Gospodarske stvari.
Katera sadna plemena in katere vrste izmed njih naj pomnožujemo.
Spisal Bihard Dolenc. II.
Vipavci in Vremci naj bi pa ne imeli le posameznih mareličnih drevesec, temveč veče skupne nasade, in sicer na vetrni legi v zemlji, katero naj čez in čez, kakor vinograd, globoko prekopljejo. Kaj dobre vrste marelične so: Najzgodnejša šio marelica, nekoliko poznejša klo8terneuburška in bolj pozna, debela, navadna vipavska marelica ali omrlin. Poslednja je za veliko kupčijo še največ vredna. Vse druge vrste, in naj imajo še tako lepa imena, niso prav nič boljše od navedenih, ali pa so še slabše.
Za Vipavsko in vremsko dolino priporočena je tudi breskev. Breskev je v sadni trgovini tudi zelo cenjena, ako pride zgodaj na prodaj, poznejše vrste pa so malo ali nič cenjene. Zgodnje vrste breskev so: Najzgodnejša Lujiza, urhovka, magdalenka in kraljica Sofija. Imenovane vrste so platenice (po dolenjski kalanke), a niso kostenice (po dolenski durancije). Za kostenico ne marajo v veliki sadni kupčiji proti severu na pr. v Gradci, na Dunaji itd., zato nimajo tam cene. Najzgod-njejša Lujiza je popolnoma zrela tako mehka, da je ni prevažati. Urhovka ima pa to slabo lastnost, da je nje plod na soinčni strani uže popolnoma dozorel, kadar je na senčni strani še čisto trd. Na Goriškem, t. j. okolo Dornberga in Rihenberga pa imajo razen navedenih vrst še druge, menda s Francoskega vpeljane. Kaj prav bi bilo, če bi kedaj, kadar so breskve zrele, katera kmetijska družba, bodi si kranjska v Vipavi, ali pa goriška kje na Goriškem razstavila breskve. Tako bi izpoznali vrste, katere bi lahko za nasaditev priporočali, in uspeh
razstave bi bil gotovo toliko vreden, kolikor bi njena prireditev stala.
Za imenovane kraje priporočena sadna vrsta je rinklo, raben je pa le beli ali zeleni rinklo, višnjavi ima malo cene. Rinklo niso toliko sveži za užitek, kolikor vkuhani, zato pa ne smeje na trg hoditi popolnoma zreli, ampak še prav zeleni.
Vzlic temu, da so omenjena sadna plemena za Vipavsko  in   Vremsko   dolino   velike važnosti,   vendar so zelo zanemarjena. V Vremenski dolini vsega tegascora nič ni.   To   napako   bi  morali   popraviti  šolski   vrti   v Vremski dolini.
Jabolka so za Vipavsko dolino kaj malega pomena, tam je podnebje pregorko in presuho. V kupčiji imajo vrednost le zimska jabolka, v Vipavski dolini zore pa uže zgodaj jeseni, tako je na pr. zimska zlata parmena v Vipavi precej zgodnja vrsta. Gospod Fr. Kavčič v Šent Vidn nad Vipavo je naredil poskušnjo z modenskim jabolkom (pomo di Modena), a je našel, da prične ta vrsta roditi šele čez 12 let in da res pozno zori, a da je za kupčijo malovredna, drobna jabolka. Pisatelj teh vrstic je v Vipavski dolini poskusil tirolski rožma-rinček. A tudi ta poskušnja se ni obnesla. Priporočam torej, naj Vipavci ne sade za veliko trgovino jablan, ker uspeha ne bodo imeli. Bolje se v Vremski dolini sponašajo jabolka.
List 29.