Irhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna številka lir 35.- NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 r polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 386 TRST, ČETRTEK 1. FEBRUARJA 1962, GORICA LET. XI. OB ZAKLJUČKU 8. VSEDRŽAVNEGA KONGRESA KRŠČ. DEMOKRACIJE POSiaVLlENI SO TEMEUI SREDINSKO - LEVIČARSKE POLITIKE Osemdeset odstotkov odposlancev podprlo stališča Mora in predsednika Fanfanija - Podrobna analiza stvarnih problemov italijanske družbe - Skope besede in molk o manjšinskih problemih čeprav se v trenutku, ko pišemo, 8. vsedržavni občni zbor Krščanske demokracije še ni zaključil, vendar je po splošnem mnenju že zdaj gotovo, da bodo v vrstah največje italijanske politične stranke odločno prevladala stališča, za katera se zavzemata glavni strankin tajnik Moro in ministrski predsednik Fanfani. Ker se z osrednjo in glavno točko novega strankinega programa, to je s sredinsko-levičarsko politiko, strinjata ne samo struji, ki ju vodita Moro in Fanfani, temveč tudi sindikalisti in ostali deniokristjanski levičarji, računajo, da uživa nova politika podporo kakih 80 odstotkov odposlancev, prisotnih na kongresu v Neaplju. Proti sredinsko-levičarski vladi in politiki, ki naj bi jo pričeli izvajati demokristjani, socialni demokrati in republikanci ob Posredni ali neposredni podpori socialistov, se je ižjavilo le kakih 20 odstotkov odposlancev, med katerimi je pa več sedanjih ali bivših ministrov, kot na primer Andreotti, Scelba, Gonclla, Pella, Tambroni itd. Program bodoče vlade in vsebino njene Politike je na občnem zboru obrazložil poslanec Moro v poročilu, ki je trajalo več kot šest ur. Z razliko od prejšnjih kongresov Kršč. demokracije in tudi mnogih dru-gih strank se Moro v poročilu ni bavil toliko z ideološkimi in drugimi načelnimi zadevami, ampak je predvsem obravnaval stvarna vprašanja, ki jih stranki postavlia Sedanji čas in ki jih mora tudi sproti reše vati. Očitno je, da so v demokristjanskih vrstah ideološka in druga načelna vprašanja že izčiščena in več ali manj natančno izoblikovana ter da tvorijo zdaj predmet razpra-Ve predvsem program dela in ukrepi, ki so Potrebni za rešitev najbolj perečih gospodarskih in socialnih problemov italijanske družbe. UVELJAVLJANJE SOCIALNIH SVOBOŠČIN Jasno je, da teh problemov Kršč. demokracija ne more sama reševati, in sicer v prvi vrsti zato, ker nima v parlamentu absolutne večine poslancev. Zato je naravnost Prisiljena, poiskati si pomoč pri drugih ftrankah in zlasti pri tistih, ki so ji po svojem socialnem programu še najbližje. Dokler je bilo v Italiji treba braniti in utrie-vati parlamentarno demokracijo in njene temeljne ustanove, so zavezniki Kršč. demokracije bili socialni demokrati, republikanci in liberalci. Ker pa sedanje institucije niso več v neposredni nevarnosti, je treba po mnenju večine demokristjanskih vo diteljev in strankinih članov poskrbeti, da se celotni italijanski družbi priznajo in zagotovijo tudi socialne svoboščine, brez katerih ni in ne more biti prave svobode in enakopravnosti, to je resnične demokracije. Že pred neapeljskim kongresom ni bilo za demokristjane nobenega dvoma, da socialdemokrati in republikanci lahko ostanejo tudi v bodočnosti njihovi zavezniki. Toda večina je bila mnenja, da za dosego postavljenega cilja ti dve stranki ne zadostujeta, temveč da je treba demokratične vr ste še bolj razširiti. Osrednji in poglavitni predmet razprave na neapeljskem kongresu je bil prav ta, kako naj se demokratične sile razširijo, se pravi, v katero smer naj gre njihova akcija za pridobivanje novih prijateljev. EDINO MOŽNA SMER Na to kočljivo vprašanje je poslanec Mo ro v Neaplju dal nedvoumen odgovor. »Edina smer — je dejal — v katero lahko gledamo, je tista, ki jo predstavljajo del javnega mnenja, obseg sil, koristi in ideali, na čelu katerih stoji socialistična stranka.« Mo-ro je sicer takoj pojasnil, da ne gre v tem trenutku za popolno, organsko zavezništvo med socialisti ih demokristjani, kakršno na primer obstaja med socialnimi demokrati, republikanci in krščanskimi demokrati, češ da takšno zavezništvo ovirata razredni zna čaj in nevtralistična zunanja politika socialistične stranke. Po Morovem mišljenju gre pri tem za poskus, da se najdejo stične točke med programom in težnjami treh zavezniških strank in programom ter težnjami socialistične stranke. REŠEVANJE STVARNIH PROBLEMOV Ta poskus pa bi se izvedel s sredinsko-levičarsko vlado, ki bi jo sestavljali demokristjani, socialni demokrati in republikanci ter ki bi jo posredno ali neposredno podpirali socialisti. S tem bi se tudi ugotovilo, ali je mogoče, da se socialisti dokončno o-tresejo močnega komunističnega vpliva in se tako postopno, a dokončno vključijo v demokratične vrste. Kot smo že omenili, je poslanec Moro v poročilu posvetil veliko pozornost stvarnim problemom italijanske družbe in v prvi vr sti gospodarskim vprašanjem. To je tudi razumljivo, saj se zavezništva med strankami sklepajo za reševanje stvarnih in ne abstraktnih problemov, ker pri teh lahkj vsakdo brez škode ohrani svoje stališče. Moro pa je bil naravnost prisiljen izdelati podroben gospodarski program stranke, ker so ga že prej bili sestavili socialisti, s čimer so tudi iznesli pogoje za morebitno pomoč bodoči sredinsko-levičarski vladi. Nov gospodarski program KD Gospodarski program, ki ga je obrazložit poslanec Moro, obsega 14 točk. Najprej ugotavlja, da se je povojno italijansko gospodarstvo razvijalo po dveh, navidez nasprotujočih si tirih. Po eni strani se je gospodarstvo obnavljalo po zakonu povpraševa nja in ponudbe, to je po čisto kapitalistič nih načelih, po drugi strani pa se je skušalo odstraniti gospodarsko in socialno zaostalost s pomočjo državnih ustanov in podjetij, kot so IRI, ENI, Blagajna za južne pokrajine itd. Čeprav je takšna gospodarska politika dala lepe uspehe, saj je v zadnjem desetletju narodni dohodek letno naraščal povprečno za 6 odstotkov, ni kljub temu odpravila obstoječih neravnovesij, temveč jih je v določenih primerih še poglobila. Vprašanje brezposelnosti in polza-poslenosti je tako ostalo nerešeno; njegova rešitev je zato poglavitni cilj bodoče gospodarska politike. V zadnjih letih se ni odpravila, temveč se je celo poglobila razlika med dohodki, ki jih delavci prejemajo v industriji in dru- gih gospodarskih panogah, ter med dohodki, ki jih daje kmetijstvo. Zato je treba v kmetijstvu opustiti staro in nenačrtno politiko pomoči, ker je neučinkovita, če se ne izvedejo tudi temeljite strukturne reforme. KRIZA KMETIJSTVA Zaradi krize v kmetijstvu se je še bolj zaostril položaj v južnih predelih države, zaradi česar je treba pospešiti in povečati industrializacijo Juga, pri čemer morajo v prvi vrsti pomagati državna podjetja in u-stanove. Rešitev vseh teh in drugih problemov pa je tesno povezana z vprašanjem strokovne izobrazbe in usposobljenosti mlade delovne sile. Ker tega perečega vprašanja ne more rešiti današnja šola in ga ne bo mogla reševati vsaj še nekaj let, je nujno, da se seže po novih sredstvih, ki naj omogočijo, da se mladina nauči kakega poklica, kar velja tudi za brezposelne in tiste delavce, ki iz kakršnegakoli vzroka morajo zamenjati svoj poklic. (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 4. februarja, ob: 9.00 Kmedjska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 -Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Usodne želje«, pravljica (Radislav Rudan - Saša Martelanc), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Pojeta Majda Sapa in Maja Gabor; 15.45 Portret v miniaturi; Helmut Zacharias; 17.00 Tvor-nica sanj, obzornik filmskega sveta; 18.30 Goriški obiski: Št. Maver; 21.30 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — Vinko Ukmar: Godalni kvartet; 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 5. februarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Znanost in tehnika — Aljoša Vesel : »Ferdinand Porshe in njegovo delo«; 20.30 Valentino Fioravanti: »Podeželske pevke«, opera v dveh dejanjih. Približno 21.30 Opera, avtor in njegova doba. • TOREK, 6. februarja, ob: 18.00 Radijska univerz za — Tone Penko: Hormoni: »Še o priledvični žlezi« ; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Slovenske Lavre — Martin Jevnikar: »Fran Levstik, Zidarjeva Tona in Koširjeva Franja«; 21.40 Konccrt pianista Claudia Gherbilza; 22.00 Obletnica tedna — Josip Tavčar: »Ob 150-letnici rojstva pisatelja Charlesa Dickensa«. • SREDA, 7. februarja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Italijanski operni pevci: »Giulietta Si-mionato« (Claudio Gherbitz); 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 Klasik meseca: Jean Baptiste Moliere: »Skopuh«, komedija v petih dejanjih, prevod Niko Kuret, igrajo člani SG v Trstu. • ČETRTEK, 8. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Slavko Andree: Osnovni pojmi geofizike: »Hidrografija«; 18.30 Iz italijanskega glasbenega u-stvarjanja: »Koncerti Augustea«; 19.00 France Prešeren v spisih mladega rodu (Vinko Beličič); 20.30 Znani dirigenti: Otto Klemperer. Približno ob 21.15 Jože Peterlin: »Ivan Meštrovič, življenje in delo«. Približno ob 21.10 Claudio Corlier: »Kultura Ne\v Deala«. • PETEK, 9. februarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladba italijanskih sodobnih avtorjev — Giorgio Cambissa: Koncert št. 2 za orkester; 19.00 Šola im vzgoja — Anton Kacin: »Neskladnost vzgoje v teoriji in praksi«; 20.30 Gospodarstva in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Antonio Foeazzaro: »Lizina ura«; 22.55 Moderna sonata — Josip štolcer Slavenski: Sonata za klavir, Ivo Petrič: Sonata za klarinet in klavir. • SOBOTA, 10. februaria, ob: 14.40 2enski vokalni kvartet iz Ljubljane; 15.00 Mali koncert; 15.30 »Visoka pesem«, igra v petih dejanjih (lika Vašte -Mirko Javornik), igrajo člani RO; 17.45 Dante. Ali-ghieri: Božanska komedija — Nebesa, 13 spev. (Prevod A. Gradnik, pripravil B. Tomažič); 18.30 Jazz panorama; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor »Korotan«; 21.00 Skladbe Johannesa Brahmsa. TBDEN9KI KOLEDARČEK 4. februarja, nedelja: 5. po Razglašenju 5. februarja, ponedeljek: Agata 6. februarja, torek: Doroteja 7. februarja, sreda: Romuald 8. februarja, četrtek: Janez iz Mate 9. februarja, petek: Ciril Aleks. 10. februarja, sobota: Sholastika — • — TITO SPET V KAIRU Na povabilo predsednika Naserja bo Tito dospel v nedeljo v Kairo. Uradno sporočilo pravi, da bo jugoslovanski predsednik prebil v Združeni arabski republiki kratke počitnice. Prav gotovo pa bo ta oddih združen tudi z razgovori z najvišjimi voditelji bližnje republike. V tej zvezi nekateri listi pišejo, da namerava Tito dati pobudo za novo konferenco nevezanih držav, na kateri bi razpravljali predvsem o gospodarskem sodelovanju med nevtralnimi deželami. lOBCNI ZBOR DIJAŠKE MATICE V TRSTU Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo ime- lo redni občni zbor v torek, 13. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v ul. Gappa 9/11. Odbor Postavljeni so temelji sr (Nadaljevanje s 1. strani) S tem seveda ni rečeno, da mora dosedanji ustroj šolstva ostati nespremenjen, temveč so tudi na tem področju potrebne korenite reforme. Moro se je končno dotaknil vprašanja nacionalizacije električne sile in proizvodne industrije, za kar se zavzemajo socialisti. V tej zvezi je izjavil, da načelno ni proti podržavljanju. Takšna rešitev pa je potrebna le, če se izkaže, da ni mogoče drugače zmanjšati proizvodnih stroškov in s tem poceniti električno silo. Po njegovem je treba najprej ustvariti take »tehnične pogoje, ki bodo omogočili skladen razvoj« celotne industrije. NAČRTNA POLITIKA Tudi v tej gospodarski panogi kot sicer v vseh ostalih je treba torej uvesti načrtno ali plansko politiko, češ da je to edino sredstvo, ki omogoča smotrni razvoj celotne gospodarske dejavnosti in tudi dosego zastavljenega cilja. Jasno pa je, da načrtne politike ni mogoče izvajati z današnjim organizacijskim in upravnim ustrojem države in so zato tudi tu potrebne reforme. Morovo poročilo in njegov gospodarski program so socialni demokrati in republikanci pozitivno ocenili, medtem ko se socialisti še niso izjavili. Očitno pa je, da bo predvsem gospodarski program Kršč. de- Zaključek kongresa Neapeljski občni zbor Kršč. demokracije se je zaključil šele danes zjutraj. Odposlanci so z večino glasov odobriti resolucijo, ki sta jo predložili večinski struji, na čelu katerih sta glavni tajnik Moro in ministrski predsednik Fanfani. Hkrati je bil izvoljen nov vsedržavni strankin svet, v katerem imata dve največji struji skupno 80 svetovalcev, sredinska struja, ki jo vodi minister Scelba ima 20 mest, levičarji pa 18. Tečaji italijanske kulture Včeraj zjutraj so se začela predavanja o italijanskem jeziku, slovstvu in kulturi v Koprščini. Ti kulturni tečaji so namenjeni dijakom in šolnikom italijanskih srednjih šol v Kopru in Piranu; zanje so tečaji obvezni. Trajali bodo do 10. februarja, in sicer vsak dan po štiri ure. Profesorjev in učiteljev, ki morajo obiskovati te tečaje, je okoli 70; dijakov tudi približno toliko. Predavajo profesorji z italijanskih univerz in licejev. Italijanski profesorji so povabljeni na izredna predavanja tudi v Pulj in Rovinj Pri svečani otvoritvi tečajev sta bila navzoča tudi člana mešane komisije dr. Gerin iz Trsta ter prof. Angioletti s tržaškega šol skega skrbništva. Namera, pomagati italijanski manjšini v Jugoslaviji, da poglobi kulturne stike z ma ličnim narodom, je zlasti v duhu evropske skupnosti vse hvale vredna. Pričakujemo pa, da bodo tudi profesor j’ z ljubljanske univerze imeli kmalu možnost seznaniti našo srednješolsko mladino in šolnike z najnovejšimi slovstveno - kulturnimi napredki v Sloveniji. mokracije tvoril glavni predmet razprave med bodočih pogajanjih s socialisti in bo verjetno tudi odločilno pripomogel k- sestavi sredinsko-levičarske vlade. NEOPRAVIČEN MOLK Naj še na koncu omenimo, da je poslanec Mo;o v poročilu omenil tudi vprašanje. Južne Tirolske. V tej zvezi je dejal, da je bil položaj tamkajšnje manjšine popolno- I ma urejen z Gruber-Degasperijevim sporazumom in da se sedanji spor tiče le njegovega izvajanja. Dodal pa je, da »vzbuja /a- ' upanje delo posebne komisije, ki jo je prejš- j njega septembra ustanovil minister Scel- j ba«. Kar je Moro povedal o tem vprašanju, j je vsekakor premalo spričo obsega, ki ga je zlasti v zadnjem času dosegel avstrijsko-ita- ! lijanski spor. Niti besedica pa ni bila na kongresu iz- j rečena o položaju slovenske manjšine, ži j veče v Italiji, kar nam potrjuje mnenje, da se Kršč. demokracija za to vprašanje prav nič ne briga in da zanjo sploh ne obstaja. ! Da je takšno stališče napačno in politično nemodro, je že dokazala zgodovina in bn pokazal tudi bodoči razvoj dogodkov. Takšno stališče meče seveda slabo luč na stran- j ko italijanskih katoličanov in predvsem na j njene predstavnike v Trstu ter Gorici, ki ! so se ponovno izkazali kot nedorasli političnemu položaju, v katerem delujejo. Izobčena Kuba Na konferenci Organizacije ameriških dr-J žav so izključili s 14 glasovi proti enemu (Havana) republiko Kubo iz zveze. Glaso- ; vanja so se pa vzdržale največje južno | ameriške države: Argentina, Brazilija, čile, Bolivija, Mehika 'in Ekvador. V izjavi o iz- | ključitvi je rečeno, da se je sedanja Fidci Castrova vlada na Kubi izrekla za lenim- j stično-marksistično smer; takšno stališče pa da je v nasprotju s politiko Zveze ame- j riških držav. Kubanski predsednik Dorticos j je po glasovanju izjavil, da meddržavna 1 ameriška organizacija ni svobodna zveza, j marveč da usmerja svojo politiko pod pritiskom Združenih držav. Izključitev bo imela za Kubo tudi dolo-čene gospodarske posledice, ker je Sovjetska pomoč le nekoliko preoddaljena. Dokaz politične zmede Bivši francoski ministrski predsednik j George Bidault že dolgo ne skriva svoje simpatije s skrajnimi nacionalisti v Alžiriji 1 in Franciji. Vse pa kaže, da je zadnje čase postal čedalje bolj drzen. Tako je pred ‘ dnevi nastopil na nemški televiziji in se o generalu Salanu, voditelju tajne nacionali- jj stične teroristične organizacije OAS takole izrazil: »Mislim, da je pogumen mož. Naj } ga Bog še dolgo ohrani pri življenju.« Kako je mogoče, da se Bidault nekaznovano lahko takole izraža o človeku, ki ga j je redno sodišče obsodilo na smrt, je res j prava skrivnost. Toda tudi to je dokaz, da vlada v Franciji velika politična zmeda. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ulica Sv. Frančiška 20 - Telefon 29-477 Zupet zliU/anjc ? Odnosi med Združenimi državami in Sovjetsko Zvezo so v zadnjih mesecih nihali sem ter tja. Enkrat prijateljstvo, nato zmerjanje. Vsi znaki, čeprav komaj zaznatni, kažejo, da se zdaj spet približujemo prijateljski fazi. V Berlinu so se poveljniki štirih zasedenih odsekov domenili, da se bodo spet sme-premikati iz odseka v odsek; ta pravica velja samo za poveljnike in njih spremljevalce, kajti zidana pregrada bo še ostala. Drugi znak je sestanek uradnega glasni ka Bele hiše Salingerja z načelnikom moskovskega ministrskega dopisnega urada Harlamovim. Oba sta se domenila za javne nastope sovjetskih in ameriških voditeljev Po televiziji. Politično pomembno je bilo tudi kosilo, na katero je predsednik Ken-nedy povabil časnikarja Adjubeja, zeta Ni-kite Hruščeva, in njegovo ženo Rado. Razgovor med kosilom je bil prav prisrčen. Adjubej je časnikarjem izjavil, da so tudi takšni majhni koraki med obema velesila-zelo potrebni. Cdložen pofe# Amerikanci so ponovno odložili polet vse-mirskega letalca John Glenna proti luni na dan 13. februarja. Znanstvenike je osleparila tudi raketa »Ranger III.«, od katere so pričakovali, da bo samodelno oddajala fotografije o luninem površju. »Ranger« pa Je zaradi neke mehanične pomote odbrzel v razdalji 35 tisoč kilometrov proti soncu Zaradi prevelike oddaljenosti od lune, ni Poslal nobene fotografije na zemljo in jo Seveda — tudi ne bo več. Sovjetsko časopisje se že na rahlo posmehuje Amerikancem, ki da prezgodaj trobijo v svet o uspehih svoje astronavtike, še preden so gotovi o izidu. Umrl je dr. Karel Podgornik . Iz Solkana je prišla žalostna novica, da Je umrl bivši goriški poslanec v rimskem Parlamentu dr. Karel Podgornik. Z imenom dr. Podgornika je združen do-ršen del politične zgodovine goriških Slovencev. V politično areno je stopil zelo °rbeno ob koncu prve svetovne vojne. Ob r^zsulu avstrijske fronte na Piavi je v Go-Jlci načeloval Narodnemu svetu, že zaradi .f svoje dejavnosti so ga začele preganjati f alijanske oblasti. Leta 1921 so ga Slovenci ‘zvoliii s petimi drugimi kandidati, med emi tudi pokojnega ščeka, za svojega ?a st°Pnika v rimsko poslansko zbornico. Tam Sc je neustrašeno boril za pravice svojega fjaroda. Po ukinitvi ustavnih pravic je na-‘ujcval delo v svoji odvetniški pisarni. Obenem je vztrajno deloval v slovenskih farodnih organizacijah na Goriškem ter Udi pri skupnem tajnem Narodnem odbo-l’u- Med vojno je bil preganjan in poslan . ^fugimi vidnejšimi Slovenci vred v tabo-fsČe v Urbisaglio. drugi svetovni vojni je postal pred Sednik Demokratične fronte. Pozneje se je preselil v Solkan, kjer je do svoje vi-s°ke starosti užival zasluženi pokoj. • ^kojni je bil vedno poštene narave, ki Sl. ji znala pridobiti spoštovanje. V zgodovi-r". goriških Slovencev mu bo vedno ohranjen časten spomin. Spoštovani družini 1Zl'ekamo ob bridki izgubi naše globoko sožalje. NOVI C E Prelom v Ženevi V Ženevi se je v ponedeljek pripetil d> godek, ki je šel skoro neopažen mimo javnosti, a utegne imeti za svetovni mir zelo hude posledice. Konferenca o nadzorstvu: nad atomskimi poskusi se je po 353 sejah nenadoma pretrgala. Pogajanja o jedrskem razoroževanju so se začela že 31. oktobra 1958. Razprave so se dvanajstkrat prekinile, ker niso ameriški in sovjetski zastopniki našli skupne točke. Zadnje zasedanje se je začelo 16. januarja. V ponedeljek je po dveurni seji Vstal sovjetski zastopnik Zarapkin in je izjavil: »Pogajanja za prekinitev poizkusov z jedrskim orožjem so propadla. Zapadne sile so jih torpedirale.« Ameriški zastopnik Wright je pa zvrnil odgovornost na Sovjetsko zvezo z besedami: »Sovjetska zveza je cinično podrla vse upe človeštva.« Na koncu seje se niso mogli zastopniki zediniti niti za dokončno besedilo skupne izjave. Američani so predlagali, naj se zapiše, da so pogajanja samo odgodena, Zarapkin je pa zahteval, naj se pove, da so pogajanja sploh pretrgana. Dejansko je po vseh neštetih konferencah zopet odprta pot za tekmo v oboroževanju z atomskim orožjem. KOT V ČASIH FRA DIAVOLA V mladih letih smo kar požirali povesti o roparskih podvigih Fra Diavola v Južni Ita liji in na Siciliji. Zdi se, da se tisti časi zopet vračajo. Vsako toliko beremo o roparskih napadih na avtobuse in zasebna vozna po cestah Kalabrije in Sicilije. Zdaj je na vrsti pokrajina Trapani na Siciliji. Na glavno cesto med Poggioreale in Camporeale so roparji s črnimi krinkami na obrazu navalili debelo kamenje in so ustavili potniški avtobus. Potnikom so pobrali vse, kar so imeli po žepih; vsega skupaj so pa nabrali le za 150.000 lir. Večji dobiček so jim dali sledeči štirje avtomobili, katere so popolnoma izropali. Ko so pridrveli orožniki, so se roparji že zgubili s plenom v goščo. Slffomušiihov manihu Po vseh državah sveta se opaža upadanje umrljvosti. Zdravniški vedi se je posrečilo najti cepiva proti raznim nalezljivim boleznim, posebno v nekdanjih kužnih središčih. Na prvi pogled bi se zdelo, da je manjša umrljivost in pobijanje nevarnih bolezni posledica izredno velikega števila zdravnikov in urejene svetovne higienske mreže. V resnici se pa prav v sedanjem času zelo občuti pomanjkanje zdravnikov. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije manjka na svetu še vedno en milijon in pol zdravnikov. V Evropi pride sicer povprečno na 600 do 800 oseb po eden zdravnik, Afrika pa ima komaj na vsakih 70.000 prebivalcev po enega zdravnika. Prav tako je različno število zdravnikov tudi po posameznih državah. Največ jih je v Izraelu, sledi Sovjetska zveza. V Jugoslaviji pride na vsakih 1500 prebivalcev po eden zdravnik; v Albaniji, ki je na zadnjem mestu na zdravstveni listi evropskih držav, pride komaj 4600 ljudi po enega zdravnika. Če umre bandit... V ponedeljek se je neapeljsko ljudstvo kar drenjalo po mestnih ulicah in strmelo v krasni pogrebni sprevod. Osem belcev je vleklo pozlačen pogrebni voz s srebrno krsto, v kateri je ležalo truplo umrlega načelnika njujorških gangsterjev Lucky Luciana. 65-letnega organizatorja banditsKih tolp so ameriške oblasti izgnale iz države, potem ko je presedel več let ječe. Pred nekaj leti se je poln milijonov končno nastanil v Neaplju. Preprosto ljudstvo ga je kar oboževalo, ker je na sprehodih metal med množico kar cele pesti kovancev. Podpiral je tudi farno bolnišnico v najbolj revnem mestnem okraju. Priredili so mu svečan pogreb z mašo in viljami. V cerkvi pa je bilo več časnikarjev in policajev kot ljudstva. Kljub varnostnim odredbam je prišlo do pretepa, ker so Lucianovi tovariši hoteli preprečiti fotografiranje pogreba V svetu demagogije In frazerstva — Videmski »Messaggero Veneto« se je v torek obregnil ob dva naša dopisa iz devinsko-nabrežinske občine, katera smo objavili v zadnji številki. Prvi dopis se je tikal vesti, da bo rimski državni svet 27. t. m. pričel proučevati priziv proti občinski upravi v Nabrežini, ki je pred nekaj meseci odbila prošnjo za zgradnjo nadaljnjih 260 stanovanj za istrske begunce v Sesljanu. List v tej zvezi med drugim piše, kako se v dopisu »pritožujemo«, da bo državni svet o tej zadevi razpravljal že 27. t. m., in trdi, da bi mi želeli, naj bi se razprava odnesla v nedogled, tako da bi bili »begunci prisiljeni še vedno bivati v barakah in drugih zasilnih stanovanjih«. Pisec teh vrstic v »Messaggeru« očitno ne zna niti, koliko je prstov na eni roki, kajti vsak, še tako preprost naš bralec ve, da se mi nismo ne pritoževali ne izražali kakih želja, temveč le ugotovili, da je državni svet pri omenjenem prizivu uvedel nenavadno hiter postopek, kar prav gotovo ni v skladu z njegovo prakso. Zato je naše začudenje u-pravičeno, kot je tudi povsem upravičena naša sum n j a. »Messaggero« se nadalje spotika ob dopis, v katerem smo poročali, da je štivanska papirnica vložila na občino prošnjo, naj ji pro da kakih 100 tisoč kv. m zemljišča, na katerem namerava graditi stanovanja za svoje delavce. V tej zvezi list spet po svoje zavija naše besede, ko trdi, da smo pisali, da občinski svetovalci ne smejo dovoliti gradnje novih poslopij. Ce je »modrijan« pri »Mes-saggeru« tudi površno bral naš dopis, bi moral vedeti, da smo se mi le vprašali, kako more vodstvo papirnice pričakovati, da bo do svetovalci z naklonjenostjo pretresali prošnjo za nakup zemljišča, če že vnaprej vedo, da se bodo v nova stanovanja naselili delavci, ki so v ogromni večini doma iz drugih pokrajin. To je dejstvo, ki izhaja iz naše ugotovitve, da je tovarna doslej zaposlila odločno premalo domače delovne sile, ker daje raje prednost nedomačinom. Na koncu »Mesaggero« prične besedičiti o ustavi, suverenosti, o naporih, da se obogati »kraška puščava« itd., s čimer je že zdrknil v svet demagogije in frazerstva. Po tej poti pa mu mi nočemo slediti. ^ T> 2 tih Is vtjn Milje: SPOMENIK PADLIM Tržaški mestni svet: RAZPRAVA O PRORAČUNU Na zadnjih sejah tržaškega občinskega sveta tvori glavni predmet razprave proračun za leto 1962. Od svetovalcev, ki so se doslej oglasili k besedi, omenjamo nastop dr. Jože Dekleve, ki se je med drugim zlasti zavzel za izdatnejšo pomoč, slovenskim šolam, predvsem industrijski strokovni šoli v Rojanu, in zahteval več sredstev za izvedbo raznih del v tržaški okolici. Ob tej priložnosti je tudi ponovno obrazložil zahteve, ki jih tržaški Slovenci postavljajo oblastvom, da se zaščitijo in zajamčijo njihove narodne pravice. Dr. Dekleva je med drugim zahteval, naj se določila londonskega sporazuma objavijo v Uradnem listu. PROSTA IZBIRA ZDRAVNIKA V kratkem začne veljati tudi na Tržaškem ozemlju zakon, po katerem si zavarovanci INAM lahko sami zberejo zdravnika, medtem ko doslej takšna izbira ni bila mogoča. Zavarovancem je skupno na razpolago 191 zdravnikov; celotno ozemlje pa je razdeljeno na štiri sekcije in zavarovanec lahko izbira le med tistimi zdravniki, ki so vpisani v seznam posamezne sekcije. Zavarovanci, ki bivajo v mestu in predmestjih, se morajo zglasiti od 5. do 25. februarja v ul. Diaz 25 (bivši anagrafski urad) od 8. do 13. in od 16. do 20. ure tei sporočiti, kateri je njihov zaupni zdravnik. Hkrati si morajo izbrati tudi specialista za otroške bolezni. Za zavarovance z ostalega ozemlja veljajo naslednja navodila: Sv. Križ — ambulanta INAM — 4. februarja od 8. do 13. ure; Prosek in Kontovel: 4. 2. od 8. do 13. ure; Opčine, Bani, Trebče (ambulanta INAM na Opčinah): 3. 2. od 8. do 13. in od 16. do 20 ure ter 4. 2. od 8. do 13. ure; Bazovica, Pa driče, Gropada, Gročana, Pesek: ista dneva in isti urnik kot za Opčine; dolinska občina (županstvo): 25. in 26. 2. od 8. do 13. ure ter 27. 2. od 8. do 13. in od 16. do 18. ure; zgoniška občina (županstvo): 3. 2. od 8. do 13. in 16. do 18. ure ter 4.. 2. od 8. do 13. ure; repentaborska občina (županstvo): 4 2. od 8. do 13. ure; miljska občina (ambu lanta INAM): 18., 19., 20. in 21. februarja od 8. do 13. in od 16. do 18. ure. Za devinsko-nabrežinsko občino je določeno naslednje: Devin, štivan, Medja vas (ambulanta v Devinu): 4. 2. od 8. do 13. ure; Seslj^n in Vižovlje (ambulanta v Sc-sljanu): 3V od 8. do 13. in o;l 16. do 18. ure in 4. 2. od 8. do 13. ure; Mavhinje in Cerovlje (ambulanta v Mavhinjah): 4. 2. od 8. do 13. lire; Šempolaj, Praprot. Prečnik, Trnovica (ambulanta v šempolaju): 4. 2. od 8. do 13. ure; Nabrežina in Slivno (ambulanta v Nabrežini): 3. 2. cd 8. do 13. in od 16. do 18. ure ter 4. 2. od 8. do 13. ure. Boršt: GROZNA NESREČA Med Botačem in Borštom, in sicer na ozki ter nevarni poti ob g"ebenu Glinščice, se je v ponedeljek zvečer zgodila nesreča, kakršne ne pomnijo v naši okolici. Avto Fiat 500 C je iz nepojasnjenih vzrokov zašel s ceste in zletel v kakih 100 m globok prepad ter se dobesedno raztreščil. Pri tem pa sta zgubila življenje oba potnika. Njuni trupli je slučajno našel neki domačin iz Boršta, ko je v torek zjutraj šel na delo v Botač. Prav kmalu se je zvedelo, da sta ponesrečenca 28-letni Sergij Bordon iz Domja in 30-letni Liano Novello iz Kermenke. Bor-doneva žena je hčerka gostilničarja iz Bo-tača in se trenutno mudi s komaj poldrug mesec starim sinčkom pri starših, kjer fta jo na dan nesreče obiskala mož in njegov prijatelj, ki je bil tudi lastnik avtomobila Novellova žena pa je tajnica na slovenski industrijski šoli v Dolini. Grozna nesreča je vzbudila globok vtis po vsem Bregu, ker sta bila ponesrečenca zelo znana. Naj jima sveti večna luč. Hudo prizadetim družinam izrekamo globoko sožalje. Bazovica: OBČNI ZBOR POGREBNEGA DRUŠTVA Pogrebno podporno društvb iz Bazovice vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 4. t. m., ob 16. uri v Pre slovi dvorani. Repentabor: KRIZA V OBČINSKEM ODBORU Zaradi nesoglasja, ki so nastala med županom in odborniki neodvisne skupine, je repentaborski občinski odbor v krizi. Na izredni seji, ki je bila zadnji petek in je bila sklicana na zahtevo 5 svetovalcev, so odbornik Guštin Veljko in oba namestnika odstopila. Svoj korak so utemeljili, češ da v okviru odbora ni sodelovanja, da župan ni dovolj delaven in da ni upošteval nekaterih odborovih sklepov. Grajali so nadalje postopek komisije, ki je proučevala prošnjo za izdajo neke obrtnice in ki ji načeluje župan, češ da je pri tem skušala favorizirati županovega sina. Zupan Bizjak je zavrnil vse očitke in jih označil za bedarije ter za poskus, da se razbije enotnost repentaborskega naprednega prebivalstva. »Napredni Repentaborčani — je med drugim dejal — so bili vedno enotni; njih občinska uprava je bila za vzgled drugim občinam ter uživala ugled tudi pri oblastvih. Zato je treba v odbor imenovati ljudi, ki ne bodo razbijali enotnosti, temveč jo čuvali in utrjevali. Zupan je končno odredil, da se za soboto, 3. t. m., skliče nova seja, na kateri bodo svetovalci izvolili novega odbornika in namestnika. Občinski odbor sestavljajo, kot znano, župan, dva odbornika in dva namestnika. Na zadnji seji miljskega obč. sveta je župan Pacco med drugim sporočil, da bo marca I meseca v Miljah vrsta predavanj o odporniškem gibanju v Italiji. Predavanja bodo v dvorani »Volta«, ki so jo dali na razpolago socialni demokrati. Hkrati je poročal, da je posebna komisija že izbrala načrl spomenika padlim, a da še niso urejena nekatera postranska vprašanja, tako da še ni mogoče vedeti, kdaj se bodo začela dela. STAVKA URADNIKOV V LADJEDELNICI Za jutri je proglašena stavka vseh uradnikov, zaposlenih v Jadranskih ladjedelnicah v Trstu in Tržiču. Vseh uradnikov • je okrog dva tisoč in zahtevajo, naj se jim povišajo plače, naj se jim prizna štirinajsta plača in še nekatere druge izboljšave. Zaradi stavke uradnikov so zadnji teden nastali v Tržiču precej hudi neredi. V spopadih s policijo je bilo ranjenih več oseb. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi v soboto, 10. februarja 1962, v hotelu »Excelsior Palače« svoj tradicionalni »DOBRODELNI PLES« Pričetek ob 21. url. Vstop izključno z vabili, ki se dobijo na sedežu društva v Trstu, ulica Machiavelli 22, telefon 36-275, vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Tu se lahko tudi rezervirajo mize. TRCMUN Res je, da se pri nas na osnovni šoli vsa deca uči le v italijanskem jeziku, toda mi doma govorimo vsi v materinem slovenskem jeziku. Saj je Trčmun tudi rojstni kraj Ivana Trinka. To je dobro znano vsem duhovnikom videmske nadškofije, ki so bili Trinkovi učenci. Zdi se pa, da obe zgoraj povedani resnici nista vsem znani. Pred nekaj dnevi šmo imeli pri nas sveti misijon. Zelo čudno se nam je zdelo, ko niso furlanski misijo narji spregovorili niti ene slovenske besede ne na prižnici ne v spovednici. Res je tudi, da naš župnik ne zna slovenski. Mi mu ne zamerimo, ker je zaposlen v važnem in dobičkanosnejšem delu, odkar je postal šofer in prevaža otročiče v vrtec. Vsako jutro jih pobira po vaseh in jih zvečer pripelje s svojim avtom domov. Zato se ničemur več ne čudimo. CENTA Na vrhu griča Bernadio nad Cento je bit postavljen po vojni spomenik v čast padlim. Spomenik, pravzaprav kostnica, je bil zgrajen v obliki piramide s svetilnikom na vrhu. Daleč naokrog so ga videli. V veliki nevihti, ki je predlanski december divjala po vsej okolici, je udarila strela v svetilnik in ga je skoraj razrušila. Občinske oblasti so sklenile, da ga bodo popravile. Poseben oddelek vojne mornarice, ki ima skrb za morske svetilnike, je že izdelal načrte in se lotil obnovitvenih del pri spomeniku. Obnovljen bo v prejšnjem slogu. Gibati so se začela tudi delovišča za obnovo in popravo stranske ceste iz Cente v Tricesimo. Pozneje jo nameravajo tudi a-sfaltirati, kar bo vsem zelo koristilo. ŠPETER Že od nekdaj so se po naših krajih bavi-la dekleta in žene v zimskih časih tudi s čipkanjem. Njih izdelki so sloveli, posebno videmske gospe so jih cenile. Čipke so se prodajale tudi v svet in so donašale vsaj skromen zaslužek v zimskem času, ko ni bilo od nikoder drugod denarja. KRIZA V BOLNIŠNICI Jeza in očitki med strankami vladne po vezave zaradi predsedniškega mesta v u-pravnem odboru bolnišnice se še niso polegli. Polemika, ali je pravilno izvoljen na to mesto dr. Polesi in ali je prefekt imel sploh pravico njega odstaviti in imenovati odvetnika Cosso na to mesto, je še prav tako živahna kot pred štirinajstimi dnevi. Socialdemokratska stranka je izdala razglas, v katerem dvoumno pravi, da ni stavila krščanskim demokratom nikakih pogojev za soudeležbo pri upravi. Potem pa nadaljnje, da dr. Polesi ni pripravna oseba za takšno mesto in pohvali prefektovo odločitev, ker je imenoval dr. Cosso za pred sednika. V razpravo so posegli sedaj še misini. Njih poslanec Michieli Vetturi je vložil na notranjega ministra vprašanje, kako da si je upal goriški prefekt zavreči vohtve u pravnega odbora bolnišnice in postaviti drugo osebo. Ugovarja prefektovemu od'o-ku, češ da hoče s svojim odlokom potrditi - tlunalhha rfn/iim Čipkarska umetnost pa še ni šla popolnoma v pozabo. Na eni zadnjih občinskih sej je namreč župan naznanil, da bo občina darovala oltarni prt za spomenik, postavljen v kraju Kindu, v daljnem Kongu. Tam so namreč črnci zahrbtno umorili skupino italijanskih letalcev, katerim v čast bo stal spomenik. Oltarni prt bodo pa prav špeterska dekleta okrasila z umetnimi čipkami. Na ta način bo glas o naši domači < brti prodrl v srce črne Afrike. SOVODNJA Vsako toliko časa se sliši, da se naši krajevni poslanci v parlamentu ali senatu nekoliko pobrigajo tudi za naše zaostale kraje. Senator Pelizzo je že pred časom izposloval tri in pol milijona lir za delovišče, ki bo služilo obenem tudi kot učno sredi, dišče za strokovno izobrazbo na delu zaposlenih prebivalcev. Slišimo, da so tudi za občino Strenjo dobili skoro dva milijona lir iz Rima. Uporabili jih bodo za ureditev občinskih cest. Vendarle je zapos'enih vsaj dvajset delavcev za dobo dveh mesecev in pol. TRBIŽ Krasna, sončna zimska nedelja je privabila na stotine smučarjev na prelepe belo odete bregove pod Svetimi Višarji in Prisankom. Iz Trsta je privozil »beli vlak«. Poln zimskih turistov. Prišli so tudi turisti in smučarji iz Gorice in iz drugih mest z avtobusi. Razveselilo nas je, ko smo opazili med njimi tudi dijake goriških slovenskih srednjih šol. Pod vodstvom načelnika njih športnega kluba so junaško smučali Pogumnejši so si upali tudi na visoka sne žišča pod Višarje; začetniki so se pa spodaj vadili. Marsikdo izmed njih je doživel svoj prvi dan na snežišču in se privadil športu na »dilcah«. Dijaki iz Trsta so se merili v velikem slalomu na 700 metrov. Zvečer je bilo po gostiščih vse živo. Takih živahnih nedelj si želijo ne samo naša gostinska podjetja, ampak tudi domačini, ki so radi v družbi z živahno mladino. ilo, da si stranke že vnaprej razdelijo upravna mesta, ne da bi upoštevale sposobnost svojih privržencev in še manj javno mnenje. Govori se celo, da namerava dr. Polesi vložiti priziv na državni svet. PODGORA Prošnje in pritožbe, da leži po pobočjih Kalvarije še vse polno nerazpočenih granat, so pristojna oblastva vzela resno na znanje. Iskanje nevarnega streliva še izza prve svetovne vojne se je začelo res sistematično; vsaj te dni opazujemo, da si orožniki resno prizadevajo odstranjevati nevarnost. Skoraj vsak dan najdejo kakšno celo granato ali ročno bombo. Te dni so odkrili skoro sredi vasi, pri hiši številka 7, nasproti »pa-šarele«, veliko avstrijsko granato, težko dva stota. V soboto zjutraj jo je poseben tehnični oddelek iz Vidma previdno na'ožil na tovornjak. Nekje na kraški goličavi so jo nato razstrelili. Podgora pa ima poleg granat še druge nevšečnosti. Iz podgorskih predilnic to if' iz novih oddelkov za rajon, se spet vleče takšen smrad, da kar duši spodnji do! Pod-gore. Se res ne da odpraviti ta smrad po gnilih jajcih? POUČEN IZLET V sobote dopoldne so š'i dijaki goriških s'ovenskih višjih srednjih šol z g. ravnateljem in profesorji na poučni obisk v pod vorske predilnice. Kavnaieijisivu lovaim.-jim je prijazno dalo na razpolago tehnične voditelje, ki so dijakom pojasnjevali ves potek proizvodnje od surovega bombaža do najfinejših tkanin z monogrami. V triurnem obhodu so si dijaki ogledah večino tovarniških naprav in se zanimali za način dela in proizvodnje. Taki praktični in poučni obi ski gotovo več zaležejo kot sama teoretična razlaga v šoli. Tega mnenja so tudi mnogi starši. PROTI KOZAM V Gorici je našel poziv zdravstvenih oblasti, naj se prebivalstvo predhodno da cepiti proti kozam, precej odmeva. Nad tisoč oseb se je že podvrglo cepljenju. V prvi vrsti so prišli v poštev železničarji, finančni in obmejni stražniki, šoferji tovornikov in bančni uslužbenci. Po zadnjih ministrskih določbah se bodo morali obvezno cepiti tudi vsi dijaki od 12 leta dalje. Solarji osnovnih šol, ki so bili že v predšolski dobi cepljeni, se bodo morali po osmem letu starosti še enkrat podvreči cepljenju. Občinski zdravstveni urad poziva vse osebe. ki prihajajo v poštev za cepljenje, naj RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 4. februarja, ob 10.30 v šolskih prostorih v ul. Randaccio roditeljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o uspehu dijakov. Zato vabi ravnateljstvo na ta sestanek vse starše, ki imajo otroke na tej šoli. se čimpreje predstavijo na uradu v ulici Mazzini. TRŽIČ Po vročih dneh v Tržiču, ko so organi državne varnosti tako trdo nastopili proti stavkajočim delavcem in uradnikom, se stavka še vedno nadaljuje. Iz zgolj sindikalnega gibanja drči polagoma že na politično raven. Kot rečeno, je pa vzrok tudi zadržanje oblasti, bodisi v Rimu, bodisi krajevnih. Dva meseca se že vleče vsa zadeva in je po mnogih pogajanjih spet na mrtvi točki. Nasilno postopanje je pa spravilo stavkajoče že do obupa. Boje se še hujših nastopov. Zato je občinski svet v Tržiču sklenil, da bo posredoval naravnost pri ministrih, ki so zbrani na kongresu de-mokrščanske stranke v Neaplju. Posebna delegacija se bo odpeljala na razgovore in zahtevala, naj se mezdno vprašanje v ladjedelnicah takoj reši, da ne pride do žalostnih posledic. Zares je neverjetno, ko se toliko govori o »gospodarskem čudežu« v Italiji, da prav v obmejnih pokrajinah tega čudeža prav nič ne opazimo. PODALJŠANJE PRIJAVE Sindikati neposrednih obdelovalcev so zelo vznemirjeni sprejeli na znanje odlok, da je treba prijaviti vinske zaloge po hra-muvih do 31. januarja. Ko je bil namreč orlpravl ien nžitpi-nski davek sp finančne oblasti hotele izgubo nadomestni s splošnim dohodninskim davkom (IGE). Kmetijske organizacije so se uprle nameri in posredovale pri ustreznih ministrstvih. Koraki so imeli nekaj uspeha. Predvsem je napoved domačih vinskih zalog podaljšana do 20. februarja. Izdali bodo tudi drugačne prijavne obrazce, katere bo laže izpolniti kot prejšnje. RUPA Rupenci smo dolgo upali in tudi še upamo, da nam bo novo nastajajoča industrija okrog nas vendarle nekoliko pomagala iz gospodarskih težav. Ob Vipavi deluje že precej časa kartonažna tovarna. V njej je dobilo delo nekaj naših ljudi. V zadnjem času pa je vodstvo ali gospodar tvornice znižal število delavstva, čeprav ima tovarna prav toliko dela, kot ga je imela prej. Nekatere delavke so prej delale samo pri enem stroju, zdaj mora pa kar pri dveh. Menimo tudi, da bi bilo prav tako za lastnike kot za delavce, če bi se dalo bolje poskrbeti za higieno, zlasti kjer se odbirata stari karton in papir. Zapisati pa moramo eno svetlo točko, in sicer plače, ki so še ugodne. Pravijo, da bodo v februarju plače nekoliko zvišali. Samo, da bi jo tudi točno ob dnevu izplačevali, ker družinski očetje ne morejo čakati. Povedali smo nekaj mnenj kot nepristranski zunanji opazovalci. Povedali smo jih tudi zato, da bi kaj zaleglo v prid delavstvu in tudi lastnikom, ki so si postavili tovarno na naših tleh. Le vzajemno delo med gospodarji in delavci, ki bi morali biti skoro vsi domačini, bi pripomoglo k uspešni razvoju. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ti/ bl&v v ir h Itilt ROBERT HLAVATY V razstavni dvorani kavarne »Alla Loggia« za mestno hišo je razstavil Robert Hlavaty svoje najnovejše akvarele, 16. del. Obiskovalca sprejme v majhni, intimni dvoranici prisrčno, pa zbrano in umetniško resnobno vzdušje, ki ga izdihavajo Hlavaty-jeve slike. Ne bomo povedali nič novega, če rečemo, da je Robert Hlavaty največji mojster te nezahtevne, a tako prikupne umetniške zvrsti, kar jih poznamo daleč naokrog. Vsekakor mu v Trstu in v Sloveniji ni enakega. Kdor ljubi to umetniško tehniko, ta zna ceniti Hlavatyjeve stvaritve in ve, da ima pred seboj umetnine, ki imajo resnično in trajno vrednost. Tehnika akvarela popolnoma ustreza Hlavatyje- vi umetniški osebnosti, njegovemu živahnemu temperamentu, spontanosti in čutu za poetičnost. Z naglimi potezami čopiča in s popolno tehniko ohrani na papirju poetična razpoloženja ob pogledu na kra-ško pokrajino in na morje. Predvsem prva ga vedno spet privlači in mu nudi naravnost idealne motive, za njegovo umetniško občutje in izrazne mož-rosti akvarele. Z nekaj skopimi, mojstrskimi potezami zna pričarati nepozabne vizije zimske kraške pokrajine ali zrcaljenje ladij v negibni pristaniški vodi. »Celo iz njegovih zimskih pokrajin diha toplota,« kot je rekel neki obiskovalec. Akvareli kot n. or. »Zima I.« ali »Ladje« I. in II. so dela, ki bi delala čast vsaki galeriji in tudi najbolj zahtevnim razstavam. Robert Hlavaty je umetnik, ki je do popolnosti prilagodil sovjo tehniko poetičnemu svetu, ki ga nosi v sebi. To je umetnik, ki ima res nekaj Povedati, poln poetične življenjske napetosti in velik estet. Ce je znal kdaj kdo pesniti z barvami, zna to v največji meri Hlavaty. Ne dvomimo, da bo prej ali slej prodrl s tako kvaditeto tudi v široki svet, kar bi že davno zaslužil. Njegova razstava bo odprta do 5. t. m. ANUKKJ KUS1C J' V prehodu Rossoni razstavlja mladi goriški slikar Andrej Košič oljnate slike in akvarele. V obeh tehnikah je še v stadiju eksperimentiranja in po našem mnenju je dosegel najboljše uspehe doslej v nekaterih kraških pokrajinah (v oljnatih slikah) in v pogledih na vinograde goriških Brd (akvareli). V teh stvaritvah se razodeva njegov tenki posluh za razpoloženja v naravi, za barvne simfonije letnih časov, pri čemer najbolj ustreza njegovi čustveni naravi razkošna, a vendar melanholična jesen. Nekatere teh kraških in goriških pokrajin so prav lepe in dokazujejo, da je Košič slikar s talentom in bodočnostjo. Njegove podobe z goriškimi motivi pa so nekoliko neenotne in napravljajo vtis, kot da ;p umetn’k nihal med realizmom in barvnim impresionizmom, s prevelikimi koncesijami prvemu. Seveda pa so te slike tehnično tudi zahtevnejše od nokrajin. V svojih oljnatih slikah je tudi vsebinsko aktualnejši, kot dokazuje n. pr. slika »Vojna, ki jo sovražim«, z raztresenimi mrtvaškimi glavami v nračiem gozdu, ena najboljših slik na razstavi, s katero se je Andrej Košič predstavil kot mlad umetnik resnih umetniških stremljenj. J. RUDOLF SAKSIDA Prejšnji teden je v galeriji Trgovinske zbornice v Gorici priredil osebno razstavo slikar Rudolf Saksida. Zdi se mi, da so podobe na tej razstavi precej tesno povezane z razpoloženjem in tematiko prejšnje, katero je imel v Gorici pred nekaj leti; toda zadnja je v vsakem pogledu mnogo bolj izkristalizirana. Že s prejšnjih razstav smo spoznali, da se Saksida ne predstavi javnosti površno ali z raznimi priložnostnimi pogrevanji. Njegovo pripovedovanje izhaja iz notranje nuje, zato je resno in pošteno in zato je tudi njegov pesniški svet takorekoč na dlani. Že na prvi pogled je razstava nudila velik barvni užitek, ki pa ni bil cilj samemu sebi: bilo je to kot -povečan mozaik, čist in prozoren in iz globine tega so se razodevale kristalno čiste in preosnovane figure in predmeti, zato pa tembolj pesniško resnični. Rekel sem, da je sedanja razstava bolj izkristalizirana kot prejšnja. Tedaj je bilo marsikaj šele slutnja, -kar je danes prava resničnost. Prava resničnost pa menda ni ona pravljičnost, o kateri se-toliko govori, pač pa samota: tiha, raz-rišjujoča, globoka na spoznanju, spoznanje pa jj p večini neutolažljivo. Niso torej to pravljice za oToke, ker to ni začaran svet z lastnimi zakoni, pač pa je to pravljica o življenju ... in življenje ni pravljica. »Kitarist« je n. pr. že pri koncu: tresoči prsti na strunah ti povedo, da se mu bo poslednji akord kmalu pretrgal. Nekaj tako neutolažljivega, a obenem tako človečanskega še nisem videl pri Saksidi Tudi »Lutka« je nekam obnemoglo obvisela in tudi »Profili« so obnemeli pred nepoznanim. Mesta so tiha in nepropustna, obseva jih mrka svetloba. Živali (izvzemši mačke, ki se še edine znajdejo v človeškem okolju, v katerem se sam človek ne znajde več), živali, pravim, umirajo in se vprašujejo zakaj. Edinole v »Nokturnu« je še preostal kotiček zavetja. To torej pripoveduje Saksida. Pripoveduje pa tako, da si prisiljen prisluhniti in razmišljati. R. M. ooo Nova knjiga Stanka Janežiča V soboto je izšla v Trstu nova knjiga .pesnika Stanka Janežiča, ki ima naslov »Mo;a podoba«. Izdala jo je revija »Mladika«. Z izvirnimi linorezi jo je opremil slikar Avrelij Lukežič. Lepo grafično o-premo ji je dala tiskarna »Graphis«. Knjica vsebuje več desetin kratkih pesmi v prozi. Razdeljene so v cikluse: »Dom«, »Tujina«, »Srečanja«, »Tuskul« »Slovo od Rima«, »Planine« in »Pogovori«. Zbirka šteje 121 strani pesniškega teksta. Tud! novele so vredne nagrade V Parizu so podelili novo literarno nagrado za novsle, ki znaša milijon lahkih frankov. Dobil jo je pisatelj George Arnaud za zbirko novel »La grande pente« to je »Veliko pobočje«. George Arnaud je med drugim znan kot avtor novele »Plačilo za strah«, po kateri so posneli film »Prodana življenja« z Yves Montandom v glavni vlogi. V razsodišču so bili odlični francoski literati. Rita Hayworth na odru Rita Hayworth bo igrala v jeseni v nekem gledališču na Broadwayu v New Yorku v drami, ki bo prikazovala usodo nesrečnega zakona. Dramo je napisal Bernard Evslin. Navadno se zgodi, da gredo igralci in igralke po obratni poti, namreč da preidejo od gledališča k filmu. Toda zadnji čas so že tri druge slavne igralke prešle od filma h gledališču. Te so bile Lauren Bacall, Lucille Bali in Bette Davis. Z Rito Hayworth bo nastopal v glavni moški vlogi Garry Merrill, znani filmski igralec, ki pa je že mnogo nastopal na Broadwayu. ■OvtiisenLo spet zgoraj Mladi ruski pesnik Evgenij Evtušenk-: bo n nisal scenarij za velik film o kubanski revoluci.i, katerega bo posnel ruski režiser Kalatozov. Evtušenko in ’ borbeni Italijani večkrat točno ciljali. Čeprav so Bosti proti koncu tekme zmanjšali razliko, so njihovi najboljši morali drug za drugim zapustiti igri- šče zaradi petih osebnih napak in tako dokončno prepustiti vajeti Jugoslovanom. Zmagali so domačini z izdom 88:82 (42:40), medtem ko se je v Beogradu tekma končala z rezultatom 89:77 (42:30). Kaj bi rekli o nastopajočih? Domačini so bili v vsakem pogledu boljši od gostov; bili so posebno točni v motih. Razen tega pa je bila jugoslovanska ekipa tudi telesno bolje pripravljena, kar se je videlo zlasti pri streljanju na koš. Jugoslovani so igra- li dobro, ker so prekašali nasprotnike v skokih pod koši, tako v obrambi kakor v napadu. Mnogo točk so Jugoslovani dosegli, prav koder so gostom odvzemali žogo. IZIDI Beograd: JUGOSLAVIJA - ITALIJA 89-77 (42:30); prcuti streli 27:36 (Jugoslavija) 23:32 (Italija) — Ljubljana: JUGOSLAVIJA - ITALIJA 88:82 (42:40); prosti streli 24:43 (Jugoslavija), 12:16 (Italija) — Moštva (v oklepaju 'skupno število košev). Jugoslavija: Korac 58, Dancu 44, Petričevič 23, Djerdja 19, Nikolič in Djurič 11, Dragojlovič 10, Gordid 1, Bo-jovič. Kovačič, Lalič, Radovič in Logar. — Italija: Lombardi 42, Vittori 36, Vianello 21, Pieri 19, Bufalini 9, Cescutti 8, Gavagnin, Pel-lanera in Gatti 6, Conti 4, Maggetti 2, Orzali in Ongaro. Sodnika: Doskočil (Češkoslovaška) in Katarinski (Bolgarija). PREGLED TEKEM JUGOSLAVIJA : ITALIJA V Italiji 3 0—3 119—160 V Jugoslaviji 2 2-0 177—159 Drugje 8 5—3 445—429 Skupno 13 7—6 741—748 Najboljši igralci jugoslovanske reprezentance so bili Korac, ki je v obeh iteikmah skupno dosegel 58 košev, Daneu 44, Petričevič 23 in Djerdja 19 košev. Triindvajsetletni Korac je brez dvoma najnevarnejši napadalec Evrope in prav njemu se mora Jugoslavija zahvaliti za številne, uspehe. Ker je Korac nezadržen pod košem in ga skušajo nasprotniki na vse načine ustaviti, si naberejo vrsto osebnih napak. Korac, ki je visok 1,93 m je bil najboljši strelec tako na olimpijskih igrah kot na evropskem prvenstvu. Daneu, kapetan ekipe, je bil pravi motor moštva. Tehnično dovršen, borben in uspešen se je izkazal tudi v Beogradu in v Ljubljani ter tako potrdil, da je zasluženo dobil lani naziv najboljšega I igralca Evrope, čeprav ima samo 24 let. Sledita ma- li Djerdja, poskočni in hitri gonilni stroj za vse najbolj nevarne napade, ter velikan (2,10 m) Petričevič, ki se je izkazal posebno v Ljubljani. Za zmago sta zaslužna tudi Djurič in Nikolič, ki sta bila neutrudljiva. Točen je. bil tudi Dragojlovič (igral je samo v Beogradu). V prvi tekmi je bila igra Italijanov precej zmedena irt netočna, kar so Jugoslovani izrabili in si nabrali velik naskok. V Beogradu so igrali zelo slabo in to posebno v streljanju od daleč, kar je bila nekdaj njihova odlika. Prav tako niso uveljavili svojega protinapada. V Ljubljani pa so Italijani igrali dobro, tako v obrambi kot v napadu. Le obramba je bila preveč ostra in tako je kar 5 igralcev bilo prisiljeno zapustil igrišče pred koncem tekme. Italijani so posvetili preveč pažnje Koracu in Danevu in tako sta Petričevič in Djerdja ostala sama. Najboljši Italijani so bili Vittori, ki ni bil nikdar tako borben, kot zdaj v Jugoslaviji. Bil je pra- vi steber moštva. Odlično sta igrala tudi Vianello, ki je bil kar sedem mesecev odsoten od igrišča, in plodovit strelec Lombardi. Požrtvovalen je bil tudi Pcllanera, dobro je igral Bufalini. Pieri, Gatti, Cc-j scutiti in Vianello so se izkazali le včasih. Ostanejo ' Maggetti, Conti, Ongaro in Orzali, ki so malo igrali. Italijani so zadovoljni z nastopi v Jugoslaviji, ker | so lahko ugotovili, da bo moštvo čez nekaj mesecev zelo vigrano, posebno še, ko bodo nastopili še drugi prvovrstni igralci, kot so: Bcrtini, Sardagna, Giomo, Vol pa to in mlade, nadc Barlucchi, CosmclJi in Dal Pozzo. Paratore, glavni trener ekipe, trdi, da je Italija na boljšem kot Jugoslavija, ker ima več obetajočih igralcev, medtem ko Jugoslavijo sedaj rešujejo le nekateri prvovrstni košarkarji. D. T. EENA EN BOM SPLOSNA PRAVILA, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI MIZI 3. — Če opazite, da kateremu izmed gostov manjka kruh, sol ali podobno, ki pa se nahaja v vaši bliž ii, ponudite mu takoj zaželeno stvar. Ako vi potrebujete nečesa .zapomnite si. da v noberlem primeru ne smete stegniti roke nad krožnikom vašega bližnjega; vljudno ga zato naprosite, naj vam poda predmet, ki ga rabite. Če ste naprošeni, da podate komu krožnik, pazite, da ga držite tako, da se s palcem čim manj dotikate njegovega gornjega roba. Nož, ki ga vi uporabljate, ne sme služiti tudi zato, da vzamete z njim sol ali pa da zrežete 'košček kruha, ki je na mizi in je vsem na razpolago. Sol mora imeti svojo posebno žličko in če kruh ni bil poprej razrezan na majhne kose, mora gospodinja poskrbeti, da položi zraven njega nabrušen nož. Preden vzamemo kruh iz koška, si bomo z očmi izbrale tistega, ki ga želimo in ga nato vzamemo, ne da bi se dotaknili drugih kosov. Kruha ne režemo z nožem, 'niti ga odgriznemo z zobmi, ampak ga odlomimo s prsti na majhne kose, ki jih dajemo v usta. Če se dogodi, da vam pride pod zobe, medtem ko jeste meso ali ribe, košček kosti, nesite vilice k ustom, denitc kost nanje in jo položite na rob krožnika. Ponavadi serviramo zelenjavo na posebnih krožnikih, ki jih postavimo na zgornjo levo stran krožnika za meso in krompir. V tem primeru bomo jedli z majhnega krožnika in skrbeli, da hkrati ne- hamo jesti na obeh krožnikih. Če se pa primeri, da je ostalo še nekaj zelenjave, obrnite vilice v leti roki tako, da gledajo s 'konicami navzgor in pojejte preostalo zelenjavo s pomočjo noža. Nekoč so smatrali, da je neolikano pomočiti kruh v omako; če pa danes pomažete krožnik, nihče nima nič proti, nasprotno, gospodinja bo s tem zadovoljna. Ne smemo pa jesti z roko, ampak sc moramo pri tem posluževati vilic. Stvar, ki jo morate vedno upoštevati, je ta, da ne smete nikoli staviti noža v usta. Spomniti vas hočemo še na nekaj: preden hočete piti, si morate obrisati usta s prtičkom, da ne ostanejo na robovih kozarca madeži. Po končanem obedu bomo prtiček lopo spravili. Dobro je, da naučimo otroke, že ko so majhni,' kako se je treba vesti pri mizi. Lepo obnašanje pri mjzi je vedno potrebno in ne samo ob raznih slovesnostih. Zato čim prej se naučimo, tem naravnejše bo naše vedenje pri mizi, ki nam ho prihranilo marsikatere trenutke negotovosti in zadrege. Dovolite zalo svojim otrokom, da se udeležijo kosila ali večerje z »velikimi«, seveda kadar nimate gostov. Naj imajo višjo stolico, ali pa normalno z nekaj blazinami, tako da lahko udobno sedijo pri mizi. Dajte jim majhne vilice in nož v obliki lopate in naučite jih, kako jih je treba uporabljati. Predvsem pa pazite, 'kako se vedete vi pri mizi, kajti otrokom zadostuje le nekaj pogledov, da se .naučijo, kako »veliki« jedo Otroci so namreč mojstri v posnemanju. Ondina (Nadaljevanje sledi) irtiA' mm*«#-*.,*,.* 4 'H^l, M :V'v/ m 13 R3 X) 'J) r^C M 03 rt 03 'Sl »S) (s) D- _ N rt oj rt ra t« ^ 3 .*, T o ? .g S 3 š: t s' aK & s-- 03 - a oj *G g¥ag > t/j .2^ ”* tg 2 c -S « s c V >- « E a o £ 0J 03 > Vh K ^ _- c 03 •“ E '5 g B n£.& »H .H H ^ P< o. > rt T3 ^ - oo g c/j rt .5 >U T3 rt ^3 jiaftDSs c hjj -M G f,šls? 'H "O >y G ^ g T3 v 2 E 'c e >u O ^ rvi & W» N N IG O > rt O -O g -G a v i o c* 2 3-S* ^ -G G O rt G P o® c ' rt 00 > CT< 03 C O O <3v — N G Q. G O. rt T? - rt r^i G C E M-U 03 G rt oj B "rt 'G o p. •'—1 rt G TD O 'r' > rt C a Tl (U O cj "rt rt c* -C rt1 c N OJ rt ’t/) •d X) E >o u rt 'G 'g G rt" G. oj” G rt o "rt O G "5. TJ G bii Gh oj c/> "rt G O c/) "rt O o | >o 'rt u N O £ >N fl) X) S. N C/5 rt ‘S. o "bo rt •■“1 OJ K u CltJ G G, 'rt t/) tu ••—> G N 'G C/5 >U p o M u. D _a> o OJ <* OJ •■—1 ta> G o rt s' 'G «u rt rt d >CJ +■* JU ‘Si u OJ *—' Tn •r-1 ' G G O O rt rt M ••—> o T3 ^ OJ - 6 Jž V N D ^ «/) C v S O. >u ' •3 G rt rt O O c* o s: