212. številka. Ljubljanu, vtorek 16. septembra. VI. leto, lo<,>.
SLOVENSKINAROD,
Izhaja voak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja p« poitl prejeman, za avstro-oger&ke dežele za celo leto 16 gold., za pol leta b «< .'d. za oetrt leta 4 gold. — Za LJubljano hroz pošiljanja ca doaa za celo loto 13 golo., za ietrt tete 3 gokt. 30 kr., za en meaac I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. »a dotrt !ota. — Za tuje dežele za celo l&to 20 gold., za piti Istri 10 gold. — Za goapode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in eicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poitl prejomau za četrt lota 3 gold. — Za oznanila bo plačuje od četiri-gtopne potit-vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo fie dvakrat in 4 kr. če ao tri- ali večkrat Hska. Vsakokrat se plača štompolj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani ca celovški centi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Ooravništvo, na katero naj bb blagovolijo posipati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
V IJllltlj&lili 15. sept.
Kranjski nemškutarji ali ustavaki, ali bolje: ljudje vlade na Kranjskem, so nas že zadnjo soboto zvečer v „Tagblattu" iznenadili z oficijelnim volilnim oklicem in s proglašenjem svojih kandidatov. Za vse okraje, izvzemai notranjsko kmetsko skujuno, kjer si menda ne upajo čisto nič začeti, postavili so svoje kandidate. Poguma imajo torej veliko. Da bode vspeh temu pogumu enak, ne pričakujejo niti ustavaki sami. To priča že megleni oklic, ki sam prav ne ve, kaj hoče povedati. Izvzemši vladnega ali ustavaškega kandidata za gorenjske kmetske okraje, nekega bivšega zakotnega pisača ali nwinckelschreiber"-ja, ki se podpisuje Sche-lesniker, so vsi drugi vladni kandidati že znani po imenu in so bili tudi že v našem listu imenovani.
Za Ljubljano silijo dr. SchalVerja. Ta nemški človek je po Ljubljani tako malo znan, njegova zmožnost tako dvomljiva, ime njegovo bolj humoristično, nego sloveče zna no — da ne bi bilo zedinjenim Slovencem teško, vreči ga, ako naši volilci pravega kandidata izbero, ako se v našem taborji gleda le nato, kdo more zmagati, ne kdo je temu ali onemu baš ljub.
Za gorenjska in notranjska mesta silijo nemškutarji dr. Suppana, katerega so ljubljanski no m .s k u ta rji sami izvrgli, rckši da nij govornik. Narodni kandidat dr. Zamik bode v teh mestih gotovo izvoljen, če ne bo poslovenjeni ('osta, ki itak med inteligencijo slovensko nema nobenega ogleda, razpora delal.
Za dolenjska  mesta  so postavili nem-
škutarji precej nevarnega kandidata v osobi 1 krškega Hočevarja. Politikar ta stari mož nij, ve malo, io ko bi bil izvoljen, ne bo za živ krst nobene besedo zinil. — Tu bode trebalo z vso močjo delati edioostno za narodnega kandidata. Kandidatura Brolihova v ljubljanski okolici je ravno tako smešna, kakor Scbelesnikerjeva na Gorenjskem.
Na Dolenjskem kandidirajo nemškutarji Zagorca in Dežmana. Zagorec je torej res prešel med nemškutarje! Naj, pa skusil bode, da je s tem uskokom izgubil tudi zaupanje. Narodni kandidat g. Pfeifer, za katerega so se na velikem volilnem shodu na Raki izrekli volilci iz novomeške okolico, od Krškega, od Kostanjevice, za katerega so se izrekli tudi okoličani čruoineljski in metliški, bode gotovo zmagal, tudi, ko bi iznever-šemu se Zagorcu na pomoč katoliško društvo poslalo kacega smešnega kandidata a la c. kr. Potočnik ali Irkič. — Da nemškutarji tudi narodnega renegata Dežmana na Do-lenjskem kandidirajo, to kaže, da oni posebno Dolenjcem prisojajo take lastnosti, po katerih bi imeli voliti politično neznačajne in nezanesljive odpadnike, ki so denes to, jutri pa ravno nekaj dragega, protivnoga.
Politični razgled.
Notranje <te£ele.
V Izubijani 14. septembra.
Jolitvv za državni zbor se bodo vršile v kmetskih skupinah na Goriškem in v Istri 9. oktobra, na Češkom 13. oktobra, v Trstu 10., 13. in 10. na Nižje- in Gornje-Avstrijskem 14., na Kranjskem 16., na Štajerskem, Moravskem in v Itako vi ni 20.;  v mestih in trgih na Goriškem in
Metek.
Meta Holdenis.
(Roman, francoaki spisal  Viktor tlirrbuliez.)
Poslovenil D a v. Hostnik.
Četrti del. XI.
(44. nadaljevanje.) Koncem ene minute se prikaže Meta, in gospa Mauscrro je ostrmela, kakor jaz poprej, zaradi urne premembe v Metinem dr-Žanji in obličji: čelo visoko, ustna stisneua, govor uren in kratek, pogled oster, vso držanje sploh tako, kakor ga ima osoba, ki Daredi smel sklep in hoče imeti z osodo boj, ki ga Če dobiti, na vsak način. Gospa Mauserre jo izprašujo nekaj časa z molčanjem.
— Poklicala sem vas, draga moja, jej reče, da mi poveste kaj novega o vašej zaroki.
— O katerej zaroki, gospa V s kom V
— Z gospodom Flamerinom. Ali uij bilo o njej govorjenje?
Sklepi se delajo in razdirajo v tem gradu z neslisano lehkoto.
— To mi nij bilo znano gospa.
— Ali so ne setito, da ste imeli včeraj z gospodom Flamerinom v parku intimen razgovor, da vas je prosil vaše roke, da ste se dogovorila, da mu boste pisali, in da se vaše pismo pokaže gospodu Mauserre V
— Jaz ne vem, o čem govorite, gospa.
— Vam-li jaz govorim? nii-li vi odgovarjate? nij-li res, da svi medve sestavili ta list, da svi sedeli pri tej-lc mizi, da sem jaz držala pero, vi pa ste mi uarekavali?
— Gospa, to se vam je gotovo senjalo. Gospa Mauserre se približa Meti. ter jo
pogleda v oči; takoj je zapazila njihovo dno, iu to jo je ustrašilo. — Ah! gospodičina, jej reče, bojim se vas, kdo pa ste ?
— Vi ste pa tudi malo preveč silni; deje gospod Mauscrro soprogi.   Kako niore-
v Istri 15., na Čiiškem, Nižje- in Gornje* Avstrijskem 20., na Moravskem in Bukovini 22., na Kranjskem in Štajerskem 23.; trgovinske zbornice v Gorici IG., v Istri 15., v TrBtu 20. oktobra, v Lincu, Brnu io Olo-mucu 24., trgovinske zbornice na Ceikem in v Bukovini 20., trgovinske zbornice na Nižje-Avstrijskcm in Štajerskem 27.: veliko posestvo v Istri 19., v Gorici 23., na Gornje-Avstrijskcm 25. na Moravskem in v Bukovini 27., na Nižje-Avstrijskem in Štajerskem 28., na Češkem 29. in na Kranjskem 30. oktobra.
Ktisinski duhovniki na Gališkem so dobili ponudbo (JO gld. državne podpore, ako se zdržujo volilne agitacije. Duhovniki te ponudbe niJ80 sprejeli. Rusinski okrajni odbori so povsod postavljcui ; v samborski mestni skupini kandiduje Uusinec dr. Anto-nievič, v kmetski skupini deželni poslanec Kovalski.
ViiusaJ'-' /ave. Ittisk«' novine prinašajo vest, da so urad vojnih inženerjev bavi a pomnoženjem deželne obrambe. V Dubnem, v volhinij s k em guberniji in pri mestu Osovccu na p o 1 j-skej meji so bosti zidali dve trdnjavi. Varšava bo bodo prestrojila v vojno središče.
Stanje na ŠptutjskrBn se je zboljšalo, kajti vlada postopa v smislu reda.; velik dol rezerve se je že zbral. Kadar se skliče druga rezerva, bode znašala skupina aktivne armade 330.000 mož. Poveljništvo severne armade dobi Zaballa, ki se je v prejšnjih vojskah odlikoval. — Karlisti ne mogo prodreti v Kastilijo, ker nemajo konjikov. Brzovlak iz Viktorije v Madrid je zdrsnil s tirov; brž ko ne jo to prouzročila hudobna roka. Mrtvih je li> osob, ranjenih «50, med njimi tudi en general.
S vit'4t»'akit pregledovalna komisija je tikoma j ez u v ito v določila, da se nema noben samostan za-nje iz nova zidati, niti kak
te hoteli, naj podpira se svojim pričevanjem izjavo, ki je tako malo resnici podobna? Kaj še, ko bi bili vi gospico Holdenis prehiteli in se bili zgovorili z njo. . .
V tem trenotku stopim jaz v izbo in osupnene oči mi začno begati sem ter tja hoteče ugeniti, kaka scena sc igra med tem človekom, ki je tako malo znal biti hladuu-krven, pa med tema dvema ženskama, katerih ena je imela obraz kake blazuiee, druga bledost in otrpuenost kakega kipa.
— Pridite Toni,   mi   kliče gospa Mau scrre. — Zelo   izredne stvari  se  godo tukaj.   Mislite si, vi ste moj ljubimec, gospica Holdenis to  trdi,  gospod Mauserre  pa verjame.
Jaz zagrabim rudeči papir, ki mi ga jo pokazala s prstom. Pregledavši ga urno, vsklikuem: — Človek, ki si more domišljati, da jo gospa Mauserre pisala ta-lc list meni, je bore norec.
Gospoja Mauserre pride k meni, ter mi stokajočim glasom začne pripovedovati, kaj
star jim prepustiti, da pa je kantonalnim uradom veduo pripaščeno, samostane ali druge tako duhovske kise nadzorovati.
I ttnlijtitaski kralj jo sprejel v T urinu nemškega poslanika, pl. Keudella, ki mu je podal povabilo nemškega cesarja. Kralj se denes ob osmih zjutraj odpelje proti Dunaju.
\t'BM»ški uradni listi taje vest o nameravanem imenovanji Keuuclla za državnega podtajnika. Naučno min'sterstvo bode temin nekaj milijonof ta zidanje učilnic, kakor tudi, da *e učiteljem plače izboljšajo. Za dogovarjanje <• predrngacenji višjega šolstva se dela poseben načrt. — Višji predsednik Gtlnther zahteva od nadškofa Ledohovskega, da v itirnajstifa dneh postavi v Filehuah /upnika, ako inaČo neče plačati 200 tolarjev kazui. V Kasselu je obsodila okrajua soduija župnika NVilzela zarad zlo-rabljeuja prižnice.
Berlinska ,.Nat:onal Zcitung" piše o iz-placanjl francoskega vojnega dolga članek, v katerem takole galimatijazi: „Tak dogodjaj nas mora prisiliti, da občudujemo zniagalca in zmaganca. Zmigalea, da si je upal terjati točno in urno izplačanie tako strašne svote, zmaganca pa, da jo je tako hitro plačal." Občudovanje je rs tia svojem mestu, in lc največji šovinizem bi je v tem slučaji Francozom odrekal. Kaj pa bi se bilo Prti« som pri tem Buditi, je teško najti. Morebiti, da so se potrudili, pograbiti pet tisoč milijonov ?!
Dopisi
i/ savliiaKe tloiiii«* 11. sepi.
|lzv. doj>.| „Nij treba šole", tako govori gosp. Vizo višek Flori jau , kaplan v (irižah, prijetni farni okolici, prelepe savinske doline, v celjskem okraji, driska ljudska šola šteje okolo 220 za šolo pripravnih otrok in nad 200 jih jo hodilo preteklega leta v lolo. Uči t.elj je moral podučevati poldnevuo zavail poroaujkanja potrebnega prostora. Spuzuavši to napako, sklene griški krajni šolski svet razširiti šolo v dva razreda, dozidati na staro šolsko hišno nadstropje, ter tako ustreči šolskim potrebam, — a kaj se zgodi? Občinski pisar odloži napraviti zapisnik o omenjenem sklepu, in dokler nij zapisnika Črno na belem, nagovarja gospod kaplan faranc, naj se protivijo izseljevanju podvzetja, češ, „šole nij treba", iu Grižanje so ostali pii svoji stari preniali Soli. —   Uboga mladina,
tlačijo te v tesno sobico , da ne moreš ne dihati niti prosto gibati se, — da moraš sedeti po tleh ter stati pred pragom šolske izbe na kvar telesnemu svojemu zdravju in v škodo duševnemu razvitku svojemu ! Tvoj duhovni pastir, sprebajaje se sarnoedin po prostornih sobah svoje kaplanije, no spoznava, da tudi ti želiš in ti je treba prijetnega mesta, kjer imaš preživeti mnogo ur dneva, nabirajo: si potrebnih vednostij za bodoče življenje. — Grižanje! najte se dati pregovarjati od gospodov, katerim je šola iu izobraževanje vaše mladine trn v peti; ozirajte se rajši po svetu , in vidite, kako skrbe razna druga ljudstva za svoje potomec.
Iz iii *\ f <-U4'£-it 12. sept. [Izv.
d"p.| „Pravna", ali bolje rečeno, gospodar-stvaželjna stranka pri nas tako neutrudljivo agitira po noti iu po dnevi, da se vsem že studi. Oui , ki imajo najbolj priporočati ljubezen do svojega bližnjega, oni priporočajo sovraštvo, oni sejejo sovraštvo med našim narodom, ter hojkajo prijatelja na prijatelja, brata na brata. Da bi našemu priprostomu narodu no prezgodaj oči ne odprle, ter da ne bi spoznal, da jc tem „gospodom" več mar za sebe nego za podučevanjo svete vere, napravili so si nalile iu izpod njega kiičc tudi tu, da je „vera v nevarnosti", da bode ob-njo, kdor ne voli v državni zbor tistega, katerega kaplan hoče. Kristus je rekel, da jc cerkev, t. j. vera skala, katere niti peklenska vrata ne bodo razrušile ; a vi gg. naenkrat pravite, da jo „vera v nevarnosti" kakor da bi bil Kristus lagal, kali?
Ti mračnjaki trde veduo, da je vse ljudstvo za njimi, da zmaga njih je gotova Če ste svoj (j zmage tako sigurni, zakaj pa šc vedno volilec na domu in v krčmah nadlegujete kot muho o sv. Jakobu ? Mar tudi sami sebi več ne verujete? Da da, vi očitno kažete, da stojite na slabih politiškib nogah. Vedno bolj spoznavata, v svojo j^zo, da mi kmetje nečenio v politiki tako plesati kakor nam vi godete, pa tudi verske pri klade nam nijso sveta reč, vašega prokletstva se nič ne bojimo, kajti mi trdno verujemo, da naš Bog je Bog pravice in ljubez ni, a ne hujskanja in maščevanja, kakor bi
ga vi mračnjaki, duhovni in posvetni, radi imeli. Povem vam pa, da prava vera pri nas nij v nobeni nevarnosti, tudi ne, če je pri nas v petek kdo „meso jel", če ga je imel, kar se — kakor ves svet ve — tudi med vami godi skrivaj in se „smeu goditi, samo da so — vam plača: ali neV
Hvala bogu, nahaja se pa še nekaj duhovnov, katerim je ta agitacija deveta briga, ter so radi z vsakim, naj si bode ,mlad" ali „star", pravnar ali liberalec pomenkovajo, in to no, da bi se ljutili, razka-čili in od jeze pokali, ako jim vsaka no velja, in ne da bi zavoljo tega s stolom zaropotali in surovo se obnašali, kakor se nekateri nepovabljeni mračnjaki pri taki priliki obnašajo. Te prave duhovno gospode spoštujemo. --Mi  užo  komaj pričakujemo
novo volitve, kjor se bode pokazalo, kako naša stranka napreduje. Da, ako bi mi imeli toliko časa na razpolaganje, kakor ga imajo neki maziljcnci, ki cel teden imajo prosto samo za agitiranje, zagotavljam, da niti edcu od n*ih bi nc prišel za volilca, posebno onih zagrizene cv ne. Zmaga pa jo, po dveh tretjinah, gotovo naša.
Iz VlpttT© 12. leptem. [Izv. dop.J Po dolgem prenehanji je naš Sokol 8« t. ni. zopet napravil bil besedo. Prva polivala gre nedvomno g. pevovodju Mrcinetu iz Goč, ki je svojo kmetske fante v začudenje vsakega tako izvrstno izuril. Posebno se jo dopada! zbor „Cigani", pri katerem so jo g. Ditrih s samospevom odlikoval. Ker nas je gosp. Ditrih vsakokrat s svojim lepim glasom ovc-selil, izrečem željo v imenu več obiskovalcev narednih veselic, da bi ta priljubljcui pevec kmalu zopet, nastopil. »Šaljivi dvospev je zlasti prostemu ljudstvu jako dopadal iu je bila veselica izredno dobro obiskana. — Po besedi so jc mladi svet nekoliko zavrtil, drugi smo se pa pri kozarci srčno zabavali.
Iz ItitJIloiltHirsrn na slov. Štajerskem 7. sept. [Izv. dop.] ltajhenburžani so javno 30. avg. pokazali , da ne spadajo v vrsto onih , ki kriče: proč s šolo, proč z učitelji. Šolska veselica, ki ho jo ta dan napravili, se je vršila šolskej mladini v radostno vesolje, onim pa, ki so jo osnovali iu radodarno podpirali, izpala jo na čast in slavo. —
se je zgodilo.   GoBpod Mauserre naji zmoti:! — Tukaj se ne budemo zgovarjali, mi deje J glasom avktoritete, — potem reče žugajočim I obrazom: — Odidimo; končati moramo svoj prepir totc-a-teto.
Gospa Mauserre se vsedc med-nj pa med; vrata. — Gospodičina,  dejc Meti,  bodete-li1 do konca trdili laž, ki spravlja dve življenji v nevarnost?
Jaz s- obrnem proti Meti; a moj pogledi se jej nij dal prenesti; bil je pa tudi brez j dvoma tako strašan, kakor bi prišel izpod čela rudeče oblečenega sodnika. Videl sem, kako j« počasi začela Btrnietl. Mislil sem, da se jej bodo kolena uklonila, pa da ho pala na tla. A vendar se ji jc posrečilo, daje ostala po konci. V svojej omotici je obranila n tkak teman ponos.
— Nc gledite me, gospa, dejo gospe Mauserre, ki se ji jc približala; nc govorite mi, inače nc obstanem mČesa.
Naj sem si šc tuko prizadevala, ljubiti vas mi nij bilo mogoče; vi sto bogati, jaz sem ubožna, vi ste lepi, jaz nijsem, in v vašej dobrosti je uekaj surovega.  Več nego
enkrat sem mislila, da storim dobro delo, ako vam ugrabim t<rcčo, ki je krivično povračilo grde zmote, in katero vi preveč kažete. Včeraj zvečer mi vaše veselje nij godilo, in odšla sem od tod z menj dobrim srcem, nego sem prišla.
Potem obrnovsa se proti gospodu Mauserre : — Da, gospod, osvota, na katero mislite , bi bila zločin , kajti legala sem toda, ui j stoli i \i legali, ko sto mi dali besedo, da me ljubite in da so nc boste osvetili?
Po teb besedah se izum za od zidu, kamor jc bila oprta, ter gre čez sobo, da bi prišla do vrat. Mimo meno idoČa obujmo zakriči ter jeclja: — Zakaj nijsem pred usmilili dnevi poginila v paladriškem jezeru !
Ko jc bila odšla, se gospod Mauserre nekaj tronotkov no gane; bil je brez barve, brez glasa. Jo bil-li zadovoljen? je bil-li žaljen? Zdi se mi, da je bil oboje. Bil jc v onem duševnem položaji, v katerem je človek, ki je našel napako v svojih računih, iu ki se enkrat predela vse adicijo, povpra-
ševaje se, kako se je mogel zmotiti, ob enem jezen na-so, a ipak vesel, daje v pravem času zmoto zaj)azil. Vprl je oči v tla. Vzdigne jih, ter ogleduje duri, skoz katero so ravnokar odšle in izginile za zmiraj sanje, katere jo valjda obžaloval j domiš jam si, da se je posvetoval, kako bi jih nadomestil: človeške oatvore jo pred praznoto groza. Ali pa morda so nij vedel, kje jc? To pa je istina, da jo streznovši so prišel k meni, mo objel, ter mi dejal ginjenim glasom: — Ali mi kedaj odpustitev
— Nc račuuito ua to, mu odgovorim; obljubujcm vam, da Spišem knjigo z naslovom: O budali* s ti velikih mož.— Potem dostavim: — Tukaj je nekdo, čigar milosti vam jo bolj treba, nogo moje.
Iu, prijemši ga za roko, peljem ga k gospe Mauserre. Ona ga gleda dolgo s jtre-čuduim smehljanjem, potem jej solze žalijo oči in sune me v komolec, rekoč: — Zalo jo treba, da mu odpustim vse, dobri Toni, ker je hotel vas usmrtiti!
(Daljo p rib.)
Po kratkem izpraševanji, pri katerem je raz-ven udov krajncga šol. sveta tudi več drugih gospodov, starišcv i. d. navzočnih bilo, Be z zelenimi vejicami okinčani otroci obeh razredov z zastavami na bližnji travnik v parih napotijo; pred njimi je svirala godba. Veselega krika in vriskanja čile mladosti nij bilo konca ne kraja. Skozi trg grede je nastajala množica udeležiteljev zmirom večja. Na travniku pa so že čakali gospodjo, gospe in gospodične s kosilom malih gostov, katerih jo bilo 220. — Ko se okrepčajo z jedjo in pijačo, so prično vsakovrstne igre, ki jih je m«»j dečki vodil g. Jarcc , pri deklicah pa jih je uredovala gospodičina Jo-sipina Pregel-nova. Tudi napostavlj.-uc mlaje, Z raznovrstnimi darili ftoobešenc so dečki pridu i plezali. Po dveurneij 'gri se otroci vstopijo okolo šolskega nadzornika g. Jam šoka, ter so popova!?, da jc odmevalo na široko okrog, in še le ko se jim reče posesti se, da zopst pod KODO dobe dobre pečenko, kruha in z vodo mešanega vina, potihnejo. Po tej mali j užini pa gosp. nadzornik po-priprimc besedo, ter obširno starišem razlaga potrebo in korist šole; dalje se vimciuraz-vesel jene iu obdarjene šolske mladine dobrotnikom in prijateljem njenim prisrčno zahvaljuje. Na poslcd pa ne pozabi tudi otrokom nekaterih besedi na srce položiti , kako naj ne obnašajo mej počitnicami, priporoča jim pridnost, hvaležnost starišem in dobrotnikom in sploh pošteno in uljudno obnašanja. Kmalu pot^m pa so oglasi učence prvega razreda, tretjega razdelka, T. Čolnar, na mizi, katera je bila v ta namen malim govornikom pripravljena. „Dobro in živiou-klici so mu doneli v pohvalo. Za tern pa jc še nastopilo več šolarjev iu šolaric, ki so prav lepo deklamirali.
Iz Bir^-r&littl s. sept. f Izv. dop.f Bulgarski list „Nczavisimost", ki izhaja v Bukarešti!, ker v Bolgariji, pod turškim jarmom zdihujoči, izhajati nc sme, govori o kri-stijanih v Turški in Izražaje ravno tisto mi-
skem guberniji je žetev zaradi suše le srednja, sem ter tja tudi slaba, posebno v ro-stovskem okraji, ki se je do gubernijskega glavnega urada že obrnil za asignacijo 17000 rabljev za nakupovanje potrebne ozimninc.
V donskih pokrajinah jc že'ev povoljna, v astrahanskem guberniji pa jc bilo žito lopo, a ugonobile so je miši, so senom vred. V Volhiniji je žetev dobra, ali vsaj povoljua: v radomišeljskem okraji kijevskega gu-bernija se je pšenico in reži toliko pridelalo, da uže dolgo let ne toliko. Oves in proso pa nijsta storila. Peso za sladkor bo Ft^ašno veliko , akopram so jo iz početka gosenice ujedale. V črnigorskem guberniji jo bita po nekaterih krajih prevelika suša, po drugih prevelika moča, da je žetev slaba. Le ozimnega žita se je precej pridelalo. I/, družili gnbernij v sredi ko poroča, da bo zrnja malo, a slame strašno veliko, kakor je tudi sena Bploh v izobilji.
V gad laškem okraji p o 11 a v a š k c ga gu-bernija je žetev povoljna, v harkovskem gubermji pa tako dobra, da šc nikdar nij take bilo: ravno tako v kurskem in voronc-škem guberniji. V orel s k cm guberniji je ozimnina jako plenjala, šc bolj pa bo jaro žito. V rjazanskem, vi a d i m i rske m , pen saške m, j aro slavakem in kal ligaške ni guberniji so nekatere sorte žit plenjalc, druge pa ne : lanu pa je v vseh dvakrat več od lani.
V iztočnih gubcinijih ju bila po nekaterih krajih, taka suša, da se je rež do tal posušila, in jc moka že zdaj zelo draga : a nadejati se je vcliKo ajde. V nižnijnov-gorodskem guberniji pa je letiua dobra.
V zat očnih gubcr.iijih je ozimno žito dobro , drugo nič posebnega nc obeta. V s e vernih krajih se od jare žetvo pričakuje, da bo dobro; po nekaterih krajih so ozimno žito začeli žo žeti. Na Finskem in v 8 vizlinih gubcrnijili se jc nadejati dobre, po nekaterih krajih celo izvrstne letine.
V kubanskem guberniji pa jc taka, da še
sel, kakor ondau srbske novine, namreč, da nikdo tako dobre nc pomni se Slovani v Turški nc smejo na evropske velevlasti zanašati, teniuČ da njih narodna bodočnost leži v njih lastni moči, da so jim je zanašati le na upor z orožjem v roci. ,.Nczavisimost" terja, da turški Slovani nc čakajo več, tcmuČ da takoj udarijo. — Naš Vidov dan" pa Bolgare teši, naj še malo počakajo, ker nij še čas pravi, nij šc tistega zedinjenja močij, katero mora biti predno je upanja o dobrem vspehu.
Naš knez, ki se zdaj mudi v Parizu, potoval bodo od tam v Berolin in bo potem preko lieča vrnil v Delgrad domov nazaj. Mili so časi, ko bi knez srbski ne bil mogel tako brezskrben po svetu hoditi zunaj Srbije. Pri denašnjem srbskem redu pak gro vso točno.
¥z l*«ktro;rB'iB4l&i 11. sept. [Izvirni dop. I (L c t i n a na K u s k c m. — Šolske zadeve. —   N o v a c k s p c d i ci j a.) „Mo-
skovskijo Vodom osti" poročajo, da jc v obče letošnja letina dobra, razen v tistih krajih, kjer je bila suša , namreč na jugu našega carstva. V ta vrij s ke m guberniji seje sena in Žita prav tnalo naželo, v drugih južnih gubernih pa jc storilo ozimno žito, scn» iu jara žita pa je vzela suša, da se jc bati lakote. V D esarabiji in okolo Akjcrmana je letina jako slaba, akopram je tukaj žito posebno lepo kazalo. Vjekatcrinoslav-
ravno okrajih
tako v pa je
v erivanskem :  v terečkih vse suša vzela.
Selske ali ljudske šole nemških kolonij na Ruskem so imele do zdaj čisto verski karakter. Glavna njih naloga jc bila učenje krščanskega nauka. Učitelji so bili izključi vno — cerkovni mežnarji (kisterji.) Kakor se sliši jo zdaj komisiji za pregled šolskih vprašanj izročen projekt novega zakona o nasclniških šolah. Po projektu bodo te šole dobile občno izobraževalcu karakter, in sicer bodo razpadale v dve vrsti: šolske 1 razredne šole, in centralne 2 razredne. V poslednjih bodo učenci dobivali bolj temeljito prvotno izobraženje; zategadelj tc šole nc bodo obligatne, kakor imajo biti šolo prve vrste. Uredba šol mora biti taka, da bode pospeševala razširjenje znanja ruskega j e z ikri. Vse naselniško šole bodo podložne m i ni s t crstvu narodnega izobraževanja. Mestnim (t. j. krajevnim) duhovnom in društvom bode dan samo postavni del vplivanja v Šolskih zadevah.
Neki gospod FnntOBOV je bil odpravil iz Jcniscjska majheno ekspedicijo, da poizve in preišče, je li mogoče prijadrati v spomladi iz Obskih pritokov v pritoke Jeniscja. Junija meseca sc je ekspedicija vrnila v Jenisejsk, — v čolnu, vzetem v Makovski naselbini, pri
reki Keti —, in poroča, da bi se dalo celo s parobrodi voziti sc, ko bi ne bilo v pre-tokah rek nagromadeno mnogo lesa, ki se vsako leto bolj kopiči. — Po tem takem se je posrečila privatna posknšnja najti ugoden pot za zbliža nje vzhoda in zapada, iu naloga podvzetuikov je zdaj, očistiti in odkriti ta pot.
Domače stvari.
— (I z Kamnik a) se nam piše 14. septembra: Denes sc jc tukaj postavil volilni odbor iz devet najupljivnejših meščanov, ki bode delal za volitev g. dr. Žarni ka v kamniškem mestu. To vam je veseli dokaz, da se je tudi v Kamniku vzbudil narodno-svobodomisclni duh. Že zdaj je velika večina naših meščanov odločna za dr. Žarni ko v o kandidaturo in vso koledovanjc deželnega odbornika Murnika in dr. Blchveisa samega, ki sc more neizmerno bati za svojega ljubčeka Gosto, mnenja naših vrlih meščanov nc bode spremenilo, k večjemu nam še več glasov pridobilo. Naš poslance bodo g. dr. Zamik!
— (Sokolski izlet v Mengeš) zadnjo nedeljo jc bil sijajen. Več v prihodnjem listu.
— (Za mesto Celje,) Zavcc in druge trge na slovcn. Štajerskem so jc oglasil kot kandidat neki dr. Vorcgger, advokat na Danaji. Ta človek kandidira na podlagi pru-sačkega programa. On pravi v svojem programu v „D. Zeitg.", da jc Nemec in da nvra politika v Avstriji biti ,,neniškau (mi mislimo, da mora biti avstrijska); dalje pravi, da le Nemci smejo vladati, da le Nemci so svobodoljubi. Menda vendar naši domači ljudje ne bodo za tega ošabnega tujca volili.
— (G. Andrej Winkler) c. kr. na-mestnijški svetovalec in okrajni glavar v To-minn je od ministra nauka imenovan za poročevalca o administrativnih ekonomičnih šolskih stvareh za Trst, Gorico in Istro.
— (Včcranji ljubljanski sej m) nij bil tako dobro obiskan kakor druge krati. Deloma je ljudi zadrževal dež, ki nc jc po noči vlil, deloma pa zavoljo dolenjskega sejma v Žužcnbcrgu in ZatiČini. Živine se jc dosti prignalo in ima precej visoko ceno.
— (Novo kopališče.) Kakor slišimo, odbor za napravo kopališča v Ljubljani svojim delom vrlo napreduje. Mi prav živahno pozdravljamo to podvzetjo, ki bo odpomoglo velikoj potrebi našega mesta. Kopališče bode zadržavalo posebno oddelke za gospodo in dame, kakor tudi več kabin za kopanje. — Stroški so cenjeni na 10.000 goldinarjev, in sc bode v ta namen oddalo 200 delnic po ."><> goldinarjev; pri svojem delovanji so nadeja odbor podpiranja mestne občine, kate-rej sc gotovo nc bo odvisno zdelo, da dobi vendar enkrat kopališče, ki jc tega imena vredno.
— (St. Jakobska posojilnica v Koži) je po pravilih s 1. septembrom t. 1. prič'1 a drugo leto svojega delovanja. Prvo leto, od novembra 1872 do konca avgusta 1^7."». to je v desetih mesecih kaže račun 22..-5DS gld. prejrnikov in 21.896 gld. izdatkov pa 1002 gld. gotovine, torej 44.Ti Io" gld. vsega premeta. Zadnjo nedeljo meseca septembra sc skliče občni zbor, da sc bo poročalo o društveucm napredku in so odkaže
dividenda na posojila, kar poročimo v prihodnjem listu. „Hes."
— (Strela. I /. Č r n i č a u a Notranjskem se nam p i šc 14. sept.: Strela je udarila v romarsko cerkvo na Vituljah v stolp in jc po vsi cerkvi mnogo poškodovala.
— Strela), h Dutovelj na Krasu se uam piše 14. septembra: Une 7. septembra je treščilo v hišo g. Jožeta Rudeža v Tiipeleah na Krasu in ubila v hlevu (> ži-vinčet, namreč 1 konja, 2 kravi, dve ovci in cuo presico; poslopja pa strela nij užgala. Poškodovala jc tudi hišo in od sobe spav-nice gospodarja dveri razcepila.
— (Povodenj.) Od Gorice, dobro poldrugo uro v srenji Ozlijano, je povodenj en hlev i vso krmo do čistega pobrala.
Razne vesti.
* (Vse v duhu.) Pravijo, da jo sveti oče dovolil svojim vernim božja pota „v duhu", in da je tistim, ki se teh božjih potov v duhu udeležijo, obljubil „popolne odpustke". Iz goreče hvaležnosti do svetega papeža sklenili so nekateri možje v llajdi na Gcškem, da bodo začeli v duhu pobirati denar za papeža, da sc mu vsaj v duhu po-lajša strašno trpljenje, ki ga ima kot „gla-deu jetnik". Reči se mora, da so ti možje strašno veliko denarja v duhu položili svetemu očetu pred noge, za kar ga naj libe-raluhi ne zavidajo.
* (Davkov) sc je plačevalo leta 1849 v naši polovici Avstrije 88 milijonov, t. j. 6 gld. 17 kt na eno glavo. — Leta 1870 pak se je plačalo 357 milijonov gld., torej 17 gld. 86 kr. na eno glavo vsega prebivalstva. Torej je davek več kot trikrat tolik. — Ali poleg tega jc tudi poljedelski kapital narastel. Tačas je nad 3 milijone oralov več na novo obdelano zemlje.
Narodno-gospodarske stvari.
— Lani v časn ustanovljenja novih delniških društev tudi Seidl in Brandstetter s svojimi pajdaši nijsta mirovala, dokler nijsta dobila koncesije za „s teiris ch e W ein-handelsgesellschaft." Celi kapital bi moral znašati 000.000 gl., a koj iz početka se je pokazalo, da kapitalisti nemajo zaupanja do tega delniškega društva in delnice so večjidel ostale v rokah osnovalnega odbora. Ta je od grofa Brandisa kupil za 90.000 gl. firmo njegove vinske trgovine in začel z vinom kupčevati. Sčasom je vendar bilo za 17(1.000 gl. delnic oddanih. Volil se je upravni odbor, v katerega nijsta prišla niti Seidl, niti Brandstetter. Društvo pa si nij moglo naprej pomagati, ker so ustanov-niški stroški bili preveliki v razmeri s kapitalom. Upravni odbor je tedaj prisiljen bil, sklicati občni zbor 10. sept. t. 1. Zastopane so bile vse vplačane delnice, katerih polovica pa je v rokah grofov Braudisov, ki so bili o svojem času z delnicami plačani. Debata je bila prav ostra. Hcvizijski odbor je nasvetoval, da naj društvo likvidira, da sc uckaj od kapitala reši. I pravni odbor pa je stavil predlog, da se društveni kapital od 600.000 na .'500.000 gl. zniža. Ta predlog je obveljal. Delničar lllubek je grajal upravni odbor, da jc v vinski hiši na razstavnem prostoru na Dunajiiz p.,čctka samo kislo godio točil mest. vina iu to po nezaslišanih cenah: s tem jc kreditu društva škodoval in štajerska vina pred svetom spravil na slab glas. Največi prepir je bil zarad gori omenjenih SlO.Ouo g|.( Uj No se grofu Braudisu izplačali. Upravni odbor jih je postavil mod aktiva kot odkupnino za vrednost viusko trgovine. Vprašana jc bila za svoje mnenje firma Lic bi g na Dunaji, katera je izrekla, da teh 90.000 gl. v slučaji
Izdajatelj iu za uredništvo odgovoren:
likvidacije ne spada med aktiva, da pa se smejo aktivom prišteti, če društvo naprej dela in ta znesek amortizuje. Končno se je volil nov upravni odbor.
i r/na poroMbi.
Iz Pešte. Pretekli teden sc je pripeljalo novega žita veliko na trg, posebno pšenice, in človek si sme misliti, da sc ga nc bode letos nič več toliko pripeljalo. Zato sc je pa tudi veliko kupcev našlo. Prodalo se je pšenice 200.000 centuv po 7 gld. 22 kr. do 7 gld. 2!> kr. Z režjo prodajalci nijso smeli bahati, ampak morali so cene za 10—15 kr. znižati. Prodalo seje reži 10.000 vagauov. Po ovsu se je malo povpraševalo, pa sc ga jc tudi maio pripeljalo. Zato je padel samo za 5— 7 kr. Prodalo se ga jc 6—8000 vaganov po 1 gld. 75. Koruze se je prodalo po ceni preteklega tedna 10.000 centov. Ječmena se je prodalo lo.OOO va ganov po 5—10 kr. ceneje, ko oni teden. Fižol, beli, stari je bil po 4 gl. 50 kr., do 4 gl. 75 kr., novi po 5 gl. do 5 gl. 40 kr. Proso po 4 gl. vagan. Leča po 4—0 gld., grah po 6 gl. do 6 gl. 25. kr.
Iz Dunaja 13. sept. Kupci so se držali, zato je bil kljubu znižanih cen trg slab. Pšenice sc je izpečalo samo 30.000 vaganov po 7 gl. 40 kr. do 8 gl. 20 kr., tedaj za 20 kr. ceneje, kakor oni teden. Tudi rež je bila po 15 do 20 kr. cenejša, prodalo se je komaj 000 tisoč vaganov po 6 gl. !>5 kr., do 0 gl. 45. kr. Ječmen sc je v ceni obdržal, ker so jc kupoval za izvažanje in za pivovarne. Prodalo se ga je 22.000 vaganov po 4 gld. 35 kr. do 4 gld. 60 kr. Koruza se je podražila za 10 kr., in se je je nekaj prodalo po 5 gl. 25 kr. Ovsa se je veliko prodalo, in sicer po 7—8 kr. ceneje, kot oni teden; plačeval se je po 1 gl. 75 kr. do 1 gl. i)6 kr. Moki se je cena za 25 kr. znižala.
POMltlHO.
J. A. v Ljubljani. V Vašem vse več kot „šaljivom" listu meni očitate, da dolžne naročnino nečem platiti ; skru ni te moje dobro ime, in me kot sleparja na svitlo stavite. Porabite pa ob enem priložnost na „Narodovce" udrihati. Ker nijste imeli najmanj uzroka mene in mojo somislece žaliti, zahtevam denes samo, da svojo neresnično pisarijo javno prekličete. Jaz nijsem vajen, časnike zastonj čitati. Kakor plačujem celoletno naročnino naprej na „Slovenski Narod-, kar časa že izhaja, ravno tako plačujem tudi druge časnike. Dokazati Vam morem pismeno, da sprejeli ste naročnino najmanj za polovico t. 1. in da imam jaz še kaj od Vas terjati. Nadejam se, da Vi sami ue bosto vrednosti prvih 2 številk svojega razžaljivega lista, katere samo sem prejel v teku celega pollcta 1873, za 1 gld. 50 kr. cenili. Le tako naprej, ker kmalu tudi „Kra-ševeev" ne boste imeli. .1. K. v St. P.
1*0*1 UHO.
Vsem h o hi i m mor in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Odkar je Nj. sv. papež po rabi Izvrstne Reva-leBciere du Barrj Brešno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, nc bo nikdo več nad močjo te drago zdravilno brane dvomil in navedemo sledeče bolezni, katero brez porabe zdravila in brez Btrolkov odstrani: bolezni \ želodci, a živcih, na prsak, pdjučoh, jetrab, na žlezah, na slizni ko/i, v dušnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkolo, sulico, naduho, kašelj, noprobavljivoat, /;i por, iliisto, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, liunenjo \ ufiosih, medlica io bojevanje tudi oh časa nosečosti, scalno silo, otožnost, Bušenje, revmatizem, protin, bledico, [zpisok i/ rS.OOO spričeval • > ozdravljenji, ki so bu vsem zdravilam zoperstavliale:
Ivan Semen.
Spričevalo št. 7.'l.S77.
.r»so, \v tenerthonraMe, Ofen.
28. februarja 1872. BmDO 9 dni sem n/i\al Revaleseiere. To iz vrst -no  zdravilo   je  pri meni.   v mojem obupnem položaji einle/.e storilo, zaradi česar to zdravilno sivdst\o smelo (fanSgO razodetje /.a trpečo eloveeaiistvo imenu
jem.  iz\ rstna Revalesciere me je oil nevarnega kataru na pljne:di in \  ilušnj:ikii, od vrtoglavice in li> ranja v prsih  odrešila,   katere so vsem   lekom kljn l>o\ale.    Io eiide/.nn zdrav ilo   zasluži* torej   naj vero
hvalo in m more trpečemu clovečanstvu naJDo\)Š6 priporočiti. 1'lorijaii K 0 I I e r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji.
Tečnejsi kot meso, prihrani Kevaleseiere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pnftieah po pol fanta 1 gold. 50 kr., 1 funt 9 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3(i gold.,
— Kevalesciere-Biscuiten v pušicah ti 2 gold. 60 kr. in 4 gold. f>0 kr. — Kevalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 2<i gold., — za 576 tas 3G gold.
— Prodaje: liarrv d u Barry & C o m p. na Dunaji, WHlIllH«-hgH»Ne št. 8, v LJubljani Kd. M a lir, v <>ratl«l bratje Oboranzuiey r, v Ins-brukti Diechtl & Frank, v Olovci P. Iiirn-bachur, V lan ie i I. n d \ i .M n I I e r . \ TI urili o ril F. Kol etnik & Al. Morič, v Ucimni J. B. Stockhaus en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po postnih nakazmeah ali povzetjih.
Ktalivula.
Vsem Častitim šolskim prijateljem in do brotnikom iz Ormuža in Središča, kateri so, bodi si  skozi dobrotIji \ ost,   ali skozi svojo pričujočnost praznik „ šolske veselice" povek šali , se tukaj  v imenu šolskega mladeža prisrčno zahvaljujem.
Središče, 15. kimovca 1873.
Štefan Kovač i č, nadučitelj.
Tujci.
14. septembra.
Evropa*  Ferdi in Kari Grosel iz T robnika.
— Troo iz Dolenjskega. — Langer, Uaunigartner iz Gradca. — Fleišuian iz Dunaja. — Angeli z dvema sinoma Is Udino.
Pri Klefantns Breznikar iz Ponoviča. — Doskovic iz Idrije. — Klein Panie z družino, Ma-hnrčič, Slabe z gospo, Kastelic iz Trsta. — Dr. pl. Haherlo, Vajrauh iz Dunaja. — Bnglb., Ant.. M. Lud. in Bart Polak, Deu, Maly iz Tržiča. — Apris-nik iz Arnoldsteina. — Mareglia iz Častno. — Gla-ser, Sisman iz Beljaka. — Storn. Brodjovin iz Zagreba. — Kuttnig iz Celovca. — Scbvvingor s gospo Iz Dola. — Vidic iz Novegamosta. —Šaman, Pillor. Švarc iz Gradca. — Dr. VVetteiidorf iz Czakaturn.—
Pri Malici t VVosten, Glas, Masingcr, llorma-zek iz Dunaja. — Stare iz Mengša. — Al., Pet. In L. Mali iz Tržiča. — Knaus iz Koroškega. — Kra-sovie, Šulor iz Trata. — Podkrajšek iz (»oolovič. — pl. Auchlburg iz Beljaka. — Kraft iz Krofelda. — Dvornik iz Dolenjskega.
Pri SCauuorett Stegnar iz Amsterdama. — Ivan Topolovšek iz Novega mesta. — Jožef Topo-loviek iz Ceja. — Madiiusi iz Gforloe. — Besane iz Trsta. — Šalter, Vizjak iz Trebila. — Veiter il Zgoš. — Nigč, iz Tirola. —Pipua s sestro in sinom iz Novega mesta. — C'erne i/, l.inca.
Dunajska borza 15. septembra
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih  .   69 gid. 30 kr.
Enotni dri. dolg v orehri;    .   .   73 „ — *
18ti0 drž. posojilo.....101 , — „
Akcijo narodno bauku   . 'JU3 R — „
Kroihtuo akcijo......231 „ —
London ........US R 25
Napol..........8 „ 97'/« ■
O. k. cekini   . — r —
Srebro.........107 n 15
I V Kamniku
X se dajete o sv. Mi bel u prav ceno v najem
l4a%4ii*na in J*fl't*mu
a (aH pa tudi  kavarna nama), koji sti
♦ dobro previđeni z vsi ni orodjem in se
♦ stanovanjem.
X        Nataučucjse se izve pismeno pri
♦ Mariji Šuster, t
% ^245—1) na Stilni, bišiia št. 1. *
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".