BraflnlStuo lo opravniStuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
itktjt T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S vedmštvom se more govoriti nek dan od 11.—12. ure dopold.
Tttofon 6L 113.
Hsročnina listo:
Celo teto			K
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih osna* nitih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 61.
Maribor, dne 26. maja 1911.
Letnik III.
Radi praznika obsega današnja Številka samo 4 strani.
Volilni pastirski list.
Naš pr e vzvišeni gospod, knezoškof je izdal, kakor smo že zadnjič kratko poročali, pastirski list zastran državnozborskih volitev, Nadpastirjeva poslanica vsebuje premnogo krasnih misli in je govoreč dokaz, kako knezoškof z mladostnim, ognjem in očetovsko skrbjo zasleduje in umeva vse pojave javnega življenja. Iz velezjanimiviega listat prinašamo nekatere izrazite odlomke — radi pomanjkanja prostora žta-libogj ne moremo priobčiti celega lista.
Po kratkem uvodu, v katerem govori gospod knezoškof o razpustu ljudske zbornice in n novih volitvah, Čitamo sledečo krasno označbo važnosti) volitev in ljudske zbornice:	jOd sestave drugega, iz
splošne volilne pravice izišlega ljudskega zastopstva bo prav mnogo odvisno, zlasti če se ozremo na veliki pomen narodnostnih, družabnih in gospodarskih nalog, ki jih mora rešiti postavodaja v duševno in telesno blaginjo avstrijskih ljudstev,“ Vlolilce poziva pastirski list med drugim, tafco-le: „[Kmalu boste zopet volili nove zastopnike v državni zbor, ki bodo namesto vas in za se izvrševali odgovornosti polno pravico zakonodajstva. Sedaj morate očitno pokazati, da popolnoma spoznate važnost svoje pravice in tudi velikost svoje dolžnosti. 'Mi živimo v zelo težavnih in resnih časih, v katerih pojemata katoliška vera in krščanska poštenost, v katerih se napada vsaka obstoječa. višja oblast in se vedno huje bije boj vseh zoper vse. V takšnih' nemirnih Časovnih razmerah stopate na volišče. Pokažite torej, da ste z?vesti katoliški Avstrijci!“ Nekoliko pozneje: „,'Dalje je upoštevati razmere, ki so. v zvezi z najvišjimi duhovnimi koristmi državljanov. To so verska, cerkvena: vprašanja, ki jih tuintam poslanci razvijejo in jih jo treba rešiti kakor vprašanje o šolstvu, o zakonskem pravu, razmerje katoličanovi do; drugih verskih družb.“ In na drugem mestu:: ^Volite značajne_ može, ki spravljajo katoliška načela povsod v veljavo, ki na primer nikakor ne trpijo, da bi se izpodkopavala versko-nravna vzgoja otrok, enotnost in nerazdru-žljivost katoliškega zakona, edinost in nooskrunje-
P ODLISTBK.
Vrnitev.
Tomaž Kocjan se je peljal domov iz Amerike. Kmečki fant je bil, napravil se je bil na pot, da bi se uresničilo, kar je snovali in sklenil tiho in sam zase. Zakaj denarja je bilo treba pred vsem, da se na-pravi bdtkičnost, ki se rodi po želji srca: iz sanj in premišljevanja.
'Sljaba je bila hiša„ streha je bila razgrebena, stene oguljene in zamazane, hlev razdrapan, kozolec na pol razpadel in trohnel. Na griču je stalo vse, tako je gledalo v dolino, kakor troje kuštravih glav,
Zdaj pa se je peljal iz Amerike v domovino Tomaž Ko,c jap. Zdaj je prešel Čas, da se bodo počesale kušitraste glave,) zakaj denar je bil v žepu. Veliki, svetli tolarji so prešerno žvenketali, zlatat verižica se je svetila na njegovem jopiču in v žepu je tikala velika zlata ura,;
PomlaJrS se je delala, ko se je bližal Kocjan domovini; že je zelenelo bukovje. In šcinkovci so peli svojo navadno pesem. A veselo so peli.'
—	Vsi, vsi, visi otroci so šji v Kočevje — stric tu—u—di ...
Veselo se peli, ampak isto pesem kar neprenehoma.
Globoko spodaj v šumi so grlile grlice in kosi so se oglašali, kakor je pisano v pesmi:
—	Poje mi, poje črni kos * 1
Vse je pelo, kakor bi bil koncert zunaj. Tudi vrane so vpile in kavke — bogjViC zakaj, ^ 'Menda so mislile lepo peti, pai lepo ne znajo, kdo bi jim zameril. Kragulji so letali visoko v zraku - silno visoko, menda tik neba.
Mirno so se zibali proti jug|u, na severno stran proti solneu na vzhod, peruti široko razprte, oči is-
nost katoliške vere med katoliškimi škofijami! “ H koncu pa Še ta odločen in krepak poziv. K a t o 1 i š-kim volilcem so primerni le katoliški kandidati. Kandidatom* katerih svetovno; nazivanje se ue vjerna z versko-nravnim mišljenjem škofljanov, niti enega glasu, niti ene besede priznanja. Nikar se ne dajte pri vali/tvah premotiti po praznem govorjenju, Češ, da. na primer politika nima nič opraviti z vero, „Ko bj tako ugovarjanje le ne bilo lažnjivo in zvijačno“, pripazujejp avstrijski škofje v svojem volilnem pastirskem listu z dne 15. svečana 1891, Pa saj sami vidite slednji dan, kolikokrat se državni zbori pečajo z zadevami, ki so v najtesnejši zvezi z vero in cerkvijo. More li ono govorjenje biti pošteno? Prav tisti, ki tako govore, bi verne katoliške može na vso moč radi odpravili iz đržaiv/nih zbornic, da bi svoje verske, to je, veri in krščanstvu sovražne nazore tiem brezobzirneje do veljave spravili v vseh državnih zadevah. Odkar si državne zbornice lie premnogokrat pripisujejo pravice cerkvenih zborov, so katoličani prav posebno dolžni, za svoje zastopnike pošiljati v nje take može, kateri so v cerkvenih rečeh dobro izvedeni in imajo srce in se zanimajo za svojo cerkev — brez ozira na to, da nas mora krščanska resnica voditi v vseh človeških zadevah.“
Želimo, da bi našle nadpastirjeve prisrčne besede odmev v srcih spodnještajerskih volilcev in bi ti odposlali! v državno zbornico res prave krščanske zastopnike, ki nimatjo nobene zveze z nobeno protikr-ščansko stranko in z nobenim liberalnim listom!
Liberalne surovosti — Kri je tekla.
V. dr.: Verstovšekovem okraju so začeli nasprotniki zopet gonjo, ki se ne da popisati. Od shoda do shoda pošiljajo najete, pijane nevolilce, da razgrajar jo. Le nevpogljivi volji njegovi se je posrečilo do sedaj vstrahovati to bando. Zadnjo n eitel j o se je začelo v Šoštanju. Prišel je župan Košani naj shod; združeni ŠtajerČijanci in socialdemokrati so hoteli shod razbiti. Ni se jim posrečilo. Vi sredo pride dr, Verstovšek v Velenje; gospod župatn Skaza- ga opozori, da krožijo po 'dolini vesti, da ga hočejo nabiti v Skalah, Kandidat se ne zmeni za take grožnje. V Skalah je
kreče in svetle. Zdaj je prišel njihovega kraljevanja zlati čas.
Kocjan je videl vse to in je bil vesel.. Popravil je klobuk in skoro bi bil zapel:
—	Poje mi, poje Črni kos , 1 .
Že je pričel, pa je vtihnil in je pogledal proti Holmu, od koder so gledale kušitraste glave. Sel je po rebri gor in lepo mn je bilo in prav.
Zdaj že ni bil dolgo pisal domov. Enkrat, pred dolgim časom je b!il pisal, morda pred letom. Pisal je bil, da se ne bo sedaj več bavil s pisanjem, ampak da bo delal,
—	Pisma slamo mešajo človeka, taka pisma — tako je bil zapisal in je mislil pri tem na lepo Anko, ki je delala pri materi.
—	Mešajo taka pisma — je pisal — sedaj bom molčal in delal.
Zdaj pa je prišlo, kar je bilq daleč. Že gre po rebri, že morda ugleda od daleč kje na njivi mater, Anko ugleda, veliko in močno in Črnih, iskrečih oči.
—	Hoj, hoj! — tako zakliče Anka, se ozre in se domisli In je vsa v zadregi. V čudni zadregi je, vsa rudeča v vroči in potni obraz, s prtom briše si znoj od čela in senc, po belem vratu briše, sprijem-Ijejo se črni, vlažni in razkuštrani lasje.
—	No — misli nekaj povedati Tomaž, pa je tu-'dd njemu čudno. Saj je to tako, navadno je, — ima jo rad.
—	No — misli povedati drugič in obstane.
Anka je vsa rudeča, v tla gleda, včasih dvigne
oči in se smeje v zadregi,
—	Hm, — Em!
Malo glasneje se zasmeje m pogleda v obraz. Roko hoče dati, pa jo je sram, k’er je roka vsa raz-kava in umazana.
Že je bil, prišel na vrh; kuštraste glave so se približale, V bajti je bilo vse tiho.
JTlomaž se je približal in je, stopil na prag male hišice.
bilo na prostem zborovanje;, stotine in stotine ljudstva. Nesreče ni bilo nobene 'druge, kakor da je vrgel nekdo več kep blata proti kandidatu dr, Verstovšeku, katerega pa ni zadel. Reditelj je bil vržen ob tla, in nekemu posestniku so strli palico, ko je branil reditelja. Shod se je nato mirno vršil z velikanskim vs-pehom,
V slovenjgraškem okraju pa je tekla; nedolžna kri. V Selah pri Selenšaku ja bil prvi shbd, Na shod je prišel Tajka Vrečko z nekim usnjarskim pomočnikom;. mnogo nasprotnikov je že čakalo v gostilni; bili so iz Starega trga in nekaj iz; Sel, Shod se je vršil brez posebnih prask; toda opazovalo se je, kako so vlivfali nekaterniki najeti vino, daj bi se korajže napili.
Po tem shodu je Šel dr. Verstovšek v Vrhe in zboroval v gornjih prostorih veleuglednegaj veleposestnika Apačnika,
Shod se je vršil mirno; med shodom že pride v gornje prostore Jaka Vrečko. Ko se je zaključil ta shod, se sliši pijana tolpa, ki je prišla za kandidatom. Eden izmed njih zakriči: [JVerstovŠeka moramo ven nesti in tepsti,“ Nato udrejo vsi po stopnji dah. Gospod Apajčnik! in gospodična Marica zabramita pot. V tem hipu zgrabi eden gospodično, da bi jo podrl na tla p drugi jo bije s pestjo v obraz, 'da se ji vlije kri. Nekega kmeta, ki se je vrgel vmes, so pobili na tla.
Posrečilo se je kmalu, pomiriti pijance. To so plodovi liberalne gonje; na ta način se posurovi nasse dobro slovensko ljudstvo. Kmetje iz Vrh in Sel so še le sedaj začeli uvidevati, kakšne pristaše ima la-žistranka celjska.
Volilni boj«
„Slov. Narod“ laže,- („Slovenski Narod“ pravi,, da je pooblaščen izjaviti, da Ploj sprejme mandat v slučfaju izvolitve, Hofrat Ploj pa je trikrat slovesno izjavil, 'da ne kandidira več, in še več, namreč, da se. umakne Iz političnega življenja, ker noče biti ovira skupnemu nastopu jugoslovanskih poslancev v državnem zboru, Z drugimi besedami to pomeni, da ne sprejme mandata na noben način, Ker torej ne more-, mo in ne smemo misliti, da bi lagal hofrat Ploj, smatramo, da laže „Slovenski Najrod,“
—	Ni jih doma — je pomislil — na polju so. — Delajo!
—	Grem na polje — je takoj sklenil in tudi odšel proti njivi.
Solnce se je smejalo nasproti, pravo spomladansko solnce. ,Ves prerojen je bil Človek, na goro bi šel in bi zazavriskal, Ali bi šel tja (pod bukovje? Tam bi sedel pod gabre, ki so pričeli zeleneti. In vse poje tam, kakor v koncertu. Vse križem se oglaša: Ščin-kovci, vrane, kavke, strnadi, liščki, eižki, srake, šoje — vse križem.
Tomaž gre in je Čisto vesel. Pa ga nekdo zakliče od strani, tam iz grape zavpije s hripavim glasom:
—	Ho—oj! Ho—oj!
Tomaž Kocjan pogleda in spozna — šepasto Nežuho.
—	No, Nežuha, kaj je?
Nežuha šepa in se bliža in kremži obraz. Žalostno — pravi in se kremži,
—	Žalostno — ponavlja in stoka jokajoče — žalostno,
Mater smo pokopali, Kocjansko — tuli na ves glas in otira solze s svojim umazanim predpasnikom.
—	Hov, hov — pred mesecem. — iTjista nova bolezen. — Bog se usmili. — tuli Nežuha z grdim glasom in mečka predpasnik.
—	iT/udi Anka je bolna — vsa je proč — tista nova bolezen — hov, hov, — starka joče in javka s hripavim glasom.
Ne more gledati, hudo mu je in gre vun. Zunaj stoji na pragu, gleda proti bukovju; tam je koncert, veliki spomladanski koncert; — on g|a posluša, pa ne sliši.
Mimo pride kmet Klepec. Z'aČjudi se, pa'on je pameten in hitro ve, na čem da je,
„	~ Pa ti niso nič pisali? Saj bi ti bil jaz pisal,
ce bi bil vedel, kje si. Ampak Amerika je velika, — Kajj nisi nič pisal?
Neomadeževan mandat je položil Roblek na velikonočni pondeljek v, roke svojih Častitih voliloev, Verjamemo! jCe novo obleko hraniš v omaro in je nikdar ne rabiš, ostane neomsfdeževana. Zakaj?. Iz enostavnega vzroka, ker se ni rabila,. Mandat Roblekov je —' neporabljen! 'To je resnica! Seveda Roblek ne more za to; če ni zmožen, ni on kriv. Z;akaj ga pa liberalci silijo v to? Naravnost norca se delar jo iz Robleka in njegovih volllcev tisti liberalci, ki pravijo, da Roblek res ni veliko 'dosegel, a tudi škodoval ni nič! Ta je pa lepa! Mi hočemo poslanca, ki tudi kaj doseže, ne samo, da nič ne škoduje. Zato pa mora biti zmožen in imeti veselje zai politično delo; če pa že kandidira nerad, kako bo pa z veseljem delal? Kandidat ne sme biti kakor mlad volek, ki se ga mora s silo vpreči v; jarem.. Zmožen kandidat je kandidat Kmečke zveze dr, Korošec, in da ima veselje do dela, priča celo njegovo politično življenje. Torej mora biti on naš poslanec, da bo tudi mandat Savinjske doline porabljen!	. r
Roblek, odstopi! Zadnjič smo prinesli dobesedno Schrammlov predlog, za katerega jo Robleki glar soVal. Sedaj imamo pri rokah tudi besedilo Renner-jevega predloga, kojemu je dal Roblek dne 28, nov. 1907 svoj glas. Glasi se: Die Regierung wird auige-fordert, das Verbot der Einfuhr, von Vieh aus Rußland, Rumänien und Serbien aufzuheben , , . Po sjo-vensK [„Vlada se pozivlje, da prekliče, p r e p ove d z a uvoz živine iz Rjusije, Rumunije in Srbije . , Kaj bo Roblek storili sedaj s svojo čaštno besedo, pod katero je izjavil, da odstopi od kandidature, alko se mu dokaže, da je sploh kedaj glasoval v državnem zboru za uvoz tuje živine in ‘da je pripravljen razdeliti vse svoje imetje. Dokazano je, sedaj g. Roblek naj izpolni svojo častno, besedo!
„Sloga“1 v zadnji številki priporoča s toplimi besedami kandidaturo voditelja liberalne stranke dr, Kukovca in, dosedanjega poslanca liberalne stranke Robleka.; Tako je vendar enkrat odkrito prijadrala tja, kamor je že dolgo spadala.
Učiteljstvo ob volitvah ni mirno. Ker se malo piše o njem po naših listih, si mislijo ljudje, da, je bolj mir in da se vsaj dostojno obnaša pri agitar ciji. Toda mi dobivamo iz vseh krajev; poročila, ki so jako značilna za postopanje nekaterih učiteljev.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Celje, Vransko je:
Dr. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor.
Petrovče. NajJ vse sijajen je bil shod Slovenske kmečke zveze, ki ga je priredila na Križevo iv tukajšnjem društvenem domu. Udeležba je bila naravnost ogromna. Veselih lic, iz katerih je sijalo zavedno, upanje bodoče zmaige, so prihajali vrli pristaši od vseh strani. Tudi liberalci so prignali svoj naraščaj. Zopern je bil njih nastop ih marsikateri je z žalostjo gledal na to mlado, zapeljano gardo. D var najst do štirinajstletne Šolarje so liberalni kolovodje napili in pijane pripeljali k zborovanju. Zla božjo voljo, ali ni to zločin, neodpustljiv zločin; na mlaidini naŠegfa naroda. Ubogi otroci, katere pnstijo stariši tako zapeljevati od brezvestnih agitatorjev. Ta liberalna mladina je stala zunaj, na cesti in od časa do časa zapiskala, toda; zborovanje v domu se je nemo-
—	Delal sem — je odgovoril Tomaž zamolklo in je gledal gor proti) bukovju.
— Leto je od takrat. Dolgo je leto, kalj se vse zgodi v enem letu! Vse se prevrže, glej tudi župnik so umrli, ki so bili svet mož. Božja volja!
Naprej je Šel kmet Klepec.
Tomaž pa je stad na pragu in v sobi je zastokalo.'
'Jure pa je nat glas zaklical,
—	Hoj, hoj, jov, jov! — Zamolklo,, čudno je zaklical, Tomaž je stopil v sobo in Jure je jokal ob postelji.
—	Umrla je — jov, jov,p
Jokal je na glas, govoril je vmes zamolklo.
—	Jov, jov'!'
In Tomaž je stal sredi sobe, in je gledal mrtvo Anko. Bela kakor stena, oči steklene, iširoko odprte, tudi usta na pol odprta, črne lase sfvetle in mokre, prsi razgaljene in še. potne.
Zunaj je bila spomlad, zeleno je bukovje, koncert je bil živ, vse je pelo, (Vse križem se je oglaša-
lo.	Po jarah so pasli pastirji, kmetje so orali njijvT, solnee je sijalo in je prijetno grelo.
—	Saj si bil doma, saj si jo videl; kaj bodem pravila — hov, hov, — tuli še glasnejše.
Tomažu pa je čudno. Kakor kip stoji In ne razume, Oblrne se in gre, da pogleda, če je res tako ali so le sanje. Vstopi v kajžo in vidi Anko v postelji vso bledo in slabo.
Pogleda ga, potem se nasmehne, roko Hoče dvigniti, odpira usta, nekaj bi povedala, — pa ne more vec.
V kotu sedi stari Jure in gleda začudeno; domisli se in inako se mu stori. Skremži obraz, zateguje usta, oči se mu orose in brada se mu trese, tudi on hoče. nekaj povedati, pa ne more. Poizkuša, pa mu jok zaduši glas.
Tomaž gleda,, vidi, da niso sanje, ampak resnica in se obrne in gre . . .
«sr im
teno izvršilo. Med nepopisnim navdušenjem je govoril kandidat dr, Korošec. V ognjevitih besedah je njegovo kandidaturo priporočal ugledni kmet gospod Kranjc iz Galicije. V imenu zavedne katoliške mladine je pozdravil 'kandidata; gospod Korbar iz Polzele. Z bodrilnimi besedami je .zaključil gospod župan Koren kraisno uspelo zborovanje, ki je pokazalo, v katerem taboi u je večina savinjskega prebivalstva.
Št. Jurij ob Taboru, Po ranem svetem opravilu na Vnebohodovo je vse, kar je bilo v cerkvi in vse, kar se je liberalnega zbiralo izven cerkve, vrelo proti društveni hiši, kjer se je imel vršiti shod našega kandidata dr. Korošca. Predsednikom shoda sta bila izvoljena: gospoda duhovni svetovalecj Zdolšek in župan Lesjak. Kandidat dr. Korošec je med velikim in splošnim navdušenjem razbil svoj program. Govorila sta Še in priporočala kandidaturo gospoda kmet Rančigaj, ki je s svojo dovtipnostjo izzvtal mnogo smeha, in svetovalec Zdolšek, Shod se je vršil mirno ter je zapustil najboljši vtis. Tudi liberalci so pri-poznaji, da kandidat Slovenske kmečke zveze visoko nadkriljuje liberalnega kandidata. Pričakovati je, da bodo nekjaferi liberalci prestopili na našo stran.
Vojnik. Z včerajšnjim dnevom je stopil Vojnik v mogočni krog naše prelepe kršcansko-narodne izobraževalne organizacije na Spodnjem Štajerskem. U stanovih smo si namreč katoliško izobraževalno društvo. Ustanovni shod je bil obiskan od ogromne množice ukaželjpih mož in žen in po izobrazbi hrepeneče mladine. Otvoril in vodil je zborovanje g. župnik Po-tovšek. Podpredsednik Slov. kršc. soc. zveze, dr. H o h n j e c , je razpravljal o pomenu izobrazbe ter jo priporočal kot orožje in orodje za življenje in za vsestranski napredek. Množica je z velikim zanimanjem poslušala govornika ter mu glasno pritrjevala. Tudi nekaj nasprotnih, takozvanih naprednih mladeničev, ki so bili navzoči, pa so se Še lepo obnašali, s čemur so dokazali, da jih ni preveč izkvarila liberalna družba in da bi naša krščanska organizacija napravila še iz njih vrle značaje, je govorniku nakla-njalo veliko zanimanje. Po končanem govoru je nekaj deklet prav lepo prednašalo nekaj deklamacij, in potem je dekliški pevski zbor točno in izrazito zapel nekaj pevskih’ točk pod spretnim vodstvom g. kaplana DoberŠeka, ki je požrtvovalno vodil vse predpriprave za ustanovitev, društva. Kako potrebno, in obenem željno pričakovano, je bilo to društvo, vidimo že iz tega, da je takoj ob začetku društva pristopilo izredno število nad 150 Članov, Odbor, ki se je izvolil, da vodi društvo, je tako-le sestavljen: predsednik Val. Samec; podpredsednik g, župnik Potovšek; tajnik M, Zagažen; tajnikova namestnica Marija Kos; blagajnik g. kaplan Jakob Cinglak; blagajnikova namestnica Marija Korošec; knjižničar g. kaplan Fr. Do-beršek: namestnica Olentavšek Liza; odbornika, Korošec Henrik in 'Mihal Pristošek. S temi smo si jpolo-žili Vojnicani mogočen temelj krščanske organizacije. Na tem temelju bomo zidali razumno in požrtvovalno,
Gomilsko. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je našlo tudi pri nas precej lahkovernih vo-lilcev, Id so šli v nastavljene mreže Robleka in njegovih pajdašev, Le radi pretveze, da v slučaju Roblekove izvolitve poskoči cena hn|elju, so se voliloi lconečno odločili zanj. Pa bili so grdo opeharjeni. — Med časom, ko je Roblek poslančeval, je cena hmelju neprimerno padla, med volilci-limeljarji pa je rastlo nezaupanje in nevolja proti Robleku. Pa, hvala Bogu, napočil je še preje, kakor smo pričakovali, čas, da obračunamo in Robleku poplačamo njegovo nezvestobo, 18. junij je tisti čas, ko hočemo pokazati jsjv-nosti, da se ne damo voditi od Robleka in raznih celjskih advokatov ter pisačev za nos, marveč da si hočemo enkrat po lastni volji postaviti zastopnika, ki je znan kot delbven in nesebičen prijatelj ljudstva, ne pa takšnega, ki bi v državni zbornici samo dremal in dijete vlekel kakor Roblek. Naš kandidat je dr, Korošec in bo tudi naš poslanec!,
Iz Levca. Kako trda prede liberalcem po Savinjski dolini, se vidi že iz tega, da prirejajo sedaj že po posameznih' vaseh' shode, na katerih agitirajo z lažjo, i|n nasilstvom od moža do moža. Dne 23, t. m. so imeli vi Levfeki vafsi blizu! Petrovč obj 8v uri zvečer svoj žalostni shod. Seveda sedaj se bodo hvalili v „Narodnem Listu“, kakšna udeležba da; je bila,: Kot udeleženec tega shoda pa vam povem sledeče: Žalčanov je bilo, kakor po stari navadi, en. lojterski voz, arnjevaških grlogascev en voz,, ter Lukač s svojim dolgobrald(atim adjutantom, Levčanov, je bila dobra polovica in od teh skoro (polovica naših, ki so šli iz radovednosti poslušat kvašenje petrovjškega Slanca, Marsikak pošten naš pristaš je rekel, da bi bilo boljše, če bi Slane doma ostal in bi Svojo bolno ženo zdraivi'1, kakor da hodi za Robleka agitirat Da se je cela stvar končala z veliko pijačo,; to je umevno. Nekdo je imel baje dobro rejeni mošnjiček seboj. Krčmar je rekel: .„Volitve so pač res nekaj 'dobrega, posebno kadar ima gospod Roblek kak shod!“ — Udeleženec.
Vsakemu svoje! Roblek je že zmagal! Tlako piše „Narodni List“, da bi povzdignil padajoči pogum svojih pristašev. Pustimo vsakemu svoje veselje in Robleku zmago v Križevem tednu. Naš kandidat dr. Korošec pa še bo zmagal dne 13. junija in takrat bomo mi imeli svoje veselje. Vsakemu svoje!
Griže. Prijatelj kmetov je gotovo prisiljen kandidat Roblek, Ko je leta 1907 kandidiral finančni komisar Povalej, je bila cela Savinjska dolina polna finanealrstva. Sedaj je pa vprašanje, kdo je večji fi-nanear: Roblek ali država? Država je odpravila mit-
nice, Roblek pa za svoj most pri Grižali pobira lepo mostarino tudi od kmetov in delavcev, seveda iz samega „prijateljstva“ do svojih „sotrpinov.“ Roblek zastonj upa na naše glasove. Roblek, popravi1 poprej cesto proti Grižam in odpravi mostarino, potem Še le govori o prijateljstvu do kmetov in delavcev. Da bi pa mi njegovo „prijateljstvo“ do, sebe plačevali in mu pomagali Še do državnozborskih desetaikfov, tega pa že ne!
Št. Peter v Savinjski dolini. Med liberalci, M so dne 14. majnika v St. Petru hajzali svojo oliko, smo videli tudi, nadučitelja Slanca iz Petrovč, Seni-čevega študenta, starega Hriberskelga, remenarja Steinerja, Eduarda Kukeca. Morebiti je od teh kateri „krnet“ ali celo „Veleposestnik,"1 Naj nam blebetavi „Narodni List“ to razloži,
„Zlate besede“ je govoril Roblek v Tirnovljah. Poznamo te ,„zlate“ besede. V državni zbornici se je Roblek krepko držal; pregovora:	govoriti je srebro,
molčati — zlato! Ce je Roblek mislil na to, mu pritrdimo.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Ptuj, Ormož je Mihael Brenčič, kmet, Spuhlja.
St. Vid pri Ptuju. Naš kraj je znan kot pašu,-lik „velikega“ štajercijanca Schoscliteritscha, kateri mora ob vsakih volitvah delati iz hvaležnosti do Ptujčanov — pardon ptujske šparkase in Südmarke — za posilinemške kandidate. Ker se s -poštenimi sredstvi nič ne^ doseže, se „deluje“ s — šnopsom. Za včerajšnji volilni shod S. K. Z. je nekdo „pridobil“ nekaj nezrelih pobov-nevolilcev, ki so hoteli s petjem in vpitjem onemogočiti naši shod, 'Naši pristaši jim niso pustili tega veselja, temveč so zapustili tulečo, od šnop-sa pijano druhal, in se podali v kaplanijo, kjer so nemoteno zborovali. Predsedoval je vrli župan Fri-dauer, govorili so kandidat g, Brenčič, g. VI. Pušenjak in g. Tombah, Kandidatura je bila soglasno sprejeta. Navdušeni so zborovalci zapustili shod z obljubo, da bodo delali z vso vstrajnostjo za kandidata
S.	K. Z.
Sela. Naša občina leži v župniji St. Vid, a velja kot najbolj zavedna in njeni prebivalci kot odločni pristaši S, K. Z. K volilnemu shodu, ki se je vršil včeraj popoldan pri nas, je> prihitelo nad 200 mož in mladeničev, med njimi nekaj Plojašev in štajerci-.iancev. Nasprotniki so bili popolnoma pobiti, ker se jim v St. Vidu njih namera ni posrečila in je shod S. K, Z, krasno uspel. Predsedoval je vrli župan Turk. Govor kandidata g, Brenčiča je napravil velik vtis ne samo pri somišljenikih, temveč tudi pri nasprotnikih’, ki so očitno odobravali njegova izvajanja. Nadrevizor VI, Pušenjak je orisal politični položaj in osvetlil delovanje štajercijancev ter Plojašev. Delo (Orniga je primerno označil posestnik Skrbinšek in druigi govorniki, branil ga je zelo nerodno mladi Schosehte-ritseh, kojega izvajanja so kmetje popolnoma pobili. Soglasno se je sprejela Brenčičeva kandidatura, nasprotniki niso upali proti glasovati. Zunanje občine šentvidske župnije so dobre, zato bo tudi St, Vid padel. Le umetno se še s — Šnopsom vzdržuje ! nekaj pristašev.
Domova leži biizu Sv, Marjete, kjer „deluje“ od Ploja plačani agitator Vesenjak, urednik slavnoznane „Sloge“. — Po porazu pri Sv. Marku ne upaveČ sam na naše shode, temveč pošilja FaŠnerja in Šegula iz Mezgovee. Ta dva „velika politika“ sta prišla v torek, dne 28. t. m, na naš shod v padi, da bosta delala zgago. Odločnemu nastopu naših mož je pripisovati njuno grozno blamažo. Shodu je predsedoval g. Fr. Brenčič, navzoči so bili župani iz Velovleka, Podvine in Mestnega vrha ter okrog 200 volilcev iz treh župnij. Med velikim odobravanjem je kandidat M. Brenčič razvil svoj program, docim so naslednji govorniki VI. Pušenjak, L, Selirišek in župan Kuhar, razkrinkali delo nasprotnih strank in izzvali velikansko navdušenje. Shod je pomenjal sijajno manifestacijo za S, K. Z. in smrtno obsodbo za Plojaše. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta Brenčičeva kandidatura, par navzočih Mezgovčanov, katere je komandiral Vesenjak na shod, je bilo proti, PlojaŠi izgub-ivajo pri nas popolnoma tla.
Sv. Trojica v Halozah. Mogočno so plapolale pri nas zastave in naznanjale svetu, da se vrši volilni shod S, K. z. Okrog 300 mož in mladeničev je pod predsedstvom posestnika I. Žirovnika poslušalo izvajanja kandidata S. K. Z., g. M. Brenčiča. Njegov nastop je ugajal vsem in bo velika večina naših faranov oddala njemu svoje glasove. Drugi govornik VI. Pušenjak je poročal o delovanju prve ljudske zbornice in pokazal v pravi luči Štajercijance in agitatorje za Ploja, Povsod, se ljudstvo zgraža nad tem, da se kljub odločni izjavi dr, Ploja, da ne kandidira več, vendar liberalni učitelji in študenti zanj pehajo z željo, da bi begali volilce in ojačili stališče štajercijancev. Tej hinavščini in politični korupciji bodo volilci 13, junija naredili konec. Naš kandidat bo Sijajno zmagal!
Ptuj. Oh, to je hudo (prenesti te dekliške znake! Naše nasprotnike bodejo grozno v oč:. Zinačilno pa je pri tem, da se v tem odlikujejo veliko bolj naši slovenski liberalci, oziroma liberalke, kakor pa Nemci. Pri tem bi vprašali neko tukajšnjo gospo, ali misli tudi svojemu možu in očetu prepovedati) jemati od nas katoliških ptujskih okoličanov denar, od katerega se živijo, kakor je to Storila nalsproti svoji služkinji, ki ne sme nositi dekliškega znaka? Kako pa Še se kaj gospodična sestrica počuti, ki ne zahajal k
našim prireditvam, ker so po njenem mnenju baje gamo za kmete?
Združeni liberalci na nesramen način napadajo našega kandidata Brenčiča, ker je kmet. Sedaj ti sramotilcj kmečkega imena naenkrat zahtevajo od g. Brenčiča višje Šole. Ali se to ne pravi, norčevati se iz kmeta. Kmet nima časa, hoditii po višjih šolah, že rano mora začeti delati Homa pri očetu, Zia to nima višjih Šol, ^mpak ima šolo trdega dela in bridkih izkušenj. Proč z liberalci, ki sramotijo našega kmeta!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni c kraj Laško, Sevnica, Brežice je:
Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
Planina. Na Križevo po božji službi se je vršil pri nas volilni shod kandidata S. K. Z., dr. Benkoviča, Akoravno so nameravali graščinski italijanski delavci že v soboto napad na dr, Benkoviča in so se -tvorile govorice, da bodo Küttlerjevi ljudje razbili shod, vendar je prišlo na stotine ljudstva na zboro-valni prostor pri cerkvi, Volilci so kandidata dr. Benkoviča navdušeno pozdravljali, vsi govorniki so želi viharno navdušenje, posebno pa govor dr, Benkoviča, Kandidatura je bila z „Živio“-klici soglasno sprejeta. Shoda se je udeležil tudi vrli župan iz Globinjaka, g, Pušnik; njegova občina bo volila soglasno dr, Benkoviča, — Ogorčeno je bilo ljudstvo, ko je agitator dr. Kukovca, „Nemec“ Kuttler — vzor graških valpetov iz srednjega veka — dovolil, da so njegovi polentarji in ž njimi peke „dražestne“ dame zbijale ob deske in vprizarjale v graščinskem hlevu /ropot med govori. Ljudstvo pa kliče navdušeno: „jživio dr, Benkovič!“
Jurklošter. Stajercijanec in liberalec obenem, neki Schmied, se je cele dneve silno trudil, da bi pripravil vse primerno za „sprejem“ dr. Benkoviča. A bridko se je zmotil. Na stotine in stotine našega ljudstva je bilo na našem shodu, ki se je vršil ob ‘/ali. u-ri pri cerkvi. Schmied in njegova družba je dobila tako bridke udarce, da si jih bo zapomnila. Ob viharnem odobravanju zborovalcev so govorili: dr, Benkovič, župnik Casl in Žebot, Na shod je prišel pogledat tudi neizogibni dr, Koderman, a jo je po zajčje odku-ril, ko je_ dobil tako krepke v odgovor na izražene politične budalosti. Kandidatura dr, Benkoviča, od stotin in stotin ljudstva, od krepkih mož-volilcev, je bila Zrvelikim navdušenjem enoglasno sprejeta. Pri proti-glasovanju ni nihče vzdignil roke, kljub pozivu, niti predstavitelj liberalno socialno-demokraške-nemškutar-ske zveze ni upal glasovati za dr, Kukovca, Zborovar nju, ki je bilo eno najlepših zborovanj naše stranke, je predsedoval župan velike občine Jurklošter, vrli g. Jakob Blatnik. Dr. Kukovčev volilni shod, ki je bil sklican na 11. uro, se je vršil še-le mnogo pozneje, ker dr, Kukovec in dr. Koderman nista imela nikomur govoriti, Se-le po našem shodu so šli poraženi Schmiedovi hlapci in nekaj drugih raldovednežev na ta shod, ki se je vršil v posilinemški gostilni Placi, Kukovec ni razvijal nikakega svojega programa, ampak kar sta govoričila Kukovec in njegov vreden drug dr. Koderman, je bilo vzeto ali iz programa S. K. Z., drugo pa so bile znane neslanosti laži-liberalcev o dr, Benkoviču, o 800 milijonih', o ljubljanskem Škofu itd. Slovenska trobojnica, ki je plapolala med zborovanjem nad zborovalnim prostorom, je v znak volilne zaroke slovenskih (?!) liberalcev z nemškutarji, ležala osrar močena na obcestnem zidu. Slaba je predla tukaj dr, Kukovcu. Nobeden tukajšnji kmet ne bo volil dr, Kukovca, vsi gremo v boj za našega dr, Benkoviča, možje so zelo navdušeni zanj,
Šmarjeta pri Rimskih toplicah. Okrog 200 ljudi, odločnih mož in fantov, se je zbralo na volilni shod, ki ga je priredil dr. Benkovič na Križevo popoldne v gostilni g, Šketa, Možje so z navdušenjem pritrjevali izvajanjem kandidata g. Benkoviča. Njegova kandidatura je bila sprejeta z glasovi vseh kmečkih in delavskih mož ter fantov, Samo nek tuj soci j je vzdignil roko za Cobala. D gospodarskih zadevah je govoril še govornik S, K, Z. iz Maribora, predsednik zborovanja, vrli župan občin Loka, g- Peter Blatnik, Dr, Benkovič in Kmečka zveza sta res lahko ponosna na vrle može, ki so bili na tem shodu, kakor sploh na naše može in fante, volilce loškega okraja, — Ob koncu zborovanja so pridrveli na naš shod Cobalovi socialni demokratje s Rakovčevega, shoda, a so s svojim divjanjem in vpitjem izzvali le odpor naših mož, ki bodo delovali z vsemi močmi, da bo že 13. junija izvoljen z veliko večino dr, Benkovič,
Dr. Bukovčevo delo. Naš kandidat je svojim volilcem povedal, zakaj se je potegoval v državnem zb(oru, na dveh straneh drobnega tiska; 'dr. Kukovec pa je tudi v „Narodnem Listu“ obrazložil, kaj je v deželnem zboru storil. On pravi, da je za odpravo bernje, pa zamolči, da je bernja večinoma povsod že odpravljena, prostovoljne bernje pa nikdo ne bo odpravil, ker radevoljnih darov ni mogoče odpraviti. Dr. Kukovec je pa svoj predlog stavil v taki obliki, da bi ne bil izvedljiv, in nato ga je dr. Benkovič v deželnem zboru opozoril. Dr. Kukove,c se baha, da je predlagal podporo za Veržej. Ce bi pa gospeli! dr. Benkovič vse svoje uspešne predloge za podjooro navedel, potem bi „Slov. Gospodarju" prostora priman jkalo, Dr. Benkovič je prvi predlagal in dosegel, da se podpore ne dele samo posestnikom, ampak tudi najemnikom. Dr. Kukovec se tedaj diči s pavovem perjem. Dr. Kukovec se baha, da je predlagaj! pouk
o vinarstvu na kmetijski Šoli v St Juriju, pja ne pove, kakšen vspeli je imel njegov predlog. V deželnem zboru je poročal o kmetijski šoli dr, Korošec in njemu se je zahvaliti, da je deželni zbor začel bolj skrbeti za našo edino kmetijsko Šolo. V prid po Sotli o-škodovanim posestnikom na Bizeljskem je dr. Benkovič (ne pa samo dr. Kukovec) storil svojo dolžnost in se tudi tukaj dr. Kukovec diči s tujim perjem. Ako dr. Kukovec nima drugega pokazati, kakor te predloge, potem je pač malo — predlagal, kaj pa šele dosegel. Naj hi raje molčal! Ce bi dr. Benkovič za vsako neštevilnih stopinj po vseh oblastih in za vsako neštevilnih jvlog na oblasti, napisal eni članek, potem bi pač moral poseben list za to izdajati. Pa da bi dr, Kukovec vsaj pri resnici ostal in cele. skale — ne le pesek — volilcem v oči ne metal. Dr. Kukovec da v „Nar, Listu“ debelo tiskati, da se je takoj podal na lice mesta, ko je zvedel o toči v Rajhenburgu, Pa je bil v Četrtek popoldne v Celju, v petek pa je cel dan pozno v noe in v soboto dopoldan imel na sodniji o-pra(viti! V soboto popoldne se je še le nekam odpeljal. Torej debelo tiskana laž je, da se jo dr. Kukovec takoj ppdal na lice mesta, v Rajhenburg, škodo si ogledat. Dr. Kukovec je Še dva dni po toči v Celju sedel, vendar je „Narodni List“ prinesel lažnjivo poročilo,. da se je dr, Kukovec takoj podal na lice mesta. Fej na take volilne sleparije!
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice je:
Franc Pišekt kmet, Orehova vas.
Brinjeva gora. Dne 22, t. m. se je vršil pri nas krasen shod. Polno je bila ljudi, gotovo k$dh 500. Predsednikom je bil izvoljen gospod Rudolf, _ ki je dal besedo gospodu kandidatu Pišeku, kateri je v obzirnem govoru poročal o najvažnejših vpr,a|anjih. Govoril je tudi naš vrli pristaš gospod Potnik. Pri glasovanju so vsi soglasno in najvdušeno pritrdili Pi-Šekovi kandidaturi.
Sv. Jernej. Dne 25. t. m, popoldan se je prišel k nam predstavit gospod kandidat Pišek, ki je poročal na dobro obiskanem shodu. Kot predsednik je fungiral župan gospod AL Cvalite. Pri glasovanju so bili. vsi soglasno za Pišeka, kateri bo pri nas dobil vse glasove.
Sv. Duh v Ločah. Tukaj je imel kandidat Fr. Pišek na praznik vnebohoda po ranem opravilu svoj volilni; shod v župnišču vpričo kakih 180 volilcev. Udeležba je bila toliko častnejša, ker ni bil shod prav nič razglašen, ampak sklican v zadnjem trenutku, Predsedoval je shojdu gospod Janez Zidanšek, ugledni kmet iz Suhodola. Z velikim zanimanjem so volilci poslušali kandidata, ki jim je z domačo poljudno besedo podal kratko poročilo o svojem in svojih tovarišev 'dosedanjem delovanju vi državnem in dež. zboru. Gospod župnik je dal, na glasovanje zaupnico za kandidata za njegovo dosedanje delovanje, ki je bila soglasno sprejeta ter pozifval svoje dobromisleče župljane, da mu svoje zaupanje izkazujejo tudi dne
18.	junija 1911 pri volitvi z glasovnicami, na katerih bo zapisano: Franc Pišek, kmet, Orehova vas. Shod, ki se je prav dobro obnesel,- se je na to zaključil.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Marenberg, Slovenj gradeč, Šoštanj, Gornjigrad je:
Dr. Karl Verstovšek,
deželni poslanec, Maribor,
Škale. Po rani sveti maši na praznik je bilo v Skalah ljudstva, da je bilo veselje gledati. Sejmišče je bilo polno. Dr. Karl Verstovšek otvori zborovanje in prisrčno pozdravlja mnogoštevilne navzoče. Na njegov predlog se voli za predsednika gospod žurnu Kovač, po domače OremuŠ, za reditelja Sterbenk Ivan in Zajc Alojz. Dr. Verstovšek razvija svoj program in primerja programe S. K. Z„ Nar. stranke in socialdemokracije. Te tri stranke pridejo tv poštev in kandidata si morejo le ilzbrati, če poznajo volilci načela teh treh' strank, ki pridejo tu v poštev. Njegova izvajanja, zlasti pa odločno zavračanje raznega obrekovanja in lafži od strani pristašev Nar. stranke so glasno odobravali volilci. Nato se oglasi k besedi zastopnik socialdemokratov, gospod Saleznik, Skušal je prepričati ljudi, da je socialdemokracija! rešilna stranka. Dr. Verstovšek je neusmiljeno bjičal zmedeni program socialdemokratov. Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, zakličejo navzoči živijo naš kandidat dr, Verstovšek!“ in gospodi župan, zaključi zborovanje. !To je bil eden najzanimivejših shodov. Ra-zun malih prask se ni nič hudega pripetilo.
Sele. Na praznik popoldne ob S. uri je bil shod pri gospodu Vitko Selčnjalku na Selah) Bilo je precej živahno; ali bolje rečeno, od neke strani se je živahno pilo. Predsednikom je bil izvoljen gospod Schöndorfer. Kandidat dr. Verstovšek razvija svoj program, ki je navzočim povsem ugajal. Nato se oglasi k besedi Jalqai Vrečko. No, gospod Jaka, ni se posrečilo napraviti dobrega, vtisa. On zabavlja čez Kmečko zvezo, katera je duhovniška zveza pod komando dr, Korošca;! pravi tudi, da ta klerikalna stranka na Kranjskem nič ne stori. Hotel je tudi zavijati; in natrpati davek na vino in mošt poslancem S. K, Z. Dr.
Karl. Verstovšek mu mirno, toda prav odločno odgovarja. Opozori ga na to, ka|ko si je pred 4 leti brusil pete za dr, Korošca, katerega sedaj talko napada, Gosppd kandidat pojasni tudi glede Kranjske, kako je napredovala ta dežela gospodarsko, odkar je S, L\
S.	na krmilu. Odločno pa spodbija spodtikanje, kakor da bi, bili poslanci S. K. Z, kaj pregrešili radi davka na vino in mošt, kateri se sploh ni Še uvedel; pouči ljudstvo glede te predloge. Jaka Vrečko je u-tihnil. Posestnik Selčnjak pobija Vrečkovo neresnico glede Kranjske in trdi, da se zares malokje1 toliko stori za kmeta kot sedaj na Kranjskem, Nato zaključi predsednik Schöndorfer zborovanje.
Vrhe. Zbrali so se pri [gospodu Apačniku zares vrli možje iz Vrh, V gornjih prostorih se je vršilo zborovanje, katero je, vodil gospod Schöndorfer na poziv in predlog župana iz Vrh. Kandidat gospod dr. Verstovšek razvija svoj program, katerega odo-brujejo naši volilci. Ker se nlkHo ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje. Med tem je prišel J. Vrečko; doživeli smo burpe prizore, katere mora. pa vsakdo obsojati,- S pretepom in z napadi Selujejo pš staši Nar, stranke za: svojega kandidata; mi jih bomo pa poklestili pošteno na dan 13. junija z glasov nicami v roki, na katere bomo zapisali ime: dr. K. Verstovšek, dež. poslanec v Mariboru.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze za voliln okraj Maribor levi breg, St. Lenärt, Zgor Radgona, Ljutomer je:
Ivan Roškar, kmet, Maina.
St. n j v Slovenskih goricah. Shod, ki ga je prireiMla S, K. Z., je bil včeraj dne 25, t. m. imenitno obiskan. Natlačeno polna dvorana Slovenskega doma, Nad 800 volilcev in Še veliko Število žen in pa deklet; med volilci najodličnejši, pošteni možje. Prihiteli so z navdušenjem poslušat svojega kandidata gospoda Roškarja. C. g. Evald Vračko pozdravi gospoda poslanca in došle volilce In otvori zborovanje.: V predsedstvo shoda se je izvolil Šentiljski župan g. Frano Thaler, podpredsednikom dva župana, gospod Anton Haue iz Ceršaka in g. Leopold Ledineg, zapisnikarjem Lilek iz St. lija. Gospod predsefenik F. Thaler Še pozdravi navzoče volilce ter odda besedo gospoda Roškarju, kateri je s prepričevalnimi besedami razložil delovanje držjstvnegta in deželnega zbora, ter orisal neprilike, s katerimi se obremenuje naš kmečki stan. Navzoči so spoznali iz b'ggetö gospoda kandidata, da se res zavzema za težnje slovenskega kmeta, viničarja,, hlapca itd., zato so burno pritrjevali, Gospod predsedniki se zahvali gospodu poslancu za lepe besede, navaja volilce, da na dan volitve neustrašeno stopajo na volišče, ter oddajo svoje glasove kandidatu gospodu Roškarju. Volilci so z navdušenjem sprejeli kandidaturo gospoda Roškarja, — kar bodo tudi pokazali na dan volitve.
Sv. Jakob v Slov. gor. Volilni shod kandidata g. Roškarja na Križevo po rani maši je bil nad vse krasen. Predsedoval je shodu velepos. g, Platajs. V lMiurnem jedernatem govoru je g. Roškar razvijal svoj program. Obrazložil je, zakaj je razpuščen drž. zbor ter navajal razna sredstva, katerih se je treba posluževati, da si lahko sami izboljšamo naše gospodarske razmere. Ljudstvo je navdušeno za kandidata g, Roškarja, Končno Še g. Platajs navdušuje zborovalce na važno volilno dolžnost. Dne 13, junija vsi volit! Ni pravi Slovenec, kdor ostane na dan volitve doma. Iz občine Ploderšnica piha nasproten veter, a o tem govorimo po volitvah, oziroma o štajercijapskem agitatorju na PloderŠnici..
Razne novice«
Birmovanje 1. 1911. V tekočem letu bodo delili prevzvišeni g, knezoškof zakrament sv. birme:	Na
binkoštno nedeljo po pridigi, ki se prične ob pol desetih predpoldne, in po pontifikalni sv, maši, v stolni cerkvi v Mariboru. V Vuzeniškem dekanatu dne 5, junija v Vuzenici, 6, junija v Ribnici, 7, junija v Vuhredu. V slovenjebistriškem dekanatu dne 11. junija v Laporju, kjer bo obenem posvečenje povečane farne cerkve, 12. junija na Spodnji Polskavi, 18, junija v Slovenski Bistrici, 19.. junija istotako za župnije Sv. Martin na Pohorju, Črešnjevec, Tinje in Sv. Vencesl, 20. junija v Majšbergu, 21. junija v Makolah, 22, junija v Studenicah, 25. junija v Poličanah, V N o v o-cerkovškem dekanatu dne 2, julija v Vojniku, 3, julija na Dobrni, 4. julija v Novi Cerkvi, 5. julija v Vitanju, 6. julija na Frankolovem. V Konjiškem d e kanatu dne 8. julija v Zrečah, 9. julija v Konjicah, 10, julija v Prihovi, 11. julija v Cadra-mu, 12. julija v Ločah, — Birmovanje bo tudi v, Cir-kovcih ob priložnosti posvečenja ondotne nove župnijske cerkve, katero se vrši dne 7. septembra t, 1.
Mašniško posvečenje bodo prejeli prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m„ iz rok prevzviŠenega nadpastir-ja Lavantinskega v samostanski kapeli oo. trapistov v Rajhenburgu ti-le redovniki-diakoni:- br, Vincencij Pavlj. (Anton Divjak) iz Rajhenburga, br. Konrad (Albin J a n k’ o v 1 Č) iz Lupoglave na Primorskem, br, Angelus (Franc P e Č n i k) iz Koprivnice, br. Tomaž Ak,v. (Franc Planinšek) od Sv, Lovrenca na Dravskem polju, in br. Herman (Janez Vodenik) iz Konjic. Obenem bo dobil br. Nivard (Anton Les) iz Vidma red subdiakonata. — Premi-lostivi nadpastir odpotujejo v, Rajhenburg dne 27. maja popoldne.
Bš	Prevzamem vsa deta
m deköracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvr-üjem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Celju
ifc. Gospodska ulica ,5.	^
Delniška družba pivovarne „Union“
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno marčno» dVOlnO marčno ill iZVOZnO pivo v sodčkih in steklenicah.
Zaloga v Celju: Graška cesta št. 45 (Gostilna mesto Gradec.) "»e
Odda se
v prijaznem trga v Savinski dolini
____	dobro idoča trgovina z mešanim
blagom. Nad 60.000 kron letnega prometa. — Kje se je oglasiti, pove upravniStvo „Straže“.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskam belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majniia do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Slovenske igralne karte
kakor tudi velikansko izbiro razglednic, ter vseh pisalnih in šolskih potrebščin, za veselice razne dobitke, kače, lampijone, konfete in srečke priporoča narodna trgovina ::
V. Weixl, Maribor, Gosposka ulica št. 33.
Za sv. birmo!
Pripravil sem veliko zalogo ur. verižic in druge po posebno nizkih Srebrne ure 7 K. Zlate ure Srebrne verižice 2-80 K.
= Za vse pismeno jamstvo. «s
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s siov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
pggte Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
Gumijeve trake =
cepljenje trt
po priznano najboljši kakovosti se dobivajo edino pri
Goričar & Leskovšek v Celju
= Graška ulica st. 7 in =—.
Zvezna trgovina Rotovška ulica 2.
Edina štaj* narodna steklarska trgovina
448 na debelo in nn drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvirjev fca podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah« ■ajsolidnejia in točna postrežba.
Slovenski volilci!
Volite pri nakupu svojih potrebščin narodno špecerijsko trgovino
Alojzij Šumenjak,
ki se nahaja v lastni hiši v Mariboru, Tegetthoffova cesta 57. Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbe $v. Cirila in Metoda inv korist obmejnim Slovencem kakor: vžigalice, milo, Kolinsko cikorijo itd.
Postrežba tožna in solidna!
Slovenci: „Svoji k svoiim“!
ROBERT DIEHL
žganiarna v Celin=
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tildi
štajersld
konjak
I
Z&lclnik i« isdajatslj: Konzorcij „Straža*
Odgovorni nrsdaik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.