jMercator £>-7^ Jsssslj - J ulij Časopis Poslovnega sistema Mercator •OVO JZ /,■ r r \ r /* _/ v r-l ‘J ovega butika Za vas smo pripravili maloenergi j ski mlečni sladoled Princesa v treh okusih • čokolada • vanilija • jagoda • Dober je k ol k p ra yljl c e! % ' • » --C-. ^ '• L ^ ' K m m er M~r:r f rr ^r,«*ke vesti iz Mercatorja, ^ercatorju, koncern JI4l®vilkah leta 1998 ____________stran 4 *** j- gg iMg M C' M ~ \ l/z* j* Mercatorjevih 50 let v ®oslar -Moja leta —?5®!L«atorju stran 1 0 r ^ f r * r ~ || SjjPr<,ienke in nagrajenci Poslovnega '^^5*5 Mercator za leto 1998 stran 1 6 '^®J!5®rcatoria 1 999 stran 20 ~'"'^U?*i 21. Mercatoriade stran 22 generacija poslovodske šole stran 26 ~^ti£tni dan Mercator centra Koper stran 28 Mercatorjevih zastopstev stran 29 Vesna Bleiweis Prva trgovčeva zapoved -poštenost Pred tedni me je predsednik uprave sprejel z ledeno mrzlim pogledom, ki ni obetal nič dobrega. Ostro, kar ni v njegovi navadi, mi je odrecitiral, kako bo uprava na kratko in strogo obravnavala nepoštenost slehernega zaposlenega - od najvišjega do najnižjega delovnega mesta. Vatel bo za vse enak, pa naj gre za nepoštenost v odnosih s poslovnimi partnerji, potrošniki ali s komerkoli, ki mu je Mercator namenjen. Če sem ga prav razumela, je nepoštenost v izrečenem kontekstu pomenila kršitve poslovne etike - dobrih poslovnih običajev, predpisov, prelomitev dane besede ali obljube ter vseh vrst osebne poštenosti v odnosih s katerokoli javnostjo, poudarjeno pa v odnosih s potrošniki. Kaj vse sodi v poštenost oziroma, kaj je v poslovnih in siceršnjih medčloveških odnosih etično, pošteno in kaj ne, ni predmet tega zapisa. Moje razmišljanje je poštenost kot vrednota in ta je lahko ena sama. Pošten si ali pa nisi. Pošten kot profesionalec, pošten kot človek. Ogledalo - vest nam nikoli ne pokaže, ali smo nad ali podpošteni in ali so za nepoštenost opravičila, ali ne. Objektivnega opravičila za nepoštenost ni. ,»l»rr,*a ^ercator ■ Negovan Nemec, po-«e|es' "toda, nogometna zmaga uprave, iz ,1e3a sveta, recept. ^SiUsda [a križanka stran 30 [v °*1's Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, C^ces^of. J. '-enter za obveščanje, Uredništvo, Ljubljana, 107’ telefon 061/160-11-32. Prj n’Ca: Vesna Bleiweis Tiskar'51 za tisk: Cortec, Ljubljana Časom el0\T(-R’ Ljubljana ci p ’s Prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokojen-NtaviS 0Vnega sistema Mercator. Od ^ a' 9.200 izvodov. stopn^P^a se plačuje davek na dodano vrednost po Razmišljajoč o predsednikovem sporočilu, sem se spomnila javnomnenjskih raziskav o vrednotah. Slovenci pošte-nost kot splošno vrednoto in kol osebno lastnost praviloma uvrščamo na najvišja mesta. Tako osebno kot poslovno. Tudi v naših internih raziskavah jo zlasti trgovci umeščajo na prvo mesto. Zavest, da je ugled določenega poklica in podjetja, usodno odvisna od poštenosti, torej imamo. In ker smo v Mercatorju pretežno trgovci, je poštenost tudi naša temeljna vrednota, ki jo izpovedujemo in zagotavljamo v poslanstvu "Mercatorja, najboljšega soseda". Dober glas gre v deveto vas, slab v vsako. Vsaka nepoštenost nas zaznamuje, vsak, tudi njen najmanjši primer se med potrošniki in našimi ostalimi partnerji posploši ne samo v sredinah, kjer je bila ugotovljena, senca nepoštenosti pade na vse. Si to res lahko dovolimo zaradi nekaj posameznikov? Ledeni pogled predsednika uprave je povedal odgovor. Vesna Bleivveis I JI /cj~cxfJcij « »• KONCERN MERCATOR V REVIDIRANIH IN Prihodki iz prodaje (v tisoč SIT) Dejavnost leto 1998 Trgovina 111.448.043 Industrija 10.829.708 Kmetijstvo 4.683.050 Gostinstvo in hotelirstvo 703.915 Storitve 772.184 Skupaj 128.436.900 leto 1997 Indeks Struktura 104.061.431 107,1 86,8 11.114.000 97,4 8,4 746.363 105,3 3,7 746.363 94,3 0,5 646.630 119,4 0,6 121.017.063 106,1 100,0 Čisti dobički oziroma izgube (v tisoč SIT) Dejavnost Dobički in izgube Dobički in izgube Dobički in izgube v letu 1998 v letu 1997 v letu 1997 (primerljivi podatki) (revidirani podatki) Trgovina 1.362.412 -2.243.095 -11.593.231 Industrija 119.889 -372.999 -975.271 Kmetijstvo 3.470 7.955 -1.781.967 Gostinstvo in hotelirstvo -18.829 -1.555 -863.872 Storitve 14.112 6.781 6.781 Skupaj 1.481.054 -2.602.913 -15.207.560 Naložbe trgovskih družb v osnovna sredstva (v tisoč SIT) Vrsta naložbe Novogradnja nakupovalnih centrov in hipermarketov - Koper - Maribor -Ptuj - Novo mesto - Ljubljana - Kranj Nakupovalni centri in hipermarketi skupaj Novogradnja samopostrežnih trgovin Prenove maloprodajnih enot Skupaj naložbe Vrednost naložbe Struktura v letu 1998 porabe v % 2.299.533 26,6 452.482 5,2 420.884 4,9 395.006 4,5 1.277.253 14,8 623.122 7,2 5.468.280 63,2 480.793 5,6 2.694.749 31,2 8.643.822 100,0 J n a a KONSOLIDIRANIH ŠTEVILKAH POSLOVANJA 1998 Celotni dobižek (v tisoč SIT) °biček iz poslovanja °biček iz finančnega poslovanja °biček iz izrednega delovanja blcupaj jbžanje dobička za davek od dobička uPaj čisti dobiček 887.372 111 634.159 1.521.742 - 40.588 1.481.054 Število zaposlenih Javnost Povprečno število zaposlenih na 1998 1997 podlagi delovnih ur Indeks Izvina >stnja Q^edjstv° 6.016 6.220 96,7 938 1.125 83,4 493 548 90,0 sJ^^tvo in hotelirstvo 129 160 80,6 SkultVf 31 29 106,9 ^Paj koncern Mercator 7.607 8.082 94,1 Delničarp in niihovi deleži Del»UČar Slrr ^lzičnih oseb c0Venski __________ 2av^a'sbi sklad pokojninsko invalidskega Ka-' oc^škodninski sklad ar°vanja '*0°blašče; ravne ne investicijske družbe osebe lastninski delež % 35 11 15 14 25 Sotrinavredn°st dan 1 teča.i vrednosti delnice na prvi Tr^r^0Vanja 6.4.1996 - kotacija C Tfžna Vrednost na dan 31.12.1997 Tržn! Vrednost na dan 31.12.1998 Knji Vrednost na dan 30.6.1999 Knjj 0V°dska vrednost na dan 31.12.1997 0v°dska vrednost na dan 31.12.1998 Gibanje vrednosti delnice 10.000,00 SIT 3.574.00 SIT 4.361.00 SIT 7.299.00 SIT 9.160.00 SIT 14.208.00 SIT 15.756.00 SIT IcW~CM.tIcCP aktualno tret fer-ett/etr KONCERN MERCATOR 1998 V BESEDI Če hočemo realno primerjavo poslovanja koncerna Mercator med letoma 1997 in 1998, moramo it podatkov za leto 1997 izključiti vpliv prevednotenja nekaterih osnovnih sredstev, kajti to prevrednotenje je v največji meri oblikovalo izgubo v letu 1997. Zato so v podatkih z oznako "primerljivi podatki 1997" upoštevani podatki, ki vsebinsko ustrezajo podatkom leta 1998. Le tako primerljivi podatki kažejo realno sliko obsega Mercatorjevih poslovnih in drugih aktivnosti v letu 1998. Leto 1998 je bilo za Mercator prelomno leto. Sebi in javnostim smo morali dokazati, da smo sposobni uresničiti cilje, ki smo jih določili s poslovnim načrtom za to leto. Podatki o poslovanju in vrsta drugih podatkov, ki ilustrirajo obseg Mercatorjevih aktivnosti dokazujejo, da smo cilje dosegli. Prihodek, ustvarjen v koncernu v letu 1998 znaša nekaj manj kot 128, 5 milijard SIT in je za 6,1% višji kot v letu 1997. Naj višji delež prihodkov v koncernu je ustvarila trgovina, in sicer 86,6%. Sledijo ji industrija z 8,4%, kmetijstvo s 3,7%, gostinstvo in hotelirstvo z 0,5% in storitve z 0,6%. V ustvarjenem čistem dobičku 1.481.412 tisoč SIT prednjači trgovina z 1.362.412 tisoč SIT, sledijo ji industrija s 119.889 tisoč SIT, kmetijstvo s 3.470 tisoč SIT in storitve s 14.112 tisoč SIT. Gostinstvo in hotelirstvo je leto 1998 končalo z rdečimi številkami v znesku 18.829 tisoč SIT. Za naložbe v novogradnjo trgovskih maloprodajnih objektov in njihovo prenovo je bilo v letu 1998 porabljenih 8.643.822 tisoč SIT. V porabljenih sredstvih so s 63,2% deležem na prvem mestu nakupovalni centri in hipermarketi (Mercator center Koper - 2.299.533tisoč SIT, hipermarket Maribor 452.482 tisoč SIT, hipermarket Ptuj 420.884 tisoč SIT, Mercator center Ljubljana 1.277.253 tisoč SIT, Mercator center Novo mesto 395.006 tisoč SIT in Mercator center Kranj 623.122 tisoč SIT.) Mercator center Koper že praznuje prvi rojstni dan, hipermarketa v Mariboru in Ptuju ga bosta proti koncu leta, Mercator center Ljubljana bo svoja vrata odprl konec avgusta, hitro za njim tudi Mercator center Novo mesto. V Kranju pa so v teku potrebni pripravljalni postopki. Za 4 nove samopostrežbe, zgrajene v letu 1998 in še 4 začete, ki bodo dokončane letos, je bilo porabljenih 480.793 tisoč SIT, za 56 v celoti prenovljenih in 44 delno moderniziranih maloprodajnih enot pa še 2.643.822 tisoč SIT. V letu 1998 smo zaradi nedonosnosti zaprli 51 maloprodajnih enot. Novogradnje in modernizacija maloprodajnih enot so le del poti, po kateri je Mercator v letu 1998 začel krepiti svoj tržni delež v slovenski trgovini. Drugi del poti so prevzemi zanimivih trgovskih družb. V letu 1998 je bil uspešen prevzem družbe Klas iz Maribora, ki gaje opravila družba Mercator SVS. Hkrati pa so tekli postopki oziroma nakupi lastniških deležev v trgovskih družbah Emona Merkur, Ljubljana, Loka, Škofja Loka, Goriška, Nova Got' ica, Jestvina, Koper. Prevzemni postopek družbe Emona Merkur je bil, zaradi nesoglasja vlade Republike Sloveni)2 s prevzemom, prekinjen. Uspešno sta bila v letu 1999 kofl' čana prevzema družb Loka in Goriška, ki se bosta v tudi organizacijsko vključili v koncern Mercator. Za prevzem6 oziroma nakupe lastniških deležev je Mercator v letu 199^ namenil 4,9 milijarde SIT. Pomemben podatek, ki ilustrira uspešnost poslovanja s° sredstva akumulacije, ki so bila v letu 1998 vir za skoraj 50% vseh naložb. Sredstva akumulacije - čisti dobiček amortizacija in oblikovane rezervacije, so v letu 199^ znašala več kot 6,6 milijard SIT. Posebna pozornost je v letu 1998 veljala stroškom uprav6 in prodaje. Če v podatkih za leto 1997 izključimo vpdv prevrednotenja sredstev (zaradi tega se je povečal strošelj amortizacije), so se stroški uprave in prodaje v letu 199^ nominalno povečali za približno 5,4% in to predvsem ^ račun povečane amortizacije, kar je posledica investicijski!1 vlaganj in povečanja nekaterih amortizacijskih stopenj- V primerjavi z letom 1997 se je število zaposlenih v kom cernu v letu 1998 zmanjšalo za 5,9%. V letu 1997 je bilo v koncernu zaposlenih 8.082 delavcev, v letu 1998 pa 7.607-Leta 1998 ne gre meriti zgolj s številkami. Te so suho' paren odraz vseh poslovnih in drugih s poslom povezanih vzrokov in posledic. Slika uspešnosti je zanesljivo p° polnejša in celovitejša, če ji dodamo človeško dimenzij0, ki je najpomembneje soustvarjala Mercator moje dežel6' V letu 1998 se je Mercator odzval na številne humanim1' ne, kulturne in športne akcije nacionalnega pomena. Družb6 v njegovem sestavu pa so prisluhnile mnogim tovrstnih1 lokalnim potrebam. V vseh javnostih je ugled Mercatofi3 v letu 1998 postopno, vendar prepričljivo rasel, njeg°v cilji so postali vse bližji in razumljivejši notranji javnosti zaposlenim. In prav njim in njihovi volji po sprememb^ gre skupaj z upravo zahvala za uspešno leto 1998, je m6 drugim v poročilu nadzornega sveta zapisal njegov pred5' ednik Stanislav Valant. Revizorja revizorske hiše Pricevvaterhouse Coopers, d.d-sta svoje delo opravila in ga končala brez pripomb na Merca torjeve računovodske izkaze. Vesna Bleivveis DRUŽBE V KONCERNU MERCATOR 31.12.1999 30. 6.1999 trgovina TRGOVINA plovni sistem Mercator, d.d. Dunajska cesta 107, . 13 Ljubljana - rator SVS’ d-d-’ Rogozniška 8, 2250 Ptuj jy. ercator Klas, d.d., Ptujska cesta 9, 2000 Maribor ercator Dolenjska, d.d., Livada 8, 8000 Novo mesto I ercator Degro, d.d., Obala 144, 6320 Portorož ^goavto d.d., Pristaniška 40 a, 6000 Koper >,erCator Modna hiša, d.o.o., Partizanska 3-5, 200» Maribor 'NDBsTRUA Merca. pj.. al°r Emba, d.d., Slovenčeva 21, 1000 Ljubljana ’ d,d., Kajuhova pot 4, 1240 Kamnik Rutikj d.d., Koprska 100, 1000 Ljubljana ^nine dežele Kranjske, d.o.o., Mesarska 1, 1000 Pek jana Slosar*a Grosuplje, d.d., Gasilska 1, 1290 Grosuplje Sad' d.o.o., Bohova 1, 2311 Hoče pri Mariboru RMEtijstvo r Agrokombinat, d.o.o., Cesta krških žrtev 145, iko Ko-:-0r Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o., MercdV°rskav25' 1330 Kočevje 400n i?t°r Kmetijstvo, Kranj, d.o.o., Begunjska 5, u Kranj St^rcat0 270 Kr! OSTINSTVO in hotelirstvo Mercat T 4 j (ln °r Hotel Ilirija, d.o.o., Trg prekomorskih brigad Mer^ LjUb,Jana °r Sremič, d.o.o., Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Britve MerCat 0r Optima, d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana Mercator SVS, d.d., Rogozniška 8, 2250 Ptuj - Mercator Klas, d.d., Ptujska cesta 9, 2000 Maribor - Jelša, d.d., Aškerčev trg 3, 3240 Šmarje pri Jelšah - Planika, d.d., Trg svobode 12, 2310 Slovenska Bistrica Mercator Dolenjska, d.d., Livada 8, 8000 Novo mesto Mercator Degro, d.d., Obala 144, 6320 Portorož Goriška, d.d., Gregorčičeva 19, 5000 Nova Gorica Mercator Gorenjska, d.d., Kidričeva 54,4220 Škofja Loka Trgoavto d.d., Pristaniška 40 a, 6000 Koper Mercator Modna hiša, d.o.o., Partizanska 3-5, 2000 Maribor INDUSTRIJA Mercator Emba, d.d., Slovenčeva 21, 1000 Ljubljana ETA, d.d., Kajuhova pot 4, 1240 Kamnik Zmajčkov butik, d.d., Koprska 100, 1000 Ljubljana Mesnine dežele Kranjske, d.d., Mesarska 1, 1000 Ljubljana Pekarna Grosuplje, d.d., Gasilska 1, 1290 Grosuplje Slosad, d.d., Bohova 1, 2311 Hoče pri Mariboru KMETIJSTVO Mercator Agrokombinat, d.o.o., Cesta krških žrtev 145, 8270 Krško Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, d.o.o., Kolodvorska 25, 1330 Kočevje Mercator KŽK Kmetijstvo, Kranj, d.o.o., Begunjska 5, 4000 Kranj GOSTINSTVO IN HOTELIRSTVO Mercator Hotel Ilirija, d.o.o., Trg prekomorskih brigad 4, 1000 Ljubljana Mercator Sremič, d.o.o., Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško STORITVE Mercator Optima, d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana ft /c t J< €* wia t< M^a tic im ZAHVALA PREDSEDNIKA MERCATORJEVE UPRAVE Uvedba davka na dodano vrednostjo bila predvsem za delavce maloprodajnih enot izjemno naporna delovna naloga, saj je bila povezana z inventurami skupaj z zahtevo, da oskrba prebivalstva nemoteno teče. NiČ manj naporne niso bile strokovne naloge, ki jih je imela posebna projektna skupina, specializirana za davek na dodano vrednost. Po poročilih, ki jih je uprava prejela iz posameznih trgovskih družb, so inventure potekale brez večjih težav, nemotena pa je bila tudi oskrba prebivalstva. Brez požrtvovalnosti in pripravljenosti vseh zaposlenih v maloprodajnih in po potrebi tudi drugih organizacijskih enotah ter v vodstvih družb, te zahtevne naloge ne bi opravili niti strokovno, niti pravočasno, niti v zadovoljstvo potrošnikov. Vsem bi se rad zahvalil osebno, vendar je to praktično nemogoče, saj so bile v inventure in v druga opravila v zvezi z davkom, vprežene cele stotnije delavcev. Zato sem se odločil, da se vsem zahvalim v našem časopisu. Za strokovno vodeno, učinkovito organizirano in vsestransko delovno pripravljenost se vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri projektu "davek na dodano vrednost", iskreno zahvaljujem. Zoran Jankovič Ljubljana, 2.7.1999 MICI JcM~CltJcCM Odložitev skupščine delniške družbe Loko -poslej ime Mercator Gorenjska Skupščina delničarjev družbe Loka je 30. junija letos obravnavala tudi spremembo statuta družbe. Sprejela je sklep o spremembi firme. Družba se poslej imenuje Mercator Gorenjska,d.d. Delničarji so se odločil, da polovico dobička leta 1998, ki je znašal 233,6 milijonov tolarjev, namenijo za rezerve, polovica pa ostane nerazporejena. Poslovni sistem Mercator je 91% lastnik Mercator Gorenjske, po sklepu delničarjev pa sta novi članici nadzornega sveta družbe Jadranka Dakič, članica Mercatorjeve uprave in mag. Mateja Jesenek, direktorica Mercatorjevega marketinga. Celotna Alpkomercova maloprodaja odslej postopno v Mercatorjevi franšizi Tolmin, 2. julij 1999 - na sedežu družbe Alpkomerc v Mostu na Soči sta Merca tor in Alpkomerc podpisala protokol o medsebojnem poslovnem sodelovanju ' nabavi in prodaji blaga. Po sklenjem protokolu bo Mercator dobavitelj za V^L’ trgovske branže Alpkomerca. Celotna maloprodajna mreža, predvsem in ua jprej njen del, ki prodaja izdelke za dnevno oskrbo prebivalstva, se bo vkljucl v Mercatorjev franšizni sistem. Poslovni sistem Mercator je lastnik 20% delu*1' Alpkomerca. Umik tožbe Že skoraj pozabljena vrsta zapletov, ki so bili povezani z odpoklicem MefCa torjeve uprave v letu 1997, je te dni dobila končni epilog. Mercatorjevi delničar)1’ ki so se odločili tožiti tedanji nadzorni svet, češ da jim je z odpoklicem upra%e povzročil škodo, so tožbo proti nadzornemu svetu umaknili. ri c t Skupščina družbe Emona Merkur Ljubljana, 22. junija 1999 - na 8. ^upščini delničarjev družbe Emona Merkur je bil za člana nadzornega sve-ta družbe izvoljen član Mercatorjeve aPrave Marjan Sedej, kupščine delničarjev se je udeležilo 7,87 vseh delniških glasov. Skupščino Je vodil odvetnik Bojan Pečenko, ki Po ugotovitvi sklepčnosti skupščine Predal besedo predsedniku uprave ružbe Francu Rutarju. Ta je podal 199°^° 0 Posl°vailju družbe v letu Lntžbaje v letu 1998 ustvarila 17, 288 ^'lijard prihodka, kar je za 2% več ot v letu 1997. Prihodki iz prodaje a* 5% realno nižji kot v letu 1997. ^lsti dobiček družbe znaša 165,954 'Jonov tolarjev, kar je nekaj več od "ačrto družbi Pri če vanega. Število zaposlenih v se je znižalo za 58 delavcev, ega "aer se je prodaja na zaposlen-P°večala za 3,98%. V preteklem letu je družba investirala v prenovo oziroma novogradnjo maloprodajnih enot 637 milijonov tolarjev. Hrati s tem poročilom je predsdenik Rutar poročal tudi o Mercatorjevem lastninskem deležu v Emoni Merkur, ta je 31.12.1998 znašal 19,83%. K besedi se je priglasil tudi predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič. Po zapletih na skupščini delničarjev družbe Emona Merkur februarja letos, sta obe strani spoznali, da je treba ustvarjalno energijo usmeriti v posel in ne v "kdo bo koga". Tako sta družbi sklenili nadaljevati konstruktivni dialog in rezultat tega je, da Mercator podprl vse sklepe, ki jih je uprava oziroma nadzorni svet Emone Merkur predlagal skupščini delničarjev (najpomembnejši je sklep o delitvi dobička). Iz dobička, ustvarjenega v preteklih letih, bodo delničarji Emone Merkur, vpisani v delniško knjigo pri Klirinško depotni družbi na dan 22.6.1999, dobili dividendo v višini 350 tolarjev na delnico. Franc Rutar (levo) in Zoran Jankovič pred sejo skupščine V dosedanjo vsebino nadaljnjega strateškega sodelovanja, predvsem na nabavnem trgu, sta družbi vključili tudi umik medsebojnih tožb, ki izvirajo iz zapleta na februarski skupščini, status družbe Emona Merkur in njene blagovne znamke ter njen postopen prehod na Mercatorjeve poslovne in druge standarde. MICI ®r«afor center Ljubljana konevem avgusta, ""h nate ie Mercator c®nter Novo mesto Žbgtr0L°Vn'h službah obvladujoče dru-otv L°sPešeno potekajo priprave na b0 ev Mercator centra Ljubljana, ki tov 06 ne L° kakšnih resnejših zaple-vSen^Prt 26. avgusta letos. Gre pred-ge , Za testiranje, izbiranje in trenin-Že pr°^0^L kadrov. Mrzlične so tudi tra Prave na "polnitev" novega cen-£ ga eJn° Ze'° blizu odprtja Ijubljanske-tev jyj ra PaJe načrtovana tudi otvori-ercator centra Novo mesto. Nove družbe v Mercator SVS Družba Mercator SVS je uspešno zaključila še dva prevzema. Prevladujoč lastniški delež ima še v dveh štajerskih trgovskih podjetjih Planiki iz Slovenske Bistrice in Jelši iz Šmarij pri Jelšah. Z nakupom dela trgovsko poslovnega centra v Murski Soboti pa je še okrepila svoj vpliv. Do sedaj je imela družba Mercator SVS v Murski Soboti le nekoliko večjo samopostrežbo. Knjižni prvenec člana Mercatorjeve uprave Ljubljana, 1. julij 1999 - v Domu slovenskega gospodarstva je bila predstavitev knjižnega prvenca člana Mercatorjeve uprave Aleša Čerina. "Vsi moji predsedniki" so živahna, dokumentarno in doživljajsko izbrušena pripoved avtorja o eminentnih in manj znanih imenih slovenskega gospodarstva in politike, s katerimi je poklicno in osebnostno zorel. Avtor opisuje štiri svoja delovna obdobja, med njimi je eno posvečeno tudi Mercatorju in sodelovanju z Miranom Goslarjem. Aleš Čerin MOJA LETA V MERCATORJU i*r tu' r-\lf t* r jz t n' j- *i/tj Miran Goslar, dolgoletni Mercatorjev generalni direktor in predsednik uprave je prišel v Mercator natančno 2. aprila 1975 in v njem ostal prvi mož do 30. septembra 1993. Bil je ključna osebnost v nekaj prelomnih obdobjih, ki so zaznamovala Mercatorjev razvoj. Mercatorja ni zamajal zakon o združenem delu, ni ga razkosala privatizacija in ni ga sesulo leto 1997. Kako vidi Mercator in sebe v njem, je bila rdeča nit pogovora. Generalnemu direktorju Adiju Ostercu se je iztekel zadnji mandat po več kot 20 letih vodenja podjetja. Miran Goslar se svojega prihoda v Mercator natančno spominja. "Takrat je generalnega direktorja imenoval delavski svet. Zasedal je v kavarni Nebotičnik. Bil sem edini kandidat. Med sejo delavskega sveta sem sedel v barski loži in čakal odločitev. V mislih sem sestavljal svoj prvi nagovor v Mercatorju. Mercator sem poznal kot poslovno uspešno podjetje, vendar mi je vseskozi udarjala na dan njegova slabost. Bil je vsebinska in organizacijska zlepljenka in moj cilj je bil Mercator organizacijsko in predvsem poslovno učvrstiti, ga narediti močnejšega in transparentnejšega. To sem povedal v svojem nastopnem govoru. Takrat sem se mnogim zameril, ker so to razumeli kot kritiko Mercatorja in pričakovali so radikalne spremembe. Jaz pa sem imel v načrtu le izvedbo ideje, ki ji danes pravijo poenotenje poslovne politike in funkcij ter ekonomija obsega." Sta se s predhodnikom, ki je v Mercatorju ostal še dve leti po vašem prihodu, ujela? "Adi Osterc je bil še dve leti po mojem prihodu v Mercator svetovalec. Adi je vedel, kje tiči razlog za njegove omejene možnosti ponovnega imenovanja, oba pa sva tudi vedela, da jaz ne kandidiram zato, da bi ga spodnesel. Bil je izjemno korekten in se v moje načrte glede sprememb v Mercatorju ni spuščal. Nemalo pa sem bil presenečen, ko se je delu v Mercatorju kako leto po mojem prihodu odrekel njegov in moj namestnik Janez Rozman, resnično odlični poznavalec funkcioniranja trgovine. Svojo odločitev za odhod v pokoj je utemeljil z dejstvom, da mojega tempa dela ne zmore. Osterc in Rozman sta bila sooblikovalca in graditelja Mercatorja in njuna zapuščina je bila poslovno uspešna, vendar je bilo za povečanje učinkovitosti že takrat velikega Mercatorja treba storiti še druge korake. Predvsem na področju investicij in financ, ker je bil velik Mercatorjev finančni potencial razdrobljen, razparceliziran in pogosto neekonomično trošen." Zakaj ste kandidirali v Mercatorju in ne na primer v tedanji Emoni, ki je bila takrat "špica” slovenske trgovine? "Moj povratek v gospodarstvo, čeprav sem si ga stalno želel, je bil posledica dejstva, da me tedanji ortodoksni partijski politiki februarja 1975 "odslovili" iz republiškega izvršenga sveta kot prevelikega liberalca. Moram priznati-da sem si pravzaprav želel zaposlitve v Emoni, toda med nekaj alternativami, ki so se mi nudile tudi v gradbeništvu so me vabili, sem se končno odločil za Mercator. Vinko Hafner mi je to svetoval. Takrat je Emono vodil Franc Nebec. Bila je veliko bolj čvrsto notranje organizirana z veliko bolj enotno notranjo politiko kot Mercator. Mercator je vsem podjetjem, ki so se vanj združevala, pustil praktično vso svobodo in je bil zato za povezovanje veliko sprejemljivejši. To je bilo v zavesti vodilnih ljudi pomembno zagotovilo, da bodo še naprej lahko vodili avtarkično politiko, čeprav pod Mercatorjevo marelo. Emona je v očeh politike in javnosti veljala za elitno podjetje. Priznati moram, da so večne primerjave z njo in kar pogosta oznaka "Mercator je kmečka firma" spodbujale tudi moj, z osebno prestižnostjo obarvan cilj, postaviti Mercator, ki bo presegel Emono." In začetek? "Dejansko z največjo neumnostjo, ki si jo je v sedemdes-tih letih privoščila država - z zakonom o združenem delu-Ta Mercatorju v organizacijskem smislu sicer ni povzročil večjih šokov, saj so bila podjetja oziroma samostojne poslovne enote praktično že tozdi. Vsebina zakona o združenem delu je dala krila samozadostnosti, egoizmu in moe odločanja o pomembnih stvareh v roke tudi zelo ozko razmišljujočih ljudi. Bil je, tako sem javno izjavil, narobe svet. Odločanje o vseh odločilnih funkcijah v integrirane® podjetju je bilo v tozdih, torej na najnižji organizacijski ravni. Če si hotel izpeljati neko zadevo na ravni integriranega podjetja, si moral najprej izboriti soglasje vseh organizacijsko nižjih centrov moči. Če si hotel nekaj doseči za rast podjetja - pri tem mislim na Mercator kot celoto, j6 '1° treba imeti rokavice in potrpljenje za prepričevanje, argumentiranje in usmerjanje." ^te si takrat nabrali izkušnje za vse poznejše, enako l>0lnembne odločitve v Merca-^ju? BiH ste namreč mojster 0,npromisov. Ur7 a'adi tega je Mercator lahko tasel v več smereh. V letih 1975 1980 je bil val združitev n°vih podjetij v Mercator na j Večji in če se prav spomnim, j’.rtl° v tem obdobju po velikos-začeli presegati Emono. Ven-v r Znotraj Mercatorja prave ^Vrstine ni bilo čutiti, vse je ^e°valo nekako vodeno, in če vtTl0 hoteli z velikostjo joP°vredno graditi tudi notran-uv. ^vrstost in poslo-vno t^itost, je bilo treba neka-in ■ Zadeve odločno spremeniti opredeliti kot skupne in hi ''\C/ne Za VSe’ ^ S0 'n sheh Pod Mercatorjevo Osebno sem se v Mercatorju največ ukvarjal s financami in njihovim upravljanjem. Zato sem bil prav na področju financ in njihovem združevanju za skupne, predvsem naložbene namene, najbolj agresiven in nepopustljiv. Kompromisen sem bil le toliko, da seje uveljavilo načelo, da mora vsak, ki sredstva združuje, iz tega skupnega Žaklja v najmanj petih letih nekaj dobiti. To načelo smo potem prevedli v jezik planskih dokumentov in vsak je od tega imel toliko, kolikor je bil v svojih lastnih načrtih ambiciozen in kolikor so mu zraven dopuščali še drugi investicijski viri. Ker je bilo v tem načelu tudi nekaj solidarnosti, so tako do novih objektov prišli vsi, tudi podeže-lje. Po mojem mnenju sta prav finančni steber in steber združevanja sredstev za naložbe zrasla najvišje. Zlasti skupna elektronska obdelava podatkov oziroma skupni informacijski sistem pa najmanj." tor' Zat0 ^eta ^82 na Merca-Partijski konferenci proda""} "D; "sedem stebrov soz- Na {letošnjem Dnevu Mercatorja - Miran Goslar podeljuje medalje Sa a' kislim, da smo osnove zanje postavili že prej v nekem ni()upravnem s katerim smo uzakonili sedem ste-skii s^uPno določanje in izvajanje poslovne politike, sren ° Uresničevanje razvojnih investicij z združevanjem Sku S ev’ skupno opravljanje bančno-kreditnih poslov, ktro*00 ZunanJetrgovinsko dejavnost, skupno in enotno ele-°kdelavo podatkov, enotno celostno podobo ter stavb °^n0 s°hdarnost. Teh sedem stebrov je dolgo pred-gj: a 0 °kostje Mercatorjeve poslovne filozofije in strate- (jejo 0rarn reči, da je bilo njihovo temeljenje naporno ^akrat se je zanje neposredno z referendumom Protn^0- S^oraJ 12.000 zaposlenih v Mercatorju. Politična °C'ia je bila sestavni del tedanjih ritualov. " Je bilo Potem lažje graditi čvrstejši Mercator? "Po čC Stran' hži, saj so se zaradi tega zmanjšale želje za prec„- ° v Mercatorju, po drugi strani pa je bilo treba še ^ J spremeniti mozac]( lož Mnogih 'n°stih glavah Mercatorjevih vodilnih ljudi, lastnost je v tozdih obvladovala in prevladovala. svojih govorih in nagovorih ob različnih pri- ercato sem J0 šibal in poudarjal, da smo v prvi vrsti mi h st /.ln ^ je uresničevanje politike, vsebovane v sed-vkeši COnditio sine qua non" za Mercatorjev učinko-aZV°j 'n poslovni rezultat. Velikost je bila Mercatorjeva značilnost, kakovost storitve manj in tudi z dohodkovno stranjo niste bili preveč zadovoljni. "Velikost ni bila prav dober generator kakovosti. V tistem času pa tudi potrošniki še ne. Mercatorje že med leti 1975 in 1985 združeval sedanje Mercatorjevo jedro trgovskih, industrijskih, kmetijskih in storitvenih podjetij. Karkoli se je kot posledica ekonomske politike države pokazalo v posamezni dejavnosti, se je odrazilo tudi v Mercatorju. Če je ta "bremzala" trgovino s tretmajem razdeljevalca dobrin in jo prisilila v potrošniku prijazne cene s predpisovanjem in omejevanjem marž, in prepovedovanjem naložb, je bila načeta njena substanca; če se je vtaknila v živilsko predelovalno in drugo industrijo, je povzročala kolapse pri njej; če se je lotila kmetijstva seje ogenj zanetil v tej dejavnosti. Vse to seje v Mercatorju poznalo na dohodkovni plati. Hkrati s tem pa je bila premalo izpostavljena odgovornost za stroškovno plat poslovanja. Zame je bila ta vedno pomembnejša od sistemskih vplivov na poslovanje. Med stroške sem na prvo mesto uvrščal plače. Mnogi so omejevanje rasti plač karikirali kot mojo osebno "uhmijo" in tudi mojo, za direktorja tako velikega podjetja razmeroma skromno plačo, so razglašali za lažno skromnost. Prav ti pa so si rezali največji kos plačne pogače. Socialna varnost zaposlenih je bila v Mercatorju na izjemno visoki ravni. Mercator je tako na poslovnem kot na socialnem področju mnogokrat odigral vlogo blažilca učinkov državne politike. Toda, taki časi so bili in preživeti smo jih morali." I IB V konglomeratu dejavnosti, interesov in osebnosti je prihajalo tudi do odkritih in prikritih napetosti... "Prej ste omenili, da sem znan po kompromisarstvu. V sklepanje kompromisov nisem šel nikoli z negativno konotacijo. Vedno sem jih jemal kot stopnico za naslednji korak, ki bo pripeljal do končnega cilja. Mnogi moji sodelavci so to ocenjevali kot slabost, ki zavira hitre in učinkovite spremembe. Moje vodilo je bilo: vse, kar se izsili z močjo ukazovanja in ne doseže z močjo argumentov, stoji na trhlih nogah in se ob prvi priložnosti podre. Tako sem deloval tudi takrat, ko so se posamični interesi znotraj Mercatorja križali v taki meri, da je bil ogrožen skupni cilj. V nekaterih situacijah se je pokazalo, ali imam opraviti s hudobnimi in neumnimi, za vsako ceno rušilnimi ljudmi. Te kategorije ljudi ne prepriča nič. Žal sem imel v Mercatorju opraviti tudi s takimi, sicer zelo redkimi sodelavci. Moj pristop k ljudem je bil zelo preprost - ljudje so takšni, kakršni so. In tako sem jih vedno jemal, v kar največji meri sem skušal upoštevati njihove argumente, njihovo videnje stvari, njihov položaj v okolju. Zaradi preglednosti nad situacijo v posameznih sredinah, sem lahko odmerjal tudi svoje ravnanje. Vedno je bil zame pomemben le cilj, čeprav je bilo potrebnega veliko časa in naporov. Zato je do najostrejših zaostritev prišlo le redko." Motivi in cilji združevanja s sozdom KIT - Kmetijstvo Industrija Trgovina konec leta 1985 ? veličastnega referenduma je mini' lo več kot dobro leto dni. glasovalna mesta smo v dveh dneh spravili več kot 20.000 lju' di. SOZD KIT je bil še bolj heterogena združba kot Mercator. ^ njej so prevladovali kmetije^ trgovine je bilo malo, med proizvodnimi podjetji pa so bile Ljubljanske mlekarne, Oljarica in Agromehanika najmočnješa podjetja. Res smo s to združitvi)0 postali daleč največje integriran0 podjetje v Sloveniji in se hkra0 povzpeli na vrh tudi v ju' goslovanskem merilu, kar mi je sicer imponiralo, po drug' strani pa sem se zavedal, da združitev prinaša še več heterogenosti, še več navskrižnih interesov. Nekoliko pa sem ^ zaskrbljen tudi zaradi tega, ker se je na začetku delovanj3 združenega sozda zrahljal tudi sam Mercator." Kako veliki smo torej že bili? "Mercator je v nov sozd vstopil z 29 podjetji, ki so imela v svojem sestavu 54 tozdov ter s svojo interno banko- ^ 13.800 zaposlenimi in s 4.800 kmeti. KIT pa je štel 23 podjetij, večinoma kmetijskih zadrug, ki so imela 37 temeljni*1 organizacij združenega dela, imel je svojo interno bank0, 5.300 zaposlenih in približno enako število kmetov. Najmanj komedij je bilo z združitvijo internih bank. Vse ostalo pa smo nekoliko organizacijsko spremenjeno spraviliv 48 podjetij in kmetijskih zadrug s 87 tozdi ali drugi011 takrat veljavnimi organizacijskimi oblikami. Merjeno P° fizičnih kazalcih, kot so število pravnih oseb, deleži v slov' "Ne pozabimo pa na nobenem delovnem mestu, pri nobeni akciji, ki se je lotimo, daje naša družbena funkcija čim večje zadovoljstvo naših kupcev. Kaj potrošniki o nas mislijo, kako so zadovoljni z nami, kaj predlagajo, česa pogrešajo, to mora biti naša velika skrb. Ne zadovoljujmo se s pov-prečnostjo, pač pa težimo h kvaliteti, čim boljši postrežbi, še večji prijaznosti." (Miran Goslar v novoletni poslanici decembra 1975). "Mnogi v ozadju te združitve vidijo politični pritisk, saj j bilo med leti 1980-1985 v gospodarstvu še veliko politike Pa je v našem primeru ni bik "Vsaj na nekaterih delih naše notranje organiziranosti nam manjka zresnitve in se moramo spustiti v odločno borbo proti egoizmu v naših lastnih vrstah in proti samozaverov-anosti, kije neverjetno prisotna. Bolj kot uspehom, se moramo posvetiti našim notranjih slabostim in jih odpraviti. Odločilna je disciplina: delovna disciplina, v kateri bomo morali najti vsa sredstva, da jo povečamo; samoupravna disciplina v sistemu dogovarjanja in zlasti v izvrševanju tega, kar se dogovorimo; poslovno komercialna disciplina. Prepričan sem, da bomo v letu 1980 v tej smeri naredili pomembne korake, da naša organizacija ne bo samo velika, ampak tudi kvalitetna." (Miran Goslar m novoletnem voščilu decembra 1979). Predsednik uprave KIT-a Ton Mastnak je ponudil, da 1 Mercator preko sozda KI' vlagal v njihovo kmetijsk proizvodnjo. V Mercatorj smo menili drugače - vlaga bomo neposredno v posame zno podjetje v sestavu KIT-in si tako zagotovili trgovin potrebne resurse. O tem se nis mo mogli sporazumeti. Pobu da za združitev je prišl; ponovno s strani vodstva soz da KIT. Cilj je bil razrnerom: preprost: znotraj združe-neg. gospodarskega sistema vz postaviti verigo od primarne kmetijske proizvodnje dc trgovine, podprto z močno interno banko. Od pobude dc enski kmetijski proizvodnji, agroživilski predelavi in trgovini, smo bili takrat največji. Pri dobičku pa se j6 poznalo predvsem dejstvo, da smo heterogeni in daje vsaka dejavnost gospodarila pod bolj ali manj sistemsk0 določenimi pogoji." Dvakrat ste bili kandidat za Kraigherjevo nagrado, takf^ no najvišjo nagrado za gospodarstvenike. Dobili ste jo v drugem poskusu leta 1986, po združitvi sozdov. "Kar zadeva to veliko nagrado, moram reči, da sem je ^ vesel. Kaj je botrovalo temu, da prva kandidatura tri let3 prej ni "šla skozi", lahko le domnevam. Mislim pa, daj0 bilo v ozadju tudi nekaj politike, ki ni pozabila moje^ liberalizma. Čeprav je minilo že deset in več let, sem bl kot zagovornik stroke pred politiko, voluntarizmom in dei° agogijo, z negativno politično oceno še dolgo zaznamova0' Sicer pa je bilo menda pravilo, da se je vsaka kandidatski je bila vsaj malo "spotikljiva", morala ponoviti. podelitvi nagrade sem se zahvalil v imenu nagrajence^-tisti zahvali sem bil kar precej jedek na račun politike, 10 je direktorje označevala s tehnokrati in podobnimi neg0' livnimi oznakami in jih tako ali drugače izpostavlja*0 negativnem smislu. Mnogi so me potem spraševali, kak1 g * t * g' g~ V i/ g g g g g f g' g~\^lf gg ,em s' upal. Nagrade nisem jemal kot osebnega priznanja -^ a Je priznanje vsem, ki so pred mano in z mano gradili ercator. Samo žirijo pa je verjetno fascinirala uspešna iz-euba združitve sozdov Mercator in KIT. Denarno nagrado ein Podaril slepim in slabovidnim." 'v,f’ vodili največje podjetje v Sloveniji? Toda verjemite, bolj kot kakšne imaginarne afirma-ciie si direktorji želimo konca moči administrativnega voluntarizma, sistemskih predsodkov in i°gike neznanja, ki očividno še vedno v tolikšni meri °bvladujejo najpomembnejše politične in ekonom-ske odločitve, da ne morejo prodreti predlogi Mnogih ekonomistov strokovnjakov, kar naj bi nas 1 ■'vleklo iz blokade obstoječe gospodarske strukture 'n dogmatske miselnosti." (Miran Goslar v zahvali °k Podelitvi Kraigherjeve nagrade 6. januarja 1986). "Na t0 Zad ne utorom povsem neposredno odgovoriti. Treba je l99oVe Sledati v kontekstu obdobja, od leta 1986 do leta letu 111 'zbire modela privatizacije leta 1993. Že v prvem Pred^0 Združitvi se je marsikaj pokazalo kot dobra poteza. k0n Sern na področju financ. Takratna interna banka je dasn /Tirano upravljala z velikimi sredstvi, kar je bilo v k0 «ro rastoče inflacije izredno pomembno, hkrati je pre- čka i r a ^ercalor s stimulativnim varčevanjem zbirala ve- gih '^'dnostna sredstva naših zaposlenih in številnih dru-Uekat Canov- Manj uspešni smo bili na področju ostalih v drugih stebrov. Spet moram reči, da je bil razlog ca{0 . r°§enosti. V sozdu sta se srečali dve filozofiji - Mer-jena JCvT Pretežno trgovsko usmerjena, in KITOVA - usmer-laVo ^etezn° * * * * v primarno kmetijsko proizvodnjo in prede-Večn emU pr' razvojnih naložbah dati prednost, je bila jen s& ddenia, večni kamen spotike. Vsak je bil obremen-aPeti|SV<)'0 zS°dovino, s svojo pomembnostjo in s svojimi ha ' n ker smo bili še vedno tozdovsko organizirani, je strahote Štabi""Uten naPor vseh 100 in več direktorjev z vodilnimi ra/'pra a|10samezniki, nekaterih nizkih udarcev, obljub s br0 ' V žePu in kratkovidnostjo pred vsako, za skupno do-jalnega erni1n° odločitvijo. Spominjam pa se tudi ustvar-°bdob' Sodci°vanja, iskrenih podpor sodelavcev. Iz tega del°Vaja 'niani kar nekaj grenkih spominov na ljudi, ki so da bi Vs-Sek^no’ Pa tudi na ljudi, ki so dali vse od sebe, hitro r '^hri tudi v še enkrat večjem Mercatorju enako vanja" Tri vlogi, ki sem jo odigral v času mojega "bi-sv°je ^ercatorjii, mi je morda res pomagalo, da znam UitiOgi^8 V0 sP°znanja jasno in prepričevalno izraziti in C'°nalne'|e ae'e Po kakšnem mojem priložnostnem ali tradi-0dprt> ^ nastopu postalo jasno, da sem pripravljen na H zadev§Unaentiran dialog, da pa od dogovorjenih skup-t0rja." ne h°m odstopil tudi za ceno izstopov iz Merca- Zakon o podjetjih, takoimenovani Markovičev zakon, je leta 1989 dokončno pokopal ostanke zakona o združenem delu. Leta 1990 se je rodil Poslovni sistem Mercator, delniška družba. Začela se je privatizacija, ki smo jo končali po slovenski zakonodaji leta 1995 z vpisom v sodni register. "Bilje skrajni čas, daje država, takrat še Jugoslavija, pometla z vso škodljivostjo tozdovsta. Takratni zakon o podjetjih je odprl možnosti, da se organiziramo kot holding. To je bilo možno tudi z neodplačnimi prenosi kapitala članic sozda na družbo mater in od nje nazaj kot kapitalski vložek družbe matere na družbe hčere - članice. Zadostiti prvič zakonskim določbam in drugič interesom članic sistema, mi je vzelo ogromno energije. Strpnost v postopnosti izvedbe je bila v tej situaciji edina racionalna rešitev, če smo hoteli Mercator obdržati skupaj. Ta sprememba je zahtevala od vpletenih popolno spremembo miselnosti, popolen zasuk od samoupravljanja in družbene lastnine h kapitalu in njegovim prepoznavnim lastnikom. Tudi za mnoge vodilne ljudi v Mercatorju je bil to izjemno naporen proces, ki je nemalokrat izzval emocije, hkrati pa do konca razgalil škodo, ki jo je naredilo tozdovstvo. Takrat sem široko odprl vrata vsem članicam sozda za izstop. Pojdimo narazen, če nismo za skupaj, vendar s čistimi medsebojnimi računi in v prijateljskih odnosih. Na to možnost je iz vrst nekdanjega sestava Mercatorja startala delovna organizacija Mercator Nanos, iz vrst nekdanjega KIT-a pa Lju-bljanske mlekarne. Če sem pri Ljubljanskih mlekarnah še videl utemeljen razlog za izstop, ga pri Nanosu nisem. Z Ljubljanskimi mlekarnami smo se razšli. Nanos pa se je kasneje premislil in naknadno podpisal pogodbo o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator, delniške družbe. Članstvo v Poslovnem sistemu Mercator je tako praktično ostalo nespremenjeno. Opravili smo potrebne kapitalske transakcije in začeli delovati kot holding, v katerem je obvladujoča družba - mati lastnica vseh družb - hčera." "Ne moremo dovoliti, da bi politiko blagovnih tokov samovoljno krojili komercialisti v tozdih in še manj poslovodje naših prodajnih enot, čeprav se to navadno opravičuje s potrebo t.i." boljše založenosti, briskira pa se naše obveznosti iz dolgoročnih naložb, angažirajo se dodatna obratna sredstva, diskriminirajo se domači proizvajalci.... ... Eden najtrših orehov naših notranjih težav, ki nam zavira hitrejšo rast blagovnih tokov, še posebej pa povzroča konflikte med posameznimi članicami sozda, je neizvedena delitev dela in specializacija podjetij na debelo in njihovo prepočasno prilagajanje potrebam maloprodaje.... .... Naša dosedanja praksa strpnega, argumentiranega usklajevanja interesov je porok, da bomo težave, ki jih ni malo, znali sproti tudi v bodoče razreševati in se izogibati nepotrebnim zaostritvam, zlasti pa egoizmu in zaprtosti, ki se ne zna povzpeti nad svoje ozko obzorje. "(Miran Goslar ob promociji "Sedmih stebrov sozda" na partijski konferenci 16. decembra 1982). s: •N Slovenska osamosvojitev, slovenski zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij z dopolnitvami v letu 1993, po katerem so kapitalske povezave po Markovičevem zakonu naj bi bile nične... najprej ste nad to odločitvijo osupnili, potem pa seje pokazala vaša odločnost, da greste do konca. Na Ustavno sodišče. "Po slovenski osamosvojitvi je bilo nekako modno rušiti večino tistega, kar je imelo vonj po stari državi. Tako so nastale tudi dopolnitve zakona o lastninski preobrazbi podjetij. Se posebej nas je prizadel takoimenovani Rejčev amandma o ničnosti prenosov družbenega kapitala. Za nas bi to pomenilo najprej vse postaviti v prvotno, to je začetno stanje leta 1990 in znova na trnjevo pot do soglasja v bistvu o tem, ali Mercator ostane skupaj, ali pa se bo razletel. Edina pot je bila zahteva za presojo ustavnosti. Spominjam se, kako je nastala vsebina našega ugovora. Neko popoldne sem tuhtal v svoji pisarni. Prijel sem za pero in začel pisati vlogo na Ustavno sodišče. Trdil sem, da v Mercatorjevem primeru ne gre za odtujevanje družbenega kapitala, da gre le za njegov prenos, za spremembo njegove "lokacije". Če je bil prej evidentiran pri posameznih družbah oziroma podjetjih, je bil s privatizacijo po Markovičevem zakonu prenešen le na višji organizacijski nivo - na holding Mercator in hkrati evidentiran kot njegov kapitalski vložek v družbe - hčere. Poleg tega pa je slovenski zakon uveljavil razveljavitev za nazaj, kar je skregano s pravno stroko. Ustavno sodišče je s petimi glasovi proti štirim dalo prav Mercatorju in razveljavilo ta dva razvpita in krivična člena. To je bilo veliko olajšanje in zadoščenje za naše skupno delo." Bili ste "oče" Mercatorjeve certifikatske privatizacije. "V nekem smislu res. Projekt Mercatorjeve privatizacije je bil po obsegu kapitala, ki se je lastninil, največji v srednji Evropi. Pri privatizaciji mi je šlo predvsem za to, da bo izpeljana do skrajnosti pošteno v dveh smereh - da ne bo oškodovanja družbenega kapitala in da ne bodo oškodovani zaposleni v Mercatorju. Hkrati pa, da ne bomo med možnimi modeli privatizacije izbrali tistega, da bi morali odplačevati kapital državi. Bolj ko smo se poglabljali v vse možne simulacije situacij, posledic in dejstev, bolj nam je bilo jasno, da je za Mercator najprimernejša javna prodaja delnic. Tako smo se tudi privatizirali. " Upokojili ste se leta 1993, do leta 1997 pa ostali predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta. "Vodenje nadzornega sveta sem vzel kot čast in hkrati kot dolžnost. Mislil sem, da bo nadzorni svet pod mojim vodstvom lahko dobra opora upravi, ko bo uveljavljala novo poslovno filozofijo in strategijo podjetja. To smo ji v njenem začetnem obdobju tudi nesporno bili. Konec leta 1996 so se med stališči in pogledi uprave in nadzornega sveta pokazale prve razpoke. Izvirale so iz primerjav dejanskega stanja, ki so ga kazale številke, in iz olepšanih pripovedi o "Edino vodilo izhodišč, tudi moje osebno in mojih sodelavcev je, da pripeljemo naše delavce do lastništva sistema. Ni nobenih osebnih in tudi ne menedžerskih ambicij. Ljudem naj ostane to, kar so ustvarili. Gre za problem dvomov in od tod zahteve po različnih alternativah. Samo dve sta: ali svoj privatizacijski program ali pa pismo državi z vsebino tukaj smo, tvoji smo. Mercator ne bo razpadel, saj je že kapitalsko povezan, je holding s 100 in 51% lastništvom podjetij. V skupni zgodovini smo dosegli neverjetne stvari, zato poskusimo biti tudi tu konstruktivni. Stvari se spreminjajo, zakonodajalec več ne ve, kaj bi, vrsta emisar-jev in razlag lastninskega zakona, da to in to ni bilo tako mišljeno kot je zapisano... ustvarja se blodnjak dodatnih osebno zaznamovanih razlag in temu ne smemo podleči." (Miran Goslar na seji upravnega odbora marca 1993, ko se je odločalo o načinu Mercatorjeve privatizacije). njih. Ob rezultatih leta 1996, sredi maja 1997 in nekoliko kasneje še ob polletnih rezultatih leta 1997, so bili naši pogledi že diametralno nasprotni. O dušljivi klimi in o skoraj nevzdržnih odnosih med upravo koncerna in upravaffli družb in o neenotnosti med samimi člani uprave, so prvi spregovorili člani nadzornega sveta iz vrst zaposlenih-Takrat je odlično analizo klime v Mercatorju podal člafl nadzornega sveta dr. Niko Toš. Prvič smo se na nadzornem svetu srečali z drugačnimi, rekel bi, sociološko ovrednotenimi dejstvi kot jih je navajala uprava. To je bilo obdobje mojih najhujših osebnih in strokovnih preizkušenj. Nisem bil vpleten le kot predsednik nadzornega sveta, bil sem vpleten kot človek, ki si je svojega naslednika za vodenje Mercatorja izbral sam. Torej je bila moja odgovornost dvakratna. Ob predlaganju Kazimirja Živka Pregla za predsednika Mercatorjeve uprave, sem bil prepričan, da bo kot človek s strokovnimi in političnimi izkušnjami ter svetov-Ijanskostjo obvladal Mercator in bo svojo vizijo tudi ude-janil. Žal se to ni zgodilo in zato prevzemam nase tudi bel odgovornosti. Veliko sem in še premišljujem o term Spoznanja? Na silo se ne da ničesar doseči. Zlasti ne, če so poteze zaupane ljudem, ki idej, čeprav dobrih, operativnOi dosledno in s potrebno verodostojnostjo ter subtilnostjo ne izpeljejo. Še danes mi ni jasno, kako je Pregl s svojm1 delovanjem lahko sprožil toliko notranjega nezadovoljstva in napetosti. Enostavno mi ni jasno, kaj je vodilo tedanjo upravo in kako je delovala, da so bili učinki v medsebojnih odnosih rušilni, da so se prikrojevali poslovni izidi, trošilo se je na veliko, itd. Sicer pa je bilo o tem že veliko napisanega in dokumentiranega. Uprava je izgubil3 verodostojnost in zaupanje pri svojih, Mercatorjevih lju' deh. Res je bil odpoklic uprave julija 1997 medijski dogodek, vendar pa je potem žehta preko vseh možnih medijev, ki jo je spodbudil Pregl, povzročila predvsem Merca- D l°rju veliko škodo. Moram reči, da je bilo leto 1997 zame en° najhujših let v moji karieri. Privatizacija je bila strok-OVno zahteven in strateško pomemben, po človeški plati Pa silno občutljiv proces, vendar mi ni požrla pol toliko lvcev kot predsednikovanje nadzornemu svetu v letu 1997. v*0ram reči, da sem vztrajal do konca, predvsem zaradi teže argumentov, ki so nedvoumno kazali, da gre Mercator v slepo ulico in zaradi podpore večine članov nadzornega Sveta. Tej veliki osebni preiskušnji bi se bil lahko izognil, SaJ nisem imel nobenih osebnih interesov. Tako bi ohranil sv°j mir. Toda nisem te vrste oportunist. Poleg vrste argu-mentov, ki so upravičevali odstavitev Preglove uprave, sem Se čntil nekako zavezanega do mnogih svojih zvestih sode-avcev kot Stanka Brodnjaka, Marjana Sedeja, Aleša Čeri-na- Borisa Požarja, Bruna Miklavca, Franca Prvinšak, ki so menoj ustvarjali Mercator. Preprosto jih nisem mogel raz°čarati in jih pustiti na cedilu. Po skoraj dveh letih sem Vesel, da se je Mercator vrnil h kupcem, vrnil k poslom in Sv°jemu poslanstvu." ^adzorni svet, ki ste mu predsedovali je imenoval Zora-* Jankoviča za predsednika Mercatorjeve uprave. Jank-v ,c ie bil član nadzornega sveta, ki je do zadnjega zago-v lal upravo, znano pa je, da se tudi vidva sredi osemde-1 ‘et nista razšla ravno v najboljših odnosih. "Pren • j Jn po imenovanju članov uprave pod vodstvom - te °V'Ca Sem v skrbeh- Slabe izkušnje pri izbiri kadrov iz ISem ^mel večkrat, so me svarile. Jankoviča sem poznal v nveste, kjer je pokazal veliko podjetnost, poslovno in-jin 'Vn°st' drznost in organizacijske sposobnosti. O na-0(]^' hkratnem sporu kroži več zgodb. Povod za takratni °d Jankoviča iz Investe je bila njegova prizadetost, ker ^ °h izbiri med dvema kandidatoma za direktorja zdru-s Mercator Investe, ki nastale iz Investe in Inženiringa Zat 3 ^1^' dal prednost njegovemu konkurentu, predvsem da .’. da bi uspel referendum. Tudi to je bila ena mojih teran . kadrovskih napak, saj smo prav tega direktorja no-ailkasr ’ Navozil isneje odstaviti, ker je novo združeno Investo temeljito To P°t sem se pred imenovanjem uprave posvetoval s celo zaht° ^ercaloricvih vodilnih ljudi. Bilo je očitno, da večina na Va sPremembe, ki bodo Mercatorjevo vizijo udejanile prve"^611’ Vendar hkrati učinkovit način. Da Mercator za od] ^ ^l°veka potrebuje dovolj ambiciozno, drzno, vaj .n° 'n hkrati pogajalsko spretno osebnost, ki bo imela VodilaSlCer lr'ajenke. Nagrajenka je izredna poznavalka tehnologije 'rgovin in njenega umeščanja v aplikativne rešitve pri °Premljanju trgovin. Strokovnost, izkušnje, nenehno Ustvarjalno iskanje rešitev za kar najbolj prepoznaven Prodajni prostor Mercatorja moje dežele, odlikujejo skoraj 'A letno nagrajenkino delo v inženiring družbi Mercator Optima. Nagrajenka je zgled izjemne projektantske Produktivnosti. ZI)ENKA PAVŠIČ ^aScajenka sodi med tiste naše sodelavke, ki so svojo Poklicno pot začele v Mercatorju. Poslovodkinja v večih v jiCndi prodajalnah in od leta 1989 na Fužinah, v eni v Ph Mercatorjevih samopostrežb. Samopostrežba, ki jo 1 nagrajenka, je že leta skoraj učni center in zgled, kako ra biti trgovina ob vsakem času urejena in založe-§ledni odnosi s potrošniki in sodelavci, dolgoletni Povrečni rezultati trgovine, angažiranost pri delu z o;^i, izjemna delavnost in zanesljivost, odlikujejo n° skromno nagrajenko. slAVKO VUČAK ie °d leta 1979, ko je prišel med Mercatorjevce pr ^^^fitdran delavec na delo v tehnično skladišče, Sv °Z1 na tisoče kilogramov tehničnega blaga, bodisi s sko >ni r°^amh bodisi z viličarjem, ki ga upravlja tudi že Po~^ ^Ve clesedetji. V družbi Mercator SVS ga sodelavci dei^° ’n sP<:>štujejo kot izjemno vestnega, zanesljivega iz Vziega tovariša, ki priskoči na pomoč povsod. Ne 7' la besed, ko je treba prijeti za kakršnokoli delo. 0VanŠtvo smo Je ceh tako na delovnem mestu kot izven njega. Vrlina, 1° mnogi v teh razosebljenih časih pozabili ali pa Vre^ sramujemo. Zato - vrnimo jo kot prepotrebno n°to v sleherno naše okolje. f -c- trt t:** r~ POZDRAVLJENI IN DOBRODOŠLI Nagovor predsednika uprave več tisočglavi množici Mercatorjevcev ob Dnevu Mercatorja. "Pozdravljeni in dobrodošli vsi, ki danes skupaj raznujemo Dan Mercatorja. Poseben pozdrav namenjam tudi vsem Mercatorjevcem, ki v času našega prazničnega druženja opravljajo delo v trgovinah, za stroji, na poljih ali pa niso z nami zaradi drugih obveznosti. Vesel sem, ker so med nami, tradicionalno povezanimi Mercatorjevci, tudi novi člani naše družine - sodelavci iz družb Klas, Loka in Goriška. Želim, da bi se kot novinci med nami dobro počutili in nas spoznali tudi po vedri plati. Naš skupen pozdrav pa naj velja starosti med direktorji Mercatorja Adiju Ostercu in njegovemu nasledniku Miranu Goslarju. Letos Mercator slavi petdesetletnico. Jubilej, ki smo ga zaznamovali predvsem ljudje. Z delom, ustvarjalnostjo in zvestobo. V naši pretekosti smo bili majhni in tudi že največji. Zato spoštujemo svoje izročilo, svojo tradicijo, na njej gradimo svojo prihodnost. In prav zanjo je leto 1998 prelomno. V tem letu smo dokazali, da je naša moč silovita, da je vera v naš cilj: postati največji in najboljši vseslovenski trgovski koncern, ki ima v svojem sestavu tudi proizvodne, kmetijske in storitvene družbe, bolj ali manj prežela vsakega zaposlenega. Te žlahtnosti ni moč izmeriti v številkah. Vsem skupaj hvala zanjo. Da pa se izmeriti v številkah dobiček, ki smo ga ustvarili z doslednim stopanjem po poti do cilja. 1,346 milijarde tolarjev dobička je naše skupno delo. Je rezultat našega nepopustljivega vztrajanja pri vsem, kar smo pred letom dni zapisali v gospodarskem načrtu. Nejeverni Tomaži so takrat zmajevali z glavo. Danes, ko naše delo rojeva prve sadove, nas gledajo s spoštovanjem. Zaslužimo si Pred letom dni smo odprli Mercator center Koper, novembra lani dva hipermarketa v Mariboru in Ptuju, letos avgusta se jim bosta pridružila se Mercator centra v Ljubljani in Novem mestu, stekla bodo dela v Mercator centru v Novi Gorici in drugod, povsem so prenovljene številne samopostrežbe po celi Sloveniji - podoba Mercatorja moje dežele je vse bolj prepoznavna, jasna in enotna. Lani prevzem družbe Klas, letos Loke in Goriške, Jelše in Planike, Emone Merkur in verejtno še nekatere druge trgovske družbe, bo zaokrožil naša vplivna območja. Širili jih bomo tudi v Zagreb in Sarajevo. Cena naše delnice se je v preteklem letu dvignila za 66%, pred dnevi se je začela približevati svoji nominalni vrednosti 10.000 tolarjev. Leto 1998 je torej leto, ko smo se od svojih notranjih problemov usmerili na trg k potrošnikom. Naše poslanstvo je namenjeno njim in ko bo sleherni prebivalec Slovenije na svojem žepu, v naši prijaznosti in poštenosti občutil naše najboljše sosedstvo, bomo šele lahko zadovoljni. O tem smo veliko javno govorili. Za nas same pa je veliko pomembnejše dejstvo, da smo se notranje organizirali, poenotili poslovne procese, v odnosih s partnerji uveljavili pravila, ki jih opravičuje ekonomija obsega, začeli postopke za pridobitev certifikata kakovosti, začeli in izpeljali smo vrsto racionalizacij, s katerimi smo omejili rast stroškov. Za nami je cela paleta izobraževalnih aktivnosti za več in boljše znanje prodajnega osebja. Žal smo morali in še bomo morali poseči tudi po ukrepih, ki so prizadeli mnoge posameznike. Vendar sem prepričan, da smo in bomo z vsakim, ki gaje ali bo prizadela izguba zaposlitve, ravnali dostojno in poskušali najti kar najmanj bolečo rešitev. Gradimo na ljudeh, na našem medsebojnem zaupanju in spoštovanju, na poštenem odnosu med nami samimi in poštenosti do potrošnikov. Vse naše delovanje mora biti zaznamovano s temi atributi. Ne samo trgovina, tudi druge dejavnosti v Mercatorju so v letu 1998 pomembno prispevale k podobi Mercatorja moje dežele. Mesnine dežele Kranjske in Slosad sta primera, kako se z lastnimi silami vrniti na tržišče, Eta, Mercator Emba, Pekarna Grosuplje - so primeri trdoživosti in poslovne uspešnosti. Z novimi izdelki, cenovno in kakovostno vse bolj konkurenčnimi in primerljivimi s tujo in domačo proizvodnjo. Kmetijska podjetja so pod posebnim udarom državnih ukrepov in politike. Nobeno ni končalo z rdečimi številkami - veliko znanja imamo v njih, veliko mero volje obdržati vse. Naše gostinsko-hotelske zmogljivosti bo potrebno posodobiti in jiu1 dati tržno vsebino. Čaka nas še veliko dela. Lotevamo se ga pogumno zaradi jasne vizije. Tudi zaradi naših skupaj preživetih 50 let-Vsem, ki ste v teh 50 letih soustvarjali današnji Mercator, zagotavljam naš spoštljiv odnos do dediščine. Vsem. & danes in ki bomo jutri še ustvarjali Mercatorjevih naslednjih 50 let pa: ne pozabimo, da združujemo najboljše-Tudi na današnji, Mercatorjev dan.' M*r m- cr f- ** **/c' d £ c' DAN MERCATORJA 1999 12. dobn junij 1999 si bomo zapomnili v rem in slabem. Peščica organiza-daJev Prav gotovo po dežju, ki nas je Pred prireditvijo neusmiljeno pral 11 nas silil tudi v zasilne rešitve. s|;ali udeleženci - več kot štiritisoč-? Sl° Mercatorjcvccv, pa si bo ta dan sik (ITln^0 P° veseiem druženju. Mar- vrste ^ ajice. Organizatorji smo se pripravili na |.lde'e^0 okoli 3.800 prijavljenih, Pre$ nCU nas Je udeležba temeljito eUetila. Hkrati pa nas je preseneti- eremu med njimi so šle v nos Za hrano in pijačo in za nesrečne tudi obnašanje nekaterih udeležen- cev> ki vr so po nepotrebnem povzročali dobhgne^°' tistim, ki majic niso ŽIlla na samem prizorišču, ker jih je Žetl ni^ai° zaradi nenajavljenih udele- Cev (in tudi tistih, ki so odnašali naPce v jatah") in so pustili svoj informacijski pisarni, smo fjpa"e tttedtem že poslali po pošti. Vsern °' Sm° na ta na^tn ustregli Naslov Gajice Si ja pr ^ ^1 letošnji Dan Mer Lag ° številu udeležencev reke nar,i n Zejen ni bil nihče, pž aples«>i ste se lahko. So Sg ^ercator Embe kot gostit ’žEt £°Sebei Ukazali naši sodi jeli ov amn’^' Ti so gostoljubno Ei so potnikov - izleti li v pSC z muzejskim vlakom pri v ljUL|ninib- izletniki v Kamnik enu jj, ')atl0 vmili navdušeni in ValjUjeno®ti1 se tudi v časopisu 1110 za Etin sprejem. I m KEGUANJE ŠAH MOŠKI-EKIPNO TOČK l.M-SVS 12 25 L MTL SVEŽI PROGRAM 2387 25 2. PEKARNA GROSUPLJE 6 20 2. SVS 1 2380 20 3. GORENJSKA MLEKARNA 4 15 3. OLJARICA 2265 15 MOŠKI-POSAMEZNO NAMIZNI TENIS L BELKO BOVCON, MDK 836 ŽENSKE 2. ALOJZ BREČ, SVS 1 832 3. MAKS KODRIČ, SVS 1 826 L SVS 25 2. DEGRO 20 ŽENSKE-EKIPNO 3.X)LJARICA 15 L SVS 1 757 25 MOŠKI 2. DOLENJSKA 1 729 20 3. MTL CERKNICA 721 15 L DEGRO 25 L SVS 1 20 ŽENSKE-POSAMEZNO 3. AGROKOMBINAT 15 1. BRIGITA KRANJC, SVS 1 636 2. SLAVICA HRIBŠEK, DOLENJSKA 2574 3. MILENA VEBER, DOLENJSKA 1 569 STREUANJE MALI NOGOMET ženske E SVS i 2- degro 1 3. SVS 2 pOSAMEZNO e Antolič Kristina, svs ■ EUGANI ZOFIJA, SVS II. ■ Mlakar marjana, svs ^OŠKI-SKUPNO E SVS I. 3' E1tL HLADILNICA ZALOC ' PEKARNA GROSUPLJE ^OŠKI-POSAMEZNO 2 ^EVc SANDI. DOLENJSKA L 3 Vr°LENC ZVONE' PEK- GRO: ' MEAKAR ZVONKO, SVS II. TENIS EKlpNo 1E (ŠTRUKELJ, KOTAR, 2 pERK'EUKŠA) ' SM [j (KOPRIVEC, JESENE 3 Sinček, rejo L(UBA (KRIVOROTOV, KUŠLAN, VSIN-KUKMAN, CVETKO) A j" TOMAŽ, PSM 3' gBIV°ROTOV IZTOK, EMBA LtAR JORDAN, GORIŠKA m°ški b - hO aloj/- ijsm 3. PoTAN IVAN, DEGRO ZAR BORIS, DEGRO Ž^SKEa 2 EItStDEJANA’ psm 3. OVKm C DIJANA, oljarica nik nada, mtl ^skeb 2' ližNlč^TJANA’ PSM 3'm°hIr^lena’ MTL AR Marjana, mtl TOČK L MTL, SVEŽI PROGRAM 25 2. MTL, HLADILNICA ZALOG / 435 25 3. DEGRO I. 15 404 20 378 / KOŠARKA L SLOSAD 25 148 2. MTL, TRŽIČ 20 147 3. DOLENJSKA L TREBNJE 15 144 TOČK ODBOJKA MOŠKI 671 25 653 20 1.TRGOAVTO 25 636 15 2. SVS 20 3. SLOSAD 15 4. KG KOČEVJE 12 5. EMBA 11 184 6. ETA 10 184 7. MTL, HLADILNICA ZALOG 9 178 ŽENSKE L AGROKOMBINAT 25 2. PSM 20 3. SLOSAD 15 4. GORIŠKA 12 25 5. KG KOČEVJE 11 EC, 6. SVS 10 / 15 KROS MOŠKI A 1. FILIPIČ JOŽE. M DEGRO 2. KRAJNC ROBERT, SVS 3. ROJKO DAMJAN, SVS 4. ŠTIH BOJAN, ETA 5. LAMOVŠEK STANE, ETA 6. LJUBEČ BORIS, M DEGRO 7. ZALETELI PETER, PEKARNA GROSUPLJE 8. LUKAN GREGOR, OPTIMA 9. ŽIBERT PETER, ETA 10. HODNIK FRANCI, ETA 1 L SOKLER GORAZD, ETA MOŠKI B L BRLEČ SILVO, SVS 2. KERIN ALOJZ, DOLENJSKA 3. OGRIN DUŠAN, ETA 4. JANUŠIČ MARIO, OPTIMA 5. JAGODIČ DRAGO, PEKARNA GROSUPLJE 6. SUŠNIK FRANC, ETA 7. KASTELEC ALOJZ, PEKARNA GROSUPLJE 8. KOSELJ SREČKO, M DEGRO MOŠKI C L ČETRTIČ MILOŠ, MDK 2. KODRA RAJKO, ETA 3. FILIPAS MARINO, M DEGRO 4. JEGLIČ BRANKO, ETA 5. RENTAŠA FRANC, SVS 6. STALČIČ BRANKO, SVS 7. NAGRAŠEK JOŽE, PEKARNA GROSUPLJE 8. RIBARIČ MLADEN, M DEGRO MOŠKI EKIPNO 2. ETA L (ŠTIH BOJAN, OGRIN DUŠAN, KODRA RAJKO) 3. DEGRO (FILIPČIČ JOŽE, KOSELJ SREČKO, FILIPAS MARINO) ŽENSKE A L PREZELJ MARINKA, GORIŠKA 2. REVEN MOJCA, PSM 3. KOŠMRLJ IRENA, MTL 4. ŠTAJDOHER MARTINA, M DEGRO 5. SEMPRIMOŽNIK BRANKA, ETA 6. MIČANOVIČ ADELA, MTL 7. KODRIČ ZDENKA, SVS 8. MRHAR NATAŠA, MTL 9. LUKANEC MONIKA, ETA 10. DOLENC KATJA, OLJARICA 11. LAMOVŠEK BERNARDA, ETA 12. KRALJ SIMONA, SVS 13. PRIMOŽIČ NATAŠA, M DEGRO ŽENSKE B L JELOVČAN STANKA, MTL 2. OVNIK NADA, MTL 3. BUČAN IRENA, OLJARICA 4. LAMPIČ TATJANA, MTL 5. HORN IDA, AGROKOMBINAT 6. PUČKO IRENA, SVS 7. ŽABKAR VERA, MTL 8. AHČIN MARIJA, ETA 9. SMREČNIK IVICA, ETA 10. KODRIČ HELENA, SVS 11. PAVŠEK MIRJAM, OPTIMA 12. RUDEŽ GRETA, M DEGRO 13. RAKAR NADJA, M DEGRO ŽENSKE C L PLESTENJAK METKA, MTL 2. ŠIMENC ANICA, ETA 3. VOZLIČ IVANKA, SVS 4. STARIČ OLGA, OLJARICA 5. LEVAK ANICA, ETA 6. MAVRIČ SLAVICA, GORIŠKA 7. ŽUMER ALBINA, SVS 8. ABRAM SONJA, M DEGRO 9. JURIŠEVIČ IRENA, M DEGRO ŽENSKE EKIPNO 1. MTL (KOŠMRLJ IRENA, JELOVČAN STANKA. PLESTENJAK METKA) 2. ETA L (SEMPRIMOŽNIK BRANKA, AHČIN MARIJA, ŠIMENC ANICA 3. SVS L (KODRIČ ZDENKA, PUČKO IRENA, VOZLČ IVANKA) VLEČENJE VRVI J- agrokombinat MTL, POSTOJNA 3'HTA A GEORG • dolenjska, krško 6. SVS 7- gorenjska i ^ara(3’ neizpolnjevanja predpisanih pogojev, se uvrstitve v Cenju vrvi ne upoštevajo v skupni ekipni vrstni red. EKIPNE UVRSTITVE NA 21. MERCATORIADI ekipe 2 ^ercator SVS 3 ^ERCATOR trgovina lj. 4 t^EGATOR DEGRO ;ETa 6 ^LjARrCA • MERCATOR DOLENJSKA 8 pL°SAD 9 PpSL°VNI SISTEM MERCATOR ,n EKARNA GROSUPLJE j j' ^ercator EMBA 12 MERCATOR AGROKOMBINAT 13 w°RENJSKA MLEKARNA Mercator kg kočevje eRgoavto ^Goriška I^Loka 18 wESN1NE DEŽELE KRANJSKE 19 rRCAT°R EtOTEL ILIRIJA 20 vlERCAT0R KŽK KRANJ - ' ČAJČKOV BUTIK Kmet. gozd. zadruga sora Žiri 2 TOČKE 266 161 144 113 68 63 59 56 53 53 40 35 33 25 18 18 16 10 8 2 Medalje je podeljeval tudi predsednik nadzornega sveta Stane Valant i H ZADNJA GENERACIJA POSLOVODSKE ŠOLE Sredi letošnjega junija je zadnja generacija poslovodske šole, ki jo je leta organizirala in vodila izobraževalna ustanova oziroma šola Landis v Ljubljani, prejela spričevala o zaključnem izpitu. Po spričevalih sodeč, najboljša generacija. 50 prodajalk in prodajalcev iz vseh maloprodajnih območij Mercator Trgovine Ljubljana je 22. junija 1999 v prostorih Mercatorjeve poslovne stavbe na Dunajski 107 v Ljubljani iz rok predsednika Mercatorjeve uprave Zorana Jankoviča prejelo spričevala. Slovesnosti ob podelitvi spričeval sta se udeležila tudi profesorski zbor in vodstvo šole. V kratkem nagovoru sodelavcem je Zoran Jankovič poudaril znanje, ki ga potrebujeta tako posameznik kot podjetje. Več ko ga imamo, bogatejši smo. V Mercatorju svoj razvoj opiramo na kakovostno, potrošnikom in zaposlenim prijazno trgovino. Prijazna trgovina so ljudje, so prodajalci z visoko vedenjsko kulturo, z dobrim tehnološkim znanjem in predvsem ljudje, s posluhom za želje in zahteve soljudi -naših potrošnikov. Kakovost smo torej ljudje. "V letu 1998 je Mercator ustvaril več kot 1,3 milijarde tolarjev dobička. V nove maloprodajne objekte je investiral okoli 8,6 miljarde tolarjev, v prevzeme trgovskih družb okoli 4,9 miljard tolarjev. Glede na razvoj dogodkov, povezanih s prevzemi družb na Štajerskem, Primorskem in na Gorenjskem ter s prevzemom družbe Emona Merkur, odločno razširjamo vplivna območja in krepimo svoj tržni delež v slovenski trgovini. Naš cilj, biti največji v slovenski trgovini in hkrati gos- podarstvu, je s tem praktično doseže11; Hočemo pa več - hočemo postati tud1 po ekonomskih kazalcih najuspešneje skupina podjetij, v kateri ima trgov1' na najpomembnejši delež. Podjetje v's tane ali pade zaradi ljudi. In zaposl£' ni v Mercatorju smo eno od najp° membnejših jamstev, da bomo tudi tl1 cilj dosegli. Za naš razvoj bodo P°' membni poslovodski kadri, ki bod° končali šolanje na 6. stopnji izobra^e valnega programa. Take kadre potreb11 jemo za velike nakupovalne centN' večje trgovine in oddelke. To val11 pripovedujem kot izziv za razmišlja11^ o nadaljevanju šolanja, potem, k° sl boste odpočili. Kadri, ki so zrasli lZ trgovine in se došolali zanjo, s° Prisrčno slovo tudi od profesorjev ^rtireč la v neprccen]jivc vrednosti. Hva-'tacj3111 Za tru<^ Pr* šolanju, bili ste HvaP0vPreeno uspešna generacija. Vašim družinam in delovnim koljem v-^ačj ’ so vam na kakršenkoli Vez n ^šala delovne in šolske ob- ite . 1' Bili ste nadpovprečni - bod- de: i 1 tU(ii na delovnem mestu," je pr.((. Preclsednik uprave. vodstvSeJe predsednik zahvalil tudi s0rsk u ^°le Landis, njenemu profe- cato ernu zt>oru in sodelavcem Mer- snrp ^VeSa kadrovskega sektorja, ki so C? ^ Setis na ocena zaključnega izpita te Pravdi6 poslovodij Je 3>98’ kar Jc nri po ? er UsPeh. Po spolu med novi- ske v °Vodji odločno prednjačijo žen-V pP„-------... f „ . . P°vPreČ Seneraciji so le štirje moški. V0(ikinjCna Starost novopečenih poslo- se Poslovodij je 32 let. Večina la . i v w»aij jt jz. iti. večina višja 3 IZokraževanje odločila, ker jim Soča St°Pn-ia dolske izobrazbe omo-litve ^prvedovanje in stabilnost zapos-Hilajgi ^ cudno, da predvsem mladi in šol anja. Kf. razmišljajo o nadaljevanju Ijen ega teh Trej do st0Pnje . hmka in natn re h, ekonom-m nato, če bo priprav-'aopnji ?V°dski program tudi na višji ^ihče m!tad'ja’ tudi na tej stopnji. Poslov rned njimi pa ni pripravljen za- pustiti trgovine. Pravijo, da je trgovina njihov drugi, včasih celo prvi dom. V treh letih je v obvladujoči družbi poslovodsko šolo uspešno končalo 124 delavcev, ki so s tem pridobili 5. stopnjo šolske izobrazbe. Tako je ustvarjena "zaloga" kadrov, ki bo lahko nadomestila starejšo generacijo poslovodij in hkrati, če bo želela in bo Mercator to potreboval, nadaljevala študij- Od lanskega novembra do letošnjega maja je bilo posebnega funkcionalnega izobraževanja deležno še 638 delavcev, ki so bili skupno deležni 14.240 andragoških ur pouka. Izobraževanje v vseh možnih oblikah je postalo prepoznaven in permanenten proces. Seči pa bo moralo do slehernega zaposlenega, v vsa delovna okolja, pri čemer se bo moralo vračati tako v materializirani kol nematerializirani obliki podjetju. V rasti dobička in ugleda Mercatorja. Vsem maturantom poslovodske šole iskreno čestitamo tudi v uredništvu časopisa. Gaudeamus igitur - veselimo torej se! Vesna Bleiweis Irena je prodajalka v samopostrežbi v Jeranovi ulici v Ljubljani Ireno, ki sodi med najmlajše, ki so zelo uspešno končali poslovodsko šolo, je za nas časopis povedala: "Za šolanje sem se odločila predvsem zato, ker se zavedam, da mi bo vsaka stopnja več v šolski izobrazbi pomagala bodisi pri napredovanju v službi, bodisi pri morebitni odločitvi za nadaljevanje izobraževanja. Zelo rada delam v trgovini in za poklic trgovke sem se zavestno odločila. Znanje, ki sem ga dobila v poslovodski šoli me bo velikokrat opozarjalo, kakšen mora biti pravi odnos med kupcem in prodajalcem. Ker še nimam družine mi je bilo šolanje ob delu nekoliko lažje od kolegov in kolegic, ki jih je ob pouku in učenju čakala še vrsta družinskih obveznosti. Zato še posebej spoštujem starejše kolegice, ki so se podale v šolske klopi. Predpogoj za dobre odnose med kupci in prodajalci dobro vzdušje med sodelavci. Prav dobro vzdušje in tovariški odnosi med sodelavci so zame vrednota, ki jo v svojem poklicnem delu uvrščam na prvo mesto. Vse pa nas mora krasiti poštenost do potrošnikov, prijaznost, osebna urejenost in seveda urejenost trgovine." I Si Mercator Program prireditev: v sredo, 14. julija 1999 od 18. do 20. ure (v avli Mercator Centra Koper) - OTROŠKA GLASBENA DELAVNICA v četrtek, 15. julija 1999 od 15. do 20. ure (v avli Mercator Centra Koper) - RAZREZ TORTE VELIKANK# OTROŠKE GLASBENE IN GLEDALIŠKE PREDSTAVE, ROLLER SHOW NA RAMPI - ASA NAKLO, ŠOLA ROLANJA HOKEJISTA JURETA VNUKA, RALlA Z RENAULTOVIMI VOZILI od 15. do 21. ure - KONCERT MERCATOR CENTRA KOPER (Faraoni, Ire^ Vrčkovnik, Majda Kosovel, Lara Bamca, Remi Band, Malibu, Kalamari, DJ Lovro) ob 20. uri NAGRADNO ŽREBANJE AVTOMOBILA RENAULT CLIO Vljudno vabljeni! —H— ji KRAFT PHILADEIPHIA SIRNI NAMAZ NOVICE IZ MERCATORJEVEGA ZASTOPSTVA TUJIH PODJETIJ V Mercatorju zastopamo celo vrsto tujih proizvodnih podjetij. Z nekaterimi med njimi je poslovanje že dolgoletna tradicija, trudimo pa se, da bi nam zaupali tudi novi. bi z njimi seznanili predvsem naše prodajno osebje in hkrati predstavili Mercatorjevo zastopniško dejavnost, bomo redno objavljali prispevke o podjetjih, ki jih zastopamo in predstavljali njihove v Mercatorjevi mreži najbolj tipične izdelke. se„a °vina blagovne znamke Kraft d0]arV let0 1903, ko je J.L. Kraft s 65 Pa(ljJ1’ sPosojenim vozom in konjem v Cjj-111’ za^el kupovati sir na tržnici trg0v Ca®u §a prodajati lokalnim še trjCCni' Kmalu so se mu pridružili Skupaj so leta 1909 us-C0. p Podjetje J.L. Kraft & Bros. 19^ °djetje je hitro uspevalo. Leta leto S° bratie kupili prvo tovarno sira, sif ^P°Zneje pa so že izdelovali svoj tako ed °Va rnet°da izdelovanja je bila So j0 , lnstvena in revolucionarna, da Pa Soleta.1916 patentirali, leta 1917 d0bavPrO,ZVoclnJo razširili in postali aitierjv^elji sira v pločevinkah za ni e vojake v prvi svetovni voj- Slcozi j spreroi eSet'elJa se je podjetje Kraft Jih zvest^J0’ SC PrdaSajal° željam svo-Ijih Sv.a' kupcev in gradilo na teme- °Je zgodovine. ^>ailes je kr r C'0na|nih ^ en° uujveejil1 multina-Vseili svet ^°bletlj za prehrano. Po etu je znano po svojih številn- ih blagovnih znamkah, med katerimi je paradni konj odlični kremni sir Philadelphia. Danes so sirni namazi Philadelphia vodilni sveži siri na evropskem trgu. Naj večji delež (po podatkih iz leta 1998) imajo v: Avstriji (34%), Italiji (57%), Nemčiji (21%), Veliki Britaniji (61%) in Španiji (55%). Blagovna znamka KRAFT je začela pohod v Slovenijo v drugi polovici lanskega leta. S predstavitvijo na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, na sejmu Alpe Adria Kulinarika v Ljubljani, z oglaševanjem na TV, s propagandnim materialom in s številnimi promocijami na prodajnih mestih, smo se v Mercatorjevih zastopstvih in prodaji potrudili, da smo izdelke predstavili tudi slovenskim potršni-kom. Izkazalo se je, da sirni namazi Philadelphia z raznovrstnimi okusi prijajo tudi slovenskim izbirčnežem. V 125 in 200 gramski embalaži so na voljo polnomastni sirni namaz, lahki namaz, namazi s česnom, drobnjakom in zelišči. Vsi po vrsti pa so primerni za izvrstne hladne prigrizke z različnimi zelenjavnimi dodatki, pa tudi brez se priležejo. Raznovrstnost uporabe je odvisna tudi od domišljije posameznika. Posebno skupino predstavljajo sirni namazi Philadelphia-cream DIP z okusi: paradižnika in čilija, česna in bučk, drobnjaka in čebule, ki vsebujejo večji odstotek zelenjave. Novinec med sirnimi namazi je namaz Philadelphia z grisini. Posebej primerno za lahek in hiter prigrizek! Na koncu še desert, svež, prijetno ohlajen in poletno okrašen v obliki torte s sirnim namazom Philadelphia brez dodatkov, ki ga lahko brez posebnih težav pripravite sami. Marjana Planinšek I / .s^ n' ■ najvev ■ nice Je za turista, ki raziskuje Malezijo ena var; . Privlačnosti. Zgodovino Malezije je pomagala ust-tanej,1jtr®ovtna- Malajski polotok je bil redni vmesni pos-Vetje ac*'j kitajskih in evropskih trgovcev. Tu so našli za-svetu uionsunskimi vetrovi in kupovali v zahodnem ritsor^0 's^ano eksotično blago kot so začimbe, rogove Male”80'"’ aromantični les ... tadeitsk ^0ZnaJ° ^ve obriki tržnic, in sicer pasar mingue thatj a tržnica) in padar malam (nočna tržnica), ki ni-tfga v neSa prostora, temveč se selita iz ene ulice ali srečuje. IU”0' Na tržnicah se Kitajci, Indijci in Malajci ttotn 1^° ^rez vseb predsodkov. Med posodami s parafi-^ivege Cenen*lni plastičnimi izdelki so med živopisanim •tirni so - ^tevrini tradicionalni izdelki. Med najbolj zna-•'k, u S SlJaJnimi barvnimi vzorci potiskane tkanine - ba-*Z barnbu n° ro^no izdelani kovinski predmeti, razbarije a m čudoviti wau-iji-zmaji, ki niso namenjeni otrokom, pač pa odraslim, saj je spuščanje zmaja v Maleziji izredno priljubljen šport. Med množico boste odkrili tudi krotilce kač in opic, vedeževalke ter prodajalce tradicionalnih kitajskih zdravil, ki ponujajo med drugim ponujajo tudi moškost - posušene rogove in preparirane želve. Množice obiskovalcev pasejo na stojnicah svojo radovednost in pustijo seveda tudi nekaj denarja. Mene osebno so navdušile ulične stojnice, na katerih se v plastičnih vrečkah prodajajo napitki, lahko tudi juhe, najrazličnejših barv in okusov. Vrečke na vrhu zavežejo, dodajo slamico in za nekaj drobiža se imenitno osvežiš. Vsa stvar pa na prvi pogled izgleda nekoliko neokusno in nehigienično. Toda znebiti se moraš predsodkov in biti pripravljen poskusiti tudi kaj drugačnega. Tistim "pogumnim" priporočam osvežilni zvarek iz kokosovih orehov ali pa bambusovega trsa. Manf lep'# obiskovalcu skriti obraz tržnice Poleg lepe plati pa imajo tržnice tudi drugo, prav nič lepo. K m kije tujcem običjano skrita. Tržnica je prostor, kjer se ves dan kramlja o politiki, vremenu in drugih vsakodnevnih tegobah prebivalstva. Če posvetiš obisku tržnice malo več časa hitro ugotoviš, da ni vse zlato kar se sveti. Za pisano barvitostjo bogato obloženih stojnic se skriva boj posameznika za golo preživetje. To sem ugotovil, ko smo se v zgodnjih jutranjih urah, ko se je z nas konača razuzdana kuallalumpurška noč. Ustavili smo na glavni tržnici. Prizori so in bodo vedno spremljali moja potepanja po azijskih tržnicah. Do jutranje svetlobe, ki se tu prične okoli pol osmih zjutraj, je bilo še daleč, ko so prvi dnevni trgovci začeli prinašati svoje blago. Zelenjavo, najrazličnejša semena in začimbe, pa žive in mrtve živali ter ostalo "neživo" blago. Kdo ve od kod vse so priromali po tistih nekaj fičnikov, ki jih bo navrgla prodaja. Otopeli, osiveli in na pol oblečeni, bosi starčki in starke, koščenih bledih obrazov, so na sklonjenih hrbtih tovorili cele skladovnice različnega živeža ali drugega blaga. Mnogi so delali za šefe, ki sojih neusmiljeno priganjali k delu. Nobenega spoštovanja, nobene usmiljenosti do betežnih, zgrbljenih, izmučenih ljudi. Odziv "sužnjev", edino to je pravi opis tega, kar sem videl, je bilo le ponižno klanjanje in smehljanje. Koliko ponižanja zaradi prgišča ringittov. Pogledi utrujenih, za tisočerimi drobnimi gubami skritih oči, so mi govorili. Zakaj mi ni postlano lepše, vsaj tako kot tebi belec? Najraje bi pokupil vse in na hitro končal z očitki v njihovih očeh. Turistom je ta beda praviloma skrita ali pa jim je olepšana, saj mora spomin na deželo ostati brezmadežen. Moj je zaznamovan z drugim obrazom dežele, z bedo. Življenje v slamu Tajsko in del severozahodne Malezije sem prepotoval sam. V Kuala Lumpurju sem srečal z ostalim delom "odprave", ki je potovanje začela nekoliko kasneje. Tomo, eden od članov naše nove popotniške ekipe, je v Maleziji preživel več let. V tem času je sklenil vrsto prijateljstev in eno iZ' med njih nam je omogočilo, da smo svoje bivanje v Kuala Lumpurju preživeli v enem od slamov - revnem predelu obrobju velemesta in tako spoznali mesto in ljudi v čist° drugačni luči. Apujevo (Apu je bilo ime našega novega prijatelja) bivališč6 je bila majhna sobica brez kuhinje ter s skupnim WC-jeU1 in kopalnico v revnem naselju preprostih, napol zidanih i° s pločevino kritih hišic, ki so se kasneje izkazale za nad' vse domače. Na začetku pa ni kazalo tako. Apu je Indije6 zato je živel v predelu, kjer so Indijci večinski prebivalci’ Belcem oz. tujcem vstop v njihovo oazo ni ravno pre' povedan, je pa precej nezaželjen. Ob prihodu v naselje s° nas spremljali nejevoljni pogledi starejših in otrok. Vsaj občutek sem imel tak in pričel sem se spraševati: pa kaj 23 vraga počnemo tukaj? Ali sploh imamo pravico vdirati v zasebnost teh ljudi? Apujeve besede so nas sicer pomiril6’ vendar smo potrebovali kar nekaj časa, da smo vzpostavil' prve neposrednejše stike s sosedi. Nezaupljivost se je postopno le začela umikati najprej vljudnostnim, kasnej6 pa prijateljskim pogovorom. V treh tednih življenja 2 domačini sem začel odkrivati indijsko miselnost in njih°v način življenja. Pri tem moram vsekakor omeniti fantastičn0 kuhinjo s "tanduri čiknom" (piščanec v pikantni "xy" omak’ z zeljem in lepinji podobnim indijskim kruhkom. Jed za' dovolji še tako zahtevnega gurmana. No, začinjenost pa j6 pustila določene posledice, tako da sem dodobra in pogosto "občudoval" intimne prostore in kulturo brisanj3 zadnje plati. Apu nam je povedal, da smo med prvimi belci, ki so "zašli v ta del mesta in da je bilo za naše bivanje potrebno sogkUb’ nekakšnega sveta skupnosti. Ja, zveze skoraj vedno pridejo prav! Nočno življenje glavnega mesta, brhk« Kitajka, prijatelj pa nič Prijateljeve zveze so nam prišle prav tudi pri odkrivanj3 čarov kualalumpurških noči. Tokrat je stopil na sceno Lvan' Pomožni Kitajec in lastnik verige nočnih lokalov, kjer se Je dogajalo marsikaj zanimivega, dostikrat tudi nezakonite-§a- Lokali, ki smo jih obiskali, so bili polni presenečenj in Za nas popolne razuzdanosti. V spodnjih prostorih se je Predvsem pilo, pelo in plesalo, medtem ko so bili zgornji Prostori namenjeni iskalcem vroče ljubezni. Izbira uslug ln otožnosti - poglavja iz Kamasutre postanejo po zatrjevan-Ju Iwana, nadvse domača. Prostor v "zgornjem domu" lahko rezerviraš že prej in za-uPaš svoje skrite želje. Lahko pa se stvar začne odvijati Čisti ite 0 spontano v spodnjih prostorih ob kakšnem preveč pop- rn vrčku (jugu) piva. Spogljedljivo in brhko dekle te samo Se odpelje v parardiž. Tomo se je širokoustil, da bo odkril 1 to, doslej nespoznano stran svojega življenja, Ko seje sjvar začela resneje "zapletati" pa je, po tistem znanem Slov, nted enskem pregovoru, da pes ki laja ne grize, stisnil rep noge in začel, kljub številnim popitim vrčkom, le mis- s ta pravo glavo". Na njegov račun smo se še velikokrat bohotah. gornji prostori pa naj nebi bili namenjeni le telesnim kom, pač pa naj bi se v posebej prirejenih in skritih ah, kamor seveda nismo imeli vstopa, če povem po Hm"*C*tU^ n^sem *me^ P086*3116 želje, sklepali posli z "be- Častilci kač in prebodeni skesanci . °vi tujih civilizacij so vidni na vsakem koraku. Islam, Je danes državna veroizpoved, je zapuščina arabskih ycev. Zategli klici muezinov, ki vabijo muslimane k čud Vl’ ^u d n n g i, ki ovijajo muslimanke od glave do pete, sta °V'te m°šcje, so priče te kulture. Pomembno dediščino p ■ ZaPUstili tudi indijska in hindujska vera. Njun vpliv Ja nemara najbolj do izraza v vsakoletnem prazno-J kačjega" praznika v kačjem templju na otoku Pen-gQ^’ kje se verniki brezskrbno gibljejo med številnimi kot strupenimi kačami. Častijo jih namreč enako da laJc' na njihov mitološki praznik thaipusam, ki je nes v Indiji prepovedan. Med Praznovanjem tega praznika v čast boga Murugana, "uenujejo tudi Subramanyan (brezmadežni), si ske-ali hva Potem se odpravijo na dolgo pot proti božjemu hra- sanci dali. mu- Eno hvaležni romarji prebadajo lica in jezike z nabo- uajbolj znanih prizorišč tega obreda so podzemne jejp L -tu v neposredni bližini Kuala Lumpurja. Ob mo- J;a^ Batu v sp ° 'sku teh jam, prebodenih skesancev sicer ni bilo na •je r Ct ' lr*° Pa se je drugih romarjev z vseh koncev Malez-de].l ^ e’ ki sicer kažejo na apnenčasto sestavo velikega Prim ,a'akkega polotoka, po naravnih lepotah sicer niso < hVe z našimi. Tistim, ki bi jih tja gnala le želja po NlaSpr^nju čudes podzemnega sveta, ogled odsvetujem, ka rpi■ n0 Pa 8a priporočam tistim, ki jih zanima hindujs- rehgij ‘tesk, a tn bi radi v eni od jam doživeli ta obred. Obre-Vedno februarja. Pot v božji hram vodi navzgor po ;°nčnih stopnicah. Spremljale vas bodo bolj ali manj nadležne opice, ki sojih obiskovalci tako razvadili, da znajo pokazati pravo nesramnost, če v malhi ni nekaj tudi zanje. Novo leto se praznuje skozi vse leto Malezija ni le dežela etničnih raznolikosti, temveč tudi številnih praznikov in slikovitih praznovanj, ki so posledica mešanice ljudstev in religij. Verjeli ali ne, Malezija ima 44 dni državnih praznikov, pri čemer ne štejem posebnih občasnih državnih praznovanj, ki dodajo še kakšen dan ali dva. Sicer je res, da se vsi prazniki ne praznujejo po vsej državi, temveč so razporejeni znotraj 13 zveznih držav (od tega 9 sultanatov), ki sestavljajo Malezijo, pa vseeno. Človek bi po številnih praznikih dejal, daje to dežela dana od boga. Tako novo leto praznujejo kar nekajkrat v letu. Kristjani ga slavijo 1. januarja, malajsko-islamska večina konec januarja, Kitajci pa se predajajo bučnim in pisanim novoletnim slavnostnim najpogosteje februarja. Nekatere hindujske sekte proslavljajo novo leto marca, druge pa aprila ali maja. Muslimansko novo leto, ki ga praznuje vsa Malezija, pa se praznuje septembra ali oktobra. Koliko srečnejši so zaradi številnih novoletnih voščil, pa nisem preverjal. Seštevek v okroglem usnju 7:4 v korist Mercatorjeve uprave Prijetno naj se združuje s koristnim, pravi stara modrost. Tokrat pa bi lahko rekli, da je bila nekoliko obrnjena. Najprej je bilo poslovno resno in koristno, potem pa še prijetno. Prve dni junija sta se v malem nogometu pomerili moštvi uprav Ljubljanskih mlekarn in Poslovnega sistema Mercator. Za našo upravo je znano, da se rada poveseli in sprosti z okroglim usnjem, za upravo Ljubljanskih mlekarn pa, da so ji veliko ljubše mehke travnate površine in palice za golf. Mladci v najlepših leti so se pozdravili po vseh predpisih-Sodnik je zapiskal, dvignil roko in žogobrc se je začel. ^ splošno veselje peščice gledalcev, med katerimi je bil tudi predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn mag. Miha Urbanija v vlogi trenerja. Žoga se je kotalila, poskakovala zdaj k enim, zdaj k drugim nogam, se vmes ustavila na kakšni "glavci" ali pa nekoliko obilnješem trebuščku. Vse je bilo v mejah dovoljenega in sodnik "faulov" ni pogosto piskal. Ostro pa je piščalka zabrlizgala prvi gol. Mercatorjev tandem Kolar ' Šileč je preigral nasprotnikovo vrsto in mreža se je zatresla po Šilecevi zaslugi. Trener Mercatorjeve vrste direktor Mercator Degroja Boris Požar je visoko dvignil roke in s* dal duška. Skoraj bi že zapel tisto o zmagovalcih. Toda usnje je okroglo. Kmalu zatem je spet sledil predirljN pisk. Moštvo Ljubljanskih mlekarn je zatreslo Mercatorjevo mrežo. V vratih je direktor Mercator SVS le nemočno dvognil roke in godrnjal predse. Na obraz Mihe Urbanij2 se je vrnilo zadovoljstvo. Pohitel je do svojih in jim dal par nasvetov. Moštvo je zaigralo kot prerojeno. Izenačenj2 je spodbodlo tudi Mercatorjevo vrsto. Trener ji je v sočni primorščini povedal nekaj krepkih. Vse je kazalo, da sta s2 moštvi ogreli šele v drugem polčasu. Žoga se je večkrat nevarno kotalila zdaj proti enim, zdaj proti drugim vratom-Toda branilci so pravočasno posredovali, pa tudi vratarja nista bila od muh. Ko je že vse kazalo, da bodo zmagovalca odločili podaljški ali pa celo kazenski streli, se je neprevidnost branilcev Ljubljanskih mlekarn maščevala z rezultatom 2 : 1 v korist Mercatorjeve vrste. Še pozdrav, spominska gasilska slika in obljuba, da se bosta moštvi še pomerili. Tudi poraz, ki je moštvu Mercatorjeve uprave grozil na srečanju z zmagovalno ekipo Mercator Trgovina Ljubljm13 - sveži program na zaključku 21. Mercatoriade, je uprava obrnila v svojo korist in zmagala s 5 : 3. Vesna Bleiweis Modne kresničke Poletje- svetlo, srebrno, prozorno, lahko pa tudi plastično. °da je natančno načrtovano delo. Ta čas že nastajajo zimska 'tlačila, kreatorji pa so začrtah tudi že modo naslednjega po-. la- 'd tem pravilu pa je nekaj izjem. Modne muhe, ki priletijo se ne pustijo postaviti v vrsto do naslednje sezone, presenetil0 in popestrijo predvidene modne smernice. Več jih je v po-nem, sporoščenem času in zato bi jim bilo lepše reči modne osničke. Hočejo se uresničiti takoj in jim to tudi uspe. In še nekaj je značilno zanje - neverjetno hitro se množijo. Ena sama sveža in od drugih pogumnejša ideja, rodi drugo in eksplozija ^Veijetnih idej je tu ... .0cne kresničke tega poletja so popestrile marsikaj, med dru-'lln tUcl‘ našo kožo. Metuljčki, želvice, rožice in še marsikaj je vse pogosteje vtisnjeno na ramena, hrbet, na gleženj ... celo na ra2u se znajde kakšna ljubka tetovaža. Ne samo za mobitel, ^ Za tetovažo ni več ovir ... °dne kresničke se svetijo tudi v nakitu. Vrača se nakit, ki ^Porninja na hipijevska šestdeseta leta. Nič dragega, le pisano, 0 Veliko ah zelo majhno in čim bolj nenavadno naj bo. Taki 0 Plastični prstani, take so zapestnice. Te so ali kar se da na-en plastični obroč ali pa je to kar kača tik pod rameni - ob vmesnih variantah, seveda. Ogrlice imajo tokrat še pose-„ n P°men. Za elegantnejše so priljubljene tanke, komaj vidne ajQ ne ogrlice, ki jih nosimo tik ob vratu, za tiste, ki pa priseg-t na St^ obdobja "otrok cvetja" pa so uniseks ogrlice, ki so tf> f°St0 v obliki cvetov ali v obliki okornih, velikih verig. Tudi anko tesno objamejo vrat ah pa sežejo do sredine prsi in so jn jUcene s večjim medaljonom. Lahko pa greste v drugo smer ^s* na usnjene trakce nanizate školjke, poldrage kamne, y ^lrn|čne okraske itd. in si vse to po svoje zavežete. In še uhani. V btko širok repertoar se vrača preprost velik plastičen gumb. Ti rr Slr°k' Ponudbi poletnega nakita bo vsak našel kaj svojega, tua/ 'Sle ^ame' ki si ne dovohjo plastike, si lahko omislijo ak-r.^011 nakit, ki bo povšeči letošnjim modnim kresničkam. Izb- sreb ^ ga bodo v vse bolj priljubljenem in vse bolj poudarjenem (jjSj^U ab belem zlatu. Srebrni nakit je skrbno obdelan in tako Se ^etno sporoča svojo vrednost. Pri nakitu iz belega zlata pa kov' .°^raza drugače - gladke enostavne linije so v plemeniti P0vsem zndostne in same po sebi zgovorne. ]jj ' nJe torbice so modne kresničke "razgalile" (tako kot telo, v nje n^ °^aJa prosojna tkanina). Prozorna naj bo, da se vidi br 0 VSebino, ki pa je prav zaradi tega toliko natančneje iz-p^o p°letna obutev, še posebno tista s polno peto, je tudi rada b0 rna- bi če se v to prozornost ujame kakšen cvet ah riba, r^’0^ kresnička prav srečna. tpdj 111 Pa še frizure - enostavne so. Preprostost je poudarjena v0 ^ skromno spetimi prameni las, ki so radi stisnjeni ob gla-"jjp. ^košje pa je v barvah - bolj so žive in "grozljive" bolj so pjj^j® široka in ne bo težko najti modne kresničke, ki bo naša / Visoko poletje pomeni vročino. Vrt je treba skoraj vsak dan zalivati. Ker to ni zmeraj mogoče, vsaj pred odhodom na dopust temeljito zalijte vrt, grede pa zastrite s koprivami, listi gabeza, spodrezanega plevela, pokošene trave itn. Tako boste ohranili vlago v tleh, hkrati pa zavarovali mikroorganizme v zgornji plasti zemlje pred pekočim soncem in izumrtjem. Vrtnine, zlasti papriko in paradižnike je treba pogosto zalivati in zaščititi paradižnik in krompir pred ožigi. Sejte peso, kolerabico, peteršilj, por, radič, zimsko redkev, solato - endivjo, fižol za stročje, podzemno kolerabo in korenček. Sadite pa zeleno, pozno cvetačo, zelje in ohrovt, pozno kolerabico, por in razne solate. Prazne grede posejte za zeleno gnojenje (vrtna kreša, gorčica, itd.) ne pozabite pa tudi na kompost, predvsem naj bo dovolj vlažen,da se v njem ne zaredijo polži. Ne pozabite na varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Med dopustom bodo namesto vas marsikaj uspešno opravili ježi, slepci, žabe, krastače, ptice pevke, pikapolonice itd., seveda le, če ste jim omogočili varno življenje in razmnoževanje tudi v vašem vrtu. Okenske in balkonske rastline so sedaj sredi najbolj bujnega cvetenja in zato potrebujejo veliko vode in hranilnih snovi. To pomeni, da jih moramo redno zalivati in dognojevati. Čezmerno zalivanje poškoduje korenine in začno gniti. Okrasne vrtne rastline letos še zadnjič pognojite, da se bo njihova bujna rast pravočasno ustavila. S tem preprečimo nevarnost zimske pozebe. Skoraj na vseh sadnih vrstah naredimo poletno rez. S tem ukrepom uravnavamo predvsem pravilno osvetlitev notranjosti krošnje in s tem boljše obraščanje notranjih delov vej z rodnim lesom. Tako se izboljša tudi kakovost plodov. Izrezujemo vse bo-hotivke - divjake in obolele in poškodovane veje ter krajšamo in oblikujemo vse veje, ki kakorkoli ovirajo noramlno rast in rodnost drevesa. Tudi redčenje plodov je ukrep, ki ga moramo izvesti, če tega nismo opravili v prejšnjih mesecih (maj, junij). Z redčenjem usklajujemo rast in rodnost dreves. Preobložena drevesa rodijo drobne in manj okusne plodove, hkrati pa bodo slabo diferencirajo cvetne brste za prihodnje leto. Vse sadne rastline, predvsem mlajše, moramo skrbno zalivati. Stres zaradi pomanjkanja vode, rastlina dolgo premaguje, kar gre za škodo enakomernega pretoka hrane v rastlini. Močno sonce pri kaktejah lahko povzroči hude ožige, če niso primerno zavarovane. Ob veliki vročini jih lahko zalivamo vsak dan, sicer pa samo dvakrat na teden. Rast kaktej se je že upočasnila in veliko jih potrebuje poletni počitek. Zeliščni vrtiček je sedaj na vrhuncu regeneracijske dobe. Začimbnice, kot so dobra misel, materina dušica, bazilika, šetraj, meta in melisa imajo že veliko eteričnih olj, zato bo najprimerneje, če jih naberemo, nežno osmukamo liste in na hitro posušim0 v senci. Suhih listov ne drobimo, ker s tem poškodujemo žleze z eteričnimi olji. V kartonske škatlice jih shranim0 čimbolj nepoškodovane, zdrobimo jih šele tik pred uporabo. Zdravilne jagode Najokusnejši obrok zdravja so v tem vročem poletnem času zagotovo jagode; imajo celo zdravilno moč majhne lekarne. Jagode imajo namreč več vitamina C kot limone ali kiviji in ravn° ta vitamin je odlično preventivno sredstvo proti poletni gripi. Jagode so tudi aspirinsko sadje, saj njihova salicilna kislina lajša revmatizem in protin, njihov kalij odpravlja odvečne tekočin6 iz telesa, varujejo tudi srce, njihov° železo pa pomaga krvi pri prenašanju kisika. Tudi znanstveniki jagode, P°' leg borovnic, prištevajo med najbolj zdravo sadje nasploh. Razlog: jagode imajo največ tistih bioloških snovi, ki varujejo celic£ našega telesa pred staranjem in pfe^ poškodbami, ki jih povzročajo pr°st' radikali - petkrat bolj učinkovito, kot najmočnejši vitamini. Jagode pa tudi prispevajo k človekovi lepoti, utrjuj6' jo namreč vezno tkivo in varujejo pr£^ celulitom, po njihovi zaslugi pa tudi koža postane žametno mehka. Najbolj razveseljivo pri vseh teh spod' budnih novicah pa je dejstvo, da sej3' god lahko najeste do sitega, brez str3' hu pred tem, da bi se zredili. Kilogr3111 jagod ima namreč samo 360 kalorij seveda brez sladkorja in smetane. Kdo so najboljši ovčarji ^ngleški pastir si je omislil, da bi mu redo ovac morda lahko varovale lame, 'le Pa psi, kot je to v navadi. Ugotovil •j6’ da so lame precej boljše čuvajke. V e u dni niso izgubile nobene ovce, ^Ptav so pazile kar na 250 repov. Tri 1116 so z močnimi brcami vedno odg-n‘l'e lisice, če so se preveč približale redi. Zdaj so se še drugi pastirji počili, da bodo črede zaupali lamam. °do torej ovčarski psi ostali brez dela? Rastline proti soncu Vse rastline potrebujejo svetlobo, ker sicer ne bi mogle rasti, toda če sonce pripeka s preveliko močjo, se njihove naravne "zavese" zagrnejo. Kot poroča švedski biolog v znanstvenem glasilu Science, imajo cvetlice, drevesa in grmičevje biološko varovanje pred soncem. Ugotovil je, da tiste rastline, ki so le delno izpostavljene intenzivni sončni svetlobi, svoje liste opozarjajo, naj se zavarujejo pred "sončarico". Sistem zgodnjega opozarjanja poskrbi za to, da se izloča posebna snov, ki preprečuje "opekline" listov. piite dietno do Pijte vodo! dovolj vode? S tem vprašanjem se le redkokdaj ubadamo, saj tekočino le, ko čutimo žejo. Vendar samo z gašenjem žeje v telo ne dobimo y0^j v°de. Organizem jo za svoje delovanje potrebuje veliko več. ov ■ v telesu pomembna, ker jo telo potrebuje za pravilno izločanje odpadk-^loč .e^esa' ^ telesu imamo kar nekaj organov oziroma kanalov, po katerih se fu,^ aJ° strupi. Izločanje mora biti uravnoteženo, kar pomeni, da nobena izločilna Po ne sme kiti preveč poudarjena oziroma noben organ preobremenjen. °r'Ja njkanje V0(ie v organizmu lahko povzroči presežek izločkov posameznih v u 11 °V’ nPr- pljuč, ledvic, jeter ... Posledica tega je potiskanje odpadkov nazaj S^fare in krvni obtok. Po]e °VnJals:i priporočajo, da popijemo šest do osem kozarcev vode na dan, SOk°V’ čaiev- h a ve in juh. Vodo bi morali piti pred in po obrokih, saj D0 1 a hrana v želodcu hitro postane skladišče snovi, ki so potrebne za pravil-^Prebava In če na hrano prva deluje čista voda, prebava deluje skoraj nor- š, no- s]ab V°de- Voda naj ne bo prevroča, pa tudi ne premlačna, da bi povzročala Poč °St- ^lorda ne boste navdušeni nad prvimi požirki, vendar bo nagrada, boljše ti0v r| Vredna teh požirkov. Voda bo namreč ves organizem očistila strupov in an boste lahko pričeli boljše volje in boljšega zdravja. nasvet: zjutraj, trakoj ko vstanete na tešče popijte pol kozarca ne prav Sladoled je star izum. Z njim so se sladkali že stari Kitajci in Rimljani. Spremenila se je samo tehnologija. Sladoledov je več vrst - od kremnih do penastih, od kasat, parfejev do sorbetov. Sladoled je lahko samostojna jed in z nekaj dodatki lahko pripravimo živobarvno, dekorativno predvsem pa okusno sladico. Pri tem lahko uporabljamo različno sveže sadje, pecivo, sadni ali čokoladni preliv, lešnike, orehe, sladkorne okraske in podobno. Vanilijev sladoled 2 jajci, 5 rumenjakov, 20 dag sladkorja, 2 lističa želatine, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, 1/ 2 l sladke smetane. Jajca, sladkor in vanilijev sladkor stepamo v kotličku na šibkem ognju dokler zmes dobro ne naraste in se zgosti. Nato kremo odstavimo in stepamo naprej na hladnem, da se popolnoma ohladi. V ohlajeno kremo vmešamo najprej namočeno želatino, nato pa še stepeno sladko smetano. Nalijemo v model in zmrznemo. Sadni sladoled 1/41 sadja, 10 dag sladkorja, 1 dl mleka, 1 stepena smetana in 2 rumenjaka. Sadje zmeljemo v mešalniku, dolijemo mleko, penasto umešamo rumenjaka z malo sladkorja in stepeno sladko smetano. Vlijemo v model in zamrznemo. Andrej Remškar / £ km -=2. Rešitve pošljite do 20. julija 1999 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje, Dunajska 107, 1000 Ljublir na. Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo: Kancijan Hvastija, Ulica Polonce Čut^ 13, 1000 Ljubljana, Maruša Štular, Deteljica 3, 4290 Tržič, Černe Peter, Slape 146, 1260 Ljubljana-Polje. Nagrade bomo poslali po pošti.