s katerim hočejo doseči svetovno oblast. Kdo je na čelu socijalistiškemu gibanju? Žid Singer v nemškem državnem zboru in Žid Adler socijalistiškemu časnikarstvu v Avstriji. Žida sta bila so-cijalista Las s al le in Marx.
Krščansko-socijalno gibanje hoče in mora delavce rešiti židovskega kapitala in suženjstva. V socijalistiški državi je „denar neomejen vladar." In to hočejo židje doseči. Mnogi delavci, ki sedaj služijo židovskemu kapitalu, bodo prepozno spoznali svojo zmoto. Ako židovski kapital preplavi vse vire dohodkov in zaslužka, potem delavcu ne preostaja druzega, nego delati za vsako ceno, ali gladii poginiti. Danes se vsaj država poteguje za delavce in jih brani proti židovskim krempljem. Treba je povsod le večje odločnosti proti izsesavanju.
Zadnj a židovska spomenica pa bode imela za krščanske narode to dobro posledico, da bodo spoznali svojih tlačiteljev nesramnost in brezozirnost. Dan se svita in izšlo bode solnce osvobojenja iz nečastnih verig, v katere je židovstvo vkovalo človeštvo.
Govor drž. poslanca Čuki je ja
v državnem zboru dné 26. marca 1889"
(Dalje.)
V septembru 1S4S je bilo, ko je predlagal neki poslanec s Kranjskega, naj se pozove vlada, da ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče, in to, gospoda moja, ni bil eden izmed onih divjih fanatikov, onih zaslepljenih strankarskih vodij, onih slovanskih navdušencev, kakor se zljubi gospodu poslancu baronu Dumreicherju nas imenovati.
Da je moral mož v tem oziru biti precej ne-dvomljiv, posneti morete, gospoda moja, iz tega, da ga je Schmerling imenoval za kranjskega deželnega predsednika (Cujte! čujte! na desnici), to je namreč dr. Ulepič, ki je stavil ta predlog. Dné 5. oktobra 1848 je takratna vlada, ki gré bolj daleč kakor
LISTEK.
Kako se prisiljenih snubačev znebiti!
Mlada deklica bogatih starišev je imela mnogo snubačev. Ani je bilo všeč stopiti v zakon. Trije gizdalini so tako silno pritiskali, da se jih odkrižati ni mogla. Premišljujočo, kako se jih znebiti, obide jo dobra misel. Na neko popoludne vse tri povabi, naj jo posamič obiščejo. Pa nobeden ni vedel, da so skupno povabljeni.
Prvi, prav zgovoren gospodič, pride o določenem času s trdno nado, da mu bode roko obljubila. „O preljuba", ogovori jo, „pridem, kakor si ukazala, ter mislim, da mi ne bodeš odbila zaroke!"
.Dragi moj", veli mu deklica, „ako me hočeš nevesto imeti, spolniti moraš, kar Ti zapovem!"
„Vse, o vse do pičice bodem spolnil, če tudi že tako težavno."
„Dobro, idi z menoj", reče mu deklica. — Pripelje ga v gornje nadstropje v prostorno sobano,
kjer je stal mrtvaški oder. — „Ako me hočeš imeti, vleži se na ta oder, in le-tu leži kakor mrlič, dokler Te ne pokličem!"
„O nič ložjega, kot to! Pripravljen sem še vse kaj težjega spolniti!" — Vleže se na mrtvaški oder. Deklica pa na svečnikih nataknjene sveče prižge, kakor je sploh pri mrličih navada, kropilnik z blagoslovljeno vodo poleg mrliča postavi ter odide t svojo navadno sobo.
Takoj nato pride drugi. — „Tukaj sem, lepa golobičica, po dogovoru."
„Dragi moj, ako mi spolniš, kar Ti velim, tvoja bodem."
„O, ako treba, tudi v smrt grem, da le Tebo svojo zvati smem!"
„Glej", reče mu, „v gornjem delu hiše imam mrliča na odru; idi ter ondi moli za dušo pokojnega, dokler ne pridem!"
To rekši ga pelje po stopnjicah do vrat mrtvaške sobe. Gizdalin odpre, pokropi, poklekne in navidezno moli.
Ravno stopi deklica zopet v svojo navadno sobo, in že pride tretji.
„Evo me, kakor si zapovedala! Prišel sem s trdno nado, da mi ne odtegneš roke! O predraga, spolni mi željo, koja me muči noč in dan!"
„Gotovo, ako mi spolniš ljubav, ki jo že dlje časa v srcu gojim !"
„Ako je le v človeški moči jo spolniti, izvršil jo bodem, če mi gré tudi za življenje!"
„Tukaj", veli mu deva, „tukaj imam obleko, v kakoršni navadno vraga slikajo. Ako se v to obleko oblečeš ter greš v gornji del hiše v odkazano sobo, smeš se zanesti, da bom tvoja soproga!"
Brez ugovora se napravi v vraga: Kosmat plašč, volovska krinka z rogovi na glavi, dolg, rudeč iz ust moleč jezik, strašne oči itd. so očinile grozovito pošast. Tako napravljenega pelje do stranskih vrat omenjene mrtvaške sobe, kjer je navidezni mrlič ležal in drugi gizdalin kleče za dušo molil.
„Tukaj notri stopi", veli mu deklica, „kaj imaš storiti, bode se ti notri povedalo."
Deklica odide. — Vrag odprè vrata, vstopi in — o joj! Klečeči gizdalin — misleč, da ga je prišel iskat rogati za hudo dejanje, koprneč sega po kljuki pri vratih. Mrlič, misleč, da je škrat po-nj

častiti gospod naučili minister, dejanjski obljubila, d» top ustanovila slovensko vseučilišče, ter je pozv#A# piititop ,Slov*i>ekP dryitvo* v Ljubljani, naj prelaga strokovnjake, ki bi »ogli takoj pričeti s predavanji o civilnem in kazeuskem pra?<j. To se je zgodilo in morda bo gospoda poslan«» dr. Russa zanimalo, so nekaj let v resnici imeli takt predavanja možje, ki so pozneje postali yseužjjjšč.ni profesorji — imenuje» doktorj* Skedl» in dr. £r*njc» v Gradej.
To se je, kakor rečeno, dne 5. oktobra 184S zgodilo. Toda ne še dosti — prosim, da v tem oziru prečitate obravnave kremžirskega državnega zbora, 4. do o. knjiga — ponovil je to vprašanje v Kremžiru dr. Ulepič, in odgovoril mu je na to grof Stadion, ki se je izrečno izjavil, da smatra ustanovo tega vseučilišča za koristno in potrebno (Čujte! čujte! na desnici) ter to tirjatev za naravni izliv narodne enakopravnosti. (Čujte! čujte! na desnici.)
No, gospoda moja, kako daleč, kako velikansko daleč stojimo mi za možaki leta 184S/49, kako smo skrčili svoje zahteve, in sicer iz dveh priprostih razlogov. Prvič z ozirom na skupni položaj države in na težavne državne razmere, ki kot dolžnost tirjajo od vsake rodoljubno misleče stranke neko sramo-žljivost in zmernost. (Dobro! dobro! na desnici.) Potem pa zaradi tega, ker smo postali realni po-litikarji. Tako je s to zadevo. Prepuščam zopet Vaši previdnosti, da razsodite, v koliko je bil gosp. bar. Dumreicher pri svojem zadnjem govoru prav in dobro podučen.
Tako bi Vam mogel, gospoda moja, od konca do kraja vse, kar je gospod baron Dumreicher dve dolgi uri govoril o nas Slovencih, razkosati in ovreči.
Tega ne storim. Dolžan sem mu velike hvale za njegove razprave. Že obširnost njegova dokazuje, da je to, kar navajamo, samo v sebi utemeljeno. (Poslanec Klun: Res je!) Kajti o neopravičenih stvareh se človek vendar toliko ne razuname. (Poslanec dr. Foregger: To je prepričevalen dokaz!) Gospodu poslancu Foreggerju sem že poprej povedal, da ne morem odgovarjati na vmesne klice. Premalo imam časa zato in na drugi strani bi moral trditi, da nima po mojem mnenji gospod poslanec Foregger toliko veljave, kolikor je je treba, da bi provzročila tak odgovor na vmesen klic. (Dobro! Dobro! na desnici.)	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V L j u bij a ni. 26. aprila. !Notraiife dežele.
Razni listi poročajo, da bo vlada zahtevala od delegacij izvanreden vojni kredit. Tudi proračun za leto 1S90 bo obsegal višje potrebščine za armado in mornarico.
Danes je že ogromna večina voznikov dunajske tramwayske dražbe zopet v službi, isto tako tudi voditelja štrajkujočih voznikov, Rinder in Drahtberger, katera je cesar z dvema njujinima tovarišema pozval k avdijenci. Dunajski mestni svet je naložil tramwayski družbi zaradi pretrganega prometa globo 50.000 gld. in 10.000 gld. za vsak nadaljni dan. Deputacija voznikov je šla k minister-skomu predsedniku Taafleju. ki jo je v navzočnosti trgovinskega ministra Bacquehema sprejel ter jej
prišel, v mrtvaški prt zamotan z odra skoči ter tako zamotoviljen skozi vrata beži; — vrag strahu pred oživelim mrličem koprni, ter tako eden za drugim na prosto hité po stopnjicah. Mrlič v prt zavit, prevračal se je po stopnjicah in hudo potolkel, rogač se je zadeval ob zid ter si rogove polomil. Po ulicah so osramoteni bežali vsak na svoj dom.
Deklica je v sporazumljenji z drugimi domačimi pričakovala izida te spletke pri oknu druge sobe. Kolik smeh in plosk, ko se vsi trije skozi vežna vrata na ulico pripodé!
Se mnogokrat je vrla deklica to dogodbo pripovedovala svojim brhkim tovarišicam ter jih učila, kako se morejo prisiljencev znebiti; kajti od tistih dob se omenjenih osramotenih treh snubačev nobeden ni več nji prikazal pred obličje.
Nauk: Da si čast in poštenje, mirno vest in božje prijateljstvo ohraniš, posluži se vsakovrstnih pripuščenih, tudi šaljivih sredstev.
M o t n i š k i.
obljubil, da bo pri tramvvavski družbi odločno posredoval na korist njihovih opravičeni^ tirjatev. Ktf4ftr#tV9U0 ravnateljstvo je g» F»vorit##, fiem§|s >P Ottftfcring taukaz^lo, d» morijo biti r«e gostilne Ob $., fse »ayarne ob 9. uri ztgftp. Včej-#j po ngči so bili zopet peresi. V Favoritu je r»zburjen§ drubii bótela židovske prodajanjih or^ti. Predr yčer»j je redarstvo igrjkbilo nekegf delavca, ki je po vogalih nabijal liste z napisgip: fNieder mi( den Ji)4e«!" (Proč z jtidi!) Vsi nepjri imajo svoj prvotflt jjvjr <f prcíj^yijkem gibali, kajti ravnateljstvo tra«nv»yg|fe 4ruibe je v židovskih rokah.
NemŠko-liberalna stranka bo prihodnje dui po raznih nižjeavstrijskih mestih priredila shode, pri katerjh bo pridjgovala zpper ^utjseiflitizem. Temu se ne čudimo, saj je dandanašnji liberalizem posebno v Avstriji skoraj popolnoma last in izrodek židovstva.
Tnanje države.
Poročali so nekateri listi, da se bo že prihodnje dui povrnil Milan v Srbijo, ker se boji, da ne bi Natalija vplivala na vzgojo mladega kralja. Neki dopis iz Belegagrada to odločno preklicuje. Kralj Milan obravnava zaradi nakupa neke vile ob Bos-poru ter tedaj nikakor še ne misli odpotovati proti domu. Kraljica Natalija pa ne bo mogla vplivati na politiko, ker jej tega ne bo pripustila niti vlada, ki si je v svesti svoje parlamentarne odgovornosti, ni Kristic, ki je z ostalima regentoma zadosti naklonjen Rusiji, da bi bila vsaka poostritev le odveč. Koristila pa bi navzočnost Natalijina v Srbiji, ker bi provzročila, da bi se tesneje združili monarhični ele-mentje in bi vsled Natalijine poljudnosti zgubile republikanske namere nekaterih radikalcev vso veljavo pri narodu.
Bolgarski princ Ferdinand se je v zadnjem trenotku premislil ter je odložil potovanje v Tirnovo na tekoči teden. Velikonočne praznike je preživel tedaj v Sofiji, in sicer se je vdeležil božje službe deloma v katoliških, deloma bolgarskih cerkvah.
Ruski pooblaščenec Itvolski je zopet prišel v Rim ter znova začel obravnavati s kardinalom-držav-nim tajnikom. Sporazumela se še nista o načinu, kako naj se pomilosti prognani vilnski škof lirynie-wiecki, gotovo pa je, da bodo že prihodnji mesec novi poljski škofje na Ruskem imenovani.
„Vossische Zeitung" objavlja zanimiv članek, kateri ima svoj izvir v dobro poučenih nemških katoliških krogih; pravi, da vlada resno namerava ustanoviti berolinsko škofijo, ki je nujna potreba z ozirom na 120.000 katolikov v Beroliuu. Odločno pa je list zoper to, da bi imel novi škof svoj sedež v Berolinu, ker bi s tem navstala dvorna škofija. Škof naj bi se nastanil v Brandenburgu ali Leu-busu (vladni okraj Vratislava) kjer so bili že nekdaj katoliški šitofje.
Francosko državno sodišče je zaslišalo Bou-langerjevega naslednika v vojnem ministerstvu, generala Ferrona, za njim pa, kakor poročajo pariški listi, neko „črno gospo", ki je stala pred sodiščem cele pol ure. Kaj je povedala, je tajnost, ravno tako pa se nič gotovega ne vé o njeni osebi. Najbolj verojetno je, da je „črna gospa" svakinja Boulan-gerjeva, soproga starejšega njegovega brata, o katerem se je Boulanger vedno zakrival v tajno temo. Kakor pred dvema letoma, takó se tudi sedaj govoriči, da je „črna gospa" soproga usmrtenega morilca Lampija, slednji pa brat Boulangerjev. Istina je, da Lampi ni nikomur povedal svojega imena, nego svojemu zagovorniku Laguerre-u, kateri je pozneje rekel le to, da je morilec brat višjega francoskega častnika. Čudno je to, da je po tej pravdi začel živahno občevati Laguerre z Boulan-gerjem in da je bil sedanji generalni prokurator v Boulangerjevi pravdi, Quesnay de Beaurepaire, tudi državni pravdnik zoper Lampija. Kdor pa misli, da te govorice škodujejo „generalu", ta se moti. Ravno zaradi skrivnostnega svita, ki ga obdaja, in pa ker ga je „na lep način" iztirala belgijska vlada, pridobiva vedno več pristašev pri priprostem narodu. To kažejo tudi razne volitve. V Charentonu je sicer podlegel, toda le z dvema glasovoma (3900 zoper 3898 glasov), isto takó je dobil v departementu Puy- de Dome, kjer niti ni kandidoval, 732 glasov. — Konservativni pariški listi povdarjajo, da so bile veliki teden pariške cerkve jako dobro obiskovane, ter se čudijo, kako more imeti takó strogo katoliški narod toliko brezverskih zastopnikov.
Angleška kraljica je v spremstvu princesiuje Lujize odpotovala na grad Sandringham k princu W'aleskemu. — Salisbury je imel pri konservativnem shodu v Bristolu govor, v katerem je povdarjal potrebo, da se pomuoži mornarica. Minister je rekel nadalje, da bi bila bedarija, ko bi se z dovolitvijo samostojne irske vlade povišala nevarnost napada od zunaj, ker bi pri tem Irska lahko stopila na sovražnikovo stran.
Zemljiška irska politika se vedno bolj bliža svojemu cilju. Poroča se, da je bodoči kralj irski, princ \VaIeški, odločen pristaš Gladstone-ove „home-rule"-politike. Akoravno to ni odločilno, vendar je velike važnosti. Obče je znano, kako spoštuje princ Gladstoue-a. „Frankfurter Zeitung" trdi, da je princ postal še odločnejši pristaš liberalne politike, odkar se je pokazalo vsled znane pravde „Times" zoper Parnella, s kakimi sredstvi delujejo protivniki zoper irsko gibanje. Princ je hotel biti na vsak način navzoč pri obravnavi, pri kateri je imel Paruellov
zagovornik, sir Charles Russell, svoj izvrstni govor. Z ve|iko težavo se je R0lF#ilQ »edj'Rjffl državnikom, 4ft prific ni šel k dqt|fpfflu HipfflH ÄBÜiH-
Jßmnunsko miflj^prstvp ßifargije^ je pre-klic^lg flaredbo kabiqetft Carp-Rosetti, s Ifatgrim so se iz(jrs|i nekateri	podaniki. — poukov je
pr04»$8FW došel iz Beograda v
■	—	^mmmmmm^mmrn^mmmmmmm^mmmmmm^^a	———
Izvirni dppisi.
I? ilSIff, 24. »prj|&. Veliki p^gffcljftk je bila pri nas mala, pa vendar pomenljiva slovesnost. Požarna bramba šentviška je namreč prišla po svojo tje y požarni bwn speljano brizgalnico. Šišenskih brambovcev zbralo 6e je nekoliko število — ker jih je zavoljo praznika bilo mnogo odsotnih — da sprejmo svoje brate iz Šentvida. Ti so prišli v res impozantnem številu in načelnik njihov, gosp, A. Belec, odlikoval se je z ročno slovensko komando, možtvo pa je pokazalo svojo izurjenost. Šišenčane je vodil v nenavzočnosti načelnika gospoda Ju van-čiča (ki je bil po družbinski nezgodi zadržan) namestnik njegov gosp. A. Mayor. Pobratili so se in si obljubili skupno pomoč. Šentviščani so odšli v res vzglednem redu, Šišenčani so jih spremili do meje Spodnje Šiške. Res, veselo je videti kaj tacega in da je vse narodno. Obe požarni brambi pa sta tako izurjeni, da prebivalci dotičnih občin lahko spe mirneje, nego prej, ko še teh koristnih družb ni bilo — posebno pa še zato, ker so pri njih ljudje krepki, kateri se ne ustrašijo nikakega, še tako težavnega dela. „Na zdravje!" torej, a ne „gut schlauch!"
Z Dunaja, 23. aprila. (Nemirna Velika-noč.) Ne spominjam se, ali Vam je že kdo od tukaj sporočal ali ne, da so antesimitje tramvajske *) voznike že dlje časa hujskali, naj svoje brez ugovora trudapolno, silno težavno ter strogo odgovorno službovanje ustavijo, ako jim tramvajsko ravnateljstvo ne zboljša plače. Kar so antisemitje nameravali, so dosegli. Vozniki so se ustavili na Ve* likonoč voziti, ako se jim plača ne poviša. Ker so vozniki od ravnateljstva precej neotesano zahtevali: „der Verwaltungsrath wird aufgefordert, die Entlohnungen der Kutscher itd.", je ravnateljstvo odločno reklo, da dokler bodo hlapci z ravnateljstvom tako govorili, so ono no more v nikake razprave ž njimi spuščati. In pri tem je tudi ostalo. Velikonočne nedelje jutro zažarilo se je nopopisljivo lepo na jasnem obzorju in okoli remiz, kjer je tramvajsko vozovje na sedmih raznih krajih „čez noč", t. j. od 11 ali 12 ure do 6. zjutraj spravljeno, jeli šo se zbirati hlapci, ki so delo ustavili; ž njimi vred sešlo se je pa tudi veliko redarjev in redar-skih uradnikov, ki so ljudi svarili, naj se varujejo vsakojakih izgredov. Le malo voznikov in to oso-bito starejših, ki so že po dvajset let pri tramvaju v službi, so si v poslednjem trenutku redarstvene opomine k srcu vzeli in so napregli. Grozen krik, sikanje, žvižganje in brlizganje, kakor tudi zmerjanje „štrajkujočih" voznikov jih je spremljalo, ter se jih pitali s priimki „podkupljivec" „izdajica", „kukovica", „lump" itd. Ob enem jelo je leteti z raznih strani kamenje od zbrane druhali, ki se je iz same sodrge skupaj stepla in katero so znani velikouemški kolovodje, ki so ob enem tudi strastni antisemitje, nahujskali. Vsled tega jih je redarstvo več prijelo in zaprlo. Na tak način pričel se je torej na Veliko nedeljo zjutraj tramvajski promet. Namesto 500 voznikov, ki bi bili morali v službo stopiti, napreglo jih je le kakih 100 in pa nekaj novih je vstopilo. Kdor je hotel peljati, je dobil podvojeno plačilo.
Najhujši izgredi so se vršili v X. okraji, v „Favoriten", kjer redarji niso mogli več sami zmagovati in so morali konjiki pritisniti. Cim večja je bila druhal, tembolj predrzna je postajala. Omeniti moram, da je bilo med to druhaljo prav malo kujajočih se voznikov, pač pa jako veliko pridaničev, ki pri izgredih ne morejo nič zgubiti, pač pa kolikor že pridobiti, ki gredo za plenom, kakor mačka za mišmi. Ko so vojaki, pešci in konjiki poleg redarjev z golim orožjem druhal razganjali, jelo se je vsipati z vseh strani kamenje nanje, kakor toča gosto. Več vojakov je hudo poškodovanih, jeden narednik ubit, jeden huzar in jeden redar-jezdec sta tako stepena, da ne bodeta živa ostala. Iz neke hiše metali so delavci brušene žeblje v palice zataknene na dragonce, ki so vsled tega grozno razdraženi jeli z golimi sabljami ua desno in levo klestiti, kar in kolikor so le dosegli. Kri je tekla tu iu tam,
*) „Tramvaj" je konjska železnica.
kakor na vojski. Največ izdali so pri razganjanji druhali bazarji, ki so se povsod skokoma in z golimi sabljami na razgrajajoče vrgli, raztepajoč jih na desno in levo. So pač videli, da imajo s samo ljubo sodfgo opraviti, Jcaterej je vse drugo ljubše, kakor mir in ^d. Od redarje? je ranjenih sedem mož. Gostilne v X. okraju morali so z nočjo vred zapreti, ker se je sodrgfi vanje zatekala in skozi odprta okna na vojake in redarje pivne vrčke metala, katere je dotičnim krčmarjem že naprej plačala. Zaradi tega se bode tudi gostilničarjem pred sodnijo zagovarjati. Vsega skupaj zgrabili so redarji in v zapor odpeljali blizo stotino ljudi, ki so kamenje metali. Mnogim teh treba se bode zagovarjati pred deželno sodnijo zaradi javnega nasil-stva. Antisemitje skrbeli so za denar, da se je v obilni meri med druhal delil, češ, le delajte, da Žide pobijemo! (Tramvaj je namreč v židovskih rokah. Op. pis.) Okoli sedmih zvečer pokazala je druhal, kaj da ji je prav za prav najbolj pri srcu. Kupovala bi bila rada — brez denarja. Pri trgovcu Leopoldu Hefterju vstopi delavec in zahteva pomaranč. Ko jih dobi, hoče oditi. Trgovec zahteva denar, delavec oplazi ga mesto tega s pestjo po obrazu, na kar se pa cela tolpa drugih potepuhov in postopačev v pro-dajalnico vsuje in jo prične pleniti. Na grozen krik Ilefterjev prihiti nekaj dragoncev, ki so lopove z orožjem v roki v beg zapodili. Tako se je godilo v „Favoriten". Nekoliko bolje bilo je po drugih okrajih, razun Hernalsa, kjer je tudi kri tekla in kamenje frčalo, da so bile vse šipe pri vozovih razbite. Celo prazen voz so lopovi s tira vrgli in voznika do krvi pretepli, ker se ni hotel kujati. V ponedeljek je bilo slično tako in je komaj četrtina voz vozila, kakor navadno. Možje, ki ticé za tem kujanjem, — da hočejo ubogim voznikom res k boljši plači pripomoči, jim živa duša ne veruje, kdor le količkaj veli^onemško druhal poznii, — imajo vse druge namene, za katere so si tramvajske voznike za sredstvo zbrali, da polagoma poskušajo, ali bi že bil pravi čas za drugi natis 1. 1848 ali še ne. Drugič opazovali jih bodemo na drugem kraju, morda pri železnicah, kajti tudi tam našli bodo mnogo nezadovoljnih, ki se jim vsedejo na limance.
Z Dunaja, 24. aprila. (Katoliški shod in štrajk voznikov na konjski žcleznici.) Za katoliški shod je zauimanje vseobčno. Pripravljalni odbor ima vse polno opravila, da zadovoli vsestransko vdeležnike. Osobito so se katoliki v provinciji uneli, ter so se oglasili in se še danes oglašajo iz vseh pokrajin Gislitvanije, tako da obeta ozir števila vdeležnikov postati letošnji shod katoliški pravcati zastop katolikov vseh stanov in vseh krajev cesarstva. Zborovali bodo v raznih oddelkih. Največ zborovanj potreboval bode oddelek „socijalne stvari". Tu utegnejo biti debate najživahnejše, kajti pripravljajoči odbor hoče kar celi krščansko-socijalni program razviti pred vdeležniki. Gotovo bodo zastopuiki dunajskih „združenih kristijanov" tega oddelka vdeležili se marljivo, zahtevajoč živahno svoje nazore. Večina avstrijskih škofov obljubila je vdeležiti se katoliškega shoda, ali pa vsaj poslati svojega zastopnika.
Največjega pomena v dunajskem življenji zadnje dni je glasoviti „štrajk" dunajskih „belokaparjov". Stvar se je primeroma tako le razvila: Dunajska „tramway"-družba, ki se posebno dobro rentuje, je doslej svoje voznike plačevala jako slabo, dasi so morali delati po 15—16 ur na dan. Tedaj pa so prosili pred prazniki, naj se jim vsakodnevno delo zniža, ali plačilo poviša. Ali židovska družba ni hotela čuti ni o jednem ni o drugem. Zato so pa vozniki na velikonočno nedeljo delo ustavili. Na vseh progah, odkoder vozovi na jutro odidejo, zbralo se je na tisoče občinstva. Nekateri, ki so v službi ostali, začeli so svoje delo. A drugi uporni njihovi tovariši napali so jih z vriščem in krikom, a tudi kamenje je letelo na delavee in na vozove, kojih nekateri so poškodovani. Nato so še nekateri delavci odšli, boječ se, da bi se njihovi razjarjeni tovariši nad njimi maščevali. Tako je bil na konjski železnici zadaje dneve promet prav majhen in podjetniki, židje, so imeli oba velikonočna praznika zuaten primanjkljej. Najeli so si pač v torek nekaj drugih vodikov, a še vedno jih toliko manjka, da morejo te dni voziti le na glavnih progah. Ubogi vozniki! Zupaik Eicbhom, zagovornik delavcev, imenoval jih je bele sužnje, ker baje toliko trpe, da je skrajni čas, da jim vlada na pomoč pride ter zúnje kak krajcar odtrga iz neusmiljenih rok židovstva. Deželni predsednik, do katerega so se v deputaciji vozniki
obrnili za posredovanje, odgovoril jim je, da za sedaj jim ne more pomagati, morali bi bili prej pomoči prositi, predno so delati jenjali. Pač pa pravi, da bode vlada skoro predložila državnemu zboru predlog, ki bode vredil plačila delavcev in jih varoval židovskega tlačenja.
Dnevne novice.
(Umrl) je dne 25. aprila v Kaiserslauternu v bavarski renski Palaciji znani slovenski akad. slikar in kr. bavarski profesor na obrtnem muzeji gosp. Janez Šubic, star še le 38 let. Rodil se je v Poljanah na Gorenjskem; brat mu je sloveči slikar, gosp. Jurij Šubic. N. v m. p.!
(O ranjkem Cigaletu) poizvemo iz privatnega pisma z Dunaja 23. t. m. to-le: „Po zadnji hudi obistni bolezni prebolel je bil vrli narodnjak na videz do dobra, kasneje pa je začel zopet bolehati po malem; temu pridružila se je menda lani neka druga telosna nadloga, kila v dimljah (Leistenbruch). Pred kakimi štirimi tedni tožil mi je, da mu je počel zdaj nagajati tudi želodec, da mu ni v slast nič, kar zavžije. Ležal je uprav samo 4 dni pred smrtjo, in delal do zadnjega. Velikonočni ponedeljek pred sprevodom — ob treh popoludne — zbralo se je bilo pred hišo žalosti mnogo čestiteljev pokojnikovih, a največ Slovencev. S posebno zadovolj-nostjo poročam, da se je med vsemi venci najbolj odlikoval veliki lovorov venec s trobojnico slovensko in z zlatim napisom na nji: Matica Slovenska v Ljubljani. Še več drugih čestiteljev pokojnikovih sošlo se je bilo naravnost v župno cerkev sv. Urba. Potem, ko so akad. društva „Slovenije" vrli pevci v cerkvi odpeli prekrasno in ganljivo na-grobnico slovensko, vdeležil sem se daljega sprevoda tudi jaz, ter spremil — ne le v „Matično", nego tudi v svoje ime — odličnega njenega odbornika, najboljšega in najstarejšega prijatelja svojega celo na osredno pokopališče, do bodočega mu domovja. Tam počiva zdaj ■— v velikanskem mestu mrtvaškem, v skupini 41 D. v 7. vrsti štev. 22 v svojem grobu. — Svobodno žaluj mila domovina, prelivaj solze mati „Slovenija", pa tudi ti, mati „Slava" po tako odličnem, včrnem ti sinu, ki ga krije zdaj uže črna zemlja! Življenje in delovanje njegovo popisal je uže pred smrtjo njegovo Danilo v tedanjem „Slovanu" I. 1SS7, kateremu dodana je bila tudi dobro pogojena podoba njegova. Večna mu pamet!"
(Katoliški shod na Dunaji.) Odbor naznanja, da se bodo vdeležili shoda tudi prevzvišena knezo-škofa graški in ljubljanski in škof budejeviški. Knezo-nadškof goriški je obljubil, da ga bode zastopal stolni prošt Jordan, ko bi se sam ne mogel vdeležiti. Knezo-škofa tridentskega bode zastopal stolni dekan Simon Baldessari. škofijo spljetsko kanonik Dvornik.
(Deželni zdravstveni svet za Kranjsko.) Za prihodnjo triletno dobo so imenovani v deželni zdravstveni svet od vlade gg.: dr. Eisl, dr. Fux, dr. Kapler in dr. Vale nt a; od deželnega odbora gg.: dr. vitez Blei weis in dr. Vošnjak. Po postavi je tudi zdravstveni poročevalec deželne vlade, gosp. dr. Keesbacher, člen zdravstvenega sveta.
(Čolni kompas.) Trgovski in obrtnijski zbornici je došel od Njega ekscelence gospoda trgovinskega ministra ta le razpis: Vsi narodi, kateri se vdeležu-jejo svetovne trgovine, čutijo od dne do dnč večjo potrebo, da bi si za proizvode, katere izvažajo v tuje dežele, razširili dozdanje zveze s pojedinimi trgi in da bi si osnuli relacije še z drugimi, do zdaj neobiskovanimi trošilci. Zategadelj pa tudi izvozni krogi teže za večjimi informacijami o vseh odno-šajih, kateri vplivajo na izvoz v pojedine dežele. — Največ informacij je treba o dozdanjib izvoznih carinskih odnošajih prodajališč, kateri so merodajnega pomena za vzdržavanje ali pridobivanje trga. Vsi izvozni krogi teže tedaj največ po tem, da si pri-skrbe popolna in zanesljiva poročila o carinskih ta-rilih vnanjih trgov. — Tem potrebam pa ne more ustreči pojedinec, in sicer ne zaradi znatnega obsega in težavne uporabe informacijskega gradiva. — Vse to dalo mi je povod, da sem jel delovati na to, da se dozdanje informacijske naprave na tem polju tako popolnijo, da se domačinom, ki se pečajo z izvozno trgovino, podajo carinski tarifi naiili važnejših trgovišč, kateri tarifi naj bi se sestavili na podlagi dotičnega inozemskega originalnega gradiva in na podstavi oficijalnih, v to svrho nabranih informacij. Ta sestava carinskih tarifov pride na svetlo z naslovom: „Zoll-Compass", ter ga bode izdal
c. kr. avstrijski trgovski muzej na Dunaji, obsega? pa bode generalne, konvencijonalne, oziroma diferen-cijonalne tarife za zdaj vsega evropskega carinskega ozemlja, potem onih afriških in azijskih dežel, katere leže ob sredozemnem morju, ter Združenih držav severne Amerike. — Popolnjevati to sestavo radi prememb izdanih tarifov, ki bi nastajale pozneje, bilo bi tako, da bi se do izdaje novega letnika pri-občevale take novele v časopisu „Das Handels-museum", ki je razširjen v naših izvoznih krogih.
—	Da bi se temu podjetju zagotovil zaželeni vspeh in da bi se to delo čira bolj razširilo mej interesenti, sočasno pa da bi se nastavila čim nižja cena izvodu tega dela, katero naj bi se oddajalo subskri-bentom v ceno, kar bode samo stalo, vabim častito zbornico, naj pozove vdeležence zborničnega okraja, da se jih čim več podpiše na prvi tečaj tega letnika." — Ker bode ta knjiga gotovo dobro došla trgovcem, tovarničarjem in tudi onim, ki se zanimajo za carinske stvari, zato 6e obrača trgovska in obrtnijska zbornica do vseh teh krogov z uljudnim vabilom, da se naroče na „čolni kompas". Naročila sprejema trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani.
—	Z ozirom na to poročilo javlja nam danes trgovska in obrtnijska zbornica, da je že prišla na svetlo prva številka pod naslovom: „Der Zoll-Compass1^ Sammlung der Einfuhr-Zolltarife der europäischen Zollgebiete und jener von Algier, Egypten, Marokko, Tunis und den Vereinigten Staaten von Amerika.
—	Ta kompas izdal je po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva c. kr. avstrijski trgovinski muzej, ki je pri tem porabil vse izvorno gradivo, ki mu ga je dalo v porabo c. kr. ministerstvo vnanjih stvarij. Da bi se to podjetje čim bolj razširilo med našimi krogi, ki izvažajo blago, določilo je trgovinsko ministerstvo ceno izvodu po tiskovnih troških ter iznaša ta cena za tiste, ki se naroče do 15. maja 1889. leta, le 3 gld. 30 kr. Po 15. maju bode se zvišala cena na 4 gld. 50 kr. Ljubljanska trgovska zbornica opozarja domače kroge na ta važni letnik in javlja, da se tudi pri njej dobiva za znižano ceno.
(Dnhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) čast. gosp. Ivan K. Ažman dobil je faro Gorje.
—	Čast. gosp. Ivan Zl. Lavrenčič postavljen je administratorjem v Naklem.
(S Koroškega:) Občinam v Lesih je presvetli cesar podaril 1000 gld. za cesto. — Staroslavna stolna cerkev pri Gospi Sveti praznuje letos svojo IlOOletnico od 11. maja do 6. oktobra. — Požarna bramba v Glinjah je dobila od presvetlega cesarja 80 gld. — K Vodnikovi slavnosti v Ljubljani se pripravlja več kmetov iz Rožne doline. — Osnovalni shod posojilnice za spodnji Rož bode dne 1. maja ob 6. uri popoludne v gostilni g. L. Sablačana na Trati pri Glinjah.
(Zaloga knjig za ljudske in meščanske šole na Dunaji) bode za prihodnje šolsko leto podarila knjig šolskemu okraju Ljubljana za 105 gld. 20 kr., Postojina 124 gld. S4 kr., Kočevje 142 gld. 4S kr., Krško 171 gld 58 kr., Kranj 136 gld. 46 kr., ljubljanska okolica 155 gld. 16 kr., Litija 105 gld. 12 kr., Logatec 117 gld. 48 kr., Radovljica 82 gld. 50 kr., Novo Mesto 151 gld. 68 kr., Kamnik 105 gld. 3 kr., Črnomelj 123 gld. 80 kr. Okrajni šolski sveti naj pošljejo prošnje do dne 1. junija neposredno c. kr. zalogi šolskih knjig.
(Požar.) Na veliko noč so pogorela Št. Sternu, J. Požegarju in P. Brglezu, posestnikom v Račah na Štajerskem, gospodarska poslopja. Škode je do 4000 gld.
Telegrami.
Budimpešta, 26. aprila. Uradni list objavlja izvršilno naredbo k postavi o srečkah. Obrok za kolekovanje je odločen do dne 30. maja.
London, 26. aprila. Včeraj je bilo v Nottingbamu veliko deželno zborovanje rudarskih delavcev; zastopanih je bilo 300.000 delavcev. Posvetovali so se o odgovoru lastnikom rudnikov, ki so odklonili desetodstotno povišanje plače. Sklenila se je resolucija, da. so bo dne 29. junija splošno ustavilo delo, ako se ne bo povišala plača.
London, 26. aprila. „Times" poroča iz Zanziba: Trije angleški misijonarji so prišli iz buširiškega tabora.
Umrli so:
23.	april». Jovana Koše, železniškega uradnika žena, 23 let, Kravja dolina 11, jetika.
24.	aprila. Amalija Koutny, cestnega ogloda hči, 1 mes., Hilšerjeve ulice 6, božjast. — Jožef Simončič, delavčev sin, 1 mes., Rožne ulice 7, vsled šena.
Tuj ci.
24. aprila.
Pri Mali&ti: grofica Sermage iz Celovca. — Karol in Štefan Clarioi iz Rudolfovega. — Ravnikar in Gabersek, učitelja, s Krškega.
Vremensko »poročilo.
Cas
opazovanja
[7. u. zjut. 25 2. u. po^. 9. u. zvec.
Stanje
zrakomora v min
w
727-4 727-0
toplomera po Celziju
"W 12 6 9-2
Veter
si. svzh. si. jzap. si. zap.
Vreme
oblačno dež
i
«5.
C T a
o N s
S rt s
22-70 dež
Srednja temperatura 1Q-7", in Q-4" nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.) 2ß. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85
Srebrna „ o »i, „ 100 „ „ 16 % „	85
5 % avstr. zlata renta, davka prosta ...	110
Papirna renta, davka prosta......100
Akcije avstr.-ogerske banke......896
Kreditne akcije ..........298
London ... .........H®
Srebro ..........................—
Francoski napoleond..................9
Cesarski cekini ....................6
Nemške marke ..........
gl.
kr.
40
95 05
75 80
491 65
50
t
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je danes popoludne ob 2'/s uri v Kaiserslauteruu v bavarski renski Palaciji v Gospodu zaspal naš prelju-bljeni sin, oziroma brat, gospod	(l)
JANEZ ŠUBIC,
akadent. slikar iu kralj. bay. profesor na obrtnem muzeji,
star 3S let in previden s sv. zakramenti za umirajoče.
V POLJANAH, dne 25. aprila 18S9.
Ana, mati. — Jurij, Valentin, Pavel, Alojzij, bratje. — Mica, sestra.
Zahvala.
Niso se mi še posušile sojze za pre-milo materjo, že zopet plakam na grobu srčuo ljubljenega brata, čast. gospoda
Ivana Aljančič-a,
administratorja v Naklem pri Kranji,
katerega smo pokopali 25. t. m.
Pri tako britkih udarcih mi je edina tolažba Bog, ki vse prav stori, in pa odkritosrčno sočutje mojih prijateljev. Iskrena zahvala bodi osobito p. n. gg.: dekanu kranjskemu za tolažljivi govor, šenčurskemu župniku, ki je daroval sv. mašo, vsej prečast. duhovščini, gg. bogoslovcera, gg. učiteljem, gg. pevcem za ganljivo nagrobnico, faranom nakelskim za darovane vence in vsem, ki so se v tako obilnem številu vdeležili sprevoda. Plačnik naj bo dobrotni Bog!
V LJUBLJANI, 26. aprila 1889.
(1)
Val. Aljančič,*
kapelau pri sv. Petru.
(3)	Uiajvspešnejša
čistilna mineralna voda
'rane Josipova grenčica,
priporočena od I. zdravniških veljakov zaradi gotovega in pri tem lagodnega vspeha, ne neprijetnega okusa in tudi pri trajajoči rabi brez slabih nasledkov. Majhen popitek.
Zaloga pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lassniku v Ljubljani.
Ravnateljstvo v Budimpešti.
^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kiucškcga srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
ImonstraiiCj kelihov.
$
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da 86 delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v og;ii ji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(25)
Teodor Slabaqja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ¡Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
T najem .se o<hla
^ pekarija na Vrhniki.
Bolj natanko izve so pri gospej «Fei*!
v Polhovem Gradcu. (2-2)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
X II rata Eberl, x
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov IC K	lil napisov.	)(
J Pleskarska obrt za stavbe in meblje. H	JLjilIbljnm»,
y za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. 4. ^
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TT v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot II znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ?! v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem Ä
lanenem oljnatem firneži najtineje naribane in boliše y nego vse te vrste v prodajainah.	(8)
V Oenilto iin. zahtoyniijo.

Odlikovan: 1873, 1881.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na l>unaji VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik Franc Jirfiekiier.
Proti gotovi naročbi se n a j t o č n e j e
izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
celi or na ti
-ra-
st®
Odlikovan: 1873, 1881. äfe-
lladenska kisla roda ob vznožji Slovenskih^ tjorie, ne zamenjati z Radgonsko, to je Hadkersburgnr.
Čeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar so peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in r.zkadi kakor se steklenica odrnaši.	_________________________________________
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
preskušeno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, dalje proti boleznim v želodcu, mokril, dolgotrajnem kataru
rar1
met.


M
.......
Kot
okrepčnjoča pijača vinom ali sadnimi soki in sladkorjem pomešana, je Radenska kisla voda v obče priljubljena.
\><v„

t\»V
Kopališče Radensko.
Kopanje v slatini in v jckleniei vpliva pose-bno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, žt-liskih boleznih. slabostih itd.
Stanovališča po ceni. Prospekt
(brezplačno) 0(l ravnateljstva :
Kopališče Radenci blizo Ljutomera.
Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (7)
Diseldorfske oljnate barve v tubah.
Akvarelne barve
mokre in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
'oljnatih barv, firneža in Iaka~w
v
J_jjiil»ljnui.
Pisarna in zaloga: !»«olKlti drcvorocl O (semeniščno poslopje). Filijala: Slonov« ulioe lO-ISi Ž ► priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mi« J /ar,jem, Iikarjcm kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno ¿7 t izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. g ►	Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno
jj" t pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. ► naprej primerno ceneje.
J Kupovalcem večjih množin } vse vrste slikarskih in L	prednostne cene.	j likarskih čopičev in
£	@»(Jti9	{ slikarske patrone.
I >
= 5 i «►

rs
< _
Perstene, mineralne in kemične barve.
r
"AAJLÄAÄAAA*
r r * j r* t T t* * **
AK.
v
s
a
MAENICE
z i I S tf • le tu
izšle so pri
MATIJI CERBERJU,
založniku v Ljubljani.
..Venček krseanskill resnic" tO je: Berila pojasnjevana s primeri za majevo pobožnost", in tudi mašne in druge molitve.
Spisal P. Hrisorjon Maj ar, duhoven.

10-9
-{<JKMOi
Cena Šmarnicam je: v polu usnji 60 kr., usnji 76 kr., v usnji z zlato obrezo 95 kr. Dobijo so tudi krasno vezane, n. pr. v rujavo usnje, okovane, v baržnnu itd. — Po pošti pod križnim zavitkom 10 kr. več.
iRS" Dobijo se v yw>h Ui^iffotržnlctuli. "5£8t