004W, 7j ŽNICA ima Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija P.n. 2 Matična knjižnica “dr. Slavko Grum” Parmova 9 1270 LITIJA GSM: 041-844-124 e-pošta: anton_kovic@siol.net PoZa Anton Kovič s.p. POSREDNIŠKE STORITVE PRI: - vseh dovoljenjih za gradnjo - izdelavi zazidalnih načrtov - nakupu in prodaji nepremičnin - gradnji vseh vrst objektov - vseh upravnih postopkih O O. Februar 2005, št. 2, leto 6 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.net/tiskarna-aco Slovenec leta 2004 v Litiji Športna dvorana v Litiji je 15. januarja sprejela skoraj 2000 obiskovalcev in kar nekaj zelo pomembnih in znanih Slovencev in Slovenk. Ko so zaigrali Leseni rogisti iz Kresnic, ki jih vodi Jože Setničar, je na oder stopil slovenski nadškof Alojzij Uran, ki so ga proglasili za Slovenca leta 2004. Ker je čez nekaj dni dopolnil šestdeset let, so mu s pesmijo voščili rogisti, obiskovalci pa z bučnim spontanim aplavzom. Nekaterim je bilo nerazumljivo, da je nadškof Uran premagal bivšega predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je do tokrat veljal za nepremagljivega. Pred Kučana sta se uvrstila še Borut Pahor in Nataša Tič Ralijan, takoj za njim pajanezjanša. Ko sem pred dnevi vprašal nadškofa Urana, kaj je povedal bivšemu predsedniku Milanu, ko sta se srečala po prireditvi v Litiji, je dejal, da gaje vprašal: »Milan, si kaj žalosten, ker nisi prvi?« - Nadškof Uran je človek, ki ga imajo radi verujoči in neverujoči, ki išče v ljudeh dobroto, ki je, kot pravijo,' ljudski'. Blizu je ljudem v stiski, še posebno trpečim. Zato najbrž ne preseneča, da je na vprašanje novinarja, koga bi on predlagal za Slovenca ali Slovenko leta dejal, da bi predlagal invalidko Janjo Blatnikovo iz Krškega. Paše ena posebna Slovenka je bila predstavljena. Proglasili so jo za častno Slovenko leta 2004. To je Mateja Pintar, 19-letna študentka na invalidskem vozičku, ki je na paraolimpijskih igrah v Atenah osvojila zlato medaljo. - Ko so športni novinarji preštevali olimpijske medalje slovenskih športnikov, so našteli dve srebrni in tri bronaste medalje, so pa pozabili, kar se ve čkrat zgodi, na uspehe invalidov. Po Matejini zaslugi in njeni zlati medalji se je v Atenah slišala slovenska himna. Tudi organizatorji prireditve so se zelo potrudili, saj je bil to pravi zabavni spektakel. Tekst in foto: Tone PLANINŠEK RAZSTAVA LESENIH ROGOV Razstavo lesenih rogov našega krajana Jožeta Setničarja smo kresniški ljubitelji kulture, ob sodelovanju ZKD Litija, namenili počastitvi slovenskega kulturnega praznika. Jože Setničar je v občinski avli postavil na ogled večino rogov, ki jih je izdolbel iz vej, korenin in dreves nabranih v okoliških gozdovih. Že sam pogled na množico nenavadnih mojstrovin nam veliko pove o zavzetem delu avtorja, vendar pa smo na otvoritvi razstave zvedeli še veliko podrobnosti. Muzikolog mag. Igor Cvetko je med drugim povedal, da so o fenomenu Setničarjevih lesenih rogov veliko razpravljali in dali zelo dobro mnenje udeleženci Evropskega kongresa muzikologov, ki je bil v Falunu na Švedskem. V narodopisnem muzeju alpskih držav v Celovcu so ponosni na leseni rog, ki ga je Jože za ta muzej izdelal po Valvasorjevem opisu. Besede zahvale avtorju in skupini rogistov je izrazil tudi predsednik ZKD Litija, Jože Gorenc.»Ponosni smo lahko, ker »LESENI ROGISTI« na tako izviren način predstavljajo našo občino doma in po svetu«, so besede župana Mirka Kaplje. Njemu pa je naš mojster Jože Setničar je na otvoritvi razstave Mirku Kaplji podaril županov rog foto.m.š. Leseni rogisti z vodjo Jožetom Setničarjem (na sredini) FOTO:M.Š. namenil tudi poseben rog z napisom »ŽUPANOV ROG«. In ko je župan vanj zapihal, mu je les dal vedeti, da bo za lepe tone zahteval nežno sapo. Tako je z rogovi - vsak dobi pravo vrednost šele takrat, ko glasbenik iz njega izvabi glas in ko se glasovi skupine zlijejo v globoko sozvočje tonov. Ivanka BRUNČEK Nik Razboršek dvakratni državni prvak Zgodilo se je to, kar smo vsi potiho pričakovali. Nik Razboršek, trenutno 1. na slovenski teniški lestvici do 12 let, je na državnem prvenstvu v tej kategoriji potrdil, da je resnično razred zase. Prepričljivo je osvojil naslov državnega prvaka v konkurenci posameznikov, za nameček pa je ta laskavi naslov odnesel tudi v igrah dvojic. Torej kar dvakratni državni prvak! Na celotnem prvenstvu ni Nik izgubil niti niza, celo v finalu je nasprotniku podelil kravato, saj je naslov osvojil z rezultatom 6:0 6:2 proti Deržiču iz Krškega. Nikov uspeh je na tem prvenstvu dopolnil Blaž Bizjak, ki se je uspel, ob odsotnosti drugega nosilaca Romiha, kot nepostavljeni prebiti v četrfinale. Nepričakovano je v kategoriji deklet izgubila Nastja Kolar, ki je tudi veljala za favoritko za osvojitev naslova, a tega bremena ni zmogla in je izgubila v igrah posameznic v četrtfinalu, je pa zato osvojila naslov državne prvakinje v igrah dvojic. nadaljevanje na strani 12 Torej so kar trije od skupno štirih naslovov državnih prvakov v kategoriji do 12 let romali v Tenis klub AS Litija._____________________ PROJEKTNO DELO V OŠ GABROVKA - DOLE »Kozolci v našem domačem kraju" Kozolec velja za slovensko posebnost, zanj je značilen slovenski značaj. Oboje še zlasti velja za vezani kozolec toplar. Kozolce srečamo sicer še v nekaterih drugih deželah, vendar nikjer v tolikšnem številu in v tako različnih oblikah kakor v osrednji Sloveniji, del katere smo tudi mi, na Dolenjskem. Da bi ugotovili kako bogati smo s kozolci v Gabrovki in okoliških vaseh, smo se v začetku šol. L 2004/05 lotili projektnega dela z naslovom KOZOLCI V NAŠEM DOMAČEM KRAJU, v katerega smo bili aktivno vključeni vsi učenci in delavci šole. V septembru smo začeli s popisovanjem in fotografiranjem kozolcev v vseh vaseh naše krajevne skupnosti. Popisovalci so bili učenci iz posameznih vasi, delo pa je potekalo pod vodstvom učiteljev - mentorjev. Novembra smo organizirali tudi športni dan v obliki pohoda »od kozolca do kozolca«. Vsaka izmed štirih skupin je prehodila eno izmed štirih različnih pohodnih poti. Na tehniškem dnevu v decembru so učenci, razdeljeni v osem različnih skupin, proučevali zgradbo kozolca oz. konstrukcijo, izdelovali različne izdelke: makete kozolcev iz papirja in lesa, oblikovali so spominke, turistične prospekte, ornamente na les oz. papir, povezane s tematiko kozolcev. Na kulturnem dnevu, decembra, smo obdelali vse zbrano gradivo, ki smo ga pripravili tudi za predstavitev ob zaključku projektnega dela oz. za predstavitev na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Učenci so pisali tudi prozne sestavke in pesmi, vse na temo kozolcev. Zbrano gradivo smo izdali v tematski številki šolskega glasila. Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri projektu: staršem učencev (popisovalcev) oz. vsem ostalim krajanom KS Gabrovka, Foto studiu „Vera Zmrzlak" (razvijanje fotografskih posnetkov), Finomehaniki Stanislav Kuhelj s. p., PE Tiskarna univerze v Ljubljani in Sreču Lenartu (tiskanje glasila), KS Gabrovka (denarni prispevek). Anica RESNIK Na pustno nedeljo 6. februarja je Turistično društvo Litija ponovno organiziralo tradicionalni pustni karneval v Litiji. PUSTNI KARNEVAL V LITIJI Na karnevalu se je v lepem, toda malce hladnem vremenu zbralo neverjetno veliko število gledalcev, ki so si lahko ogledali zanimive skupine. V pustni povorki je sodelovalo 14 zanimivih skupin, organizator pa si želi, da bi bilo prihodnje leto udeleženih še več. Po končanem sprevodu je pred Centromerkurjem potekal zaključni program s podelitvijo nagrad najboljšim skupinam. Na pustnem karnevalu mora nekdo skrbeti tudi za red. To delo je upravila skupina z zastavonošem. Delo so opravili brez napak, saj se v času povorke ni jmpetila nobena nesreča. Letos si je med odraslimi nastopajočimi prvo nagrado prislužila skupina iz Litije, (točneje iz Gradca) z imenom LITIJSKI FACON. Drugo nagrado je prejela skupina, ki je predstavjala piransko problematiko, z imenom PIRANSKA IDILA. Tretje mesto so si delili skupini SANJSKI MOŠKI in ŽABJI PARLAMENT. Tudi vse ostale skupine so bile nagrajene. Na žalost je organizator pričakoval več otroških skupin. Pohvaliti je treba obe skupini otrok iz OŠ GRADEC in OŠ LITIJA, ki sta bili žal edini. (A. J.) FOTO: Dušan J. Prispevke pošljite do 10. MARCA 2005 na nastovTiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net 2—____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE_____Februar 2005 OBVESTILO o pripravi in izdelavi novih občinskih prostorskih dokumentov Občina Litija vse zainteresirane obvešča, da bo v letošnjem letu, v skladu z zahtevami nove prostorske zakonodaje pričela s pripravo postopka izdelave novih prostorskih občinskih dokumentov, to sta Strategija prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine. Naloga priprave in izdelave novih prostorskih občinskih dokumentov je analiza in preveritev obstoječih ter oblikovanje novih mej urejanja naselij (poselitvena območja), znotraj katerih naj bi bile predvidene tudi proste zazidljive površine za konkretne namene, gradnje po posameznih naseljih, ki naj bi veljala v prihodnjih letih (na primer: območje za gradnjo novih stanovanjskih hiš, novih kmetij, obrtnih con, športnih igrišč, kulturnih oz. večnamenskih objektov za potrebe krajanov). Vse fizične in pravne osebe, lastnike zemljišč, delujoča društva, ki so s svojo dejavnostjo vezani na prostor (turistična, športna društva, kmečka združenja), nosilce različnih dejavnosti na območju občine Litija in vse ostale zainteresirane pozivamo, da lahko pri pristojni občinski službi, na Oddelku za gospodarsko infrastrukturo - soba 59 in soba 61, preverijo namensko rabo svojih zemljišč po obstoječi planski namenski rabi in podajo morebitne pobude za spremembo namenske rabe. (Primer: sprememba obstoječega zazidljivega zemljišča v kmetijsko ali obratno, sprememba kmetijskega zemljišča v zazidljivo). Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (uradni list RS, št. 110/02, 08/03 -popravek, 58/03 - ZZK-1 v nadaljevanju ZureP-1) Občina Litija sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO za pripravo in sprejem lokacijskega načrta za Območje športno-rekreacijskega centra Ježa - LR1, ki bo dne 09.03.2005 s pričetkom ob 17.00 uri v prostorih Občine Litija, v veliki sejni sobi, Jerebova 14, Litija. Namen prostorske konference je pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine lokacijskega načrta oz. osnutka programa priprave zgoraj omenjenega prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo oz. pooblastilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravami prostorskega akta. Osnutek programa priprave je na vpogled, na Občini Litija, Jerebova 14, Litija, na Oddelku za gospodarsko infrastrukturo, v času uradnih ur občinske uprave. Na podlagi 3. in 9. člena Zakona o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 61/00) ter izdelanih “Kriterijev za izplačevanje odškodnin”, s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 26.10.2000 imenovana Komisija za poravnavo neposredne ekološke škode zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje, OBVEŠČA da so upravičenci do odškodnine po 2. členu navedenega zakona, kmetijski oškodovanci, ki imajo zemljišča na sledečem območju: 1. občina Litija katastrska občina: k.o. Konjšica - Severni del Kmetijski oškodovanci na zgoraj navedenih območjih, lahko uveljavljajo odškodnino na podlagi izpolnjene vloge, katere obrazec vloge so skupaj z dopisom že prejeli po pošti, morebitni novi oškodovanci pa jih lahko dobijo v času uradnih ur na občini, soba 39/II. Izpolnjene vloge morajo kmetijski oškodovanci oddati do vključno 31.03.2005 na Občino Litija, Jerebova 14,1270 Litija. O mladinskem centru so spregovorili strokovnjaki FOTO: M.Š. PODELILI KULTURNA IN ŠPORTNA PRIZNANJA V tednu kulturne, v petek 12. februarja 2005, le bila v dvorani Kulturnega centra v Litiji že tradicionalna 5. prireditev NAŠI DOSEŽKI, na kateri je Zveza kulturnih društev občine Litija podelila Jerebova priznanja za področje kulture in Zveza športnih društev občine Litija za športna priznanja za. leto 2004. Priznanja so bila podeljena za področje delovanja v občini Litija, za šport pa tudi v občini Šmartno pri Litiji. MLADINSKO KULTURNI CENTER LITIJA V Kulturnem centru Litija je v petek 21.01.2005, ob 10.00 uri potekala okrogla miza z naslovom »Ustanovitev in delovanje mladinskega kulturnega centra v Litiji«. Gostje okrogle mize so bili: • Gospod Zorko Škvor, predstavnik Urada Republike Slovenije za mladino, ki je predstavil dejavnost Urada. Predstavil je področje delovanja mladinskih centrov, ki naj bi bili svobodni prostori mladine za vzpostavljanje izvenšolskih mladinskih dejavnosti, ki kontinuirano zagotavljalo izvajanje preventivnih programov in samoorganiziranje interesnih dejavnosti mladih. • Dr. Albert Mrgole je strokovnjak na področju mladinskega dela ter vodja Mladinskega kluba Trzin. Svoje delo posveča praksi neformalnega dela z mladimi; pod njegovim mentorstvom in z njegovim avtorskim prispevkom je nastal prvi slovenski program neformalnega izobraževanja »Projektno učenje za mlade«. V zadnjem času vodi različne mladinske iniciative in vpliva na razvoj celostnega koncepta neformalnega dela z mladimi v mladinskih centrih in klubih. Je tudi član strokovne skupine za pripravo poklica mladinskega delavca. • Gospa Polona Siter Drnovšek, direktorica Mladinskega centra Trbovlje. Predstavila je Mladinski center Trbovlje, ki deluje že tretje leto in mladim ponuja raznolike dejavnost. • Gospa Nataša Pust, gospod Matija Frohlich in gospod Franci Cegnar iz Mladinsko kulturnega centra Medvode. MKC Medvode je bilo ustanovljeno leta 1996, postopoma so prišli do svojih prostorov, medtem ko se še vedno ukvarjajo z urejanjem pravno formalnega statusa in iščejo optimalno rešitev. Prisotne je uvodoma pozdravil podžupan občine Litija g. Aleksander Gombač in poudaril pomembnost delovanja naših društev in njihovih zvez in izrazil zadovoljstvo, da prireditev Naši dosežki, ki jo organizirata ZKD in ZŠD postaja vse bolj množična, da spodbuja naše občane, predvsem mladino k vključevanju v kulturne in športne dejavnosti, ki potekajo v okviru društev. V prvem delu podelitve sta predsednik Zveze kulturnih društev občine Litija Jože Gorenc in članica predsedstva ZKD Marija Mali izročila Jerebova priznanja - listine Petra Jereba so prejeli Lojze Hauptman, Jelka Trebeč in Boris Ulčar, jubilejno priznanje Petra Jereba pa Zasavski rogisti. V drugem delu pa so priznanja podelili član predsedstva ZKD Stane Kmetič, g. Aleksander Gombač in Bojanka Drnovšek - bronasto plaketo sta prejela Franc Jančar in Metod Mrva, srebrno Anton Korimšek in Franc Smolej ter zlato Jože Gorenc. Priznanja za. športne dosežke v letu 2004 sta podelila predsednik ZŠD občine Litija Peter Strle in podžupan občine Litija. Na prireditvi so sodelovali Zasavski rogisti z odigrano himno, recitatorki KPD Kresnice s pesnitvijo Ivanke Brunček, zapel nam je moški pevski zbor iz Polš-nika, Boris Ulčar iz ART Cluba nam je predvajal igrani film Ljubezen za eno noč, še posebej pa smo bili počaščeni z obiskom Ljudskih pevcev iz Gornjega Senika z odpetimi porabskimi ljudskimi pesmimi in članico predsedstva zveze Slovencev na Madžarskem, gospo Eriko Glancz, ki je imela tudi slavnostni govor. Po zaključeni prireditvi je sledilo družabno srečanje vseh gostujočih in udeležencev prireditve, na kateri so se pletla nova prijateljstva in dogovori o sodelovanju na kulturnem in ostalih področjih s Porabskimi Slovenci. Zveza kulturnih društev občine Litija Zveza športnih društev občine Litija Dobitniki priznanj in nagrad zveze športnih društev občine Litija za leto 2004 so: | J IME IN PRIIMEK ŠPORTNA PANOGA DOSEŽKI Sklep UO ZŠD f( o vrsti priznanja j< 1. NIK RAZBORŠEK tenis državni prvak do 12 let in prvi na SLO jakostni lestvici do 12 let PLPŠ . 2. MATIC RAČIČ mali nogomet uspešno igranje nogometa v ekipi KMN SLL-kadeti PLPŠ 1 ri 3. GAŠPER VRHOVEC mali nogomet uspešno igranje nogometa v ekipi KMN SLL-kadeti PLPŠ p 4. Aleš GREGORČIČ rokomet širši spisek reprezentance RS v rokometu - kadeti letnik 86 PLPŠ jj 5. IGOR OSREDKAR mali nogomet član reprezentance v malem nogometu PLPŠ 6, KMN Svea Lesna LITIJA-KADETI mali nogomet 2.mesto na državnem tekmovanju PL ZŠD 7. RK ŠMARTNO 99 - mlajši dečki rokomet 3.mesto na državnem tekmovanju PL ZŠD 8. KMN Svea Lesna LITIJA mali nogomet državni prvak 2004, uvrstitev med naj osem ekip v EVROPI PL ZŠD 9. TONE VRHOVEC mali nogomet ustanovitelj in gonilna sila KMN Svea Lesna Litija PL ZŠD | 10. STANE KOKALJ mali nogomet, rekreacija uspešno organizacijsko delo v športu PL ZŠD j 11. TOMAŽ ROZINA mali nogomet uspešno strok, delo z mlajšimi kategorijami PL ZŠD 1 12. STANE PEPELNAK nogomet uspešno tekmovalno karijero in PLZŠD L \ 13. IZTOK KOS nogomet večletno strokovno delo z mlajšimi kategorijami PL ZŠD s 14. DARE ŠUŠTAR rokomet uspešno strok, delo z mlajšimi kategorijami, PL ZŠD L C 15. MARJAN CENKAR rokomet uspešno strok, delo z mlajšimi kategorijami PL ZŠD f 16. DUŠAN RAZBORŠEK rekreacija - TENIS za uspešno vodenje rekreativne teniške lige PL ZŠD |< 17. GORAN TURUDIČ alpinizem član odprave v Ande, veliko število težkih vzponov, kategoriziran športnik OKS 2.MEST0 II 18. Dejan SIMIČ mali nogomet član slovenske reprezentance v malem nogometu ŠP LETA 2004 f 19. MATEJ LOVŠE gorsko kolesarstvo član slovenske reprezentance v disciplini crosscountry 3.MEST0 1 20. ŠPELA ŠINKOVEC teakwondo SP - S.mesto borbe do 59 kg, ŠP LETA 2004 21. SANDRA BABNIK nogomet članica ženske MLADINSKE reprezentance Slovenije 3.MEST0 22. POGLAJEN ANJA tenis državna podprvakinja v igri dvojic, kategorizirana športnica OKS 2.MESTO Legenda: PLPŠ - plaketa prespektivni športnik PL ZŠD -plaketa ZŠD MD - medalja ZSD PL MB-4 - plaketa Milana Boriška za 4. letno obdobje PL 2003 - športnik-ca leta 2004 ■ 1 • Župan Občine Litija, gospod Mirko Kaplja meni, da je mladinski center potreben in da so takšne in podobne oblike (predvsem povezane s kulturnimi projekti) delovanja mladih obstajale tudi že v preteklosti. Okrogle mize so se udeležili mladi iz različnih društev in tudi iz skupin neorganizirane mladine. Predstavili so svoje poglede in predloge, v skrinjice pa so spustili listke s svojimi videnji: • ...Mladinski center bi moral vsebovati športni park, kjer bi se mladi lahko družili. Vseboval bi lahko tudi delavnice, kjer bi tisti z malo več znanja, delili to znanje s tistimi, ki jim ne gre tako dobro (kot neke inštrukcije in skupinsko učenje)... • MKC Litija potrebuje naslednje dejavnosti: zabave (npr. projekt Z glavo na zabavo), biljard, pink ponk, namizni nogomet, pikado, brezplačne koncerte, prostor za glasbene skupine, kreativne delavnice (film, ples, foto...), javne vaje za lokalne bende, prostor za ustvarjanje družbeno - kritičnih akcij, najbolj enostavno - prostor za druženje; predavanja diskusija o aktualnih temah, videofilmske so mladi pred- 3 mizo so pripravili Občina Litija, Delovna ja za področje rešitve problematike lladinskega centra v Litiji, Zavod za izobraževanje upanju na skorajšnjo Tina NAGLIČ Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; Vabilo! Vabimo vas na ogled gledališke predstave NAVIHANI JAKA Amalije Škrobar. Komedijo bo zaigralo KPD Ivan Bartl v soboto, 26. februarja 2005, ob 19 uri v kostrevniški dvorani. Po predstavi se nam pridružite še na družabnem večeru. Poskrbeli bomo, da vam bo v naši družbi prijetno. KPD Ivan Bartl l/se življenje si trpela. Le ljubezni potno si imela. Ko pa bi lahko lepo se imela, te bolezen je dohitela. Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, tašča, babica in prababica MARIJA PLANINŠEK iz Male Štange 1923-2005 Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in izrazit sožalje. Hvala sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala KC Ljubljana, oddelek za nefrologijo, predvsem prof. dr. Staši Kaplan Pavlovič, ZD Litija, patronaži. Zahvala tudi g. župniku Jasenc Janezu za obhajila na domu in lepo opravljen obred, pogrebcem, pevcem iz Valovelj, govornikoma za poslovilne besede, predstavnikoma ZB NOV Litija in Tonetu Škrjanec za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni POSEBNO se zahvaljujemo tudi Vam, dr. Nikolaj Benedičič za nudeno zdravniško pomoč, sočutno ravnanje in skrb ob dolgotrajni bolezni naše mame Marije Planinšek. Bili ste vesten in odgovoren zdravnik, ki je s svojo besedo in ljubeznivim ravnanjem pomagal mami in vsem nam. Pripravljenost pomagati, priskočiti na pomoč, svetovati kadarkoli in kjerkoli je izraz majhnega človeka z velikim in odprtim srcem. Z besedami se ne da izraziti vsega, kar človek čuti v podpori ob tako težkih trenutkih - še enkrat HVALA. Hvaležna družina Ostrež Majske prireditve Društva »prosti čas« Šmartno Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno pri Litiji pripravlja v letu 2005 skupaj z društvi In organizacijami iz Občin Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji zanimive prireditve, ki so namenjena obeležitvi nekaterih pomembnih dogodkov, predvsem pa druženju občanov vseh treh občin. 1. KRES IN PRVOMAJSKO SREČANJE Letos bomo prvič izpeljali skupno prvomajsko srečanje z občani Ivančne Gorice. Na predvečer prvega maja nas na kurjenje kresa vabijo občani Ivančne Gorice, saj bodo na Gradišču za kres in ustrezno zabavo z velikim ognjemetom poskrbeli planinci Planinskega društva Šentvid. Prvega maja pa se bomo skupaj z občani Ivančne Gorice zbrali na tradicionalnem srečanju v Javorju, kjer bomo pripravili zanimiv športno kulturni program. Poleg pogostitve s tradicionalnim golažem in dobro glasbo pripravljamo tako kot v preteklih letih zanimive družabne igre. Čakajo vas novosti na dobro obiskani javorski panoramski poti ter otvoritev obnovljenih bunkerjev iz druge svetovne vojne, v katerih bomo razstavili muzejsko gradivo povezano z zgodovino vasi Javorje ter grozotami vojn, ki so se dogajale na naših tleh. Vsekakor bomo organizatorji obeh prireditev s skupnimi močmi poskrbeli, da boste na Gradišču in v Javorju preživeli prijetne trenutke. 2. 60-LETNICA zmage nad fašizmom in DAN EVROPSKE UNIJE Občini Litija in Šmartno bosta skupaj z Občinskim odborom zveze borcev Litija organizatorici osrednje prireditve v počastitev 60-letnice zmage nad fašizmom. Prireditev bo 7. maja ob 10.00 uri na Tisju. Hkrati bomo proslavili tudi 60. obletnico osvoboditve Šmartnega in Litije, dan EU in prvo obletnico vstopa Slovenije v EU. Priložnosti bomo izkoristili tudi za pripravo družabnega srečanja, na katerem bomo med drugim odkrili doprsni kip prvega komandanta slovenske vojske, narodnega heroja .Franca Rozmana Staneta, ki je tragično umrl tik pred koncem druge svetovne vojne. Komandant Stane ni bil le borec proti fašizmu in nacizmu, temveč se je kot izjemen vojaški strateg odkrito zavzemal za samostojno slovensko vojsko. Njegove sanje so se uresničile z osamosvojitvijo Slovenije v letu 1991- Prepričani smo, da bo srečanje pribžnost zadruženje ljudi, ne glede na njihovo politično prepričanje in različnost razumevanja vojne in povojnega obdobja. 3. DRŽAVNI EKIPNI ŠOLSKI KROS V letošnjem šolskem letu bomo tokrat skupaj z Gimnazijo Litija organizirali najmnožičnejšo šolsko športno prireditev v Sloveniji, to je ekipni šolski kros. Prireditev bo v soboto, 14. maja 2005 pri Osnovni šoli Šmartno. Poleg tekmovalnega dela za učence in dijake bomo organizirali tudi netekmovalni - rekreativni tek za vse generacije. O pripravah na omenjene prireditve vas bomo sproti obveščali. Predsedstvo DPČŠ ROKOMETNO DRUŠTVO ŠMARTNO ŠMARTN0 12. KROG: člani - 2. DRI IvzhorlV 19." RD Šmartno 99 - RK Radeče: 31 : 26 (14 :16) Strelci za Šmartno 99: Gregorič 11, Pihler 8, Verbajs 3, Derenčini, Trotovšek in Vidmar po 2, Podkrajšek, Prelogar in Cenkar po 1 zadetek. Igrali so še: Muratovič, Poglajen, Kahne, Bučar in Gradišek. Tekma je bila zelo težka, saj je bil odsoten poškodovani Simončič in pa Uroš Poglajen. Šmarčani so prvi polčas začeli slabo, saj so gostje vodili od samega začetka, največ prav proti koncu polčasa že 15:11. Na zaključku prvega polčasa je s strelom iz 9-metrovke znižal vratar Cenkar. Drugi polčas so začeli tempo počasi narekovati domačini, ki so zaigrali v obrambi in s protinapadi začeli serijo zadetkov. V tem obdobju je dobro zaigral Pihler, v obrabmi je nekaj žog prestregel tudi Verbajs, prav tako pa je Gregorič lepo zadeval v napadu. Svoje je dodal še vratar Cenkar in zmaga je bila pred vrati, lahko bi bila celo višja, vendar vseeno dosti boljša igra v drugem polčasu. Tako sta svoj krst preživela trener Toni Justin in pomočnik Mirko Kralj. 14. KROG: mladinci - letnik 1984 - 1987: RK Sevnica - RD Šmartno 99: 21 : 27 (12 : 13) Strelci za Šmartno 99: Derenčini 9, Martin Gradišek 5, Poglajen 4, Lambergar 3, Urban Gradišek in Bertalanič po 2, Gabrovec in Izlakar po 1 zadetek. Igrali so še: Jurič, Berglez in Bučar. Mladinci so z.zmago v Sevnici uspešno končali ligo na 2. mestu, ter si priborili končnico s solidnim izkupičkom točk. Z borbeno igro lahko v končnici celo napadejo prva dva mesta, kar vodi v 1. mladinsko ligo. 13. KROG: člani - 2. DRL fvzhodl: RK Pomurje - RD Šmartno 99: 22 : 27 (11:13) Strelci za Šmartno 99: Gregorič 6, Prelogar, Pihler in Trotovšek po 4, Poglajen in Podkrajšek po 3, Derenčini 2 in Izlakar 1 zadetek. Igrali so še: Muratovič, Martin Gradišek, Gabrovec, Lambergar, Bučar in Cenkar. Tekma, ki je morala biti odigrana, ni odločala praktično o ničemer. Trener Justin se ubada s poškodbami, saj niso igrali Simončič, Kahne in Vidmar,_zbolel pa je tudi Andrej Poglajen, odsoten pa je bil tudi Verbajs. Vseeno pa so Šmarčani na čelu z dobrima vratarjema Cenkarjem in Muratovičem od 20. minute držali rezultat, v drugem polčasu povedli 23:14 ter tekmo mirno speljali do konca. Aleš HAUPTMAN KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO VAJKARD vabi v soboto, 19.2. ob 19h, na veseloigro “Ženska kmetija”, ki bo v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Ponovitev predstave bo v soboto, 26.2. ob 19h. Vljudno vabljeni! KUDVajkard Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Pošle so ti moči in zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata JANEZ TOMŠE IVAN iz Gradiških Laz 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in maše. Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Litija, dr. Pajntarju in sestri Karli, vsem dežurnim zdravnikom, reševalcem in patronažnim sestram za skrb in pomoč. Zahvala velja tudi g. župniku M. Lampretu in g. kaplanu iz Šmartnega, g. Tonetu in g. Marjanu za ganljiva govora, pevcem za zapete pesmi in trobentaču Juretu za zaigrano Tišino ter Gasilskemu društvu Jablanica in pogrebcem. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi Vse življenje si trdo garal, vse za dom, družino dal, od dela tvojih pridnih rok, ostale so le sledi povsod. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in strica MILANA VIDICA 1915-2005 iz Gradišča, Šmartno pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Benedičiču za neizmerno skrb v času njegove bolezni, g. župniku Lampretu za lepe opravljen obred in g. Antonu Zavrlu za njegove lepe poslovilne besede ter pevcem Fantje od fare za zapete pesmi. Žalujoči: žena Pavla, otroci Silva, Jože in Franci z družinami ZAHVALA ob boleči izgubi sina, očeta in brata MILANA OBOLNARJA Zavrstnik 55 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče in nam izrekali sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala PGD Zavrstnik ter Tonetu Cizerletu za poslovilne besede. Najlepša hvala vsem! Žalujoči: mama Malka, brat Lojze z družino, ter sinova Miran, Grega in hči Zvezdana ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta RUDOLFA PRELOGARJA z Vrat se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in maše, za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Marjanu Lampretu za lepo opravljen pogrebni obred, hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Kdor v mislih svojih dragih živi, ni umrl. Umrl je samo, kdor je pozabljen. (S. Kosovel) V SPOMIN Minilo je leto, odkar si zaspal, v našem spominu boš večno ostal. Pustil si nam praznino in žalost, ki ne premaga jo nobena radost. Radi te bomo vedno imeli in za tvoj dom lepo skrbeli. V SPOMIN Minilo je dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi ALEKSANDER ČOŽ 21.5.1970-8.2.2003 iz Velike Kostrevnice. Pred letom nas je zapustil naš dragi mož, ata in brat JANEZ ROZINA iz Črnega potoka 15.10.1943-4.2.2004 Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, mu prižigate svečke, prinesete rože in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi A "ŽIVLJENJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI” Samozvano odločanje, ali pravica do soodločanja? Eden od glavnih ciljev civilne iniciative ZBOR ZA OBČINO Šmartno pri Litiji je ohraniti vse, kar je čisto in pomagati sanirati tisto, kar je ekološko oporečno, ne pa sanacije nadomeščati z novim potencialnim onesnaženjem - odlagališčem radioaktivnih odpadkov, ki ima lahko vsak trenutek zelo daijnoročne katastrofalne posledice za širše prebivalstvo in naravo! Odgovorne službe za izgradnjo odlagališča RAO v Sloveniji investirajo veliko napora in denarja v prikazovanje in prepričevanje ljudi, da samo odlagališče ne predstavlja nikakršne nevarnosti za okolje, temveč je po njihovem prepričanju problem nesprejemljivost ljudi, ki po svojem občutku ali prepričanju ne želimo v svoji bližini stalne potencialne nevarnosti. V svetu je veliko primerov ki pričajo o trajno škodljivih, včasih tudi nepredvidljivih posledicah ravnanja z radioaktivnimi snovmi: Na spletni strani VVashington State Department, Department of Energy, HANFORD SITE lahko preberemo, da je v letih 1944 do 1972 okrog tovarne prihajalo do nepričakovane kontinuirane kontaminacije okolice z radioaktivnimi substancami. Ljudje so zbolevali za neozdravljivimi boleznimi in potem zahtevali rekonstrukcijo vsega dogajanja glede proizvodnje jedrskih snovi. Ugotovili so, da je okolico onesnažil kontaminiran prah in rja iz zarjavelih cevi ventilacijskega sistema. Ljudje so zahtevali raziskavo v območju 75.000 milj in sicer kakšni količini radioaktivnih snovi so bili izpostavljeni in kakšno škodo povzročajo določene substance, kar jim na srečo omogoča akt. Tudi ti podatki so dostopni javnosti. Že sam transport radioaktivnih snovi predstavlja veliko tveganje. NIRS VVashington DC opozarja na tragično nesrečo 6. januarja letos, ko je iztiril vlak natovorjen s toksičnimi snovmi. Posledica je bila masovna evakuacija ljudi. Kaj bi se zgodilo, če bi ta vlak prevažal tudi radioaktivne snovi v bližnje skladišče RAO Savannah River? Takšna nesreča bi nedvomno lahko povzročila trajno evakuacijo naroda! Ljudje po svetu, predvsem v razvitih državah opozarjajo na nevarnosti, ki jim pretijo in ki se očitno dogajajo, vendar se razkrijejo, ko je že prepozno. Na angleškem satelitskem kanalu smo lahko bili priča večurnim razpravam o protestih ljudi proti odlagališčem RAO v Angliji. V Franciji je bila 30. januarja letos SKUPŠČINA PROTIATOMSKE ZVEZE FRANCIJE, ki ima pridruženih 695 raznih ekoloških združenj po vsej državi. Samo v letu 2004 se jim je pridružilo 402 združenj ali društev. (V Nemčiji so te številke še večje!) Med drugim imajo namen prihodnje leto organizirati EVROPSKO AKCIJO - KARAVANO, ki bo na miroljuben način tudi s kulturnim programom ozaveščala javnost o nevarnostih jedrskih odpadkov in programov. Potovala naj bi po vsej Evropi, tudi skozi Slovenijo in naprej v Madžarsko vse do Černobila, kamor bi prispela 26. aprila, ob 20 letnici jedrske nesreče. Leto 2006 pa bi razglasili kot leto boja proti atomskim odpadkom. ZBOR ZA OBČINO Šmartno pri Litiji je povezan z evropsko iniciativo, kjer so povezani mednarodno priznani strokovnjaki na področju jedrske varnosti, okoljevarstva in drugih panog. V evropski inciativi vlada mnenje, da je namera izgradnje odlagališč RAO v bistvu opravičilo za nadaljne izkoriščanje jedrske energije in s tem še večje onesnaževanje planeta z RAO. Vendar je zavest ljudi v Evropi tako visoka, da so povezani v civilni iniciativi, kar seveda vpliva na zapiranja jedrskih programov. Francija, Anglija in Nemčija kot države z največjim številom jedrskih elektratrn imajo po podatkih UPRAVE RS ŽA JEDRSKO VARNOST naivec zaprtih jedrskih elektrarn in tudi ostalih v zapiranju. Največje število novih nuklearnih elektrarn pa načrtujejo v Ukrajini, Indiji in Kitajski, torej v državah v razvoju. Ali želi Republika Slovenija res zgraditi še en jedrski blok ob dosedanjem, ko nuklearki Krško poteče rok obratovanja oziroma leta 2025? Kam torej gremo v svoji zavesti Slovenci? Ko je govora o odlagališču nizko in srednje RAO, je potrebno vedeti še naslednje: po naših in tujih podatkih trajnega skladišča NSRAO v svetu še ni (so samo začasna odlagališča), ker se ljudje zelo dobro zavedajo poleg omenjenih nevarnosti tudi raznih podtikanj (po podatkih NIRS-a) celo med državami. Namreč med prevozi NSRAO podtikajo tudi visokoradiaktivne odnadke. kar pa prepozno pride v javnost, da bi ukrepala. Potem pa postane podatek o 300 letni prepovedi gradnje na območju odlagališča in neškodljivost tega povsem za lase privlečen. Reševanje tovrstnih problemov terja veliko bolj odgovorno obravnavo na državni ravni, kot pa je ponujanje RAO ljudem za denarno nadomestilo. Vsekakor pa je izgradnja odlagališča RAO v Šmartnem nesprejemljiva iz neštetih razlogov: občina kot poseljeno kmetijsko območje, v neposredni bližini naselje, središče mesta, šola, vrtci, okoliške vasi, bližina naravnih vodostajev, itd itd. Ko objekt kot je odlagališče NSRAO enkrat dobi uporabno dovoljenje, nimamo vtem trenutku nobenega jamstva, da se ne bo odlagalo še marsikaj bolj škodljivega in niti ne vemo od kod. Ob vsej slovenski zakonodaji, ki je v veljavi, se je v preteklosti dopustilo črno industrijsko odlagališče usnjarskih in drugih strupenih odpadkov v Rakovniku, ki še daleč ne vidi odgovorne obravnave. Sedaj se dopušča odločanje o kandidaturi Občine za odlagališče (NS?)RAO kar županu, brez sprejetja kakšnegakoli sklepa o kandidaturi na kateri od sej občinskega sveta. Zakon o lokalni samoupravi v svojem 29. členu pravi, da je Občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V okviru svojih pristojnosti občinski svet sprejme statut občine, v katerem pa ni pooblastil župana, da lahko brez sklepa Občinskega sveta, samovoljno odloča o pomembnih okoljevarstvenih zadevah, kot je kandidatura občine za odlagališče NSRAO. V slovenski veljavni zakonodaji imamo še evropski zoorinvinski dosežek -AARHUŠKO KONVENCIJO, ratificirano 7.6.2004, ki v svoiih temeljnih določbah: ustoliči pravico vsakega človeka sedanjih in prihodnjih generacij, da živi v okolju, primernem za njegovo zdravje in blaginjo. Skrb za uresničevanje človekove pravice do zdravega življenskega okolja pa razširi z oblastnih institucij na civilno družbo in ji podeli instrumentalne pravice: pravico do obveščenosti o kakovosti okolja in vplivih na okolje v najširšem smislu, pravico do sodelovanja pri okoljskem odločanju -soodločanja na konkretni in programsko-sistemski ravni ter pravico do pravnih sredstev za zaščito pravic civilne družbe, ki služijo varstvu okolja, kot tudi za širše uveljavljanje okoljske zakonodaje. Zlasti pri kompleksnejših, še nerutinskih posegih v okolje in prostor je soodločanje neposredno vpletenih posameznikov in skupin v samem začetku že kar nujni pogoj uspešnega izida javnega delovanja. Konvencija tudi ščiti osebe, ki uresničujejo svoje pravice iz konvencije v skladu z njenimi določbami - izrecno prepoveduje, da bi bile zaradi uresničevanja svojih legitimnih pravic na kakršen koli način kaznovane, sodno preganjane ali nadlegovane. Dejstvo, da župan ni upošteval oziroma je zavrnil civilno inciativo, ko je prišla izrazit svoje mnenje s podpisano peticijo proti kandidaturi Občine za odlagališče NSRAO, govori o očitni nadaljni kršitvi slovenske zakonodaje. Tudi pravniki se sprašujejo ‘ali živimo v srednjem veku'? Naj pristojne pravne službe ugotovijo (ne)zakonitost samozvane kandidature in (ne)ustreznost postopka. V želji po sproščenem bivanju v zdravem okolju tudi za naše naslednike, po pravičnosti, demokratičnosti in enakopravnosti zapisal, Tomaž Brus - ZBOR ZA OBČINO Šmartno pri Litiji PUST ALI PREŠERNOV DAN? V 3.a in 3.b razredu OŠ Šmartno, smo se letos spraševali, čemu bi namenili več časa - pustovanju ali Prešernu? Odločili smo se za oboje. Tako smo o Prešernu, velikanu slovenskega pesništva govorili v četrtek in petek, v soboto, 5.2.2005, pa smo osvežili spomin na pustne šege in običaje ter se našemili. Vse od Šmartna do Črnega potoka smo maske odganjale zimo in zle duhove. V domu Tišje smo oskrbovancem in uslužbencem s pesmicami, deklamacijami in rajanjem prinesli košček veselja, sreče, zadovoljstva. Želimo, da jih dobri duhovi spremljajo vse leto, do naslednjega pusta, ko upamo, da se spet srečamo. Hvala vsem v domu Tišje za prijazen sprejem in pogostitev, kakor tudi mamicam, ki so se bile pripravljene našemiti, nas spremljati in se veseliti z nami. Učenci in učiteljici 3.a in 3.b razreda OŠ Šmartno NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO Črmošnjlce, lepo nam je bilo! Zadnji teden v januarju je 53 učencev 2. razreda osemletke OŠ Šmartno in njenih podružnic Primskovo, Štangarske Poljane in Velika Kostrevnlca preživelo v CSOD - domu Lipa v Črmošnjicah. Kljub temu, da smo bili stran od svojih staršev In da smo zase in za svoje stvari morali poskrbeti sami, smo se imeli lepo. Za prijetno vzdušje, zanimive in poučne vsebine ter športne aktivnosti so poskrbeli učitelji doma Lipa, za red in disciplino, drobne težavice in bolezni pa razredničarke Romana, Jožica in Bernarda. Ze na poti proti Črmošnjicam nas jev Dvoru pri Žužemberku presenetilo sneženje. To se je med potjo le še okrepilo in Črmošnjice so nas pričakale v belem oblačilu. Seveda smo se snega zelo razveselili. Ker pa se je sneženje nadaljevalo vse do četrtka, smo ga namerili kar dobrih 40 cm. Seveda so bile tudi vse aktivnosti povezane z zimo in snegom. Po ozki gazi smo se sprehodili do zaledenelih slapov Divjega potoka, iskali živalske sledi v snegu, krmili ptice, se dričali in veliko tekli na smučeh. Spoznali smo tudi smučarska pravila in se pogovarjali o obnašanju na smučišču. Naučili smo se vozlati vozle, kaj sta to ekologija in orientacija in spoznavali živali in njihovo življenje v umetnem okolju. V četrtek smo se odpeljali na ekskurzijo v Belo Krajino. Obiskali smo turistično kmetijo Raztresen, kjer so nam predstavili pridelavo in predelavo lana od semena do lanenega platna. Predstavili so nam tudi še nekaj drugih belokranjskih običajev kot so pletenje košar, izdelava cekarjev iz ličkanja in izdelavo pisanic ter drsank. Na koncu so nas pogostili še s slastno belokranjsko pogačo in domačim jabolčnim sokom. Na poti proti domu Lipa smo si ogledali še izvir reke Krupe. Tudi ob večerih nam ni bilo nikoli dolgčas, saj smo slikali na svilo, oblikovali glino, odšli na nočni sprehod v okolico doma. Najboljši pa je bil seveda zadnji večer, ko so se sobe predstavile s kulturnimi točkami, nato pa je sledil disko. Zadnji dan smo imeli še tekmo v smučarskih tekih, kjer smo se prav vsi odlično odrezali. Sledila je podelitev diplom za osvojena prva tri mesta v teku na smučeh in za najbolj urejene sobe - boj je bil neusmiljen! Tako kot smo z veseljem prišli v Črmošnjice, pa smo se veseli od njih tudi poslovili. Doma so nas namreč že težko pričakovali naši starši, bratci in sestrice, katerim pa smo imeli TOOOLIKOOO povedati o svojih doživetjih. Bernarda KRALJ Učenci petih razredov v zimski šoli v naravi Vrsto let že učenci petih razredov OŠ Šmartno pri Litiji odhajajo v zimsko šolo v naravi. Menjajo se kraji, otroci, ostaja pa spoznanje, da nobena dejavnost na šoli ne poveže učencev in učiteljev na tak način, kot enotedensko bivanje pod isto streho. Sama sem s kolegi, ki so poučevali smučanje, in s kolegico razredničarko spremljala svoj razred na Pohorje, k Trem kraljem, kjer smo v začetku januarja 2005 preživeli nepozaben teden. Zimske šole v naravi so se udeležili skoraj vsi učenci in tisti, ki so tja odšli, tega niso obžalovali. Snega pri domu res ni bilo veliko, a vseeno dovolj, da so učitelji naredili preizkus v znanju smučanja, že naslednji dan in potem vse ostale dni pa nas je avtobus vozil na Roglo, kjer so se nekateri naučili prvih smučarskih veščin, drugi pa so že osvojeno smučarsko znanje še dodatno izpopolnili. Za hrano in topel čaj je bilo poskrbljeno že na smučišču, v domu pa so nas z dobrotami, ki so jih skuhali, prav razvajali. Oskrbniki so bili res gostoljubni in ustrežljivi. Vsako popoldne, ko smo se utrujeni, a zadovoljni vrnili s smučanja, so učenci imeli pouk z ustvarjalnimi delavnicami, ob večerih pa še različne zabavne dejavnosti. Prvi večer je bil spoznavni. Drug drugemu smo se predstavili na zabaven način, že naslednjega pa smo odšli na pohod z baklami v bližnjo brunarico z zanimivim imenom Rdeča kapica, kjer smo se ob zabavni glasbi naplesali. S krajem, kjer smo bivali, smo se podrobno seznanili na predavanju, ki ga nam je naslednji večer pripravil domačin. Tudi kviz z nenavadnimi vprašanji ni manjkal. Ne smem pa pozabiti na zaključni večer, ko so učenci prejeli težko pričakovane medalje za dosežene rezultate na tekmovanju v veleslalomu. Učenci in vsi, ki smo jih spremljali, smo bili ves čas polno zaposleni, tako da smo vsak večer utrujeni, a predvsem zadovoljni legli v postelje. Tudi sreča nas je spremljala, saj.se nihče ni poškodoval, tako da smo se po šestih dneh veseli in zdravi vrnili v Šmartno. Zdaj spet hodimo v šolo, a spomini ostajajo z nami. Na razrednih urah se velikokrat pogovarjamo o vsem, kar smo doživeli, in kako lepo nam je bilo sredi pohorskih gozdov. Katarina KRAGELJ ŠPORTNI DAN: Igre na snegu Presenetil nas je sneg. Učiteljici na PŠ Štangarske Poljane sva se odločili, da bomo imeli 4. februarja športni dan - igre na snegu. Toda to ni bil čisto vsakdanji športni dan, saj nas je pred samimi igrami čakalo kar nekaj priprav. V prvem delu so se učenci pripravili na izdelovanje snežakov in jih tudi izdelali. Najprej smo izžrebali skupine učencev. Vsak posameznik v skupini je dobil svojo pomembno vlogo. Učenci so samostojno določili: usmerjevalca, zapisovalca, poročevalca in nagrajevalca. Na listu, pripetem na hrbtu, je imel vsakdo številko skupine in oznako vloge. Sledila je izdelava načrta. Na list papirja so napisali ali narisali pripomočke za izdelavo snežaka, na drugo stran pa so narisali tudi končni izdelek (snežaka). Poročevalci so predstavili načrte. Nato so pripravili material in se lotili še zadnjega koraka - izdelave snežakov. Zunaj smo naleteli na manjšo težavo - sneg se ni sprijemal v kepe, toda mi se ne damo in smo vseeno izdelali snežake. Nismo valili kep, pač pa smo sneg nametali na kup, ga potepatali in skušali oblikovati v ustrezno podobo. Nastali so resnično zanimivi snežaki. Učenci so znova dokazali, da otroška domišljija nima meja in da je delo v skupini lahko prijetno in uspešno. Vsi zadovoljni, utrujeni in malo prezebli smo se odpravili v učilnici na malico. V drugem delu je sledilo še eno presenečenje. Učilnici in avla so se spremenili v pragozd - telovadnico z najrazličnejšimi športnimi rekviziti. ~ S > V učilnico prvega razreda smo postavili dve postaji. • prečkati je bilo treba mostiček (gred), pod katero sta bila dva krokodila, • na dveh blazinah so ježki delali prevale. V avlo smo položili blazine, po katerih so se kotalili hlodi. V učilnico drugega razreda pa smo postavili: • še en mostiček iz nizkih lestvic in gredi, pod katerimi so se igrali trije mladi krokodili, • brlog iz visokih lestev, ki jih je bilo prav tako potrebno preplezati, kajti v njem so spali trije medvedi. Učenci so se pri danih nalogah zabavali, preizkusili svoje sposobnosti in vedno z.nova dokazali, kaj zmorejo. Športni dan smo zaključili z vtisi učencev: • Meni je bilo všeč, ker smo se zabavali. (Špela) • Meni je bilo všeč vse. (Sandi) • Jaz sem se počutila lepo. (Nina) • Meni so bili všeč krokodili in medvedi, samo škoda, ker niso bili pravi. (Rok) In vse lepo se tudi enkrat konča. Toda naj se vse lepe stvari ponovijo, slabe pa izginejo. Petra IVANUŠIČ Tehniški dan v Bistri Morda veste, kateri je najhladnejši kraj v Sloveniji? Pravite, da ne? No, morda statistika meteorološkega zavoda kaže drugače, a v četrtek, 2. februarja, je bil najhladnejši kraj v Sloveniji prav gotovo Bistra. Kako to vem? Iz preprostega razloga - ta dan smo imeli sedmi razredi naše šole tehniški dan v Tehniškem muzeju v Bistri. Samo ime se morda sliši dolgočasno in - priznam - tudi sama sem imela tovrstna pričakovanja. A izkazalo se je, da so tudi muzeji lahko zanimivi. Naš vodič je že na začetku naredil red in zahteval, da sledimo njegovi razlagi. In res je bilo vredno poslušanja. Izvedeli smo namreč kopico podatkov o veličastni zgradbi, ki je bila najprej samostan 'molčečih menihov’ - kartuzija, nato graščina in zdaj muzej. Dekleta smo sanjala o življenju na grajskih hodnikih in o tem, kako nam pod oboki pojejo trubadurji, fantje pa so razpravljali o gospodarskih zadevah na grajskem poslopju. Sicer pa sta se tako ženski kot moški del razreda strinjala, da bi težko molčali cele dneve, kar je bila značilnost življenja kartuzijanov. Muzej predstavlja sedem področij, a nas je najbolj pritegnil avtomobilistični oddelek, kjer je predstavljen razvoj prevoznih sredstev od prvih poskusov mopedov in kočij pa do tramvaja in snežnih sani. Nekaj eksponatov nas je seveda izjemno navdušilo, v nekaterih pa nismo našli razlogov za to. Ko je vodič opazil, da nam zmanjkuje energije, nas je popeljal na oddelek z električnimi poskusi. Tam nam je prikazal nekaj poskusov, na primer, kako deluje brezžični prenos električne energije. Za konec je učence 'priklopil’ na izvor elektrike in videli smo, kako je, če ti gredo lasje pokonci! Prezebli, a kljub temu presenetljivo dobre volje, smo se nato preselili v toplo učilnico, kjer smo izdelali uporaben pripomoček za plonkanje - periskop. Torej - če imate preveč časa in bi ga radi preživeli na zanimiv način, pojdite v Bistro. Mi smo uživali, gotovo boste tudi vi! Mateja HRIBAR VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: GSM-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! 5 5 VET ENERGETSKO SVETOVANJE Kaj storiti z Litijo ? VEČJA praškjjG&i) površina! [^SADJE/ZELENJAVA Ugodne cene in pestra ponudba! ] D> Ob prihajajoči pomladi PESTRA in UGODNA ponudba: V - SEMEN SEMENSKEGA KROMPIRJA - ZEMUE - GNOJIL GRADBENI MATERIAL: BETONSKE (£[1W0 STREŠNA ©mm mm. mreže - čbr železo strešnik - opečni ital. HUD SIT/kom REZERVARJI Wh DEŽEVNICO Delovni čas: Od ponedeljka do petka: od 7.30 do 20.00 ure • sobota: od 7.30 do 18.00 ure NEDELJA: od 7.30 do 11.30 ure • Tel.: (01) 8963-230 ODKUP JEKLENK Za vsako jeklenko gospodinjskega ali tehničnega plina vam ponujamo kar 1.000 SIT od običajne odkupne cene! Pokličite: DAJMOX d.o.o., Kresnice ^ GSM: 041-344-292 Dole, 4. februar 2005 V petek je v prostorih OŠ, v organizaciji šole in KUD-a Venčeslav Taufer, potekala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom •STamburaškim orkestrom in po Irski«. Poudarek prireditve je bil na mladih, ki spoznavajo čar kulturnega udejstvovanja od osnovnošolcev, srednješolcev do študentov. Že kar tradicija našega kraja je, da vsako leto za Prešernov dan povabimo kakšnega gosta in letos se je temu vabilu odzval Tamburaški orkester iz Šmartnega pri Litiji. Predstavil se je kot ubran orkester pod vodstvom mlade Helene Vidic. Imel je raznovrsten repertoar od otroških, južno ameriških skladb, priredb Avsenikovih in Slakovih pesmi, do narodnih in ciganskih pesmi. Zanimiv in prijeten nastop je dopolnil Janez Hribar, naš mladi krajan, ki je skupaj s prijateljico lansko leto prepotoval Irsko. Bil je pripravljen z nami deliti del te poti, da podoživimo prelepo zeleno deželo, glasbo, hrano in utrip življenja. Jožica VRTAČNIK V sv. Nikolaju delavni... Po uspešnih božičnih koncertih v Ljubljanskem Cankarjevem domu ter Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru s simfoniki RTV-ja decembra lani, so pevke in pevci Zbora sv. Nikolaja Litija pripravili tudi dobro obiskan božični koncert v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji. Ves čas od tedaj se aktivno pripravljajo tudi na prihajajoče dogodke. Prvi v vrsti bo koncert, 27. februarja ob 19. uri, v Filharmoniji. 12. marca mu bo sledil koncert v Gorici. Pred 19. tekmovanjem Naša Pesem v Mariboru, aprila meseca, pa Zbor čaka še vrsta aktivnih priprav ter koncertov po Sloveniji. Za sveže informacije skrbijo na spletni strani www.litiia.org. PEVSKI VIKEND MPZ OŠ Gradec V januarju 2005 je imel MPZ Osnovne šole Gradec-Litija pevski vikend in sicer od 7.1. do 9-1.2005 v Centru za obšolske dejavnosti ČEBELICA v Čatežu pri Trebnjem. Intenzivno smo na vajah prepevali pod vodstvom zborovodkinje Marjance Vidic in korepetitork Marte in Helene Vidic, pa tudi veselega druženja ni manjkalo. Želimo si še več takih vikendov, saj smo se razšli v prijateljstvu in dobri volji. Praznovanje v Jevnici ZIK-KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel.: 01898 02 70 OTROŠKE MATINEJE V februarju se je našim malčkom predstavila Lutkovna skupina UŠ iz Ljubljane z zgodbo o Rokcu na koncu sveta. Zaradi zasedenosti dvorane in pustne sobote je bila v tem mesecu na sporedu le ena otroška predstava. V mesecu marcu bosta ponovno organizirani dve predstavi in sicer 5. in 19. marca. GLEDALIŠKI ABONMA Januarja je v dvorani Kulturnega centra gostovalo gledališče MOJ TEATER s komedijo Ljubo doma, kdor ga ima. Roman in Maja Končar ter ostali so ponovno do solz nasmejali številno občinstvo. 24. februarja se zaključuje že sedma gledališka sezona. V goste prihaja Celjsko gledališče s komedijo leta 2004 NA KMETIH. Duhovita in zabavna komedija s prvinami kriminalke je nedvomno vredna ogleda. MUZEJSKA DEJAVNOST Ponovno naprošamo Litijane, da nam priskočijo na pomoč pri formiranju naših muzejskih zbirk. Brodarstvo, rudarstvo ter železnica so v zgodovini močno zaznamovali litijsko prebivalstvo, zato smo tudi najprej pristopili k zbiranju materiala teh treh dejavnosti. Ker upamo na svetlejšo prihodnost, se nadejamo, da bomo nekoč pridobili primerne prostore in naše zbirke odprli javnosti. Kakršnokoli gradivo in informacije zbiramo v pisarni Kulturnega centra vsak dan od 6.30 do 14.30 (telefon 8980-274). Kurenti na Polšniku No, pa so prizvončkijali. Pravi ptujski kurenti so podili mrzlo zimo in nam izprosili dobro letino s svojim izrazitim In glasnim plesom. Ali veste, da je KURENT bitje s čarobnim glasbilom, ki neustavljivo sili ljudi v ples, je godec, veseljak in močan mož, je zavetnik veselja in življenjske vedrine! ozo# + KO RK DOLE: JUBILEJ FRANČIŠKE ANŽIČ IZ DOL Č lani krajevnega in nadzornega odbora KO RK Dole smo se v začetku januarja zbrali na svoji prvi seji, analizirali delo preteklega leta in sprejeli program dela za letošnje leto. Za preteklo leto smo ugotovili, da so bile vse naloge uspešno realizirane. Vsi smo bili še polni prijetnih vtisov, ki smo jih podoživeli v mesecu decembru, ko smo obiskovali in obdarovali starejše in bolne člane ter invalide na njihovih domovih in v domovih za starejše občane v Črnem potoku, v Trbovljah, v Trebnjem in na Izlakah. Srečanja so bila prijetna, saj smo bili povsod toplo sprejeti, članom smo zaželeli predvsem zdravja in brezskrbnih dni na jesen življenja. V program dela za letošnje leto pa smo na prvo mesto uvrstili pobiranje članarine. Aktivisti so se podali na teren, vsaki družini vročili poročilo o delu, program dela ter koledarček Rdečega križa. Akcija pobiranja članarine je že zaključena. Tekom leta pa obiskujemo tudi člane ob življenjskih jubilejih. Konec meseca januarja je svoj življenjski jubilej 80 - letnico rojstva slavila naša dolgoletna č krnica Frančiška Anžič iz Dol. To je »MAMA BOGNARJEVA«, ki je vse svoje življenje posvetila največ skrbi za otroke, pa ne samo za svoje štiri hčerke in vnučke, temveč tudi za otroke, katere je imela v reji ali pa je za njih skrbela samo v času, ko so bili starši v službi. Polno veselja in življenjske vedrine je bilo čutiti tudi na naši popoldanski sobotni otroški maškaradi na Polšniku, ki se je je udeležilo preko trideset malih maškar. Majhne, velike, izvirne, zabavne, prisrčne predvsem pa simpatične maškare so plesale in plesale, saj bi jih drugače zeblo, ker je teta Zima kar dobro »kazala svoje mrzle zobe«. Seveda smo nagradili tri najlepše maske, vendar je bil vrhunec našega pustnega srečanja prihod ptujskih kurentov, ki so presenetili in razveselili marsikaterega obiskovalca, saj večina kurentov v živo sploh še ni videla. S seboj so imeli tudi nagajivo »štirinožno Rušo«, ki nas je nasmejala in tudi malo ustrašila kakšno nagajivo maškaro. V dveh uricah smo se poveselili, se naučili nekaj novega, in tudi prezebli, vendar nas je grel ples in tudi toplo sonce je pokazalo, daje močnejše od mrzle zime. Hvala ptujskim kurentom, da so si vzeli čas in nas obiskali, predvsem pa hvala sponzorici njihovega obiska in nagrad za naše maškare ge. Mariji Čop iz Podkuma. Turistično društvo Polšnik MatejaSLADIČ-VOZELJ Ob jubileju sta jo obiskala predsednik krajevnega odbora in predsednica nadzornega odbora skupaj s predstavniki DU Dole iri KO D/S Dole. Mirko Vresk in pevci skupine Izgnanci so ji s harmotiiko in lepo zapetimi pesmi polepšali praznični dan, ki ga je praznovala v krogu svojih najdražjih, sorodnikov in prijateljev. Slavljenka se je rodila kot prvi od osmih otrok v Kovačevi družini v zaselku Sadeže pri Strmecu. Kot najstarejša je pazila svoje mlajše sestre in brata. Bridko se spominja njenih mladostniških let, stara je bila komaj 16 let, ko je morala zaradi vojne vihre s svojo družino v izgnanstvo v Nemčijo. Kot mlado, vseh del vajeno dekle, je v izgnanstvu takoj poprijela za delo. Služila je tudi pri neki družini, kjer je varovala njihove otroke, saj je bila tega vajena že od doma. Po vrnitvi domov leta 1945 se je zaposlila v Predilnici v Litiji, v prostem času pa je varovala otroke in s tem zaslužila za hrano in stanovanje. Po poroki z Antonom Anžičem, po poklicu bognarjcm (vsled tega je dobila vzdevek »MAMA BOGNARJEVA«) sta si na Dolah ustvarila družino in zgradila prijetno hiško, v kateri so našli svoj drugi dom mnogi otroci, ki sta jih z možem vzela v rejo oz. varstvo. Takšnih otrok se je v hiši zvrstilo 41. Za njih je kuhala, se z njimi igrala in prijazno poklepetala in se nikoli jezila. Skupaj z možem je skrbela, da so otroci zrasli v samozavestne odrasle osebe. Ko so odhajali od doma, je ob slovesu vsakemu posebej polagala na dušo, naj bodo pošteni in dobri. Nekateri so postali znane osebnosti, od igralcev do uspešnih poslovnežev. Vsi pa se radi vračajo in obiskujejo nekdanjo rejnico in njenega moža. Prav vesela sta bila ob praznovanju zlate poroke, ko so ju obiskali skoraj vsi njuni varovanci. Sedaj živita sama, saj so se vse hčerke osamosvojile in si ustvarile družine. Ker sama ni več najboljšega zdravja, se z varstvom ne ukvarja več, vso skrb pa posveča svojemu 85 letnemu možu, ki je popolnoma oslepel. Ampak popolnoma sama pa vendarle nista, saj ju hčerke rade obiskujejo, Marinka vsakodnevno pomaga pri najnujnejših opravili, pa tudi hčerke Tončka, Katarina in Alenka pogosto priskočijo na pomoč. Najbolj pase razveselita, ko jima družbo dela sedem vnučkov oz. vnukinj ter trije pravnuki. Z njimi se poveselita in obujata spomine na čase otroškega živžava v njunem prijetnem domu. V organizaciji RK smo veseli, da imamo v svoji sredini tudi takšne člane, kot je »MAMA BOGNARJEVA«, cenjeno, spoštovano in gostoljubno ter široko odprtega srca. Spoznali ste jo tudi vi. Ana KOTAR (KO Rdečega križa Dole) Ob tem so naši ljudje že drugič pokazali, da znajo pozneje s partizani. Vsi so želeli biti sami gospodarji naše slovenske zemlje, kar je še danes želja vseh zavednih Slovencev. Pozabiti ne smemo, da je bila prav solidarnost tista lepa odlika, ki je odločala o krajevnem prazniku. Ni bilo prvič, solidarno so naši ljudje zgradili železniško postajališče že leta 1928 (rekli so mu Jevenca). Tudi po vojni -letos mineva 60 let -se je solidarno zgradilo mnogo objektov na napeljav, poti, gojilo družabno življenje in še kaj. Prav vse je služilo in lepšalo življenje ljudi v naših vaseh. Žal je ta lepa dejavnost precej zamrla, a upam, da se bo še kdaj obnovila morda malo drugače. Zato je praznovanje vsakega krajevnega praznika pri nas lepo in slovesno. Dvorana je vedno polna - tudi letos. Prijeten je bil občutek ob pogledu na oder, kjer so nastopali: Pevski zbor KUD Jevnica, danes pod vodstvom N. Šuštar ali pomlajeni PZ pod vodstvom zborovodje Janka Kukoviče. Lepe misli sta povedala recitatorja Marjana in Jaka. Dvorana je oživela, ko so nastopili naši šolarji s prizorom F.Prešerna »Povodni mož« - malo drugače, vodila jih je učiteljica Darja Rajšek. Mladi plesalci skupine Rondo so poživili program s plesom, naučili sta jih Ana in Helena. Vsem je pri srcu zaigralo, ko so nastopili Petra na sintetzatorju, Peter s kitaro in skupina harmonikašev, ki jih uči gospod M. Brodarič. Sredi slavnostnega programa sta predsednik KS Jevnica g. Jože Gorenc in župan g. M. Kaplja podelila listine krajevne skupnosti: ge. Rozi Šuštar, ge. Majdi Godec, g. Jerneju Parklju in g. Petru Lemutu ter KRAJEVNO PRIZNANJE za dolgoletno delo v KS navečih področjih. Dobili sta ju: ga. Mira Fekonja in ga. Boža Šarbek. Vsem prisrčno čestitamo! Po končanem slavju smo nadaljevali s prijetnim druženjem. Za konec še: HVALA vsem nastopajočim!!! Eva KOVIČ Krajani KS Jevnica smo 28. januarja praznovali. Spomnili smo se težkega trenutka, ki je prav na ta dan v času 2. svetovne vojne prizadel nekatere družine. Te so Nemci selili, ker so njihovi fantje odšli v partizane, odšli branit svoje domove. amnoiNšmnajf Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat m IjHPRMANN Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si PREŠERNOVA ROCK FEŠTA 2005 V soboto 26.02.2005 ob 19.00 se nam v kulturnem domu v Jevnici pri Litiji (20 km od Ljubljane v smeri Litije) obeta pravi bard rock / nu-metal žur s skupinami AVVEN, LUNAPARK, PUPPETZin STATOR Tri skupine, ki bodo izkoristile koncert kot priložnost za eno prvih promocij novih avtorskih izdelkov, ki jih vsi težko pričakujemo, ter skupina, ki nam bo popestrila večer z znanimi rockerskimi »ever-greeni«, v katerih pa bomo sigurno začutili tudi nekaj njihovega avtorskega dela. Vsi željni dobre glasbe in žura vabljeni! PIZZERIA "PRONTO" GOSTILNA ŠPENVE JASMINA ŠPENVES.P. VALVAZORJEV TRG 16,1270 LITIJA m.:01/S99 5000 DOSTAVA HRANE NA DOM mk h tudi oh NEDELJAH in PRAZNIKIH od tO.30 do 22.00 m. OBVESTILO! Zveza Kulturnih društev Litija (v nadaljevanju ZKD) obvešča vsa društva, ki delujejo na območju občine Litija, da v skladu z 8. členom Statuta ZKD Litija,ki se glasi: »Član ZKD je kulturno društvo, katerega najvišji organ sprejme sklep o vključitvi v ZKD, sprejme statut in se zaveže, da se bo ravnalo po njem. Sklep o vključitvi društva v ZKD sprejme predsedstvo na svoji prvi seji po prejemu prošnje za vključitev.«, uredijo članstvo v ZKD Litija. Prošnjo za vključitev pošljite na naslov: ZKD Litija, Ulica Mire Pregljeve 1, p.p. 68,1270 Litija Predsedstvo ZKD Litija VABILO Film “Babica” je zmagal na I. festivalu mednarodnega filma “ I s o I a cinema - kino otok “ v Izoli 25.-29. 05.2004. Režija: Lidija Bobrova, Rusija/Francija. Film bodo predvajali v kinu Litija 27. in 28. Februar 2005. x______________________y mali oglas IŠČEMO GOZDNE DELAVCE. Delo je na_območju do 40 km izven Ljubljane. Če imate veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino (naslov, starost, izobrazba in telefonska številka) na naslov: GOZD LJUBLJANA d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229,1001 Ljubljana. NUDIMO IZDELAVO INTERNETNIH STRANI. Za vsa podjetja in samostojne podjetnike nudimo registracijo domene, izdelavo internetne strani ter gostovanje. Informacije: 041-344-292 - DAJM0X d.o.o., Kresnice. PROSTOR ODDAMO V NAJEM PGD Kostrevnica oddaja v najem prostor v pritličju gasilskega doma v izmeri cca. 50m2. Lokacija je v centru vasi in je povezana s pešpotjo do gradu Bogenšperk. Prostor je primeren za opravljanje različnih dejavnosti in ima urejene sanitarije, ogrevanje ter je oskrbljen z vodo in elektriko. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 041-724 427 (Mitja). Pisne ponudbe za najem pošljite do 15.3.2005 na naslov PGD Kostrevnica, Velika Kostrevnica 38, 1275 Šmartno pri Litiji s pripisom PONUDBA. ČESTITAMO ZLATOPORČENCEMA Dne 12.2.2005 sta si v cerkvi svetega Andreja na Vačah po 50 letih skupnega življenja izmenjala zlata prstana naša draga starša Slavka in Slavko Cvetežar iz Klenika! Ob tako lepem trenutku smo se z njima poveselili njuni otroci, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo! KRI REŠUJE ŽIVLJENJA. MOJA KRI-VARNA KRI ZAME, ZATE, ZA VSAKOGAR Daj majhen delček sebe za dobro drugega. RKS Območno združenje Litija Vas vljudno vabi, da se udeležite KRVODAJALSKE AKCIJE, ki bo 17. in 18. marca 2005 od 7.00 do 15.00 ure v prostorih Zdravstvenega doma v Litiji. & dajmox NOVO: izdelava CAR-TATT00JEV GSM: 041-482-570 041-344-292 tel.: 8985-044 tel./fax: 01/8977-942 e-mail: dajmox@siol.net motorek.videc@siol.net - izdelava logotipov in napisov iz samolepilnih folij - izdelava transparentov (možnost najema) - usmerjevalni panoji - izdelava raznih nalepk (tudi magnetnih) - poslikava osebnih in tovornih vozil, plovil... - izdelava reklamnih, svetlobnih in obcestnih /v4 izeiEO je pneno i>vf«to motivov: labe| ler opozorilcev t#Ea,FfEE,z>E4<;oiv ftv mktic €Ttl - grafično opremljanje lokalov, 4TEE4ETIVIVF Z>FSf«/V UKIJg N4 K4MI0NI« 'zložb> v'trin... maivjči T4TT00f?84a>,E4ZiVf tovori?! - celostna podoba podjetij Za vse tiste, ki želite postati vidni! ___ - izdelava unikatnih izdelkov iz naravnih materialov (kovina, les, kamen...) - popravilo avto in moto plastike - izdelava raznih zastav (z nosilci) ________________________________J Sporočilo dopisnikom in bralcem Uredništvo si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. OPRAVIČILO Zaradi težav pri sprejemanju elektronskih sporočil, smo v uredništvu ugotovili, da je lahko prišlo do nenamernega izpada nekaterih poslanih prispevkov. Vse redne dopisinike smo o tem obvestili, tistim, ki tega sporočila žal niste prejeli, se že v naprej opravičujemo. Uredništvo Občana lOBCAN /ČASOPIS ^OGLAŠEVANJE 2005 Objava na Objava na notranjih straneh: PRVI STRANI: Objava 1cm jlčm~j zahvale: 140 SIT + DDV 280 SIT + DDV 11.000 SIT + DDV Zaporedna objava: 10% POPUST TISKARNA Tel.: 01/898 38 43 ACO LITIJA 01/899 53 53 C.D.K. 39,1270 Litija Fax: 01/899 53 54 e-pošta: tiskarna.aco@siol.net GSM: 041 719 444 120 LET V SLUŽBI LJUDSTVA V tem letu, natančno 20. 5. 2005, praznuje PGD Litija visok jubilej. Ob tej priliki bomo na svečani seji podelili visoka priznanja zaslužnim članom, razvili nov društveni prapor, izdali knjigo Gasilstvo 1885 - 2005 ter naslednji dan zaključili z veliko gasilsko parado s kulturnim programom. Po vseh svečanostih sledi družabno srečanje z ansamblom »Okrogli muzikanti«. Vljudno vabljeni! Odbor za pripravo svečanosti PGD Litija Zvone ULANEC prodajamo LESNE BRIKETE ZA KURJAVO , W Cena: _/ I T 30 SIT/kg GSM: 041-777-090 mmm Minilo je leto V teh dneh se z žalostjo v srcu spominjamo, da smo pred letom dni morali na njegovo zadnjo pot pospremiti soigralca in člana našega kluba Elvirja Macanoviča. Tudi tokrat nas bo pot vodila na njegovo zadnje počivališče, ki ga obiskujejo mnogi njegovi prijatelji, znanci in soigralci skozi celo leto. Številne svečke in cvetje dokazujejo, da je imel mnogo prijateljev in da ga niso pozabili. Nismo pozabili n iti mi na ta nesrečni dogodek, ki je za zmeraj ostal v naših spominih. Petnajsti februar, le dvanajst dni po njegovem rojstnem dnevu, je prenehalo biti srce mladega športnika. Življenje je kratko pravijo, tvoje je bilo prekratko. Kmn Svea Lesna Litija Igralci in vodstvo Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli, nekoč tam čez pa najdemo se zopet vsi. ZAHVALA ob boleči izgubi mame in babice MARIJE ONIŠAK Trg na Stavbah 9, Litija Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste bili z nami na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in nam izrekali sožalja. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: sin Boris z družino Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. ( M. Kačič) V SLOVO naši dragi mami, babici in sestri SILVI KNOL iz Litije 1910-2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo vsem v Domu Tišje za vso skrb in nego v času njenega bivanja v domu. Žalujoči: sin Janez z družino, sestra Marinka z družino in ostalo sorodstvo Odšla si, zavedno pa boš živela v naših srcih. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mami, stare mame, sestre in tete MARIJE ŠTEFIN Iz Litije 12.12.1933-06.02.2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste bili z nami na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in nam izrekali iskrena sožalja. Zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred, g. Matu Savšku za poslovilne besede in moškemu zboru za zapete žalostinke. Zahvala pa tudi osebju Doma Tišje, družini Savšek, Mohar in Kos, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Samo odmikaš se, samo tih postajaš, samo sam postajaš, sam in neviden. (Srečko Kosovel) ZAHVALA V hladnem zimskem opoldnevu smo se poslovili od nadvse ljubljenega moža in očeta TODORJA ŠAŠIČA, doktorja medicine Želimo se zahvaliti vsem, ki ste nam izrazili sožalje; vsem, ki ste darovali cvetje in sveče; vsem, ki ste našega najdražjega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Berčon za vso pomoč in oporo v najtežjih trenutkih, Lovski družini Šmartno in številnim praporščakom sosednjih lovskih družin, še posebej pa gospodu Milanu Povšetu za prelepe besede slovesa in Domžalskim rogistom za glasbeno spremstvo. Lepo se zahvaljujemo kolektivu Zdravstvenega doma Litija in številnim pacientom za lepe misli in sočutne besede. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred in občutene poslovilne besede. Žena Dragica in sin Todor v imenu vsega sorodstva Tisti, ki jih imamo radi, nikoli ne umrejo. Le daleč stran od nas v nebo drugače zrejo. A še so z nami v naših mislih, srcih, še živijo v naši hiši,... le njihov korak se več ne sliši. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, kar sta nas zapustila % & r i 1 mama Breda BREDA ŠERUGA, roj. BUČAR 11.10.1927-20.1.2004 MIRO VIDEMŠEK 21.8.1952-23.2.2004 Radi vaju imamo! Bojana, Staša, Blaž, Vera, Gusti Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. V SPOMIN 12. februarja 2005 je minilo 8. leto odkar nas je zapustil naš dragi oče ANTON BREGAR Iz Litije Žalujoči: sin Rok in hčerke Tadeja, Špela in Maruša GOSTILNA IN PIZZERIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00,898 00 01 v M/ Ugodna nedeljska kosila. Ko sneg pokril je vsa polja, v tihi grob vsem nam je odšla naša draga OLGA LJUDMILA MAJCEN Gostilničarka iz Polšnika ZAHVALA Vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in spominske maše, ji posvetili poslovilni govor, zvoku trobente in zapete njej ljube pesmi. Hvala vsem za vsa ustna in pisna sožalja in vso pomoč v teh žalostnih trenutkih ter da ste bili z nami. Posebna zahvala dr. Juterškovi in vsemu zdravstvenemu osebju, ki ji je pomagalo v času njene bolezni. Vsi njeni Ljubil si zemljo, ljubil si naš dom, sedaj pa brez tebe je prazen naš dom. V SPOMIN 13. februarja minevata dve žalostni leti odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož in ati ANDREJ VRTAČNIK 5.3.1955- 13.2.2003 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate svečke in cvetje. Žena Majda, sinova Boštjan, Simon in hčerka Martina Tiho, prehitro si odšel, črna zemlja te krije, tam v tišini sladko spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in deda FRANCA MOHARJA (1930 - 2005) iz Vač pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekali sožalja, sočustvovali z nami, prinašali cvetje in sveče, darovali za sv. maše in ga pospremili h grobu. Hvala g. župniku Zaletelu za pogrebni obred, g. Hiršlu za poslovilne besede, pevcem iz Vač za zapete žalostinke ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta JANEZA ZUPANA roj. 1907 - umrl 2005 iz Radgonice 6, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala pogrebcem, pevcem moškega zbora Papirničar iz Jagnjenice, g. župniku iz Gabrovke - Sv. Križ, vsem praporašem in g. Dušanu Maku za opravljen prevoz in za izrečene poslovilne besede. Iskrena zahvala velja ge. Marjani Planinšek iz Litije za nego in skrb v času njegove bolezni in visoke starosti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Milka in Fani z družinama, sin Jože z družino, Peter in Martin ter ostalo sorodstvo NOVICE IZ OŠ GRADEC S‘M RIB‘NČAN URBAN... Učenci razredne stopnje OŠ Gradec v tem šolskem letu izvajamo projekt Slovenija moja dežela. Po razredih smo si razdelili pokrajine in z različnimi oblikami dela spoznavamo njihove značilnosti, običaje... Tako smo se učenci 3. razreda odločili raziskati Dolenjsko, bolj natančno Ribniško suhorobarstvo in lončarstvo. V sredo, 26. januarja 2005, smo se z avtobusom odpeljali v Ribnico, kjer nas je najprej prijetno presenetil sneg. V pravi zimski idili smo se sprehodili skozi park in obiskali Muzej Miklova hiša. Prijazna vodička nas je z zanimivim pripovedovanjem popeljala skozi zgodovino mesta Ribnice in njenih obrti, ki veljajo za najstarejše na Slovenskem. Ogledali smo si različna preprosta orodja, s katerim so izdelovali praktične izdelke za vsakdanje življenje: žlice, škafe, rešeta, košare, grablje... V drugem delu muzeja pa smo si ogledali še drugo obrt, lončarstvo. Razstavljeni predmeti nam prikažejo postopek nastanka glinenih posod, ki so jih uporabljali v različne namene. Nekatere izmed njih so izdelovali izključno za vino in olje ter jih prodajali v Istro._ KULTURNI PRAZNIK V ponedeljek, 7. februarja 2005, so učenci vseh razredov razredne stopnje pod vodstvom ge. Suzane Likar pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V okviru projekta Slovenija moja dežela so nas popeljali po pokrajinah naše dežele, predstavili njihove plese, pesmi in znane umetnike, večji poudarek pa dali našemu pesniku Francetu Prešernu. PUST VESELIH UST Ker je bil letos pust na soboto in na kulturni praznik, smo se učenci in učiteljice razredne stopnje odločile, da se napravimo v pustne šeme že dan prej. V četrtek, 3. februarja, smo si v centru Litije ogledali Kurente, naslednji dan pa smo pustovali v šoli. Princeske, škrati, kavboji, indijanci, čebelice, žabe, pikapolonice in Robin Hoodi so zapolnili naše razrede, ob glasbi in smehu izdelovali različne maske, s katerimi smo potem okrasili hodnik šole. Maruša BOKAL »DIMNIKARJI« OŠ GRADEC NA LITIJSKEM KARNEVALU Na najbolj nor dan v letu smo se pošteno pripravili tudi na OŠ Gradec. Sedem učencev razredne stopnje z učiteljicama Almo in Sando smo se v nedeljo predstavili na litijskem karnevalu kot »GRAJSKO DIMNIKARSTVO - GRAD(ec) & Co.«. Novice iz OŠ Litija Sša Dobrodelna akcija »Za drobiž sveta« V Osnovni šoli Litija smo se na pobudo Unicefa odločili, da se pridružimo dobrodelni akciji »Za drobiž sveta«. Razredniki so se o tem z učenci pogovorili na razrednih urah, o akciji smo obvestili tudi vse starše in zbiranje se je pričelo. Kovance smo zbirali od 19. do 31. januarja tega leta pri glavnem vhodu v šolo. Pobudo je podprl tudi šolski otroški parlament. Učenci so pridno vsak dan prinašali drobiž iz svojih hranilnikov. Zadnji dan akcije je 7 parlamentarcev denar sortiralo kar štiri ure, pomagali pa so tudi učenci 5. razreda Podružnice s prilagojenim programom. Odziv je bil zelo dober, zbrali smo 58.281 sit. Kovance smo predali Novi Ljubljanski banki, Unicef bo zbrani denar namenil otrokom, žrtvam tsunamija v JV Aziji. Zahvaljujemo se vsem učencem, staršem in pedagoškim delavcem, ki so se vključili v akcijo in pomagali. Nataša ZUPAN Šola v naravi - Kope 2005 Osnovna šola Litija je tudi letos organizirala šolo v naravi za učence petih razredov osemletke, ki je potekala od 17. do 22. januarja na Kopah. Na smučanje se je podalo kar 54 učencev. Bivali smo v Lukovem domu, kjer so za nas dobro poskrbeli. Začetno smučarsko znanje učencev je bilo zelo raznoliko. Po preverjanju znanja smo učence razdelili v šest skupin: dve skupini dobrih smučarjev, eno skupino smučarjev in tri skupine začetnikov. Skoraj vsi začetniki so si smučarsko opremo izposodili v šoli. Tako smo letos izposodili kar 30 kompletov smučarske opreme in še deset čelad. Delo na snegu je vse dneve potekalo — nemoteno in učenci so iz dneva v dan bolj napredovali. Svoje znanje so pokazali tudi na veleslalomski tekmi, kjer so vsi uspešno presmučali progo. Večina se je udeležila tudi nočne smuke, ki bo vsem še zelo dolgo ostala v prijetnem spominu. Tekmovali pa učenci niso samo v smučanju, ampak tudi v znanju, gledaliških sposobnostih in v skrbi za svoje sobe. Njihovo znanje smo preverili na kvizu, vsak dan smo ocenjevali, kako so pospravili sobe, ob večerih so se predstavili z različnimi kulturnimi točkami. Za vse svoje dosežke so bili nagrajeni na zaključnem večeru, ki smo ga končali s plesom. Vreme nam je vse dneve lepo služilo in teh šest dni je kar prehitro minilo. Tako je prišla sobota, ko smo se zadovoljni, polni novih znanj in lepih vtisov vrnili domov. Karmen ŠPAN Uspešni v znanju @FgCEALlZII8A&BA TRSOVIMA ZA ■>71/4x7 r=? 7/T\y7/E\n n Odprto 1$ bo NAR A pon - pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 /| sob: 9.00 - 12.00 Mateja Šimenc s.p. (Tel.: O l/8981-005) 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 Sami smo izdelali tudi pustne rekvizite in pa seveda »opremo« traktorja, ki nas je vozil skozi pustno povorko. Učenci so bili navdušeni, vendarle nas je proti koncu karnevala že tako zelo zeblo, da nismo počakali niti razglasitve najboljših in najbolj izvirnih mask. Toda nič ne de, je bilo pa zato toliko slajše na toplem izvedeti, da smo si prislužili prvo nagrado med mlajšimi udeleženci karnevala. Tako zdaj že pozorno spremljamo kino in gledališke sporede, da izberemo predstavo, s katero se bomo nagradili. Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili gospodu Zajcu, ki nam je z velikim veseljem priskočil na pomoč, nam pomagal pri pripravi in izvedbi ter nas varno pripeljal »do konca«. Za »GRAJSKO DIMNIKARSTVO - GRAD(ec) & Co.« Sanda KRNC 10. ROJSTNI DAN ZIMSKE ŠOLE V NARAVI V CERKNEM »Ne pozabi! Smučke, pancarji, dvoje rokavice, dvoje nogavice, topel pulover ...» Vse to je preverjalo 51 petarjev OŠ Gradec in PŠ Vače, preden so se 11. januarja 2005 s petimi učitelji smučanja in tremi spremljevalci odpravili v Cerkno, da se naučijo smučati oz. da se naučijo še bolje smučati. Ja, za vse je bilo poskrbljeno - za tiste, ki niso še nikoli stali na smučeh, in za tiste, ki so dobro ali celo zelo dobro smučali. Najprej so seveda pokazali, kaj znajo, nato pa so jih učitelji smučanja razvrstili v pet skupin. Srečko, Barbara, Jasna, Mateja in Spela so tako vsak s svojo skupino delali, trenirali vse do sobote, 15.1. 2005. Millerji, Kekci, Štori, Nagajivčki so v petek tudi pokazali, kako so napredovali, česa so se naučili. Na tekmovanju, 1. in 2. skupina, je med deklicami zmagala Sabina Upelj, med fanti pa Nejc Lenart, na tekmovanju 3., 4. in 5. skupine pa je pri deklicah dosegla 1. mesto Anja Kovič, pri fantih pa je bil najhitrejši Jan Rančigaj. Nasploh pa je bil urnik udeležencev zimske šole v naravi v Cerknem pester vstajanje ob 7.30, nato zajtrk, ob 9.30 vožnja do smučišča, smučanje do kosila ob 12.30, pa spet od 13.30 do 16.00 smučanje, nato vožnja do hotela, plavanje, večerja ob 19.30 in končno družabni večer. Kaj pomeni družabni večer? Predstavitve sob, pisanje razglednic, kratko predavanje in rojstnodnevna torta.. .Ja že 10. leto r OŠ Gradec smuča v Cerknem! Najbolj zanimiv je bil seveda zadnji večer, saj so se po razglasitvi rezultatov s tekmovanja predstavile smučarske vrste nato pa ... disko!!! Smučanje v soboto je bilo mogoče že malce odveč, ampak če smo preživeli cel teden takšnega tem-pa, pa sobote ne bi?! Bernarda DOBOVŠEK Letos je bilo že šesto tekmovanje v poznavanju sladkorne bolezni. | Tudi letos so se učenci 8. razreda osem in devetletke pomerili v poznavanju te bolezni, ki se bliskovito širi v svetu. Zavedajo se, da jih le čim več znanja o bolezni, lahko pred njo obvaruje. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 40 učencev, kar 23 jih je prejelo bronasto priznanje. Tri najuspešnejše učenke so se udeležile državnega tekmovanja, ki je bilo novembra na Jesenicah. Učenka MATEJA GRIČAR je že drugič zapored prejela ZLATO priznanje, URŠA POGLAJEN in KAJA BUČAR pa SREBRNEGA. Za pokazano znanje si zaslužijo čestitke. Letos pa je bilo prvič razpisano tudi tekmovanje za Proteusovo priznanje iz znanja biologije. Razpisana tema je bila - deževniki. Šolskega tekmovanja se je zaradi kratkega razpisnega roka udeležilo 16 tekmovalcev, 6 učencev je prejelo bronasto Proteusovo priznanje, saj so osvojili več kot 80 % od vseh točk. Tri učenke so se decembra udeležile državnega tekmovanja v Ljubljani. Pokazale so izjemno znanje, najbolj pa se je odrezala EVA ZONTAR, ki je osvojila ZLATO priznanje, MATEJA GRIČAR in URŠA POGLAJEN pa sta ga zgrešili le za las in tako osvojili SREBRNO priznanje. Mentorica tekmovalcem je bila Ljudmila Intihar, učiteljica biologije. JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/898-74-72, fux: 01/898-71-81, Mob.: 041-643-514 ODPRTO: od 700 do 1800 • sobota; od 700 do 1200 Postali smo družbenik skupine D topdom Za naše kupce nižje - konkurenčne cene in izboljšana ponudba! Blago vam dostavimo na dom! Prevoz do 1.500 kg od 1.000 SIT dalje, od 1.500 do 8.000 kg od 3.000 SIT dalje. Izdelava mansard in montaža strešnih oknov VELUX in ROTO. IZPOSOJA UDARNIH KLADIV fEČERNO OPAZOVANJE NEBA S TELESKOPOM Kdaj bomo šli gledat zvezde?« so me vsak dan spraševali učenci, saj sem jim obljubila večerni pogled v nebo s teleskopom. Primerno vreme smo dočakali v petek 14. januarja. Poleg učencev sem zraven povabila tudi njihove starše, saj smo se dobili ob sedmih zvečer. Teleskop smo najprej usmerili proti Luni. Dih nam je zastajal ob lepo vidnih kraterjih in drugih tvorbah na njej. Šibko je bil osvetljen tudi njen temni del. Temu pojavu pravimo pepelnata svetloba. Podobno kot mesečina osvetljuje naše noči, tudi Zemlja osvetljuje Luno. Sončeva svetloba se od Zemlje odbija, odbita svetloba pa osvetli tudi temni del Lune, ki sicer ni neposredno osvetljen od Sonca. Na nebu je bil kot svetla zvezda viden planet Saturn. Lepo smo videli Saturnove obroče in celo njegov največji satelit Titan, s katerega je ravno ta dan evropska sonda Huygens poslala prve fotografije. Slikovito ozvezdje Orion ima pod pasom, ki ga sestavljajo tri svetle zvezde, Orionovo meglico. Tam se rojevajo mlade zvezde, gledali smo torej v porodnišnico zvezd. Plejade, ki smo jim Slovenci dali ime Gostosevci, so čudovita razsuta kopica v ozvezdju Bika. Vsaj šest svetlih zvezd, ki so zbrane na kupu, vidimo že brez težav s prostim očesom. Pogled nanje je očarljiv. S pogledom skozi teleskop pa se zares svetlim zvezdam pridružijo še številne šibkejše, tako da je zorno polje dobesedno posuto z diamantnim prahom. To je pogled, ki jemlje dih. V ozvezdju Dvojčka sta najsvetlejši zvezdi Kastor in Poluks. Skozi teleskop smo videli zvezdo Kastor kot dvozvezdje. Pogledali smo tudi najsvetlejšo zvezdo na nebu, Sirij, Betelgezo v ozvezdju Orion, komet v bližini Plejad, zvezdne kopice,... Tisti, najbolj vztrajni, smo na mrazu preživeli dobri dve uri, a nam ni bilo žal.Gospodu Alešu Dolžanu smo se najlepše zahvalili, da nam je omogočil globlji pogled v vesolje in ga prosili, naj nam še kdaj omogoči tak nepozaben večer. Angela MAROLT PROJEKT-VARSTVO OKOLJA V decembru 2004 in januarju 2005 smo v okviru pouka angleškega jezika na Osnovni šoli Litija Izvedli projekt Varstvo okolja (Save the Nature - Save the Energv). Glede na to, da je ekologija ena izmed tem učnega načrta za osmi razred osemletke, so sodelovali učenci 8.c in 8.d razreda. Idejna zamisel in izvedba projekta je bila v rokah asistentke za angleški jezik Rhiannon Hirst in njene mentorice Vere Taradi. Pri celotni izvedbi projekta pa so sodelovali še drugi učitelji in delavci šole: ravnateljica Gabrijela Hauptman, Peter Strle, Alojzija Boncelj in Sebastjan Dimeč. Projektno delo je bilo razdeljeno na štiri dele: Skrb za čisto okolje v okviru družine, Akcija za čisto šolo, Izračun porabe energije, varčevanja z njo in njene izgube, Poročilo o opravljenem delu in predstavitev. Prvi del projekta so učenci in učenke opravili doma. V izbranem tednu dni so doma zbirali ves odpadni material, si skrbno beležili vrste odpadkov, mesto njihovega odlaganja in napisali poročilo o opravljenem delu. V poročila so vključili tudi svoja mnenja o opravljeni aktivnosti. Dejavnosti drugega dela projekta sta bili različni. Učenci 8.c razreda so izdelali po dva plakata z ekološko vsebino in ju pritrdili na vidna mesta v učilnice in na hodnike. Učenci 8.d razreda pa so v šolo prinesli po dve veliki kartonski škatli, ju postavili v vsako učilnico in druge prostore na šoli. Teden dni so vsak dan skrbeli za ves odpadni material v razredih in ločili papir, steklo, plastiko ter odnašali v večje kontejnerje za šolo. Svoja opažanja so sproti beležili in se opredelili o smiselnosti oziroma pomembnosti takšne akcije. V tretjem delu projekta so učenci proučevali domačo porabo različnih vrst energije, njene izgube in skrb za varčevanje z energijo. Opazovali so, koliko energije potrošijo v različnih prostorih svojih domov, koliko energije potrošijo za ogrevanje, koliko za različne druge dejavnosti v gospodinjstvih in naredili izračun porabe. Zadnji del projekta je bil izveden v okviru tedna kulture, ki je na šoli potekal od 2. do 11. februarja. Učenci in učenke obeh razredov so delovali v skupinah. Pripravljali so poročila o opravljenem domačem in šolskem delu, posneli reklamne spote, skeče in naredili več brošur o poteku celotnega projekta. Na zaključnem delu v šolski knjižnici so predstavniki skupin poročali o svojem delu, prireditev posneli videokamero in naredili razstavo brošur. Vsi učenci, ki so uspešno opravili svoje delo, so prejeli diplome. Na koncu so učenci in učitelji z veseljem ugotovili, daje bil projekt izveden dobro, da je bilo vredno vanj vložiti nekaj svojega časa in truda. Namen projekta, osvestiti mlade, da je za ohranitev čistega in zdravega okolja potrebno nenehno skrbeti, je bil dosežen. Učenci so pri svojem delu razvijali vse štiri jezikovne sposobnosti: sposobnost poslušanja in slušnega razumevanja, sposobnost govornega sporočanja, sposobnost branja in bralnega razumevanja in sposobnost pisanja in pisnega sporočanja, in tako dosegli cilje, ki so predvideni v učnem načrtu. Posnetke in fotografije o celotnem projektu in zaključni prireditvi si je možno ogledati na naši spletni strani: httD://www.o-litiia.li.edus.si Vera TARADI Januar v OS Litija, Podružnici s prilagojenim programom V mesecu januarju so se starejše učenke in učenci oddelka vzgoje in izobraževanja zbrali v skupini za samopomoč z elementi samo-zagovorništva. Skupina FACE se sestane vsak ponedeljek ob 12. uri. Njihove teme so zanimive in aktualne. Učenci podružnice so aktivno sodelovali v šolskem in občinskem parlamentu in podali svoje predloge in ideje za delo. Sodelovali so pri zbiranju kovancev za pomoč otrokom, žrtvam tsunamija. Mentorica Marija Čibej je pripravila planinski izlet na Kum. Mladi planinci so preživeli čudovit dan. Ker bazen na Izlakah adaptirajo so imeli učenci oddelka ure plavanja v Šmartnem, kjer so se zelo dobro počutili. V četrtek, 27.1., sta se dva učenca skupaj z mentorjem Hasanom Sinanovičem udeležila Republiškega tekmovanja osnovnih šol s prilagojenim programom v šahu. Domen Špelič je zasedel 1. mesto, Tomaž Bučar pa 5. mesto. Poleg medalje in priznanja sta prejela praktične nagrade. Pedagoški delavci podružnice so imeli v sredo, 26.1., strokovni aktiv. Ogledali so si skupnost Barka v Zbiljah. V središču skupnosti so osebe z motnjo v duševnem razvoju in tisti, ki želijo z njimi deliti svoje življenje. Odprtost, preprostost in ranljivost so lastnosti, ki jih je vredno deliti. Ogledali so si njihovo stanovanje in delavnico. Marjeta MLAKAR-AGREŽ PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA #vabina m 9. SPOMINSKI PLANINSKI POHOD FRANCA ŠTRUSA v SOBOTO, 26. 2. 2005 Odhod z vlakom iz Litije ob 7.31 uri. Start ob 8. uri v Senožetih pred samopostrežno trgovino. Hoje bo za 4-5 ur. (Sermleti-Zagorica-Sv. Trojica-Oklo-Tabor-llian) E* i M. Odhod prvega avtobusa do Senožeti ob 12.40 uri, drugi avtobus bo proti Litiji odpeljal ob 14. uri. PD LITIJA Mali nogomet - dobrodelno: Svea Lesna Litija: Olimpijska reprezentanca Slovenije Kapo dol, bi lahko rekli vsem slovenskim olimpijcem iz lanskih poletnih Aten, ki so si vzeli čas in prišli v Litijo na prireditev, ob kateri je iztržek od prodanih vstopnic odšel v dobrodelne namene. In prišlo jih je veliko, še več se jih je na povabilo glavnega organizatorja Gorazda Žužka opravičilo zaradi obveznosti, saj so že v polnem ciklusu treniranja. Žal je lahko, in ti si zaslužijo črno piko, le litijskim pa morda še sosednjim privržencem športa, ki so pustili še precej prostora v dvorani. Toliko tako uspešnih športnikov na enem mestu verjetno vidiš bolj poredko, če sploh. Bilo pa je zanimivo spremljati srečanje, ki so ga popestrile s plesom Zmajčice in vokalna skupina Osnovne šole Litija, enota s prilagojenim programom, ki je bila tudi prejemnik zbranih denarnih sredstev, namenjenih za organizacijo letovanja otrok, ki obiskujejo to šolo. PLANINSKI KOTIČEK TRETJE SREČANJE PRIJATELJEV JANČ V litijski dvorani je bil rezultat prijateljski (8:8), da bolj ne bi mogel biti, pa saj to ni bilo pomembno. Važno je, da so se pri vsej stvari zabavali tudi olimpijci, pri katerih sta prednjačila predvsem Jani Klemenčič in Luka Špik, ki je celo pomagal državnim prvakom k zadetku. Sicer pa smo videli številne smešne situacije, približno tako kot bi kateri_od malonogometašev šel v kajak, ali čoln Luke Špika, ali morda v roke vzel disk Igorja Primca (podajal je iz gola kot bi imel v rokah disk, iz obrata), ali pa se morda prijel jadra v čolnu Vasilija Žbogarja. Še največ aplavza in smeha je požel Miran Vodovnik, ko je kot vratar pošiljal svoje soigralce v protinapad. Orjakova roka je namreč tako močno poslala žogo, kot bi ta imela jedrski pogon, in upam si trditi, da ni vratarja, ki bi s tako močjo zalučal žogo. In kdo ima največ znanja malega nogometa? Vsi, ampak vsak po svoje, če štejejo zadetki, je največ znanja pokazal jadralec Gašper Vinčec, ki se je kar dobro znašel na "suhem’’, saj je zadel trikrat, največji osmoljenec prav gotovo Luka Špik, najmočnješi udarec plavalec Emil Tahirovič. Pa bodi dovolj o naj, ker so vsi olimpijci bili naj in so še. Da so fantje prave tace, so pokazali ob koncu srečanja, ko so družno stopili v vrata, da slučajno ne bi kakšna žoga Sveinih igralcev končala v golu. Ni bilo prostora, verjemite. Ob koncu sta dobitnika medalj, Špik in Žbogar izročila priznanje in nagrade najboljšim učencem, ki so risali na temo športa, ravnateljici pa predala plaketo s slikami in podpisi vseh dobitnikov medalj v Grčiji. No, ne smemo pozabiti, da jih je ob prvi priložnosti v Litijo ponovno povabil tudi župan Mirko Kaplja in da smo med igralci olimpijske reprezentance videli tudi nemškega veslača Roberta Sens-a, tudi dobitnika številnih medalj na največjih tekmovanjih v dvojcu in četvercu, ki je na pripravah na Bledu. Srečanje, ki je trajalo trikrat po 15 minut v dvorani, je potem s četrto četrino trajalo na skupnem druženju, kjer so bili ponovno prisotni vsi olimpijci. Tudi zaradi tega in zaradi dejstva, da so prišli v Litijo pomagati so si prislužili eno veliko HVALA (če je to dovolj) in predvsem dobili nove, še večje mlade navijače, ki so od njih dobili podpise in se z njimi tudi slikali, kar je prav gotovo veliko doživetje za mlade učence in učenke. Športna dvorana Litija, gledalcev 400. Sodnik. Klančar Marko (Litija). STRELCI: 1 : 0 Goranovič (3), 1 : 1 Kodelja (6), 2 :1 Lazicani (8), 3 :1 Lazicani (13), 4 :1 Špik-avtogol (15), 5 :1 Lazicani (15), 5 : 2 Kralj (18), 5 : 3 Vinčec (25), 5 :4 Vinčec (25), 6 : 4 Lazicani (26), 6 : 5 Primc (28), 7 : 5 Mesarič (38), 8 : 5 Vrhovec (35), 8 : 6 Klemenčič (39), 8 : 7 Kodelja (40), 8 : 8 Vinčec (42). SVEA LESNA LITIJA: Bajc, Lazicani, Avdič, Kos, Osredkar, Simič, Vrhovec, Kristan, Leban, Jarm, Mesarič, Radiškovič, Goranovič, Lakoseljac. 01 ATENA 2004: Miran Vodovnik, Luka Špik, Jani Klemenčič, Emil Tahirovič, Simon Hočevar, Uroš Kodelja, Igor Primc, Primož Kozmus, Vasilij Žbogar, Gašper Vinčec, Tomaž Čopi, Dejan Kralj, Andrej Jelenc, Robert Sens. Trener: Jani Dvoršak. Njihovi navijači na tribuni, tudi olimpijci: Jure Natek, Matjaž Brumen, Sergej Rutenka, Alenka Kejžar, Sašo Jereb, Tina Čarman. Skupimprijateljevjanč napoti na srečanje (četrta z leve Erika Zupančič s prehodno palico v rokah). Z akcijo “Prijatelji Janč -janški prijatelji” smo pričeli v letu 2002 in vsako leto se povečuje število sodelujočih. Namen akcije je popularizirati dom najančah, za katerega skrbi PD Litija. Vsi, ki redno hodimo najanče, smo prijateljijanč, želeli pa smo doseči, da bi bili tudi prijatelji med seboj, torej janški prijatelji. Vse, ki so se v preteklem letu vsaj petindvajsetkrat vzpeli najanče in ta obisk zabeležili v vpisni knjigi, smo zadnjo januarsko nedeljo povabili na tretje srečanje. Planinski dom je bil skoraj premajhen za vse, saj je prišla večina od 71 planink in planincev, ki so pridobili ta naziv, prišli pa so tudi številni, ki se bodo akciji prvič pridružili letos. Tudi v preteklem letu je bila najvztrajnejša obiskovalka Janč Erika Zupančič iz Kresniških Poljan, ki je bila najančah kar 227-krat, sledi pa ji mož Rado z enim vzponom manj. Erika je tako že tretjič obdržala prehodno palico, na katero je naš planinski prijatelj Miran Frelih iz Trbovelj vžgal še letnico 2004. Več dela pa je imel s prehodno palico za kolesarje, saj je nanjo vgraviral ime Bojana Dovč a iz Ljubljane, kije najanče prikolesaril 150-krat in tako prehitel dosedanjega nosilca Roberta Likarja. Med prijateljijanč pa niso samo člani našega društva, temveč v akciji sodelujejo tudi planinci iz Ljubljane, Kamnika, Dola pri Hrastniku in Logatca. Prijatelji Janč se bodo kmalu spet srečali na Štrusovem pohodu, ko bo vsak prejel posebno priznanje, na katerem bo fotografija iz srečanja in seznam vseh sodelujočih. Zdaj ob začetku leta je pravi čas, da se nam pridružite novi prijatelji, saj so Janče lepe v vseh letnih časih, na poteh pa boste zanesljivo našli dobro družbo. Borut VUKOVIČ Stane KOKALJ Marca v Belgijo Vse bolj se bliža 13. marec in odhod igralcev aktualnih državnih prvakov v malem nogometu Litija na polfinale evropskega klubskega pokala. Kot smo že poročali, UEFA ni ponudila možnosti organizacije tega tekmovanja Litljanom, tako da bodo sedaj morali v belgijski Charleroi, nedaleč stran od prestolnice Evrope, Bruslja. Še prej jih čaka zaključni turnir četverice v slovenskem pokalnem tekmovanju prvi vikend v marcu. Prvi nasprotnik bo ekipa Oplasta iz Kobarida. Morebitna zmaga jih pelje v finale, ki bo dan kasneje. Potem pa omenjeni višek sezone in slovenskega malega nogometa. Doživetje vseh, ki bodo imeli vozovnico za polfinale in ki bodo krenili na pot. Na "noge" evropskemu prvaku ekipi Interviu Boomerangu iz Madrida s štirimi igralci reprezentance Španije, ki je decembra osvojila naslov svetovnega prvaka, v moštvu pa ima še dva brazilska reprezentanta. Drugi, nič slabši slabši, nasprotnik bo prvak Portugalske Sporting iz Lizbone, tudi on ima štiri reprezentante, pete reprezentance sveta. Verjetno pa bo še natježje proti domačinom, kajti ob domači ekipi s kar šestimi brazilskimi "čarovniki z žogo” bo pomagala 6500 glava množica privržencev. Toliko namreč sprejme gledalcev tamkajšnja dvorana Spiridom, ki, kot zagotavljajo domačini, bo polna na vseh srečanjih. Kaj ostane Litijanom? Dokazati malonogometni Evropi, da znajo igrati "futsal” in da prihajajo iz osrčja nove članice evropske unije, Slovenije, in da zmaga v Azerbajdžanu ni bila podarjena. Dogodek, ki mu tujina daje veliko večji pomen, kot pa se to dogaja v domači državi, pa si bo vsak od udeležencev iz Litije zapomnil za vse življenje. Biti med osem v Evropi ni mačji kašelj in to je uspelo Litijanom. Srečno v Charleroju. S.K. LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. ©U® format Valvazorjev trg 6, Litija tel.oi 898 44 46 Valvazorjev trg 25, Litija, tel.oi 898 38 09 AKCIJSKE CENE ZA FOTOGRAFIJE IZ VSEH DIGITALNIH MEDIJEV (CD,FD,ZIP,CF,SD,XD,MS...) FORMATA 10X15 *! 3. mesto za Balonarski klub Litija •FOTO TRGOVINA •FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE V 10 MIN. •PRESLIKAVE IN OBNAVLJANJE STARIH FOTOGRAFIJ. •IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV IN VSEH DIG.MEDIJEV V ENI URI. •FOTOGRAFIRANJE POROK IN OSTALIH SVEČANOSTI. •PORTRETNO FOTOGRAFIRANJE. NOVO!!! NAROČANJE FOTOGRAFU PREKO SPLETA www.fotoformat.si e-maMtija@fotoformat,si BK Litija se je tudi letos udeležil dvodnevnega balonarskega festivala, ki je potekal 14. in 15. januarja 2005 v Murski Soboti. Festival že vrsto let organizira Š.K.T. iz Predanovcev, na njem pa je sodelovalo 24 balonarjev iz vse Slovenije. Zaradi močnega vetra so sobotno predstavitev ekip balonarji izvedli na zemlji. V nedeljo pa so se balonarji pognali v Lov na lisico. To je naloga, ko tekmovalci sledijo balon in lisico in poskušajo spustiti marker čim bližje tarči, ki jo postavi ekipa lisice in ne več kot 2 metra proti vetru od smeri košare, balona po pristanku. Pilot Petrolovega balona Vojko Zupan je po izmeri sodnikov osvojil 3. mesto. V balonarskem klubu Litija si bomo tudi v bodoče prizadevali dosegati lepe rezultate, saj je pred nami še kar nekaj festivalov, ki se jih nameravamo udeležiti. B.K. LITIJA Najbližje je najnižje! J6*r WlS£_ - -lk=>CA 84.9§ITŠrf O Zamrzovalna skrinja, ELECTROLUX, EC M 2655 Prostornina 255 I. Televizor, GRUNDIG, MF72-2410 Arcance \ čtaoaoi 109.990 SIT Pralni stroj, ELECTROLUX, EWF 1010 □ -O Ponev, TEFAL, Inicia Premer 11 cm. Garnitura posode, TESCOMA 11-delna. Električni pekač, TEFAL, Astucio Posebna ponudba velja od 17. do 26.2.2005 oz. do prodaje zalog. MERKUR, Zasavska c. 5, Litija, tel.: 01/896 33 00 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Odlomek iz barvite potopisne knjige Mirana Juvančiča: »Z motorjem v preteklost -Sibirija« V Tajšetu, globoko v nedrih centralne Sibirije sva vprašala fanta, če ve kje je Litija. Pa se je samo neumno zasmejal... »Osem tisoč kilometrov na zahod« sem mu odvrnil. Po dolgem času je prekinil molk in končno vprašal: »Kje pa je to«? Povedala sva mu, da v Sloveniji. Zamislil se je, pogledal v zrak in premišljeno dejal: »Poznam vaše smučarske skakalce in Jadransko morje«. Primerjal ga je z Bajkalom, le da je slednje še čistejše in mu pripada status naj večjega, najglobljega in najčistejšega pitnega jezera na svetu. Priznam, da do najinih priprav na pot, nisem točno vedel kje leži. Sedaj pa namakava noge v njegovi hladni in kristalno čisti vodi... Miran Knjiga je zanimivo potopisno branje, v katerega je avtor vpletel zgodbo svojega deda, ki je bojeval svojo bitko za življenje v sibirskih prostranstvih med prvo svetovno vojno. Knjiga ima 240 strani in vsebuje preko 150 barvnih fotografij. Lahko jo naročite v Tiskarni ACO po telefonu; 01/898-38-43 ali po elektronski pošti: tiskarna.aco@siol.net. Cena knjige je 4.950,00 SIT (vključno z DDV) KOŠARKARJI V OKVIRU PRIČAKOVANJ Litijski košarkarji so odigrali v sezoni 2004/2005 v 1.B SKL že 17. krogov. Njihov izkupiček je 8 zmag in 9 porazov. V 9. krog so domači igralci izgubili proti Polzeli s 84:105 in v podaljšku proti Banexu v naslednjem krogu s 100:102, kot rezultat izjemno slabega sojenja, kar je razburilo nekaj sto gledalcev v športni dvorani. 1 I T 1 Predstava, ki so jo Litijani pokazali v 11. krogu proti Hrastniku, pa je bila njihova najslabša, poraz z 71:106 ne glede na njihovo igro niti ni bil previsok. V 12. krogu so naši košarkarji na gostovanju pri vodilni Novi Gorici visoko izgubili z 81:104. Nato je sledila zmaga po borbeni igri v domači dvorani proti Radenski s 95:90. Tekma je bila izredno razburljiva, saj je bil rezultat tekme v rednem delu 76:76, odločitev o zmagovalcu je ponovno padla po podaljšku. V 14. krogu je Litija zasluženo zmagala proti Rudarju iz Trbovelj z rezultatom 87:78. Visoko so zmagali tudi proti Ajdovščini (84:58), saj so bili veliko boljši nasprotnik, kot domača ekipa, ki bo najverjetneje izpadla iz lige. V 16. krogu je v Litiji gostovala ekipa Janč STZ, ki se bori za obstanek v l.B SKL, kar dokazuje tudi rezultat 99:102 za Janče. V 17. krogu tekmovanja pa so bili Litijani premagani pri Gragmatu v Cerknici (93:87). Do konca prvenstva v l.B SKL je še devet krogov, cilj Litije je zasesti eno od mest v sredini prvenstvene lestvice (od 5. do 9. mesta), toda glede na zelo neugoden razpored tekem do konca, bo to težko izvedljivo. Omeniti velja še, da napreduje samo prvouvrščena ekipa v l.ASKL, iz lige pa izpadejo zadnje tri ekipe. Litijani igrajo v mesecu marcu na domačem parketu dvakrat in sicer: 5. marca 2005 z Union Olimpijo ml. in 19. marca 2005 s Hopsi Polzela. Obe tekmi sc bosta pričeli ob 19- uri v športni dvorani. Vrstni red po 17. krogu : 1. Nova Gorica 32, 2. Hopsi Polzela in 3- Loka Kava po 30,4. Parklji Bežigrad 29, 5. Rudar in 6. Banex po 27, 7. Radenska Creativ in 8. GD Hrastnik po 26, 9- Litija 25,10. Gragmat in 11. Janče STZ po 22, 12. Ilirija 20,13- Ajdovščina in 14. Union Olimpija mladi po 19 točk. Marko GODEC in Marijan ŠUŠTERŠIČ iz Litije. I nadaljevanje s 1. strani I Nik Razhoršek dvakratni državni prvak Odlično sta na državnem prvenstvu do 18 let nastopila tudi Anja Poglajen in Matej Zlatkovič, ki sta se oba uvrstila v četrtfinale. Anjo je premagala kasnejša državna prvakinja Nakičeva, Mateja pa kasnejši finalist Bizjak. Anja se je v igrah dvojic skupaj z Mariborčanko Rečnikovo uvrstila še v polfinale. Svojo odlično formo z Državnega prvenstva je Anja Poglajen nadaljevala na močnem mednarodnem 1TF POR I AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01 /898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. i= zavarovalnica triglav.d.d. e Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb • Kompletna izpeljava postopkov pri prenosu lastništva zl^ilzvedmlo PLANIN ŠEK~mWrWn KEMIJSKI ZNAK ZA OGLJIK KAR VSEBU- JEMO PREBI- VALCI ETONIJE AMERIŠKA IGRALKA FILMSKA (VOKO) POSLEDICA \IAŽAGANJA KENIJSKI POLITIK DANIEL SLOG ZVRST )VEN ŠARK. (MARKO) SLOVI KOŠAI JANEZ VIDMAR ŠPANSKI PISATEU HERCE- GOVEC SLOVEN. PISATEU (IVO) MARKO ELZNER BREZPRAV. UUDSTVO NADAUE- VANJE GESLA PRISTANIŠČE V POMLADNI MESEC PITAN PREŠIČ AVTO OZNAKA ITALIJE SLOVENSKI IGRALEC (PRIMOŽ) VRSTA ZVITEGA PECIVA 13.ČRKA STVAREN ČLOVEK TV MODERATOR (MATJAŽ) IME PISATEU. (PEROCI) GRŠKA ČRKA TUJE Ž. IME LOJZE ROZMAN ANTON NOVAK DOMAČE MOŠKO IME MESTO V RUSIJI VELETOK V INDIJI KEMIJSKI ZNAK ZA KISIK OSEBA IZ OPERE MA-DAM BUTER. OČARUIV, KRASOTE N IME VEČ SLOVENSKIH KRAJEV DALMAT. ŽENSKO IME IVAN MINATI KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ FIGURA REMBRAN- TOVO DRUŽINSKO IME TROPSKA PAPIGA NEMŠKI FILOZOF (GEORGE) NADAUE- VANJE GESLA KAZALNI ZAIMEK TEŽJE BESEDE: BLIN, ČEMAL, ARAP, ORS, KSERA SESTAVIL: JOŽE VIZLAR Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.3. 2005 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 3 reševalce. Izžrebanci bodo prejeli LONČNICO CIKLAMA. Nagrade prispeva Cvetličarna CIKLAMA, Litija. Ime in priimek: Ulica:. Pošta:. Tel.: I77REBANCI JANUARSKE KRIŽANKE: 1. Matej ŠPILAR, Kresnice 2. Ivan DRNOVŠEK, Litija 3. Maja OŽBOLT, Gabrovka 4. Branka PLANINŠEK, Litija 5. Fani HAUPTMAN, Šmartno pri Litiji Nagrajenci prejmejo nagrado (Stenski koledar “Pogled v preteklost” in namizne podloge) v Tiskarni ACO, Litija. AVTO - ŠOLA Slc CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 8. 3. 2005 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 turnirju v Radencih, kjer se je prav tako uvrstila v četrtfinale, potem ko je v prvem kolu premagala predstavnico BIH Tadič Majo 6:3 6:3, ter v drugem kolu odlično angležinjo Amadno Carreras, ki je veljala za eno od favoritinj turnirja, a jo je Anja ugnala 3:6,6:4 in 7:6, dvoboj pa je traj al skoraj tri ure. V četrfinalu je utrujena Anja morala priznati premoč kasnejši finalistki Kajtazovičjasmini. V igrah dvojic se je Anja skupaj z Mariborčanko Herzog Polono uvrstila v polfinale, kjer sta morali priznati premoč avstrijskemu paru Summerer-Toljan. Uspehom že izkušenih tekmovalcev so svoje dodali še najmlajši in to zopet več kot odlično. Nastopili so na dveh turnirjih. Na prvem tekmovanju v organizacij i Jakišport Ljubljana od 8-l l let je v kategoriji mini tenisa slavil zmago naš Šteferl Tim, ki je za šalo premagal vse nasprotnike, drugo mesto pa je osvojil tudi član TK AS Litija Kokalj Grega. Torej l.in 2.mesto v Litijo! V kategorji midi tenis je pokal za 3.mesto osvojil Čuk Mark, v kategoriji tenis pa je Čuk Pia osvojila odločno 2.mesto. Skoraj enako so se odrezali na drugem turnirju, v organizaciji TA Breskvar. Tim Šteferl je zopet osvojil l.mesto v kategoriji mini tenisa in postaja v tej kategoriji razred zase, tokrat pa je tudi pri dekletih romata l.mesto v Litijo. Osvojila ga je Kolman Eva, ki na prvem turnirju zaradi bolezni ni nastopila. V midi tenisu je Mark Čuk še izboljšal svojo uvrstitev iz prvega turnirja in osvojil 2.mesto. Pia Čuk pa je bila v kategoriji tenisa na 3.mestu. Poleg državnih prvenstev, mednarodnih ITF tekmovanj in tekmovanj za najmlajše so tekmovalci TK AS Litija nastopili tudi na Odprtih prvenstvih v kategoriji do 14 let in do 18 let. Najve č sta pokazala Nejc Steiner, ki je v kategoriji do 18 let prišel v polfinale in osvojil pokal za 3.mesto, ter Košak Živa v kategoriji do 14 let, ki se je tudi uvrstila v polfinale in odnesla domov pokal za 3.mesto. Pri tem je potrebno poudariti, daje Živa v prvem kolu premagala 2.nosilko Pajnik Lino iz Maribora. V drugo koto se je v kategoriji do 18 let uvrstil tudi Brezovar Ambrož, pri dekletih do 14 let pa Kosmač Anita in Šter Ana. Skratka, če povzamemo na kratko, pokalov je vsak vikend toliko, da v klubu resno razmišljamo o prizidku. M.P. Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov X_____________________________________________________________________________V CENTER ZA OSKRBO NA DOMU d.o.o. Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi kresnickadoo@email.si KRESNIČKA Potrebujete pomoč? - lahko vam pospravimo in počistimo stanovanje, - vam pomagamo pri vseh življenjskih opravilih (osebna nega), če tega več ne zmorete sami, - vam omogočimo kvalitetnejše življenje. NUDIMO VAM POPOLNO OSKRBO NA DOMU Pokličite nas na tel. 03-56-60-520 ob SREDAH in PETKIH med 10.00 in 12.00 uro. GOSPODINJSKI DNEVI V CENTROMERKURJU od 1. - 26. MARCA 2005 BRISAČE POSTELJNO PERILO ODEJE ZAVESE SERVIETE POSODA PRITLIČJE: 1. IN 2. NADSTROPJE: Pon. - So.: 7.00 - 21.00 Pon. - pet.: 8.00 - 20.00 Sob.: 8.00-13.00 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ilADBTE HIŠ®? Za okna ponujamo _____subvencijo od 100.000 - 200.000 sit! www.interaltn.si Ponudba velja do 31.3.2005 mirna do porabe sredstev subvencije. INTERALTA d.o.o., Ljubljana, Stegne 21 c Tel.: 01/51-11-624, fax: 01/51-11-543, PE Litija: 041/770-298 Februar2005,št.2,leto6 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litija.net/tiskarna-aco Iz uredništva... Ljudje so zmajevali z glavo. Pust v službi kulture ali obratno? Opazovalcem ob strani se je zdelo, da ne eno, ne drugo, sta se pa oba praznika ob sovpadanju precej razvodenela. Kljub šaljivim časom, Pust je vsaj včasih to bil, pa okoli nas »vladajo« resne razmere. Občini se soočata s sprejemanjem proračunskih dokumentov, ki bodo mnogim definirali obstoj. Drugi pravni subjekti zasoplo pripravljajo zaključna poročila, kjer bodo naznanili, kako so preživeli leto 2004. Da se bomo z že plačanimi računi slej ko prej soočili tudi navadni smrtniki, opozarjajo davčne službe, ki pričakujejo naše davčne napovedi. Če smo kdaj menili, da si po novem letu lahko oddahnemo, danes temu gotovo ne moremo več prikimati. In vendar toliko bolj uživamo v kratkih, domala ukradenih trenutkih, ko se udeležimo kulturne, zabavne, športne prireditve, ali gremo preprosto na sprehod. Vzemite si nekaj trenutkov tudi za druženje z Občanom in naj bo prihod sušca prijazen in darežljiv - predvsem s pozornostjo in nasmehom za dan žena! Andreja ŠTUHEC Si je šmarski župan omislil nakup lastnega falcona? Ne, na zavrstniškem letališčuje pristal karnevalskifalcon, V pričakovanjudovoljenjaza vzlet (kakšno destinacijo ima, niznano), zbuja radovedne poglede mimoidočih. »VZavrstniku je pač vse mogoče, mar tie?«je bil eden od komentarjev očividca, ki ga nobena stvar ve č ne preseneti. mm Mladi šmarski gasilci v preteklem letu Na področju dela z mladimi gasilci v našem društvu smo v preteklem letu tako kot v letu prej izvajali predvsem gasilske vaje, na katerih so se učenci pripravljali za gasilsko tekmovanje. Ponovno smo imeli veliko težav z usklajevanjem urnika vaj z učenci, saj so le-ti vpisani še v vrsto drugih krožkov v okviru izvenšolskih dejavnosti. Veseli pa me dejstvo, da se je v lanskem letu vpisalo nekaj novih učencev, Tako sedaj redno obiskuje gasilske vaje oz je včlanjenih v naše društvo 18 učencev OS Šmartno. Dva učenca sta se udeležila 1. občnega zbora mladih gasilcev GZ Šmartno, ki je potekal v mesecu marcu v Stangarskih poljanah, štirje učenci pa so se udeležili 1. mladinskega gasilskega tabora, ki je ga je organizirala mladinska komisija GZ Šmartno. Trije mladi gasilci so se aprila udeležili gasilskega kviza in osvojili solidno 6. mesto, pri čemer je potrebno poudariti, da smo se kviza udeležili prvič. Ostali gasilci, ki se niso uvrstili v ekipo, pa so izdelali navijaške rekvizite in v šmarskem kulturnem domu ustvarili “peklensko” navijaško vzdušje. V začetku leta smo izvedli program za pridobivanje preventivnih značk za mlade gasilce. Pri tem sta dva učenca osvojila bronasto preventivno značko, 15 učencev pa je osvojilo gasilčkovo priznanje. Učenci so aktivno sodelovali tudi na paradi ob praznovanju 120-letnice našega društva. Skozi celo leto so se mladi družili na gasilskih vajah, kjer so trenirali za občinsko gasilsko tekmovanje, na katerega je odšla ena ekipa, ki je osvojila zelo dobro 3. mesto. Tekmovanje je potekalo na Javorju. Ostali učenci, ki se niso udeležili tekmovanja, pa so se udeležili srečanja mladih gasilcev, ki je potekalo v Jablanici. Netekmovalno srečanje je potekalo po krožni poti okrog Jablanice, pri tem pa so morali učenci reševati tudi vaje iz gasilskega področja, ter poznavanja narave. Na koncu pohoda je sledil še družabni program. V lanskem letu se je veliko več učencev kot predlani odzvalo in izdelalo likovna in literarna dela, katera je na temo “Gasilci in naravne nesreče” razpisala GZ Šmartno. Pri tem so dosegli tudi zelo dobre rezultate, za katera so prejeli priznanja, najboljši izdelki pa so bili tudi razstavljeni v avli OŠ Šmartno. Za konec leta 2004 smo mlade gasilce, ki so vse leto redno obiskovali gasilske vaje za nagrado peljali še na ogled animiranega filma v ljubljanski Kolosej. Seveda bomo delo z mladino nadaljevali tudi v prihodnje in obenem vabim učence iz Šmartna, ki bi jih gasilsko delo veselilo, da se nam pridružijo in včlanijo v naše društvo. Informacije na tel. št. 041 541 333. Z gasilskimi pozdravi, Mentor mladine PGD Šmartno Klemen REPOVŠ Prispevke pošljite do 10. MARCA 2005 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net Postopek izbora lokacije za odlagališče NSRAO* (*NSRA0 pomeni nizko in srednje radioaktivni odpadki) Prijava občine Šmartno pri Litiji, da pristaja na sodelovanje v postopku izbora lokacije za odlgališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, je krajane močno aktivirala. Zato želimo v Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) javnost podrobneje informirati, kako poteka postopek umeščanja odlagališča NSRAO v prostor. Predvsem pa želimo pojasniti velik pomen, ki ga kombinirani postopek iskanja lokacije daje dogovarjanju z lokalnim prebivalstvom. Izkušnje v Sloveniji In v drugih državah namreč dokazujejo, da je enakopravno sodelovanje lokalne skupnosti v postopku nujno, saj je projekt mogoče uspešno izpeljati le skupaj s vsemi vpletenimi. Postopek umeščanja odlagališča NSRAO v prostor ni enostaven, saj obsega tako občutljivo aktivnost kot je pridobivanje lokacije, kjer bo odlagališče zgrajeno, kot pridobivanje mnogih soglasij za izgradnjo ki zagotavljajo, da bo objekt ustrezno načrtovan in zgrajen in da bodo pri tem upoštevane vse zahteve za njegovo varnost in okoljsko sprejemljivost. Marsikatero težavo, ki se pojavlja pri umeščanju odlagališča NSRAO v prostor lahko pričakujemo tudi zato, ker takega objekta do zdaj v Sloveniji še nimamo. Res je, da jih je v Evropi, pa tudi drugod, že precej, vendar so tako neproblematični, da se o njih le redkokdaj sliši. Vsekakor je za Slovenijo tako odlagališče novost, na katero mnogi gledajo z zadržki. Ali odlagališče res potrebuejmo? Odgovor je kratek: »Da.« Ne samo zaradi NSRAO iz jedrske elektrarne, tudi zaradi odpadkov, ki nastajajo v medicini, pa v industriji in raziskavah. To kratkomalo niso snovi, za katere se ne zmenimo. Tudi Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti iz leta 2004 v svojem 141. členu določa, da mora odlagališče začeti redno obratovati najkasneje do leta 2013. Investitor izgradnje odlagališča NSRAO je Republika Slovenija, ki jo zastopa agencija ARAO kot nosilec opravljanja javne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. To pomeni, da ARAO skrbi za pridobitev lokacije za odlagališče in da bo potem vodila tudi njegovo izgradnjo in obratovanje. Ker je odlagališče NSRAO prostorska ureditev državnega pomena, poteka njegovo umeščanje v prostor z državnim lokacijskim načrtom. Pripravo državnega lokacijskega načrta (DLN) vodi Urad za prostorski razvoj, ki deluje v okviru direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje. Program priprave DLN je bil sprejet novembra 2004 po 1. prostorski konferenci, ki jo je organiziral Urad za prostorski razvoj, podobno kot druge prostorske konference, na primer za izgradnjo odsekov avtocest, za regionalne zasnove prostorskega razvoja, za kablovode itd. Način, kako pridobiti ustrezno lokacijo,za katero se bo izdelal DLN za odlagališče NSRAO, je že dogovorjen in natančno določen. Gre za kombinirani postopek, ki daje enak pomen tehničnim, okoljskim in družbenim vidikom. Ker se je izkazalo, da je družbena sprejemljivost poleg varnosti odlagališča eden od ključnih dejavnikov, smo kombinirani postopek zasnovali tako, da do nobene od ključnih odločitev ne pride brez soglasja večine deležnikov, torej tudi lokalne skupnosti kot celote. Mediatorka in lokalno partnerstvo, ki ga bomo sklenili v lokalnih skupnostih, kjer bo družbena sprejemljivost dovolj velika, predstavljata okvir za demokratično izražanje in uveljavljanje interesov vseh deležnikov. Poudariti želimo, da lahko lokalna skupnost iz programa priprave državenga lokacijskega načrta izstopi kadarkoli, dokler ni sprejet državni lokacijski načrt. nadaljevanje na strani 2 Prešerno o Prešernu Najbrž ste že kdaj slišali, da smo Slovenci zamorjen narod, ki ne kaže svojih čustev navzven, in da smo prav zaradi tega izbrali dan smrti našega največjega pesnika za svoj kulturni praznik. Morda je to res. Vendar se jaz ne strinjam s tem in verjamem, da se tudi ostali učitelji in učenci na naši šoli s tem ne strinjajo. Ni namreč pomembno to, daje Prešeren umrl kot neznan in zapuščen advokat in pesnik, ampak to, da je za sabo pustil nekaj največjih biserov slovenske poezije, uvedel vanjo nove pesniške vzorce in vcepljal Slovencem v zavest dejstvo, da si zaslužijo biti svoboden narod. Z mislijo na vse to smo letos na šmarski šoli počastili slovenski kulturni praznik. Med zanimivimi in mojstrsko izpeljanimi pevskimi in recitatorskimi točkami sta Maja in Luka pripovedovala o Prešernovem življenju, v njegovo zasebnost pa smo pokukali s pomočjo njegove najljubše hčerke, Ernestine, ki jo je igrala Anamarija. Naj končam z besedami, s katerimi seje končala naša prireditev, in za katere upam, da držijo, namreč: »Prešeren bi bil ponosen na nas!« Mateja HRIBAR Območna revija folklornih skupin Zasavja GODCI GODITE, NAŠ PLES JE ZAČET V nedeljo 30. januarja se je v Kulturnem domu Šmartno odvila Območna revija folklornih skupin Zasavja, pod imenom: Godci godite, naš ples je začet. Organizirala sta jo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Litija in Folklorna skupina Javorje. Nastopile so štiri skupine. Kot prva se je predstavila Otroška folklorna skupina Javorje, ki deluje na Osnovni šoli Šmartno pri Litiji pod vodstvom Bernarde Smrekar. Otroci so s točko Butare, s plesom in pesmijo, predstavili nekaj slovenskih velikonočnih običajev. Folkloristi iz Trbovelj (KD Svoboda Center), ki jih vodi mentorica Jožica Brečko, so uprizorili splet gorenjskih plesov na temo ljubezni. Kot gostje revije so nastopile domače ljudske pevke KUD FS Javorje. Takoj za njimi je na vrsto prišla folklorna skupina Javorje, ki je pod vodstvom Ide Dolšek in Pavla Kokalja predstavila odraščanje deklice v dekle v točki z imenom Mamica moj a, jaz sem pa bolna! Prava popestritev revije pa so bili člani Srbskega kulturnega društva Sava iz Hrastnika, ki so odplesali nekaj plesov iz centralne Srbije pod vodstvom Zorana Iliča. Revijo je strokovno spremljala Malči Možina, povezo- valka programa pa je bila Špela Sedevčič. Številni obiskovalci so preživeli pester nedeljski večer, nastopajoči pa so se po nastopih malo okrepčali in poklepetali. MAK 2-----------O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE/N O VIC E_Februar 2005 Občina Šmartno pri Litiji objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo_(Ur. I. RS, št. 96/02), Odloka o izvrševanju proračuna občine Šmartno pri Litiji za leto 2005 (Ur.l. RS, št. 139/04) in 4. člena Pravilnika o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Šmartno pri Litiji (Ur.l. RS, št. 86/04) Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Šmartno pri Litiji v letu 2005 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji 2. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki ali pravne osebe registrirane za izvajanje programov na področju kulture in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki: - imajo sedež oz. stalno prebivališče v občini Šmartno pri Litiji - imajo zagotovljene prostorske in kadrovske pogoje za uresničevanje kulturnih aktivnosti - imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih - da vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto. 3. Sofinanciranje iz proračuna za leto 2005 je predvideno za naslednja področja kulturnih dejavnosti: - glasbena dejavnost, - plesna in folklorna dejavnost, - uprizoritvena dejavnost, - likovna, fotografska, filmska dejavnost, - literarna dejavnost, - mladinska kultura, - novi mediji. 4. Vlagatelji morajo svoje vloge pripraviti in oddati v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je na voljo na občinski upravi Občine Šmartno pri Litiji. 5. Okvirna višina sredstev, ki je namenjena za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske dejavnosti iz točke 3. javnega razpisa je 3.100.000 SIT. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2005. 7. Vloga mora prispeti na Občino Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji do 25.3.2005. Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - razpis Kultura 2005«. Za pravočasno se šteje vloga, ki je bila oddana najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlog, priporočeno po pošti. Občina bo izločila vse prepozno vložene in nepopolne vloge. POROČILO O DELU NA 18. SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI Z DNE 27.01.2005 AD 1). Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šmartno pri Litiji - drugo branje Svetniki so z 9 glasovi »za« in z 0 glasovi proti sprejeli naslednji sklep SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šmartno pri Litiji. AD 2). Odlok o ureditvenem načrtu za območje dopolnilne gradnje in komunalne sanacije Zavrstnika - predlog za drugo branje Svetniki so z 12 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep SKLEP: Občinska upava Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o ureditvenem načrtu za območje dopolnilne gradnje in komunalne sanacije Zavrstnika. AD 3). Odlok o urejanju in vzdrževanju čistoče kategoriziranih javnih cest, poti in površin za pešce ter zimski službi v Občini Šmartno pri Litiji - predlog za prvo branje Svetniki so z 12 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o urejanju in vzdrževanju čistoče kategoriziranih javnih cest, poti in površin za pešce ter zimski službi v občini Šmartno pri Litiji s podanimi pripombami v prvem branju, kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 4). Odlok o grbu, zastavi in žigih Občine Šmartno pri Litiji - predlog za prvo branje Svetniki so z 12 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o grbu, zastavi in žigih Občine Šmartno pri Litiji v prvem branju, kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 5). Pobratenje Občine Šmartno pri Litiji z Občino Telgate - provinca Bergamo, Italija Svetniki s 6 glasovi »za« in s 6 glasovi »proti« niso sprejeli predlog sklepa svetnika Dušana Cerjaka SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep, da se župan in občinska uprava Občine Šmartno pri Litiji povežeta z Občino Telgate in izpeljeta postopek povezave občin. Svetniki so z 8 glasovi »za« in s _3 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep, da se župan in občinska uprava Občine Šmartno pri Litiji povežeta z Občino Telgate in izpeljeta postopek povezave občin. AD 6). Sprejem sklepa o višini izplačil sejnin Občinski volilni komisiji Občine Šmartno pri Litiji 8. V roku prispele vloge bodo obravnaven na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Šmartno pri Litiji, odpiranje ponudb ne bo javno. Nepopolne vloge bodo zavrnjene. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni od datuma odpiranja ponudb. Z vlagatelji, katerim bodo odobrena sredstva za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov. 9. Vse dodatne informacije dobite vsak delavnik med 8. in 13. uro na sedežu Občine Šmartno pri Litiji, pri Karmen Sadar, tel. 8962-770. Za vse zainteresirane bo 10.3.2005 ob 17. uri v sejni sobi Občine Šmartno pri Litiji organizirana predstavitev vsebine razpisne dokumentacije in način. Župan Milan Izlakar l.r. Zakaj je župan izigral odločitev občinskega sveta?! Kljub članku v januarski številki glasila Občan nisem dobil odgovora na zgoraj zastavljeno vprašanje. Pri tem razčiščevanje dilem, ki ga v naslovu obljublja avtorica članka, ni odgovorila na osnovno dilemo, na katero sem v samem članku skušal opozoriti: (NE)IZVAJANJE SKLEPA občinskega sveta. Pri tem bi svetoval avtorici članka, da si najprej razčisti razmerja med županom in občinskim svetom. Pri tem ji bo v pomoč XII. poglavje poslovnika občinskega sveta in 30. člen statuta občine Šmartno pri Litiji. Gre za očitno kršenje teh določil. Upam, da bo pri branju le-tega bolj pozorna: »izigral« nima istega pomena kot »iztrgal«! Nisem imel sicer namena razpravljati o sami vsebini neizvajanega sklepa, vendar so me trditve v članku spodbudile, da predstavim dejstva: 1. Občinskauprava je potrebovala več kot polovico leta, da je obvestila občane o možnostih oprostitve plačila NUSZ-ja (če upoštevam za obvestilo članek iz januarske številke glasila Občan!!!). 2. Izvajanje zakonodaje v zvezi s plačevanjem NUSZ-ja temelji na Zakonu o davčnem postopku, ki pa v svojem 397. členu govori, da zavezanec plač uje NUSZ v obrokih, kot velja za odmero davka od premoženja, razen, če občinski odlok ne določa drugače. V kolikor bi bilo s strani župana oz. občinske uprave resnična želja po uresničitvi sklepa, bi lahko predlagali spremembo odloka, kamor bi Lahko vnesli rešitev, ki je bila sprejeta na občinskem svetu. Pričakujem pa tudi odgovor v zvezi z izvajanjem Zakona o davčnem postopku, predvsem v luči 383. člena, za kar sem podal vprašanje županu na zadnji seji občinskega sveta. Torej, če zaključim: glede na dejstva gre za izgovore na račun zakonodaje in za neizvrševanje sklepa občinskega sveta. Rajko MESERKO Svetniki so z 11 glasovi »za« in z 0 glasovi proti sprejeli naslednji sklep SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep o višini sejnin Občinske volilne komisije Občine Šmartno pri Litiji. Rado iz Rakovnika \ uj Radioaktivnost je lahko smrtno nevarna, vendar se jo uporablja tudi pri odkrivanju v bolezni in zdravljenju. Povsod je enako: Preveč ti škoduje, v pravih količinah lahko tudi koristi. Zdi se mi, da je radioaktivnost dobila slabšalen prizvok zaradi bomb nad Hirošimo in Nagasakijem ter nesreče v Černobilu. Prav je tako. Dobro je, če se zavedamo posledic, vendar pa jih ne smemo pripisovati vsem virom radioaktivnosti. RA0 so nekaj povsem drugega kot bombe in jedrske sredice reaktorjev. V odpadkih na noben način ne more priti do verižne reakcije in s tem do eksplozije, saj vsebujejo drugačne radioaktivne snovi. Že res, da bi vseeno prihajalo do sevanja, a to je tako majhno, da ga lahko kar zanemarimo. Sedanje centralno skladišče RAO v Brinju dodaja sevanju naravnega ozadja, ki v povprečju znaša 2,4 mSv/leto, eno šestnajsttisočino (1/ 16000) - to je 0,00015 mSv/leto. Temu je potrebno prišteti še nekako 0,5-1,5 mSv/leto zaradi sevanja v medicini in NEK. Skupaj torej okoli 4 mSv/leto. Raziskave so pokazale, da se pri majhnih dozah (vključno s 100 mSv/leto) ne da zanesljivo dokazati neposrednega prispevka k nastanku rakavih obolenj (Obstajajo tudi območja, kjer je letna doza zaradi naravnega ozadja višja od 100 mSv/leto, pa tam ni opaziti nobenih zdravstvenih težav.). K temu mnogo bolj pripomore nezdrav življenjski slog. Čeprav nam do 100 mSv/leto manjka še veliko, bi izgradnja odlagališča bila dober razlog za bolj zdravo življenje. Da, do nesreče lahko pride, vendar je večja možnost, da se vam kaj zgodi na poti v službo ali trgovino, kot pa, da bi odlagališče ogrozilo naše zdravje. Odpadki so namreč zabetonirani v sode, ti pa so postavljeni v trden bunker. Tako da tudi pri najmočnejšem potresu radioaktivnost ne more uiti iz odlagališča. Povsem nepomemben je izvor teh odpadkov. Če nizko in srednje radioaktivni odpadki izvirajo iz jedrske elektrarne v Krškem, so enako radioaktivni kot tisti iz medicine. V odlagališče se bodo shranjevali le odpadki v trdni obliki. Tekoče se bo po posebnih postopkih spremenilo v trdne in šele nato odložilo. Kar se tiče pisma Neže B„ predvsem njenega dela o lokaciji v ZDA - Tam je šlo za odlagališče visokoradioaktivnih odpadkov. G. Vlado P., poglejte si uradni list 134/2003, kjer je objavljena Uredba za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta. Morda župan z odlašanjem s podatki o tej temi res ni deloval najbolj v prid temu. Ampak to ne more biti razlog, da je nekdo proti odlagališču RAO. Potrebno je pretehtati dobre in slabe strani in se šele nato odločiti za ali proti. Ravnanje neke osebe pri tem ne sme igrati nobene vloge. Gre namreč tudi za naše potomce in občina bi rento dobivala tudi, ko bo g. Izlakarja nasledil nekdo drug... Ne moremo samo prejemati pozitivnih strani, ki nam jih nudi radioaktivnost, obenem pa si zatiskati oči pred odpadki. Če jih ne bomo sprejeli mi, jih bo sprejela neka druga občina, v kateri bodo občani ugotovili, da NSRAO le niso tak bav bav. V tej občini tudi ne bo prišlo do sanacije Rakovnika, bo pa namesto tega dobila vsakoletno milijonsko rento. Za več podatkov o tej temi obiščite stran httD://www.rakovnik.tk/ ter sodelujte, sprašujte,... Aleš KRALJ | nadaljevanje s I. strani Postopek izbora lokacije za odlagališče NSRAO ARAO je s kabinetnimi študijami, s katerimi smo ovrednotili naravne danosti celotne Slovenije predvsem s stališča geologije, že določila izhodiščna potencialno primerna območja za odlagališče NSRAO. Karta Slovenije z vrisanimi izhodiščnimi potencialno primernimi območji je bila predstavljena v letu 2002. Približno polovica slovenskega ozemlja je za odlagališče NSRAO primerna in v okviru teh območij bomo iskali pristanek lokalnih skupnosti za nadaljnje delo. Predlog DLN se bo izdelal za največ tri potencialne lokacije, ki bodo v soglasju z javnostjo v program priprave DLN pristopile prostovoljno. Po 1. prostorski konferenci novembra 2004 je ARAO vsem lokalnim skupnostim poslala povabilo k sodelovanju v postopku umeščanja odlagališča NSRAO v prostor. Lokalna skupnost lahko prijavi določeno bkacijo, ali pa pristane, da lokacijo na njenem območju in ob soglasju javnosti določi ARAO. Prijave zbiramo do začetka aprila. V vsakem primeru bomo po končanem roku prijave preverili družbeno sprejemljivost prijave in ovrednotili tehnično, okoljsko in ekonomsko uresničljivost. ARAO bo prijavljenim lokalnim skupnostim zagotovila vso potrebno podporo, da bodo krajani lahko informirano in svobodno sodelovali v postopku odločanja o lokaciji za odlagališče NSRAO ter uveljavljali svoje interese. Če se v soglasju z lokalno skupnostjo potrdi primernost lokacije, se zanjo izdela predlog državnega lokacijskega načrta, ki je javno razgrnjen. V prispevku je podrobneje predstavljen le postopek določanja lokacije za odlagališče NSRAO in njegovega umeščanja v prostor, nismo pa se dotaknili drugih vprašanj, ki vznemirjajo občane. Kako naj vemo, da v odlagališču ne bodo tudi visoko radioaktivni odpadki, na primer izrabljeno jedrsko gorivo? Kako bo zagotovljena varnost odlagališča? Kdo nadzoruje izgradnjo odlagališča in potem njegovo obratovanje? Ali lahko zaupamo strokovnjakom? Zakaj nekatere okoljevarstvene organizacije odlagališča radioaktivnih odpadkov podpirajo, druge pa jim odločno nasprotujejo? Zakaj se v zvezi z varnostjo vedno govori, daje zagotovljena za 300 let? Zakaj teh odpadkov kratkomalo ne izvozimo? Kakšne bodo posledice sevanja? Koliko mutacij bo odlagališče povzročilo pri naših otrocih? Vsekakor so to pomembna vprašanja za vsakogar, ki želi odgovorno odločati. Če bo uredništvo pri volji, lahko vsaj nekatere od naštetih tem obravnavamo v nadaljevanju. ARAO ZBOR ZA OBČINO Izjava za javnost Šmartno, 07.02.2005 Spomnimo se, kakšna je bila volja občanov občine Šmartno pri Litiji, ko smo dobili pred dvema letoma svojo občino. Novonastala šmarska oblast prevečkrat zlorablja svojo oblast za lastna okoriščanja in posledično se stopnjuje razočaranje volilcev oziroma občanov občine Šmartno pri Litiji. To razočaranje je razvidno tudi iz reakcije občanov v vasi Zavrstnik, ki so v zvezi z odločitvijo šmarskih oblasti o odlagališču Rakovnik zbrali skoraj 200 podpisov proti. Nezadovoljstvo je v občini splošno In bilo bi čudno, če se v takih okoliščinah ne bi zgodile spremembe. Občani zaupamo tistim, ki se zavzemajo za demokratične vrednote, česar aktualna šmarska oblast noče oziroma ne zmore. V Zboru za občino vidimo možnost za občino po meri občanov. Želimo, da občino vrnemo občanom, jo naredimo občanom prijazno. Zato pozivamo občane, da skupaj postavimo meje in nove ideje za našo občino. Zbor za občino se zavzema, da bi vsak politični predstavnik občanov v bodoče pokazal, da se zavzema za mednarodno priznane demokratične in druge človeške standarde. Zakulisno politično kupčkanje nas bo pripeljalo do še globlje krize. Zakulisno kupčkanje pa je preblizu nenačelnosti in koruptivnosti. Zbrani v Zboru za občino se bomo potrudili, da se bodo uveljavili opisani politični standardi, ki veljajo v demokratičnih družbah, ki napredujejo in rastejo iz dneva v dan. Ta občina je naš dom. V imenu članov zbora Bogomir BUČAR RADIOAKTIVNI ODPADKI (2) KOGA SRBIJO 00 DRŽAVE PONUJENI RADIOAKTIVNI MILIJONI? Kot najbrž že veste, »mora« naša država do leta 2010 urediti odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Kje? Se ne ve, vendar nekatere župane srbi predvidene pol miljarde državne rente, ki naj bi jo občina prejemala vsaj kakih 30 let. Mimogrede, ali veste, da naj bi Slovenci kmalu dobili drugo nuklearko!? Mi pa pravimo: »TU ODLAGALIŠČA NE BO!« V nasprotju s splošnim prepričanjem so nizko radioaktivni odpadki večinoma delovna oblačila za enkratno uporabo, različna orodja, ter sredstva, ki se kontaminirajo med vzdrževalnimi deli v jedrski elektrarni. Takšni odpadki nastajajo tudi v medicini. Srednje radioaktivni odpadki pa so predvsem ostanki filtriranja vode iz hladilnega sistema reaktorja jedrske elektrarne. Glede na razpolovni čas, delijo fiziki srednje radioaktivne odpadke na kratkožive in dolgožive. Razpolovna doba teh odpadkov naj ne bi presegala 30 let, po preteku razpolovne dobe pa se aktivnost odpadkov zmanjša za polovico. Tako postanejo ti odpadki neradioaktivni po preteku približno desetih razpolovnih dob, torej po približno 300 letih! Kot pravijo predstavniki agencije ARAO za takšno odlagališče potrebuje država le 6 ha ozemlja. Po njihovih podatkih naj bi v jedrski elektrarni Krško do leta 2023 nastalo 4.000 kubičnih metrov srednje radioaktivnih odpadkov, dodatnih 13.000 kubičnih metrov pa naj bi jih nastalo v sedmih letih ohlajanja ob razgradnji jedrske elektrarne Krško. Kaj ne govori naša lokalna oblast le o rokavicah iz bolnišnic!? To pomeni odlagališče za 20.000 kubičnih metrov jederskih odpadkov, nastalih predvsem v jedrski elektrarni Krško! Nova nuklearka!? V Sloveniji energetiki molčijo pred javnostjo,_ne upajo priznati, da naj bi čez 15 let v Sloveniji stala še ena jedrska elektrarna. Še nam neukim je jasno, da ob tri do štiri odstotni rasti porabe električne energije na leto z današnjo proizvodnjo ne bomo več dolgo svetili. Na prej omenjeni agenciji pa že opozarjajo, da je potrebno pri izbiri lokacije in gradnji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov misliti na odpadke nove jedrske elektrarne. Se tega naša lokalna oblast sploh zaveda!? Na omenjeni agenciji so začeli z iskanjem primerne lokacije odlagališča že leta 1993, a so takrat prebivalci Kališevca pri Senovem zanetili pravi upor! Upravičeno! Tedaj so z mehkimi prijemi skušali vsiliti ljudjem v oddaljenih dolinah atomsko odlagališče. Je danes drugače? Je, danes nam župan, ki smo ga izvolili sami, skuša vsiliti atomsko odlagališče. Informacije, ki jih želimo slišati, moramo zbirati sami in tako jih želimo posredovati tudi vsem vam, občanom naše občine. V kako usranih plenicah je demokracija na šmarskem! Želimo povedati le to, da imamo pravico odločati, kaj se bo zgodilo na naših njivah in travnikih oziroma v naši krajih. To je naš dom. Bogomir BUČAR JANUARJA SPREJET RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA ZA 13 OBČIN SAVSKE RAVNI IN POSAVSKEGA HRIBOVJA Razvojni programa podeželja (RPP) smo pričeli pripravljati že v letu 2003. V njem je zelo konkretno opredeljeno, kaj bi bilo potrebno razvijati, da bodo pogoji za kvalitetno delo in življenje v prostoru teh 13 občin čim boljši. Razvojni program obsega nabor izvedbenih projektov, ki jih bo moč realizirati, ko bodo objavljeni za njih primerni razpisi. Za naš Center in občini Litija ter Šmartno pri Litiji je celotni razvojni dokument zelo pomemben, ker na njegovi osnovi v obdobju 2007-2013 lahko kandidiramo za finančna sredstva iz programa LEADER+, namenjena izboljšanju infrastrukture, v katerih občani opravljate svoje dejavnosti (kmetijsko, turistično, gospodarsko), in razvoju človeških virov. V okviru Razvojnega programa podeželja sta se do sedaj zgodili dve pomembni stvari. Prvi konkretni izvedbeni projekt, ki smo ga realizirali, je projekt Po poteh dediščine na območju občin Savske ravni in Posavskega hribovja. Konec februarja bo izdan katalog ponudbe, imenovan »Trkamo na vrata dediščine«. Vanj je vključenih 44 najkvalitetnejših točk naravne in kulturne dediščine v 13 občinah, ki obiskovalcem ob dodatni ponudbi gostinskih in ostalih storitev omogočajo zanimivo in pestro bivanje. Ta katalog nam bo služil kot osnova za trženje turistične ponudbe, naravne in kulturne krajine ter zgodovinske dediščine. Druga že izvedena aktivnost je prijava projekta »Razvoj intelektualne infrastrukture v okviru projekta po poteh dediščine« za neposredne spodbude na Agenciji RS za regionalni razvoj. Ko bo projekt odobren, bomo v letošnjem letu izvedli več izobraževalnih delavnic za ciljne skupine in vzpostavili enotne informativne table na točkah dediščine. STOJNICE VABIJO Že nekaj mesecev starega leta in tudi v novem letu posamezniki iz litijskega podeželja in drugi ponujajo svoje pridelke in izdelke naprodaj na novi lokaciji. Vsako soboto v dopoldanskem času vas pričakujejo nasproti litijske cerkve oz. za nekdanjo prodajalno Peko. Izbirate lahko med ponudbo doma pridelane sezonske zelenjave, mlečnimi izdelki, kruhom, rezanci, ribami, medenimi izdelki, izdelki domače obrti; pa še kaj bi se našlo. Vabimo vas, da se ustavite, pogledate, kaj ponujajo, poklepetate z znanci, ki jih srečate, ter kupite tisto, kar bo pritegnilo vaše oko ali premamilo vaš okus. — A CENTER ZA RAZVOJ LITIJA INFO TOČKA NA DOLAH PRI LITIJI Danes, ko se vse spreminja in obrača zelo hitro, posameznik potrebuje točne in ažurne informacije v vsakem trenutku. S tem namenom smo v mesecu februarju vzpostavili na Dolah pri Litiji tako imenovana Info točko. V stari osnovni šoli, kjer ima sedež Zadruga za razvoj podeželja Jarina z.o.o., je vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure na voljo vsakemu posamezniku računalnik, ki ima tudi dostop do svetovnega spleta. Na voljo so vam tudi informacije v obliki različnih publikacij oz. tiskovin. Tisti, ki pa si ne želite za sogovornika računalnik ali tiskano besedo, pa se lahko oglasite in pogovorite o vaših načrtih za razvoj vaše kmetije. Potrudili se bomo in skupaj poiskali odgovore na vaša vprašanja. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 01 897 21 04 ali e-mail naslovu tania.narantini@cr-litiia.si. ŽE IMATE VAVČER ZA LETO 2005? Na Centru za razvoj Litija že od leta 2002 izvajamo program vavčerskega svetovanja, ki predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem in vsem potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za podjetniško pot. V letu 2004 smo subvencionirane storitve svetovanja in usposabljanja zagotovili več kot 90 podjetnikom, od tega 30 brezposelnim osebam, ki so se v obdobju 6 mesecev po vključitvi v program samozaposlili. KAKO SE VKLJUČITE? Če ste podjetnik, brezposelna oseba ali že zaposleni in želite opravljati podjetniško dejavnost ali nosilec kmetijske dejavnosti, se oglasite na Centru za razvoj Litija. Na prvem srečanju nam boste predstavili svojo poslovno zamisel, projekt ali problem, ki ga želite rešiti. Na osnovi možnosti programa vam bomo predstavili, kakšne oblike pomoči vam lahko nudimo ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. MOJ SPLETNI PRIROČNIK Vabimo vsa mikro, mala in srednja podjetja v območju občin Litija, Šmartno pri Litiji, Moravče in Dol pri Ljubljani, da se naročijo na elektronski bilten z naslovom MOJ SPLETNI PRIROČNIK. Z njim vam na Centru za razvoj tedensko brezplačno posredujemo svežo informacijo o javnih razpisih, novih gospodarskih predpisih, poslovnem sodelovanju in aktualnih poslovnih dogodkih. Najhitreje se lahko naročite preko elektronske pošte nalinfo@cr-litiia.si. IZOBRAŽEVANJE ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE Center za razvoj Litija v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki v mesecu marcu in aprilu 2005 organizira naslednja izobraževanja: 1. VEŠČINE VODENJA V RASTOČIH PODJETJIH Izobraževanje bo potekalo v 4 modulih: - delegiranje v vodenju (15.03.2005) - reševanje konfliktov v vodenju (22.03.2005) - obvladovanje sprememb (29.03.2005) - samomotivacija in motivacija zaposlenih (05.04.2005) Izobraževanje se bo začelo ob 14.00 uri v sejni sobi Predilnice Litija na Kidričevi 1 v Litiji. Seminar bo izvajal priznani predavatelj podjetja OK Consulting, g. Niko Mejaš. Podrobnejše vsebine modulov so objavljene na spletni strani Centra. Cena posameznega modula je 25.000 SIT + DDV z možnostjo 50% subvencije z vključitvijo v program vavčerskega svetovanja. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami na 01 /89 62 710, 89 62 715 ali info@cr-litija.si 2. KONVERZACIJA V ANGLEŠČINI, 30 umi tečaj, ki bo potekal ob sobotah dopoldan. Cena tečaja je 40.000 sit (z DDV), termin tečaja bo določen, ko bo zbrano zadostno število prijav. 3. VARSTVO PRI DELU - redno mesečno izobraževanje za člane Območne obrtne zbornice Litija, informacije ga. Rosana Škulj 01/89 80 210 4. PREDELAVA MESA NA KMETIJI (21. 22. 23., 28 februar in 1. marec 2005), okvirna cena 25.000 sit, informacije Kmetijsko svetovalna služba Litija, Valvazorjev trg 3, Litija, 01/89 95 014 5. RAČUNALNIŠTVO - Začetni 20 urni seminar računalništva WORD-a, EXCEL-a in Interneta se bo začel v soboto, 12. marca 2005, ob 09. uri, v prostorih Gimnazije Litija in bo potekal vsako soboto. Tečaj je namenjen predvsem podjetnikom ter kmetom, vabljeni pa ste tudi drugi željni računalniških znanj. Vse dodatne informacije lahko dobite na Centru za razvoj Litija. Prijave sprejemamo do 1. marca 2005. 120 let Pevskega društva LIPA Litija LIPA BO PRAZNOVALA Pripravljalni odbor za 120 -letnico Lipe se vestno pripravlja na obeležitev tega visokega jubileja drugega najstarejšega pevskega zbora v Sloveniji. Odbor, ki ga vodi Jože Mirtič je sprejel okvirni program prireditev, ki se bodo odvijale v Litiji. • Slavnostni koncert Lipe bo 15. aprila v dvorani na Stavbah. • Litijski pihalni orkester bo imel koncert v marcu. • V avli občine Litija bo razstava ob 120-letnici Lipe, v organizaciji ZIK-KC Litija. • Območna pevska revija v Litiji bo aprila posvečena 120-letnici Lipe. • Maja bo Lipa zapela nekaj pesmi pred Farbarjevim turnom v počastitev svojega dolgoletnega zborovodje Petra Jereba. • Konec maja bo Nova kultura organizirala koncert v cerkvi sv. Nikolaja. • 24. junija, ob kresnem večeru, bosta Mestna skupnost Litija in Fondacija Villa Litta odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši Rudolfa in Metoda Badjure v stari Litiji. V kulturnem programu bo nastopila Lipa. •24. junija po otvoritvi spominske plošče bo v stari Litiji nastop litijske tolkalne skupine Perkakšns s spremljajočim programom. Pripravljalni odbor bo izdal tudi priložnostni programski list, ki bo prinesel izvlečke iz bogate zgodovine Lipe, program prireditev in vabilo za slavnostni koncert (mb). PRIREDITVE KNJIŽNICE LITIJA Torek, 22. februar ob 18. uri Ura pravljic Knjižnica Litija Sreda, 23. februar Ob 18. uri Ura pravljic Knjižnica Šmartno Petek, 4. marec ob 18. uri Odprtje razstave likovne skupine ROZA (Tatjana Lesjak, Miša Murn-Urankar, Joža Ocepek, Lidija Skubic) Knjižnica Litija Torek, 8. marec, ob 18. uri Ura pravljic Knjižnica Litija Sreda, 9. marec ob 18. uri Ura pravljic Knjižnica Šmartno Ponedeljek, 14. marec ob 19. uri Potopisno predavanje: Primož Pipan; Avstralija Knjižnica Litija OBVESTIMO NAKNADNO Predstavitev nove knjige Nejke Omahen Šola Šmartno Torek, 22. marec ob 18. uri Predstavitev knjig Vere Prelovšek: Utrinki trenutka večnosti in Kam sem založila svoje življenje? Knjižnica Litija Torek, 22. marec ob 18. uri Ura pravljic Knjižnica Litija Sreda, 23. marec ob 18. uri Ura pravljic Knjižnica Šmartno Sreda, 23. marec ob 13. uri Srečanje ob knjigi v Domu Tišje Dom Tišje Odmevna likovna razstava MIRE ROJC V litijski knjižnici je od konca januarja na ogled likovna razstava slikarke Mire Rojc. Otvoritve se je udeležilo več kot 80 ljubiteljev umetnosti, ki cenijo ustvarjalnost in talent nekdanje Litijanke, ki je bila rojena na Zg. Logu. Prisrčno in toplo srečanje z rojakinjo, prijateljico, znanko, ki je v Litiji tudi poučevala, je bilo pravšnje dopolnilo umetniškemu doživetju ob imenitno postavljeni razstavi in spremljajočim kulturnim programom, ki so j;a izpolnili pevci iz učiteljske vokalne skupine OŠ Litija. Razstavo oz. kar ustvarjanje samo je izredno pozitivno ocenil akademski slikar Jože Meglič, ki se je o slikarki in njenem stilu izrazil zelo pohvalno. Da so slike Mire Rojc največkrat oz. predvsem darilo, torej da jih najraje podarja, priča o posebnem karakterju osebe, ki slika z resnično ljubeznijo in predanostjo. Tako se tudi ljudje, ki se jih dotakne umetnost Mire Rojc, čutijo izredno polaskani, nagovorjeni z naklonjenostjo in preprostostjo. Razstava v Knjižnico Litija privablja številne obiskovalce in sodimo, da tako obiskane likovne prireditve še nismo imeli. A. Š. KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV februar - marec 2005 dan datum ura prireditev kraj četrtek 24.2. 19.30 Gledališki abonma: NA KMETIH (komedija 2004) Kulturni center Litija sobota 5.3. 10.00 Otroška matineja Kulturni center Litija sreda 9.3. preko celega dne Območna revija otroških gledaliških skupin: POJDIMO SE GLEDALIŠČE Kulturni center Litija sobota 19.3. 10.00 Otroška matineja Kulturni center Litija sreda 30.3. obveščeno naknadno Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov: POJEMO POMLADI Kulturni center Litija Februar 2005 4 ■■ mam ■RHHAMi ■HMBHHHHHBKBHBKBBaSHBBBBH Politika/N osice DELO POLICIJSKE POSTAJE LITIJA V LETU 2004 Policijska postaja Litija1 je beležila povečanje števila varnostno zanimivih pojavov z elementi kaznivih dejanj2, saj je PP Litija v letu 2004 obravnavala 686 (595)3 takih dejanj, kar pomeni 13,3 % porast glede na leto 2003. Na pristojno državno tožilstvo je PP Litija poslala 542 (471) kazenskih ovadb, to je za 13,1 % več kot v letu 2003, od tega 296 (250) zoper znane osumljence ter 114 (124) poročil za dejanja, ki niso vsebovala vseh elementov KD. S KD, za katere so bile podane kazenske ovadbe, je bilo oškodovanih 550 (430) oseb. Smrtnih žrtev ni bilo, ena oseba je bila posebno hudo telesno poškodovana (0), 2 (3) osebi sta bili hudo telesno poškodovani, 32 (37) oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Povzročeno je bilo za približno 55 (54) milijonov SIT materialne škode. PP Litija je največ KD obravnavala na področju splošne kriminalitete, saj je s tega področja podala 474 (458) kazenskih ovadb, od tega 232 (237) zoper znane storilce, kar pomeni 48,9 % (51,7 %) uspešna preiskanost. Najpogosteje obravnavana KD na območju PP Litija so bila KD zoper premoženje, saj je PP Litija zabeležila 336 (315) KD, kar znaša 61,9% (66,8 %) vseh KD, od katerih je bilo uspešno preiskanih 104 (136) oziroma 30,9 % (31,4 %). Med temi KD je največ KD tatvine s 141 (119) primeri, za katere je bilo podanih 40 (37) kazenskih ovadb z znanim osumljencem, torej znaša raziskanost 28,3 % (31,1 %). Po številu pojavljanj sledijo KD velike tatvine s 119 (120) primeri, za katere je bilo podanih 14 (14) kazenskih ovadb z znanim osumljencem, torej raziskanost znaša 11,7 % (11,6 %). PP Litija je v letu 2004 obravnavala 34 (43) KD iz poglavja zoper življenje in telo, in sicer 1 (0) KD poskusa umora, 2 (2) KD hude telesne poškodbe, 29 (39) KD lahke telesne poškodbe, 1 (0) KD sodelovanja v pretepu ter 1 (2) KD ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. Vsa KD iz tega poglavja, razen eno KD lahkih telesnih poškodb, so bila raziskana. PP Litija je s področja posebnih oblik kriminalitete obravnavala 15 (6) KD povezanih s prepovedanimi drogami in ponarejanjem denarja. Zaradi obravnavanih KD je PP Litija podala 10 (5) kazenskih ovadb zoper znane storilce, kar pomeni 66,6 % raziskanost. Na področju ponarejanja denarja so policisti obravnavali 11 (3) KD in ugotovili osumljenca za osem KD. PP Litija je na področju zlorabe prepovedanih drog evidentirala 4 (3) KD, od tega sta bili 2 (3) kazenski ovadbi podani zoper znanega storilca. Problematika zlorabe prepovedanih drog je na območju PP Litija verjetno še večja. Poleg tega so policisti opravili še 24 (20) zasegov prepovedane droge. Ker v teh primerih ni bilo znakov KD, je bil zoper osebe, ki so posedovale prepovedano drogo, podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Skupno je bilo zaseženih 499,74 (423,4) g konoplje rastline oz. marihuane. Prav tako so policisti skupno zasegli bruto 0,75 ml (15,8) g heroina, ter 52 ml metadona. Zaradi utemeljenega suma storitve KD nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in razstrelilnimi snovmi, je PP Litija podala 2 (1) kazenski ovadbi zoper 2 (1) osebi. Zaradi suma storitve tega KD so policisti PP Litija zasegli naslednje orožje, strelivo in eksploziv: 1 x lovska puška, 1 x pištola, 1 x vojaška puška, 69 šibrnih nabojev različnih kalibrov, 87 ostrih nabojev različnih kalibrov, 3 plinske naboje, 1 bombo, 4,7 kg eksploziva, 1 m vžigalne vrvice, 357 vžigalnikov, 1 del orožja, 2 dušilca zvoka in eno predelano zračno orožje. Poleg tega orožja so policisti zaradi kršitve določil Zakona o orožju zasegli še pet lovskih pušk, eno starejšo pištolo, 1 boksar, 7 šibrnih in 7 ostrih nabojev teren plinski razpršilec (v letu 2003 so policisti zasegli eno starejšo pištolo, eno puško, dva noža, 114 ostrih nabojev in 10 maneverskih nabojev). Na področju javnega reda in miru so policisti PP Litija v letu 2004 obravnavali 667 (597) kršitev, zaradi katerih so podali 460 (403) predlogov za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške ter napisali 89 (43) poročil inšpekcijskim službam, in sicer 36 zaradi prekoračitve obratovalnega časa gostinskih lokalov oziroma zaradi obratovanja teh lokalov brez dovoljenja, 31 poročil zaradi zaposlovanja na črno, 22 pa je bilo drugih poročil. Policisti so obravnavali tudi 38 (11) kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola, saj je bilo na podlagi analiz ugotovljeno, da je delež pijanih kršiteljev zelo velik. Zaradi tega dejstva so policisti ugotavljali, kje se ga je vinjeni kršitelj napil in če so obstajali pogoji, zoper kršitelje represivno ukrepali. Poleg tega so policisti po različnih predpisih izrekli 8 (18) denarnih kazni ter izrekli 7 (8) opozoril. Struktura kršitev po zakonih je primerljiva z letom 2003. Največ kršitev je bilo storjenih ob sobotah in sicer 114 (822), sledita nedelja z 91 (71) storjenimi kršitvami in petek z 81 (61) kršitvami. Daleč najmanj kršitev so policisti obravnavali ob torkih in sicer 42 (65). Tako kot v letu 2003 je bilo največ kršitev storjenih v popoldanskem in večernem času, zlasti izstopa čas med 16. in 22. uro s skupno 223 (224) kršitvami. Policisti so pri kršitvah javnega reda obravnavali 611 (546) fizičnih oseb, kar pomeni 10,6 % porast. Delež polnoletnih kršiteljev znaša 94,1 % ali 575 (511) oseb, mladoletnih je 36 (35) ali 5,9%. Obravnavali so tudi 8 (1) kršitev pravnih oseb. Policisti PP Litija so izvedli 645 (543) intervencij, kar pomeni povečanje za 15,8%, ter pridržali 13 (20) oseb. Omenjeni podatki sicer kažejo na poslabšanje stanja na področju problematike javnega reda in miru, saj je PP Litija izvedla več intervencij kot v letu 2003, vendar pa ocenjujem, da se stanje ni bistveno poslabšalo, saj menim, da so ti statični podatki predvsem odraz boljšega dela policistov. Spodbuden je tudi podatek, da je bila izvedena le ena (5) intervencija z več kot 5 kršitelji. V letu 2004 je bilo na območju delovanja PP Litija evidentiranih 374 (397) prometnih nesreč. Nekoliko (za 5) se je zmanjšalo število prometnih nesreč s telesno poškodbo. Manjše je bilo skupno število telesno poškodovanih 192 (233). Bistveno manj je bilo hudo telesno poškodovanih 8 (21), manjše pa je bilo tudi število lahko telesno poškodovanih 184 (212). V prometnih nesrečah so 4 (7) osebe izgubile življenje. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost 163 (155), stran in smer vožnje 68 (87), neupoštevanje prednosti 27 (45), neustrezna varnostna razdalja 24 (24) ter premiki z vozilom 36 (39). Največkrat so bili v prometnih nesrečah kot vozniki osebnega avtomobila udeleženi vozniki v starosti od 24 do 34 let in sicer 150 (162), sledijo vozniki v starosti od 34 do 44 let 119 (125). Največ prometnih nesreč je PP Litija beležila v mesecu juniju 37 (38), po dnevih pa je bilo največ prometnih nesreč evidentiranih v petek 68 (59). Največ telesno poškodovanih je bilo v petek 36 (22). Dve prometni nesreči s smrtnim izidom sta se zgodili v mesecu marcu, ostali dve pa sta se zgodili meseca junija in oktobra. Na območju PP Litija je bilo zabeleženih 49 (44) prometnih nesreč s pobegom, od tega 4 (4) s telesno poškodbo. FS OD MASKE DO CVETA |7 # pjj£ Za nami je pustni čas, vsaj tisti uradni, ko smo opazovali pustne šeme, v glavnem napravljene v aktualno politične zoeužiNA ui« maske. V šali in smehu je resda tudi mnogo resnice. A kaj, ko iov mn0gi mask ne snamejo niti skozi preostanek leta, a to je že druga zgodba in ni namen mojega pisanja. ZLSD se pripravlja na svoj kongres. Vestno in preudarno. Volitve so dale rezultat s katerim smo po eni strani lahko zadovoljni, po drugi pa tudi ne. Mnogi pričakujejo na kongresu korenite spremembe. So potrebne PVerjetno da. Za nami je obdobje samostojnosti,.v katerem smo morali dozoreti, ostati zreli in preudarni. V letih osamosvojitve je bila ZLSD tako v poziciji kot opoziciji. Potrebno je narediti analizotiela in rezultatov in verjetno vnesti v delo in program svežine, ki se bodo dotaknile slehernega človeka v naši državi in bodo še bolj opravičevale besedo »socialnih« v imenu stranke. Ime ZLSD, danes in nikoli več ? Vprašanje na mestu, kajti odločalo se bo tudi o novem imenu stranke. ZLSD ali samo SD. Zakaj sprememba, zakaj izpustiti Z in L? Preveč diši po starih časih ? Lahko že novo, drugačno ime popravi vlogo stranke ? Kolikor je zagovornikov je tudi nasprotnikov. In verjetno imajo vsi vsaj delno prav. A ime ZLSD se je usidralo na slovenskem političnem prostoru in je prepoznavno, čeprav bi nekateri radi končno pometli »odpadlo« listje. Pustimo času čas in vse bo znano. Sprememba imena zagotovo ni tako pomembna, kot je pomembno življenje slehernega človeka. V naši bližnji okolici imamo kar nekaj stvari, ki so zagotovo bolj v ospredju. Od morebitnega shranjevanja jedrskih odpadkov v občini Šmartno pri Litiji, do morebitne izgradnje novih stanovanj ali rojstva obrtne cone. Pa kako preživeti iz dneva v dan z minimalnim dohodkom in bojaznijo, da kmalu, zaradi izgube dela, tudi tega ne bo. Pri teh stvareh skrivanje za masko ni preudarno dejanje in ne vodi do rešitev. To so stvari, ki se jim bodo posvetili tudi naši občinski svetniki in verjemite, da bodo delali in odločali v dobro vseh nas. Pa smo prišli do cveta. Ta je za vas, draga dekleta in žene, ki boste od svojih moških spremljevalcev dobile pozornost ob S.marcu, mednarodnem dnevu žena. Naj bo pozornost enkratna in trajna. In vse najlepše ob vašem prazniku. Gorazd MAVRETIČ montaža Bajec PUC OKRU in URflTfl (p*: 141/754 4M • Mt MaJec@sM.net Zastopnik MM PR0FII 3000 5000 mm 01 do 29.2. 2005 Policisti so uspešno raziskali 34 (23) teh prometnih nesreč. Od prometnih nesreč s telesno poškodbo in pobegom je ena (1) ostala neraziskana. Poleg navedenih prometnih nesreč so policisti obravnavali še 59 (72) poškodovanj vozil na parkirnih prostorih, ko povzročitelji niso bili izsledeni. PP Litija je beležila tudi 42 (48) trčenj v divje in domače živali, ki so skočile na cesto. PP Litija je izvajala preventivne naloge na vseh področjih dela. Poleg preventivno varnostnih akcij so policisti izvajali razgovore z vodstvi osnovnih šol, z vodstvom srednje šole in doma starejših občanov ter delili razne letake in drug propagandi material. V ustrezno evidenco v centralnem računalniku je PP Litija vnesla 93 (74) zadev s področja situacijske preventive, in sicer 56 (37) na področju varnosti cestnega prometa, 15 (14) s področja varovanja javnega reda in miru in 22 (23) s področja kriminalitete. Vodstvo PP in policisti so izvajali preventivne aktivnosti tudi v sodelovanju z lokalnimi skupnosti. Kljub temu, da ocenjujem, da je bilo to sodelovanje dobro, si želim, da bi se to sodelovanje še izboljšalo, zato ponovno pozivam vodstva lokalnih skupnosti in občane, da v kolikor si želijo sodelovanja, pokličejo na PP Litija, da se dogovorimo za obliko sodelovanja. Vsakega klica bomo veseli in upam, da bo takšno sodelovanje obojestransko koristno. Jože PAVLI KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II 1 -v nadaljnjem besedilu PP Litija; 2 - v nadaljnjem besedilu KD; 3 - podatki za leto 2003 SLS. Slovenska ljudska stranka IZJAVA ZA JAVNOST Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke OO Litija je ogorčena nad dejstvom,da župan skupaj z odgovornimi v občinski upravi zavestno več kot tri mesece niso obvestili občinskega sveta o pridobitvi tožbe napram državi za vlaganja v državno cestno infrastrukturo ,ki je posledično prinesla cca.250 miljonov tolarjev.Namesto, da bi občinski svet na podlagi predloga župana odločil o porabi teh sredstev je občinska uprava porabila ta denar za tekoče poslovanje proračuna,ki pa je bil ob sprejemanju ZAVESTNO PRENAPIHNJEN na prihodkovni ravni.Vtem primeru gre za zavestno prikrivanje dejstev in onemogočanje izvajanja dejanske vloge in pristojnosti,ki jo po zakonodaji in statutu ima občinski svet.Ob pravočasni vključenosti občinskega sveta bi lahko ustrezno razrešili tudi dilemo ,ki je nastala v zvezi z eventualna upravičenostjo do teh sredstev s strani občine Šmartno pri Litiji in razvojno porabo pridobljenih sredstev, tako pa je denar preprosto izpuhtel. Svetniška skupina SLS Litija poziva župana, da o tej problematiki čimpreje skliče pogovor z vsemi strankami ,ki so zastopane v občinskem svetu. Svetniška skupina SLS Litija FASADERSTVO IZDELAVA TOPLOTNIH FASAD Z: ■ stiroporjem - mineralno volno GRADIŠEK JANEZ s.p. Partizanska pot 13, Litija Tel.:01 8981 740, GSM: 041 648 942 e-mail: gradisek.janez@siol.net www.fasaderstvogradisek.com Slovenska nacionalna stranka Občinski odbor SNS Litija Datum: 03.02.2005 Zadeva: Izstop iz koalicije oz. koalicijskega sporazuma o sodelovanju v občini Litija. Na podlagi določb, ki so napisane v koalicijskem sporazumu o sodelovanju, podpisanega dne 24.03.2003, vas skladno z določbami v zadnjem odstavku IV. Poglavja delovanja koalicije seznanjamo, da bomo v roku 5 dni obvestili vse koalicijske partnerje, da odstopamo od zgoraj navedenega podpisa koalicijskega sporazuma o sodelovanju v občini Litija. Po preteku tega roka bomo sklicali tiskovno konferenco in tudi širšo javnost obvestili o našem izstopu iz koalicijskega sporazuma. Eden glavnih razlogov za ta korak je,da ne sprejemamo nikakršne odgovornosti v zvezi z delovanjem občinske uprave na premoženjsko pravnem delovanju. Smatramo, da bi morali tudi vi, kot župan in tudi odgovorni za delovanje občinske uprave prevzeti del odgovornosti. Odgovornost pa bi morali prevzeti še nekateri vaši svetovalci oz. vodilni delavci. Vse naše člane, ki jih imamo v posameznih organih občinskega sveta, smo odvezali vseh obveznosti in jim dali proste roke glede odločanja. S spoštovanjem! Predsednik 00 SNS Litija Matjaž PESKAR ..................................MATURANTKE ŽELITE BITI ORIGINALNE, IZVIRNE IN SAMOZAVESTNE NA MATURANTSKEM PLESU? ČEVLJARSTVO MIhoya.....................NUDI PO MERI IZDELANE ČEVLJE tel.898 13 38 gsm 031 348 063 Parmova, tal . 13, Litija MODNA OBLIKOVALKA KARMEN.................SVETUJE IN IZDELUJE OBLEKE tel .5 64 04 Ol