dolenjka.d.d.
NOVO MESTO
Cenejši nakupi pijač: v “PRODAJNEM CENTRU-DISKONT ŽIME’ na Ljubljanski 31 - delovni čas vsak dan od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure in v “DISKONTU” na Drski - delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
■	■	i	1	i	i				9	■	T	tj	Ji
Ul													
ISSN 0416-2242 KRKA NI PRIMERNA
9 770416 224000 vaš četrtkov
ZA KOPANJE
prijatelj
dolenjski list
NOVO MESTO - Od 7. do 12. junija so delavci novomeške območne enote Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije vzeli vzorce vode na neurejenih kopališčih na Krki. Analiza, ki sojo opravili na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, je pokazala, da zaradi mikrobiološke in kemijske neustreznosti Krka ni primerna za kopanje na kopališčih Otočec (jasa), Draga (pred mostom), Mačkovec in Loka.
Dom starejših občanov v Trebnjem končan
Otvoritev doma bo v petek, 30. julija, ob 11. uri
bčina Trebnje, ki šteje približno 18.200 prebivalcev, si je dolga leta prizadevala za gradnjo doma starejših občanov v Trebnjem, saj kar 120 njenih občanov sedaj prebiva . domovih po celi Sloveniji.
ick£ Se 0301 ie Spolnila v letošnjem letu, ki je še posebno pomembno, saj je leto 099 razglašeno za mednarodno leto starejših oseb. emeljni kamen za gradnjo doma starejših občanov je bil položen konec oktobra 1996, kar je minilo le dobri dve leti in pol, ko je dom zgrajen in seveda tudi opremljen, okacija doma je v urbanem delu mesta Trebnje, v Starem trgu 63, v čistem okolju, ez večjega prometnega hrupa in se razprostira na površini 9.000 m2, tloris objekta P J® 3.500 m2. Dom bo nudil bivanje in oskrbo 136 oskrbovancem, omogočeno pa
bo tudi di
inevno varstvo. Oskrbovanci bodo lahko bivali v 24 enoposteljnih sobah, 24
jtooposteljnih in 16 štiriposteljnih sobah, orn razpolaga s šestimi bivalnimi enotami v dveh etažah, s centralno jedilnico in namenskim Prostorom, knjižnico in čitalnico, delovno terapijo, fizioterapijo, bulanto, servisnimi prostori (pralnica, kuhinja), upravnimi prostori in bifejem, kat ^ *e 29raien tucli prizidek Varstveno-delovnega centra za 25 varovancev, enm bo dom lahko nudil vse storitvene usluge.
Celoti
na investicija objekta, skupaj z opremo, znaša 730 milijonov tolarjev.
te9a_pa se končuje tudi izgradnja kapele, ki jo je s svojimi sredstvi financirala 'na v višini 20 milijonov tolarjev.
^inobo dom zelo velika pridobitev, ker bo nudil starejšim varnost, oskrbo, drugi
Da h 'n ^'no ciornab'h' zaposlil pa bo tudi 50 delavcev, zvečine domačinov, posredno bodo vključeni v dom tudi krajani občine, ki bodo oskrbovali dom. li ? 'fnbljeni na otvoritev doma z mislijo: “Dom je potreba, možnost in obveznost do L.1, so aktivno življenje preživeli z nami in so ustvarjali boljše razmere tudi za naše lenie, zato je čas, da zdaj mi poskrbimo za tiste, ki so potrebni domske oskrbe."
BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Odprli smo novo poslovalnico v Sevnici, Kvedrova 28. 7? 0608/41-371.
K Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), 7T 068/342-410 BpH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 °pH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, “ts 068/56-480
VdRSTVO OKOLJA
Odpadki	sm
Ponekod c Sloveniji je stalna praksa, da najmanj enkrat, raje Pa dvakrat ali celo trikrat, na leto zbirajo in odvažajo nevarne apadke iz gospodinjstev. Tako na Štajerskem in v Prekmurju, Eff Ljubljani, Domžalah, Idriji in drugje. V šestih dolenjskih °bcinah na območju nekdanje novomeške so tako akcijo prvič Popravili pred dnevi. V dobrih dveh tednih so na 21 odjemnih testih zbrali dobrih 2.700 kg teh odpadkov, od strojnih olj, aku-Mulatorjev, ban• in lakov do čistil in zdravil.
2.700 kilogramov. Manj od pričakovanj, a je ta podatek kljub emu razveseljiv. Vse to bi sicer končalo na komunalni deponiji
- še bolj verjetno: na črnih odlagališčih, v gozdovih, vrtačah,
Oo r-' 1 •*	-	-	-	—	•
5 Potokih ali v njih. Tako pa je te nevarne odpadke za to usposobljeno in opremljeno podjetje zbralo, varno odpeljalo in Poskrbelo za njihovo nenevarno uničenje. Stvar je stala 1,7 Milijona tolarjev. Tokrat bo plačala Komunala. Ampak, praviti Z^‘ranie 'n odstranjevanje nevarnih odpadkov ne sodi v os-ovno komunalno dejavnost in bo treba najti kakšen dodaten m za to. Ker gre za pomembno okoljevarstveno stvar in ne ve-Me stroške, se bo ta denar že našel. Bolj zaskrbljujoče je, da so o dveh zbirnih mestih zbrali po manj kot 10 kg odpadkov, na Mili pa nič! Kot da v gospodinjstvih v Bršljinu z okolico, v Meškem, gabrskem in stopiškem koncu ni niti dekagrama ne-^Mih odpadkov. Menda se ja ne bodo izgovarjali, kot so se ob vedbi obveznega zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, I a,8re po vaseh večina teh odpadkov na gnoj. Akumulatorjev, kov in starih zdravil pa že ne mečejo na gnoj, saj niso neum-*• e je bati, da na kakšne bolj skrite in odročne kraje. Torej 40 neumni!
'(Evropi zberejo na leto po 2 kg nevarnih odpadkov iz gos-fflMjstev na prebivalcu, v Sloveniji okoli pol kilograma, v prvi
60 no ',a °bntočju šestih dolenjskih občin, v katerih živi okoli ■ b00 ljudi, pa slabih 5 dekagramov. V Evropo nas bodo pripel-l,udi odpadki. A ne tisti v gozdovih in ob potokih, ampak skrb-I°M organizirano zbrani, varno odpeljani in neškodljivo uničeni. 0 Lot za turizem, tudi tu velja: Odpadki smo ljudje!
ANDREJ BARTEU
Za prihodnost brez vojn in nasilja
TVadicionalno srečanje borcev Kočevskega odreda in občanov s slovenske in hrvaške strani meje je bilo letos prvič v Kočevski Reki - Slavnostna govornika Stanovnik in Grmič
KOČEVSKA REKA - V počastitev zgodovinskih dogodkov v času NOB na ohmočju Kočevske Reke so kočevski borci v sodelovanju s KS	-7	.	,,,
in občino soboto	tovariško	srečanje	borcev	Kočevskega
odreda in občanov s slovenske in hrvaške strani meje. Okoli 3000 zbra-	SE
nih na tradicionalnem srečanju, ki je bilo po v sakoletnih srečanjih pri	ni
Taborski steni nad Belico, letos pa prvič v Kočevski Reki, sta nagovo-	^
rila član glavnega odbora ZZB NOV dr. Janez Stanovnik in slovenski
naslovni škof Vekoslav Grmič.	!	W	m	v
TOVARIŠKO SREČENJE - Slavnostni govornik dr. Janez Stanovnik je mladi rod pozval, naj čuva svobodo in samostojnost Slovenije kot zenico v svojem očesu. (Foto: M. L.-S.)
hujši podobi, da se namreč ne konča, ko utihne orožje na fronti, pa je dejal, da si moramo danes še toliko bolj prizadevati za prihodnost brez vojn in nasilja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Berite danes
stran 3:
•Kdo bo čistil Novolesove odplake?
stranlO:
• Tudi Krka in Kolpa sta nevarni
stran 24:
• Zupan ostal brez brkov
Spoštovani bralci!
Na sredinskih štirih straneh tokratne številke Dolenjskega lista boste spet našli posebno prilogo z naslovom
Kdo Kaj Kje Kdaj
Priloga, ki smo jo pripravili v sodelovanju z novomeško Gaier(jo Kralj, ob vrsti oglasov prinaša tudi uganke z lepimi nagradami. Rešitev za vsako uganko posebej morate poslati na dopisnici na naslov Dolenjskega lista, in sicer najkasneje do 9. avgusta, ko bomo izžrebali nagrajence.
Uspešni gimnazijski maturanti
Kar 98,84 odst. maturantov novomeške gimnazije je v prvem roku opravilo maturo - Povprečno več kot 20 točk, 9 več kot 30 točk, ena vseh 34
Dr. Stanovnik je poudaril, da ima Kočevska v NOB posebno mesto ne le zato, ker seje tu že aprila 1941 začela vstaja proti okupatorju, marveč tudi zato, ker samo na Kočevskem v vsej Sloveniji vse do leta 1943 ni bilo belogardističnih postojank, čeprav je bila v južnem delu Slovenije kolaboracija velika.”Tu je bilo več kot 10 duhovnikov, ki so neposredno sodelovali z OF in bili celo njeni aktivisti,” je dejal in dodal, da je bila OF “resnično vseljudsko, globoko narodno gibanje”, na kar da se danes ne le da pozablja, ampak se zgodovino celo namerno potvarja. Poudaril je, da bi brez dogodkov med NOB, kot sta bili zasedanji v Kočevju in Črnomlju, kjer so bili postavljeni temelji slovenske državnosti, tudi desetdnevna vojna in dogodki pred njo izzveneli drugače. “Novi rod je v 90. letih nadaljeval delo, ki smo ga začeli že med NOB,” je dejal in pri tem borce poimenoval za silo kontinuitete v boju za svobodo in demokracijo, ki se ni začela, “kot to danes nekateri mislijo”, je dejal, “šele z njihovo zmago na volitvah”.
Duhovnikov, ki so bili tesno povezani z ljudstvom, se je spomnil tudi mariborski naslov-
Skip, s katerim so iz jame pripeljali na tisoče ton premoga in ki je bil edino prevozno sredstvo za prevoz rudarjev v rudnik in iz njega, pa so trdno pričvrstili na izvozni stolp prav na mestu, od koder so nekdaj iz njega izsipavali premog. V kanižarski rudnik se tako nihče ne bo spustil nikoli več. Medtem ko so med postopnim zapiranjem rudniške rove porušili, dva krajša pa je zalila voda, od 19. julija s peskom iz bližnjega kamnoloma na Suhorju zasipavajo še zadnja dva rova. Glavni vpadnik, ki je bil vhod v rudnik in
ANDREJU PAVLIŠIČU MATURITETNO SPRIČEVALO S POHVALO
ČRNOMELJ - Na črnomaljski gimnaziji je v letošnjem junijskem roku opravljalo maturo 34 dijakov, uspešnih pa jih je bilo 29. Črnomaljski gimnazijci so imeli letos torej 85-odstotni uspeh, kar je odstotek pod republiškim povprečjem. Povprečno število točk pri tistih, ki so bili uspešni na maturi, pa je višje kot lani in znaša 19,3 točke. Andrej Pavlišič, ki je dosegel 31 točk, bo prejel spričevalo s pohvalo. Od tistih, ki v prvem roku niso opravili mature, pa imajo štirje po en popravni izpit, eden pa dva, medtem ko ni povsem padel nihče.
ni škof Vekoslav Grmič, ki pa se je dotaknil tudi povojnih pobojev v Kočevskem Rogu. Označil jih je za zločine, ki so vredni vse obsodbe, čeprav, kot je dejal, “jih skušamo povezati s tistim, kar se je prej dogajalo predvsem v ljubljanski pokrajini in je povzročilo bratomorno klanje.” Dejal je, da se je sovraštvo, ki so ga med Slovenci zasejali ljubljanski izdajalci nadaljevalo tudi po končanem boju. Ker se ravno v tem kaže vojna v svoji naj-
PODELITEV SPRIČEVAL - Letošnji maturanti novomeške gimnazije so dosegli zavidljiv uspeh. V prvem roku je maturo opravilo 98,84 odst. vseh. Na fotografiji: s slovesne podelitve maturitetnih spričeval. (Foto: A. B.)
izhod iz njega, so pokrili z železno rešetko, s tovornjakov pa vanj iz-tresajo pesek. V zračilni vpadnik pa pošiljajo pesek pod velikim zračnim pritiskom. Za zasutje obeh vpadnikov bodo potrebova-li okrog 4.500 ton peska, kar pomeni, da bodo morali tovornjaki pripeljati kar 450-krat. Vpadni-ka naj bi bila zasuta do konca julija. In takrat bodo v Kanižarici dokončno lahko rekli: “Nekoč je bil rudnik.”
Potem bodo nadaljevali dela na površini. Kot je dejal Silvo Grde-šič, direktor Rudnika Kanižarica v zapiranju, jih čaka še veliko dela
NOVO MESTO - V ponedeljek, 26. julija, so na priložnostni slovesnosti v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu podelili spričevala letošnjim maturantom novomeške gimnazije.
ske cone. “Vse poteka po načrtih. Tako bo rudnik 31. decembra letos dokončno zaprt. Takrat bomo tudi zabetonirali glavni vpadnik. Že nekaj čaša pa hkrati z zapiralnimi deli urejamo rudniški muzej, ki naj bi bil odprt v sredini prihodnjega leta,” je pojasnil Grdešič. Ob tem pa samo še zanimivost: še preden so začeli z zemeljske površine zasipavati glavni vpadnik, so rudarji rešili polha, ali morda njuna potomca, ki ju je lovec in rudarski nadzornik Leopold Pintarič pred sedmimi leti prinesel v rudnik. A se nista izgubila v bližnjem gozdu, temveč se zadržujeta ob nekdanjem vhodu v rudnik. Rudarji pa jima, tako kot že leta, prinašajo priboljške.
M. BEZEK-JAKŠE
Uspeh je iz leta v leto boljši, letošnji je že skoraj senzacionalen. Iz 6 oddelkov 4. letnikov gimnazije je maturo opravljalo 174 dijakinj in dijakov in jo uspešno opravilo 172 ali 98,84 odst.; le 2 imata popravne izpite. Za primerjavo je treba povedati, daje v Sloveniji ta odstotek 86,02.
Letošnji novomeški gimnazijski maturanti so presegli tudi “magično” mejo 20 točk od 34 možnih, kar bi ustrezalo oceni prav dobro. V Sloveniji znaša povprečje 18,6 točke. Devet dijakov pa je doseglo več kot 30 točk, od teh je ena dijakinja, Metličanka Jasminka Pavlinac, osvojila vseh 34 možnih točk. Tem in vsem ostalim slovenskim maturantom, ki so presegli 30 točk, bo maturitetno spričevalo s pohvalo na posebni slovesnosti izročil šolski minister.
Na slovesnosti v Novem mestu so podelili tudi priznanja gimnazije tistim dijakom, ki so se še posebej izkazali pri delu na raznih področjih.
Tudi v novem šolskem letu bo na novomeški gimnaziji 6 oddelkov zadnjega letnika, tako da bo konec šolskega leta maturo opravljalo okoli 160 dijakinj in dijakov te starodavne in pred nedavnim lepo obnovljene in posodobljene novomeške šolske ustanove.
A. B.
Rudnika v Kanižarici ni več
Te dni bodo še zadnji tovornjaki stresli pesek v glavni vpadnik kanižarskega rudnika ter s tem dokončno zasuli vhod v jamo - Še dela na površini - Prihodnje leto rudniški muzej
KANIŽARICA - Te dni se odvija zadnje dejanje v več kot 140-letni pri urejanju jalovišča in industrij-zgodovini rudnika rjavega premoga v Kanižarici pri Črnomlju. Sredi julija so namreč ugasnili in iz jame potegnili še zadnjo vodno črpalko. To je bila tudi poslednja stvar, ki so jo rešili iz rudnika, ki so ga postopoma zapirali že več let, zadnji premog pa so v njem izkopali 1. junija 1996.
VREME
Oh kuncu tedna ho razmeroma jasno, suho in toplo vreme.
DEVET NAJBOLJŠIH - Od 174 dijakov zadnjega letnika novomeške gimnazije jih je 172 uspešno opravilo maturo t> prvem roku. Povprečno število točk, ki so jih dosegli, presega 20 od 34 možnih, devet pa jih je doseglo več kot 30 točk, med njimi Jasminka Pavlinac (prva z leve) vseh 34. Tem bo maturitetno spričevalo na posebni slovesnosti izročil šolski minister. Poleg omenjene dijakinje so ti dijaki še (po abecednem redu): Blaž Brulc, Sara Brulc, Mateja Gorenc, Maja Goršin, Matevž Harlander, Tina Kočevar, Nataša Steklasain Katja Šturm. (Foto: A. B.)
Ali dobite in vzamete račun?
Včasih boste videli valjati se ob blagajni v trgovini veliko listkov - računov, ki ostajajo za kupci. Je med takimi pozabljenimi blagajniškimi izpiski tudi tisti, ki je namenjen vam? Ali v trgovini vzamete račun? Ali vam račun trgovec sploh da, ali morate zanj prositi? V tokratni anketi smo spraševali prav o tem. K temu nas je spodbudila zakonska določba, po kateri lahko inšpekcija kaznuje prodajalca in vas kot kupca, če nimate pri sebi računa, s katerim bi pri izhodu trgovine pojasnili poreklo sveže dišečih žemljic v vaši lastni nakupovalni vrečki, denimo. Pravna država s takim zakonskim določilom želi vpeljati red in finančno disciplino med gospodinje, upokojence, cicibane, veletrgovce in druge v Sloveniji. Te pravice ji seveda ne krati nihče, zato med gospodinjami in podobnimi vsakdanjimi zgledi lojalnosti državi obravnavana zakonska strogost že rojeva sadove. Res, ljudje za žemljice dobivajo od prijaznih trgovcev račune, te dajejo v žepe, s tem pomagajo vzdrževati tovrstni red in disciplino v deželi in tako ravnajo prav. Vendar so v deželi primeri, ko je blago, vredno za nekaj kaminov žemljic, v obotoku brez najmanjšega računa. Ampak to so primeri, katerih razsežnosti presegajo povprečje. V povprečju pa začenja vladati red v deželi.
HANA HUTAR, dijakinja iz Črnomlja: “Poznano mi je, da moram vzeti v trgovini račun. Če mi ga trgovec da, ga res vzamem, posebej pa ga od njega ne zahtevam. Vendar mislim, da je prav, da velja predpis, da kupec plača kazen, če ne vzame računa, ki mu ga trgovec da. Zadnje čase pa opažam, da prodajalci še posebej opozarjajo svoje stranke, naj vzamejo s seboj račune.”
IVAN MATJAŠIČ iz Metlike: "Vem, da moram vzeti račun tako v gostilni kot v trgovini, sicer lahko plačam kazen. Vendar, iskreno-povedano, to storim le redkokdaj, ker se mi listki samo valjajo po žepih. Morda poročeni moški bolj spravljajo račune, da lahko ženi dokažejo, kam so dali denar. Sicer pa bi bilo prav, da bi tiste brez računov najprej le opozorili in šele potem kaznovali.” GORAZD ŠOŠTER, univ. dipl. ekon., pripravnik v Krki Zdravilišča v Novem mestu: "Že prej sem jemal račune, po uvedbi DDV-ja jih zahtevam. Še vedno se skušajo nekateri s tem. da ne dajo računa, ogniti plačilu tega davka. Na novi novomeški bencinski črpalki me je človek na blagajni vprašal, če hočem račun. Ko sem ga vprašal, če je brez računa ceneje, me je samo čudno pogledal.”
MOJCA RETELJ, samostojna podjetnica, vodja gostinske obratovalnice v Trebnjem: "Moram priznati, da doslej nisem tako vestno zbirala računov kot zdaj, po uvedbi zakona o davku na dodano vrednost. Verjetno je razlog za spremenjen odnos do računov tudi moja dvojna zavezanost k spoštovanju zakona, saj se soočam z DDV-jem tudi kot podjetnica in zahtevam podobno od sodelavcev."
POLONA PRAZNIK, dijakinja Srednje vrtnarske šole Celje, doma iz Sevnice: “Sploh ne vem kaj dosti o davku na dodano vrednost. Kot dijakinja imam tudi bolj malo možnosti, da bi ne vem kako zapravljala, zato tudi nimam dosti opraviti z računi. Sploh se jih ne branim vzeti, da pa bi ga zahtevala za sladoled ali sok, se mi zdi kar malo smešno.”
MATJAŽ KRAJNC, udeleženec javnih del v projektu Usposabljanje za trženje v turizmu, doma v Brestanici: “Trgovci dajo račun, prav želijo, da ga vzameš. V zadnjem času v glavnem dajo zelo pregledno napisan račun. Povedo ti, da te lahko inšpekcija kaznuje, če te dobi brez računa. Trgovci tako delujejo prav vzgojno. S to strogostjo pri računih želi država narediti red.”
DARINKA BERIBAK, pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Mavrica Brežice: “V trgovinah dajo račun. Vzamem ga, po uvedvi davka na dodano vrednost čisto zmeraj. Ne vem za primer, da bi kdo plačal kazen, vendar mi je znano, da so predvidene kazni, če ne bi imel računa. Če je tak predpis, potem bodo verjetno inšpekcije kontrolirale. Zakaj so to tako zaostrili, nisem razmišljala.”
NADA BLATNIK, upokojenka iz Ribnice: “Račune sem od nekdaj shranjevala, saj so tudi trgovci samo ljudje in se lahko zmotijo. Ker gledam na trgovca predvsem kot na človeka, nikoli nisem imela nobenih težav. Če mi prej morda kje niso vedno dali računa, kot denimo na stojnicah z zelenjavo, pa se mi po uveljavitvi DDV-ja to še ni zgodilo. Po stari navadi račun tudi vzamem in ga pregledam.” OLIVIJA METELKO, učiteljica v Novem mestu, doma iz Kočevja: "Po 1. juliju skoraj v vseh trgovinah kupce opozarjajo na račune. Prej jih nisem shranjevala, sedaj pa jih celo pregledam. To me zato spominja na uveljavitev prepovedi kajenja. Sprašujem se, če ne bi bilo pametneje, da bi država najprej poskrbela za službe in plače, da bi sploh lahko kupovali in plačevali davke?!”
Nevami odpadki iz gospodinjstev
V prvi akciji seje zbralo 2.729 kg teh odpadkov - Največ odpadnih motornih olj, izrabljenih akumulatorjev, barv in lakov - Spomladi spet
NOVO MESTO - Od 5. do 20. julija je v šestih občinah (območje nekdanje občine Novo mesto), na katerih deluje novomeška Komunala, potekalo zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. To je bila prva taka akcija na tem območju, ki jo je organizirala in vodila Komunala. Doslej so nevarne odpadke iz gospodinjstev skupaj z drugimi odvažali na deponijo v Leskovcu.
V tej akciji so na 21 zbirnih mestih (od tega jih je bilo 15 v mestni občini Novo mesto) zbrali 2.729 kg nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Odpadke je zbiralo, odpeljalo in poskrbelo za nenevarno odstranitev za to usposobljeno podjetje Kemis iz Radomelj. Večino teh odpadkov odpeljejo na sežig v tujino, le iztrošene akumulatorje in baterije predelajo pri nas v Mežici.
Med nevarne odpadke iz gospodinjstev sodijo: laki, barve, topila, smole, olja, emulzije, hladilne tekočine (antifriz), lepila, kiti, kozmetični izdelki (ličila, pršila, čistila); odpadne kemikalije (npr.
ZAČELA SE JE AKCUA ZA VOZIČEK ZA DONA
NOVO MESTO - Dolenjski list je nedavno skupaj s Humanitarnim -zavodom Vid iz Kranja pričel akcijo zbiranja denarja za nakup transportnega vozička za Dona Maliča iz Novega mesta, ki ima cerebralno paralizo. Voziček bo stal okrog
300.000 tolarjev, do 26. julija pa se je na akcijo odzvalo prvih sedem darovalcev, ki so skupaj prispevali 40 tisočakov. In sicer Helena Lindič iz Krmelja 2.000 tolarjev, Metka Cimermančič iz Brusnic 10.000 tolarjev, Olga Logar iz Ljubljane 1.000 tolarjev, Berus, d.o.o., Novo mesto
15.000 tolarjev, Janko Badovinac iz Novega mesta 5.000 tolarjev, Alojzija Potrč iz Stopič 2.000 tolarjev in družina Zvezdane in Zvoneta Rožanca z Otočca 5.000 tolarjev. Vsi, ki bi želeli pomagati Donu, lahko nakažejo denar na žiro račun Humanitarnega zavoda Vid št. 51500-603-33738, s pripisom “Voziček za Dona”.
FALESKINI SPET NA STOPNIČKAH
STRAŽA - V nedeljo, 25. julija, je motorist Sergej Faleskini iz Straže nastopil na dirki za pokal Alpe Adria v Misanu v Italiji, kjer je v konkurenci 35 dirkačev iz Madžarske, Italije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije v razredu 125 ccm dirkal izvrstno in spet stopil na zmagovalne stopničke. Z 20 točkami, ki jih je dobil za drugo mesto v Misanu, je po štirih dirkah v skupnem vrstnem redu pokala Alpe Adria trdno na drugem mestu.
solna kislina, lužni kamen, vareki-na, živosrebrni termometri ipd.); zdravila, škropiva in drugi fitote-rapevtski pripravki; akumulatorji in baterije.
Največ se je nabralo odpadnih motornih olj -1.088 kg, akumulatorjev - 849 kg ter barv in lakov -524 kg; pesticidov je bilo 163 kg, kemikalij 72 kg, zdravil 18 kg, baterij dobrih 11 kg, najmanj pa čistil - le dobra 2 kg. Če ne upoštevamo zbirnega mesta na komunalni deponiji v Leskovcu, kjer so zbrali 534 kg teh nevarnih odpadkov, so jih največ zbrali v Stranski vasi (318 kg), v Mirni Peči (226 kg) in Orehovici (208 kg), od 45 do 200 kg na nekaterih
drugih zbirnih mestih,' zelo malo na novomeškem Glavnem trgu (6 kg) in v Dolenjskih Toplicah (8 kg), v Bršljinu, Stopičah, na Ra-težu in v Gabrju pa so delavci Kemisa s posebej opremljenim kamionom nosilnosti 7 ton zaman čakali, da bi kdo prinesel vsaj dekagram kakšnega nevarnega gospodinjskega odpadka.
Ta akcija je novomeško Komunalo stala okoli 1,7 milijona tolarjev. Čeprav v tej prvi akciji niso zbrali toliko nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, kot so pričakovali, so v Komunali zadovoljni, da seje to sploh začelo in si bodo zelo prizadevali, dajo bodo spomladi spet pripravili, saj gre za varovanje okolja, razbremenitev deponije komunalnih odpadkov in ne nazadnje za spodbujanje in krepitev okoljevarstvene in ekološke zavesti sploh.
A. B.
VID ZA SUZANO IN DONA
NOVO MESTO - Humanitarni zavod VID iz Kranja je po dveh mesecih uspešno zaključil akcijo, v kateri so v sodelovanju z regijskim časopisom Gorenjski glas zbrali okoli milijon tolarjev za nakup stopniščnega vzpenjalca za 8-letnega Miho Gašparja iz Bohinjske Bistrice, ki že od rojstva boleha za cerebralno paralizo in epilepsijo. Sedaj ta humanitarni zavod zbira prispevke še za tri pomoči potrebne otroke, med njimi sta dva z našega območja: za 12-letno Suzano Brčina iz Črnomlja bi radi kupili računalnik komunikator, za 11-letnega Dona Maliča iz Novega mesta (o njem smo pisali v 28. številki našega časopisa) pa transportni voziček. Sredstva zbirajo na žiro računu Humanitarnega zavoda VID št. 51500-603-33738, s pripisom “Komunikator za Suzano” ali “Voziček za Dona •
Beg možganov v začaranem krogu
V Belo krajino se po končanem študiju vrne le malo mladih, a še tisti, ki so pripravljen' priti, navadno zelo težko najdejo zaposlitev - Študenti bodo poiskali pomoč pri župani.
GRM PRI METLIKI - Na višjih in visokih šolah študira, dela bodisi magisterij ali doktorat okrog 620 študentov iz Bele Krajine. Približno 200 jih sodeluje tudi v Klubu belokranjskih študentov, ki je eden od več kot 40 tovrstnih klubov v Sloveniji. Res, da so v klubu zadnje čase pripravljali predvsem izlete, zabavne in literarne večere, a jeseni se nameravajo lotiti tudi resnejših tem.
Kot je povedal podpredsednik Kluba belokranjskih študentov Andrej Kure, doma iz Grma pri Metliki, želijo začeti reševati predvsem problem bega možganov iz Bele krajine. Malo je namreč Belokranjcev, ki so se po končanem študiju v večjih mestih pripravljeni vrniti v Belo krajino. In še tisti, ki želijo priti nazaj v rojstni kraj, navadno zelo težko najdejo zaposlitev ali obupajo prej, preden jo najdejo. “Pred časom smo se študenti pogovarjali s semiškim županom Jankom Bukovcem. Njegova ideja je bila, da bi študenti povedali, kje so se pripravljeni zaposliti. Morda bi bilo potem lažje najti službo za njih. Res je, da so v večjih središčih večje možnosti za zaposlitev, dodatno izobraževanje in napredovanje. Zato ne čudi, da se navadno odločijo - ne glede na to, kako mamljiva je zaposlitev v večjih mestih - za vrnitev v Belo krajino
le največji patrioti,” je pojasnil Andrej Kure.
Tako se v Beli krajini vrtijo v začaranem krogu: če ni izobraženih ljudi, ni napredka, a če ni slednjega, tudi izobraženci nimajo veliko možnosti za zaposlitev. Kot je povedal Kure, nameravajo jeseni začeti ta problem načrtno reševati z vsemi tremi belokranjskimi župani. Ne nazadnje tudi zato, da ne bi ljudje vedno mislili, da je krivda, da se ne vračajo v domače kraje, vedno le na strani študentov.
Sicer pa se je belokranjski študentski klub poleg zabav in izletov dogovoril tudi za popuste za člane v nekaterih trgovinah. Jeseni naj bi uredili za študente avtobusne prevoze v Ljubljano in na-
Andrej Kure
zaj. V začetku avgusta pa Pr'Pj_a'a ljajo v Gribljah tridnevni pikni člane študentskih klubov iz Slovenije, na katerem pričakuj J. okrog tisoč ljudi. “Sicer Pa Je v ..j klub povabljen in dobrodos „ vsak, ki je pripravljen dela p,»vi Kure. M BEZEK.,AKŠE
Dom starejših občanov nared
V petek bodo v Trebnjem odprli Dom starejših občanov in Varstveno delovni center - Gostoljubje za 136 oskrbovancev • Vrednost naložbe z opremo vred 730 milijonov tolarjev
TREBNJE - Celotna vrednost naložbe za Dom starejših občanov (DSO) Trebnje (odprli ga bodo v petek ob 11. uri, slavnostni govornik pa bo minister Tone Rop) skupaj z Varstveno delovnim centrom znaša 630 milijonov tolarjev.
Država je zagotovila 70 odstotkov sredstev, občina pa 30 odstotkov.
Pri tem je upoštevano, da je občina odkupila in komunalno opremila 9000 m2 zemljišča na lokaciji v Starem trgu (tlorisna površina stavbe je 3500 m2). Če pa bi upoštevali še notranjo opremo, za katero je moral DSO najeti posojilo v višini 100 milijonov tolarjev, znaša vrednost DSO 730 milijonov tolarjev. Končujejo pa tudi izgradnjo kapelice, vredne 20 milijonov tolarjev, ki jo bo v celoti financirala občina.
DSO v Trebnjem bo nudil gostoljubje 136 oskrbovancem, in sicer bodo za 120 oskrbovancev organizirali celotno oskrbo in nego, za potrebe dnevnega varstva pa bo dom ponudil svoje storitve 16 oskrbovancem. DSO razpolaga s 24 enoposteljnimi sobami,
24 dvoposteljnimi in 16 štiripo-steljnimi sobami. Zaposlil bo tudi 50 delavcev, pretežno iz trebanjske občine.
Po besedah v.d. direktorice DSO Majde Ivanov zaradi potreb in interesa po domski oskrbi že sedaj razmišljajo o dograditvi zmogljivosti vsaj še za 50 oskrbovancev, pa tudi o gradnji posebnih stanovanj za starejše.
P. P.
Majda Ivanov
PROJEKT OGENJCA GOTOV
LOŠKI POTOK - Dobro leto je od tedaj, ko je bila predstavljena zamisel, da se na Ogenci, znani po veliki tragediji, ki jo je tu uprizorila italijanska vojska daljnega 1942. leta, zgradi poleg sedanje spominske brunarice objekt širšega pomena. Načrti za širitev Ogen-ce so že pripravljeni. V kratkem bo imenovan gradbeni odbor, ki bo pridobival dodatno dokumentacijo in zbiral sredstva. Potoški župan pravi, da bo pomagala tudi občina. Želijo si, da bi bil objekt dokončan vsaj ob koncu tega tisočletja.
A. K.
Maribors
pismo
Novi Mariborčan -Djordje Balaševič!
Lent izčrpa: fizično in finančno
V Mariboru je na začetku minulega tedna zavladalo poletno mrtvilo. Zdi se, kakor da po napornem mednarodnem poletnem festivalu Lent 99 počivajo vsi: organizatorji, obiskovalci in tudi poročevalci. To pa niti ne preseneča, saj je festival Lent, ki ga vsako leto na začetku poletja organizira Narodni dom v Mariboru, tako velika in množična prireditev, da Mariborčane popolnoma izčrpa -fizično in finančno. Domala vse prireditve na festivalu si je bilo sicer mogoče ogledati brezplačno ali po simboličnih cenah, vendar pa so številnim obiskovalcem znali mojstrsko izvabiti denar iz žepov gostinci.
Sedaj so že znani tudi natančni statistični podatki z letošnjega festivala Lent, ki po vseh številkah sodi med največje festivale v srednji Evropi. Festival je trajal 17 dni, v njegovem okviru pa so na 20 prireditvenih prostorih pripravili 280 koncertov in predstav ter še enkrat toliko drugih prireditev (skupaj 560 dogodkov) za obiskovalce vseh starosti - od predšolskih otrok do starostnikov. Na festivalu je sodelovalo 3500 nastopajočih iz 28 držav, na vseh prireditvah pa so zabeležili skupaj - reci in piši - okoli 400 akreditiranih novinarjev, fotoreporterjev in televizijskih snemalcev...
Na festivalu Lent pa se je na t.i. “koncertu presenečenja” predstavil tudi novi Mariborčan - največja zvezda estrade v nekdanji Jugoslaviji Djordje
Balaševič, ki je za svoje no someščane pripravil brezpla koncert. Na njem je povedal, je skupaj z družino po konca napadih Nata na Zvezno publiko Jugoslavijo pobegni Srbije - pa ne pred vojno, te ‘ ed mirom, saj se je v njeJ 'eoletnega
Pr oočut.I
ogroženega, poleg teg pa ni imel več možnosti &Ain.
več prec
zaradi svojega dolgo»-— -jj zavzemanja za mir p°c vse bolj ogroženega, poleg B *	-	fžnosti	za	ust
ker na srbsk1 ra^
varjanje, televiziji njegovih pesmi ze o-vukovarske tragedije nap ,a niso več predvajali. Dejal je» je ugotovil, da je v Srbiji m* . njega bolj nevaren kot vojn ^ da mu večja nevarnost pr kopnega kakor iz zraka.	.
Na koncertu v Mariboru i Balaševič obiskovalcem, ga sprejeli z viharnim navcI njem, predstavil skuPaJi,Lro. no družino: s soprog0 , 0jn
postavnima hčerkama Jele Alekso ter s sinčkom .A n()z-Ob koncu koncerta sijev. nih nočnih urah Balaševič ka Aleksa posadil celo na r na, ta pa se je naslonil na J na očkovi glavi zaspal- j.
Sicer pa trenutno novi .u borčan snema ploščo v.\,afj-Megamix v Razvanju pr> g. boru. Kakor pravi, ji b° r -Naslov “Devetdeseta”. n^ordje nem snemanju se bo DjI. p0 Balaševič napotil na turn' J 0. različnih evropskih me . . lah, njegova družina
■ bo
bo
ian, njegova aruzi.*»jjr nje v poskušala urediti živIJ j ^ štajerski metropoli, kjer gj. po težji nesreči, ki jo oVa vela, rehabilitirala tudi njes hčerka Jelena.	»jari-
Djordja Balaševiča s? ‘
borčani prisrčno sprejell> ravil vega someščana pa je P t'an sprejem tudi mariborsK ,a. Boris Sovič. Na njem J ševič povedal, da bo za' *er-ščane pripravil pravi ce brU! ni koncert - in to v dece» R| Kdo ve, s čim bo ta P neti' vedno preseneča, pre-
"k'“'7 TOMAŽ KS0>
Novomeška kronika
PODPIS - Ni čudno, da so dogovor o delitvi premoženja stare skupne občine Novo mesto med (srednjo) novomeško, šentjernejsko in škocjansko podpisali v Škocjanu. Tamkajšnji župan Janez Povšič je glavni “krivec”, da niso za °be manjši občini veliko neugodnejše delitvene bilance sprejeli že v času županovanja Koncilije in je za svojo občino v dolgotrajnih pogajanjih tudi največ “potegnil”. Pa še vsega pjegovega cvička nista s prijateljem Milanom Kučanom znosila na Triglav in so lahko podpisanemu dogovoru nazdravili s to dolenjsko kapljico. Vinogradnik je sicer tudi novo-meški župan dr. Tone Starc, a ue bi izgledalo, da bi sredi Dobske nazdravljali z njegovo metliško črnino z belokranjske Veselice.
TRIGLAV - Vrli škocjanski župan Povšič je bil tudi letos s slovenskimi častniki na Triglavu. Prvič je tam vedno zato, .5Je sarn vojaški častnik, dru-g*c pa zato, da na najvišjem vrhu predsednik države ne bi ((najmanjši. Letos predsednik Kučan Povšiča pred poho-. ®m ni prišel s helikopterjem iskat v Škocjan. Menda zato ue, ker se je Povšič hvalil, daje Kučan z zadnje prvomajske Proslave na Javorovici vozil ujegov džip, on bo pa njegov uehkopter na Kredarico. .RELATIVNOST - Einsteinova relativnostna teorija je apletena zadeva. V slovenski Praksi kar nedoumljiva. V onkretnem primeru izgleda . ole. V Postojni so potem, 0 Je Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) na zad-Jm volitvah namesto treh Prejšnjih dobila samo dva obeska svetnika, zamenjali vod-o stranke. V Novem mestu vji -*e z.a nagrado, ker se je šte-o njihovih članov v novem 4 nCII'>S'arn svetu prepolovilo s str a i dol8° časa vodilni mož ci va • Post‘d podžupan, dru-i' u' elan pa občinski sekre-' “roletarci vseh dežel, ruzite se! Zbirno mesto je nov°meška občina.
9Mi
I Z N A Š I H OBČIM
MNU
£v na gospa je rekla, da je Tam’0 stra*no onesnažena. Dri VSak ^an gospodinjstva PadkVa P° 2 kili nevornih od-
5 deFrn let°’pri n0S pa le P°
tn . •' 'Ostalo je pa varno skri-
v nostah.)
■ nnv asu ?d.	25.	julija	so
le: v.,?meški porodnišnici rodi-turnaSa Eotič-Markovič iz Pod-MeHi . Urela-Janeza, Mateja
drejav'r^Pul" Nastj°' An‘
Ivica r, nic 12 Črnomlja - Ano, Matej« vjdič s CviblJa - 'vieo, Evo w Panič z Vranovičev -- Fii’ij/adn.a Sudac iz Žakanja jern Pa’ Er'ka Vrtačič iz Šent-iz (L*!? " Roka, Branka Škedelj BernarH8a. °rehka - Moniko, ša- m Matkovič iz Dragatu-ča . i fdeo, Ana Žunič iz Semi-Čmnno- ’ Polonca Bahor iz
Pančič lJn' UrSko- BoJana Zu‘
Aljaia »9r8anjih sel - Nadjo in ževst ’ Martina Cajnar iz Kri-Šaleha Vas’ ' Tadeja, Silvestra ria r.Z Rlutu - Metko, Wan-Prana n.elj-Brkopec iz Stopič -vasj. Yrarja Vavtar iz Trebče
S°rči;-.Da71iana> Alenl
k.roJ?°8a ' Tima-ana Ki asar lz Žužemberka -£a . uuislava Černe iz Semi-SttiariAlenka Rodič iz p'5 Toplic - Sandro, Maj,, ,/ečarič s Smednika -Itun,.’, rnarda Uršič iz Šen-tiic * Maša in Slavica To-1? Mr\?°mUa ‘ dečka, halje n9VEPA MESTA: Nat-' Maš«, ',car;Zbogar, Prečna 4 a Ulica i’ d'Ja Volkar, Krallova
Vrhe Dr- n'ona> MJteja Rajk. I4 l lZU ' Zana, Marinca cn ’ Krallova ulica 49 -^rjeva ,'!Va Ostojič-Kapš, Ce-Moreu S3.- Jakoba, Lilijana Tinkar'’. e*dl°va cesta 66 -abj;,!,t> in Rojana Jurkovič,
Alenka Gre-
šak-
dečk
Kdo bo čistil Novolesove odplake?
Ogromen prispevek za priključitev Novolesa na kanalizacijo znižali skoraj za polovico - Velike površine, malo odplak - Nenavadna začasnost sklepa občinskega sveta
NOVO MESTO - Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in s tem na čistilno napravo v Cešči vasi bi moral Straški Novoles po veljavnem obračunu v mesecu dni plačati 26 milijonov tolarjev. Tako visokega prispevka v Novolesu nikakor niso pripravljeni plačati in so se z novomeško Komunalo dalj časa pogajali za njegovo znižanje. O tem je tekla beseda tudi na zadnji seji občinskega sveta.
“Mi na to gledamo povsem ekonomsko,” pravi direktor Novolesa Zvone Novina. “Tako in tako bomo zgradili kemično čistilno napravo in kanalizacijo med tovarniškimi objekti, kar nas bo po predračunu stalo kakih 94 milijonov tolarjev. Da bi ob kemični postavili še biološko čistilno napravo, bi nas stalo največ še 35 milijonov tolarjev. Zakaj naj bi torej za enkraten prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje plačali 26 milijonov, ob tem pa po sedanjih cenah še po 6 milijonov tolarjev na leto za čiščenje, ki pa se bo v kratkem še močno podražilo? Taka investicija bi se nam torej ob vseh dodatnih stroških povrnila najkasneje v dveh letih.”V pogajanjih je Komunala pristala, da se Novolesu prispevek za priključitev na kanalizacijsko omrežje zniža iz 26 na 15 milijonov tolarjev. Novina pravi, da so bila pogajanja o tem trda, a korektna. Na koncu je Komunala pristala na Novolesovo “ponudbo”, saj priznajo, da sedanje obračunavanje tega prispevka ni pravično, saj se obračunava po površini, ne pa po dejanskem odvajanju odplak. V primeru Novolesa je ta razkorak še posebej očiten, kajti Novoles ima v Straži kar 8,5 ha pokritih površin in od tega naj bi plačali prispevek, čeprav je
odplak malo. Komunala pa povrhu vsega pripravlja nov pravilnik, po katerem bodo kanalizacijski prispevek obračunavali po dejanskih odplakah, kar je razvidno iz porabe vode. “Ob tem je treba povedati, da Novoles ne onesnažuje okolja, vsekakor pa veliko manj kot marsikatera velika novomeška firma,” trdi Novina. “La-kirniške odplake odvaža Komunala, kar seveda plačamo, odpadne suhe snovi pa shranjujemo in jih vsake toliko časa skupaj z Revozovo pošiljko odpeljejo na uničenje v Francijo.”Znižanje prispevka za Novoles je bilo že na dnevnem redu junijske seje novomeškega občinskega sveta, vendar se takrat svetniki o tem niso odločali, češ da potrebujejo še druge
podatke, med drugim tudi o poslovanju Novolesa. Po odločnem nastopu direktorja Novine na zadnji seji sveta, ko je svetnikom povedal, da je Novoles pripravljen plačati 15 milijonov tolarjev, in to v treh mesecih, s čemer se strinja tudi Komunala, so v odmoru le prišli do nekakšne rešitve. Glede na to, da so bili novolesovci gostje na seji in da so nasploh seje sveta , javne, pa je milo rečeno čudno, da jim niso dovolili ostati še toliko časa, da bi slišali, kakšen sklep je svet sprejel. Kakor koli že: sprejeli so predlagano znižanje prispevka na 15 milijonov, vendar naj bi bil ta sklep začasen. Zakaj tako, kaj to pomeni, za kakšno začasnost gre, koliko časa naj bi ta začasni sklep veljal in kaj bo potem, ko bo “začasnost” minila, o tem pa nič. V Novolesu pa tako in tako do prejšnjega tedna sklepa še niso dobili in se še niso mogli odločiti, kaj bodo naredili.
A. BARTELJ
• vi
Urejena topliška občina
Ob prazniku občine Dolenjske Toplice podelili priznanja turističnega društva za urejenost javnih površin
DOLENJSKE TOPLICE - V počastitev praznika občine Dolenjske Toplice 22. julija so na prireditvi na vrtu gostilne Lovec, na kateri je nastopil Šent-jernejski oktet, podelili priznanja domačega turističnega dru-
• VI
Apartmajsko naselje Topliška vas
V Dolenjskih Toplicah bo novomeški Hrast gradil apartmajsko naselje ■ 6 objektov, 65 apartmajev ■ Ugodna posojila
DOLENJSKE TOPLICE -Obrtna zadruga Hrast je pripravljena na gradnjo apartmajskega naselja Topliška vas, ki bo zraslo na obrobju Dolenjskih Toplic na površini 11.000 m2. Računajo, da bodo v mesecu dni dobili enotno lokacijsko gradbeno dovoljenje in gradnja bo takoj stekla. “V letu dni bodo prvi apartmaji zgrajeni, kdaj pa bo naselje povsem zgrajeno, je odvisno od dinamike prodaje. Za sedaj je zanimanje veliko in če bo tako, bo gradnja končana do konca prihodnjega leta,” pravi direktor Hrasta Martin Bajuk.
Topliško vas, ki bo zrasla na mirnem kraju le dobrih 200 m od zdravilišča, bo tvorilo 6 sodobno in domiselno oblikovanih objektov, v katerih bo 65 apartmajev; gre za 5 različnih tipov apartmajev, površine od 45 do 93 m2. Pritličje osrednjega objekta v naselju je namenjeno za poslovne prostore.
Kot rečeno je za nakup apartmajev v Topliški vasi precej zanimanja. “Zlasti povprašujejo ljudje z Gorenjskega, Primorske in Ljubljane, saj bo zanje to najbližje apartmajsko naselje v zdraviliškem kraju,” pravi Bajuk. Lastniki bodo apartmaje
lahko, ko jih ne bodo uporabljali, prepustili v upravljanje tamkajšnjemu zdravilišču. Tudi sicer bo Topliška vas tesno povezana s Krko Zdravilišči, ki bo Hrastov partner pri upravljanju naselja in bo lastnikom in drugim gostom nudila vse storitve. V Hrastu so uredili, da bo za nakup apartmaja moč dobiti ugodno dolgoročno bančno posojilo.
Glede na zanimanje Hrast gleda že naprej in kaj lahko se zgodi, da bo kmalu ob tem zraslo še eno podobno apartmajsko naselje.
A. B.
50 LET GASILSTVA V ZBURAH
ZBURE - Gasilci iz Zbur pripravljajo to soboto, 31. julija, ob 17. uri slovesnost ob 50-letnici obstoja, humanega dela in organiziranega gasilstva. Svečanost bo začela povorka gasilcev, nato bodo nastopili Fantje z vasi, godba in lovski rogisti. Podelitvi zahval in priznanj pokroviteljem, ki so omogočili nabavo tovornega vozila Renault 250M za avtocisterno, bo sledila veselica. Gasilci bodo poskrbeli za pijačo in jedačo, Ansambel Ivana Puglja pa za prijetno razpoloženje.
V:
Čestitamo!
TOPLIŠKA VAS - Skica apartmajskega naselja Topliška vas, ki bo kmalu zraslo v Dolenjskih Toplicah.
DOMAČE OBRTI - Ob praznovanju občinskega praznika so v Dolenjskih Toplicah poskrbeli tudi za prikaz žive, bogate, a v vsakdanjem življenju preveč skrite domače obrti. Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali izdelke domače obrti in njihovo izdelovanje “v živo". Marsikateri pehar, pletena košara in rezbarija so hitro našli kupca. (Foto: A. B.)
štva za urejenost javnih površin v občini. Pred tem so odprli prenovljeno in dograjeno arheološko pot Cvinger, prvega pohoda po njej ob strokovnem vodstvu pa se je udeležilo okoli 80 ljudi. Ob tej priložnosti so ponatisnili tudi zloženko o topliškem prazgodovinskem gradišču Cvinger in v avli zdraviliškega hotela Kristal o tem postavili informativno razstavo, ki jo bodo lahko prenesli tudi kam drugam.
Komisija v sestavi Jelka Hudoklin, Dejan Klančičar, Mateja Perko, Tanja Strniša in Metka Zupančič si je v dneh od 16. do 20. julija ogledala Dolenjske Toplice in vasi v občini. Največ pozornosti pri ocenjevanju urejenosti so namenili javnim površinam. Ugotovili so, da so Dolenjske Toplice in vasi v občini razmeroma dobro urejene in vzdrževane in da je na splošno pri tem opazen napredek. Se vedno pa so kraji, ki s svojo neurejenostjo kvarijo sicer dober splošni vtis.
Med večjimi naselji so za najlepše urejeno ocenili novo naselje v Meniški vasi, sledita območje Zdravilišča Dolenjske Toplice ter Tabor mladih. Med manjšimi vasmi so najlepše urejene: stari del Dolenjih Sušic, Selišče in Verdun. Ocenjevali so tudi urejenost in vzdrževanost pokopališč in sakralnih objektov. Med pokopališči so na prvo mesto postavili pokopališče v Loški vasi in območje Baze 20 s partizanskimi grobišči, med cerkvami pa cerkev sv. Uršule na Malem Riglju, sledita cerkvi sv. Antona v Meniški vasi in sv. Ane z župniščem v Dolenjskih Toplicah.
Morali pa so pograjati neprimerno urejenost oz. slabo vzdrževanost nekaterih javnih površin v občini. Tako bi morali več pozornosti posvetiti urejanju in vzdrževanju pokopališča v Dolenjskih Toplicah, športnih površin pri topliški šoli, delu obrtne cone Sela, neurejeni kanalizaciji in cesti v starem delu Meniške vasi, prometno neustrezno urejenim povezavam do šole, saj so te poti nevarne, brez pločnikov in javne razsvetljave, ter si prizadevati za odstranitev ovir za invalide v središču zdraviliških Dolenjskih Toplic.
“Ne gre pozabiti, da živimo v občini, v kateri je turizem zelo pomembna dejavnost. Zato si prizadevajmo, da se bosta urejenost in vzdrževanost vseh javnih površin v naši občini približali danes pohvaljenim,” je ob koncu podelitve dejal Andrej Hudoklin, predsednik Turističnega društva Dolenjske Toplice.
A. B.
PRIZNANJA ZA UREJENOST - Turistično društvo Dolenjske Toplice je ob praznovanju občinskega praznika podelilo priznanja za najlepše urejene in vzdrževane javne površine. Na fotografiji: Jožetu Bučarju (prvi z desne), predsedniku Društva za urejanje partizanskih grobišč v Rogu, izročata priznanje za urejenost in vzdrževanost Baze 20 s partizanskimi grobišči topliški župan Franci Vovk (drugi z leve) in predsednik turističnega društva Andrej Hudoklin. (Foto: A. B.)
Filatelija je tudi raziskovanje
Alojz Tomc se s filatelijo ukvarja od otroštva - 50 let novomeškega društva - Nagrada za Jakčevo zbirko • Najstarejši novomeški poštni žig iz leta 1812
NOVO MESTO - Čeprav je Alojz Tomc v Dolenjski banki kot operater-programer zaposlen še ne celi 2 leti, je s to hišo na nenavaden način sodeloval že pred več kot 20 leti. Leta 1978 je namreč 31. oktobra, na dan varčevanja, v takratni črnomaljski enoti Dolenjske banke postavil razstavo svojih znamk na temo denar na znamkah. Leto ali dve zatem so si to razstavo lahko ogledali tudi v centrali banke v Novem mestu.
Tomc se s filatelijo ukvarja že od leta 1971, ko je bil v 5. razredu grmske osnovne šole. Takrat seje pridružil filatelističnemu krožku, ki ga je vodila gospa Lucija Budna, in se je za znamke tako navdušil, da je hkrati obiskoval še krožek na Osnovni šoli Katja Rupena, današnji OŠ Center. In filateliji je Tomc ves ta čas stanovitno zvest, saj je to več kot le njegov konjiček, je predanost in ljubezen.
Zadnje leto in pol je tudi predsednik Filatelističnega društva Novo mesto, ki šteje okoli 120 članov in bo septembra proslavilo 50-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali zbornik o zgodovini in delu društva, Tomc pa zanj pripravlja prispevek o novomeških poštnih žigih. “Najstarejši doslej znani poštni žig Novega mesta je iz leta 1812, se pravi iz časa, ko je naše mesto spadalo pod Napoleonove Ilirske province,” je povedal Tomc. Društvo poleg filatelistov združuje tudi numizmatike in kartofile.
Sprva je Tomc zbiral tudi star denar, in to papirnat in kovance, sedaj pa se s tem manj ukvarja. Tudi znamke sedaj zbira bolj tematsko, tako ga zanimajo denar in minerali na znamkah, ena njegovih najboljših zbirk pa je tako imenovana Jakčeva - zbira namreč vse, kar je na znamkah povezano s tem velikim Novomeščanom: znamke, ki jih je on oblikoval, njegova dela na znamkah idr. Ta bogata zbirka bo razstavljena septembra ob 100-letnici Jakčevega rojstva v Jakčevem domu v Novem mestu. Za to zbirko je Tomc pred tremi leti na državni razstavi dobil visoko priznanje - srebrnega verigarja.
Alojz Tomc
Med ljudmi prevladuje prepričanje, da je filatelija drag konjiček. “Odvisno je od tega, kaj zbiraš, kakšne želje imaš in kako se znaš krotiti,” se nasmeje Tomc. “Velika večina članov našega društva zbira le slovenske znamke, tudi jaz se bolj zanimam za slovensko filatelijo, v zadnjem času pa še posebej za stare poštne žige in z njimi povezano poštno zgodovino pa za stare razglednice. Filatelija ni samo zbiranje znamk in vlaganje v albume, ampak je tudi raziskovanje, kar človeka pripelje do brskanja po knjigah, arhivih, zanimanja za zgodovino in prav v tem je največji čar filatelije,” razlaga poznavalec. Nobenega pravega filatelista ne zanima količina, število znamk pri njih ni nikakršno merilo in na to tudi nič ne dajo. Tomc je že pred mnogo leti imel okoli 60.000 znamk, pa jih je potem, ko se je odločil za tematsko zbiranje, ogromno za majhen denar prodal ali razdal.
“Nakup znamk ni dobra naložba, razen če na dražbah v tu-jini ne kupuješ dragocenih znamk, ki dosegajo ceno, ki gre v desettisoče mark. Naša filatelija je konjiček, ki ga gojiš zase. Je pa tudi strast in ko te zgrabi, pozabiš na vse drugo. Dobra Stranje tudi ta, da smo filatelisti več doma, saj filatelija zahteva veliko časa.” Tega pa Tomcu ob službi, družini in gradnji hiše prej primanjkuje kot ostaja še za kaj drugega kot za filatelijo.
A. BARTELJ
MM i	12 MAŠI	H	OBČI	M IMA
KORISTNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA - Tako se je pred fotografski objektiv postavilo sedem otrok z Matevžem Petelinom in dvema prostovoljkama, ki so sredi julija na delovnem taboru osem dni urejali nekdanjo lovsko kočo na Toplem Vrhu, očistili njeno okolico in zbiralnik za vodo ter uredili nadstrešek. V hiši bo namreč čez zimo začasno taborni dom. (Foto: M. B.-J.)
Delovni tabor sredi gozdov
Otroci iz vse Slovenije v nekdanji lovski koči na Toplem Vrhu čez poletje nabirajo življenjske in delovne izkušnje
TOPLI VRH - Čeprav stoji nekdanja lovska koča na Toplem Vrhu sredi gozda na črnomaljskem obrobju Kočevskega
V NEOBVEZEN PREMISLEK
Ne oživljalo, delalo se je!
Ugledna ljubljanska gospoda sta morala priti v metliški hotel razlagat Metličanom, kako sta pričela v belem mestu pred dvajsetimi leti oživljati staro mestno jedro s prireditvami po gostinskih in drugih lokalih. Udeleženci posveta so se čudili, kot da slišijo nekaj strašansko novega, pri tem pa so dokazovali samo to, da imajo zelo slab spomin.
Pred dvema desetletjema in več se je tudi v Metliki marsikaj dogajalo na kulturnem področju, in sicer v gostilni Rejmer, Mežnaršič, v hotelu Bela krajina, na grajskem dvorišču, v stari šoli nad Obrhom, na metliškem kopališču in še kje. To so bili literarni, glasbeni, likovni večeri, od predstavitve pesniških zbirk domačih literatov, do satirično zabavnih večerov z naslovom
V vinu so resnica, ljubezen in ženske.
Ne smemo pozabiti imenitnih prireditev Mladost, podaj mi krila na Pungartu in pred hotelom Bela krajina, pa Besed pod oboki, Zimskih uric ter Noči do juter, prireditev, predhodnic zdajšnjih mednarodnih poletnih kulturnih fešt Pridi zvečer na grad.
Metličani so ponesli kulturo med ljudi iz zatohlih kulturnih dvoran verjetno sočasno z ljubljanskimi preporoditelji, če ne že prej, vendar temu niso rekli oživljanje starih mestnih jeder, ampak so enostavno delali, da se je nekaj dogajalo in da pripravljala niso utonili v vsakodnevnem šankarskem dolgočasju.
TONI GAŠPERIČ
Roga, pa je letošnje poletje v njej zelo živahno. Pred nedavnim jo je namreč kupil Matevž Petelin, ustanovitelj in predsednik Društva za motopedagogi-ko, edinega v Sloveniji, ki se ukvarja s psihomotorično obravnavo otrok v razvoju.
Poleg te osnovne dejavnosti imajo v društvu tudi program “Street-ul’ca”, v katerem pomagajo osnovnošolcem koristno zapolniti njihov prosti čas. Tako so že od leta 1993 pripravljali
počitniške tabore v Suhi krajini, letos pa so se prvič odločili za belokranjski Topli Vrh. A ne
zgolj po naključju. Petelin je namreč že dlje časa iskal v Kočevskem Rogu primerno hišo, v kateri je nameraval urediti taborni dom. A kmalu potem, ko je kupil nekdanjo lovsko kočo na Toplem Vrhu, je občina Kočevje ponudila v odkup gozdarsko kočo v Žagi-Rogu.
“Koča v Žagi-Rogu naj bi bila nared prihodnjo pomlad, prehodno pa bo za taborni dom služila hiša na Toplem Vrhu, kjer bo potekala vzgoja otrok v okviru društva. Ker pa je bila precej zapuščena, okrog nje pa je bilo zelo zaraščeno, moramo hišo in njeno okolico najprej urediti. Tako smo v juliju že pripravili štiri in osem dnevni delovni tabor, naslednjega osemdnevnega pa načrtujemo v avgustu,” je povedal Petelin. Za te tabore se lahko odloči vsak prostovoljno, se prijavi na razpis, seveda pa mora sprejeti pravila, ki veljajo na taboru. Zanj se odločajo otroci iz vse Slovenije, stari od 13 do 15 let.
Takšni tabori so po Petelinovem mnenju dobri zato, ker dobijo otroci na njih življenjske izkušnje vin vsaj nekaj delovnih navad. “Žalostno pa je, da država za edino tovrstno društvo v Sloveniji ne da tako rekoč nič. Zato si pomagamo s pokrovitelji, veliko truda in denarja pa vložim tudi sam,” pravi Matevž Petelin, ki bo začel septembra delati v semiški osnovni šoli z romskimi otroki, hkrati pa bo urejal taborni dom v Žagi-Rogu.
M. B.-J.
Gospodarstvu gre končno na bolje
V črnomaljskem gospodarstvu in malem gospodarstvu se dobički povečujejo, izgube pa zmanjšujejo - Najnižje plače pri samostojnih podjetnikih - 56 odst. prihodkov ustvarjenih v tujini
ČRNOMELJ - Gotovo bi bilo bolj primerno, da bi informacijo o lanskem poslovanju družb in samostojnih podjetnikov v črnomaljski občini svetniki obravnavali prej kot šele sredi letošnjega leta. Kljub temu pa je tudi takšna, čeprav nekoliko zastarela informacija, dobrodošla zato, ker pokaže, kje v občinskem gospodarstvu so vzponi, kje pa bo potrebno še marsikaj postoriti.
METLIČANI NA MADŽARSKEM - 29plesalcev in tamburašev metliške folklorne skupine Ivan Navratil je od 13. do 19. julija gostovalo na Madžarskem. Kot edini iz Slovenije so se udeležili 13. folklornega festivala. na katerem so sprva sodelovale le podonavske države, danes pa prihajajo tudi od drugod, celo z Japonske. Letos se je festivala, katerega nosilec je bito mesto Baja, udeležilo kar 37 skupin, Metličani pa so imeli več krajših in tri večje nastope in sicer v Baji, Kaloči in Šekšardu. V metliški, bojanski in poljanski narodni noši so predstavili vse belokranjske plese, presenečeni pa so bili nad velikim številom gledalcev, čeprav jih je večina prvič slišala za Belo krajino. (Foto: I. F.)
Lani je bilo v črnomaljski občini 485 samostojnih podjetnikov, ki so imeli 488 zaposlenih, ustvarili pa so 15 odst. vseh prihodkov v črnomaljskem gospodarstvu. Le nekoliko več so ustvarili v 190 malih podjetjih, kjer je bilo 686 zaposlenih. 58 odst. vseh prihodkov v gospodarstvu je ustvarilo dvoje velikih podjetij s 1.238 zaposlenimi, ostalo pa 8 srednje velikih podjetij s 325 zaposlenimi. Iz številnih podatkov, ki so bili svetnikom na voljo v obširnem gradivu, je gotovo zanimiva višina povprečne bruto plače. Pri samostojnih podjetnikih je bila 59 tisoč tolarjev, v malih podjetjih 95 tisočakov, v srednjih podjetjih 134 tisoč in v velikih podjetjih 129
tisoč tolarjev. Čeprav se je povprečna plača v občini, ki je znašala lani 119 tisočakov, tudi realno povečala v primerjavi z letom poprej in je tudi hitreje naraščala kot v regiji ali državi, je bila še vedno za 19 odst. nižja od regijskega in za 16 odst. od slovenskega povprečja.
Giede na prihodek, število zaposlenih in velikost premoženja je bila v črnomaljski občini v lanskem letu najbolj zastopana predelovalna dejavnost. V njej je delalo več kot tri petine vseh zaposlenih v občini, ustvarili pa so 66 odst. vseh prihodkov v občini. Največ gospodarskih družb, kar 79 od 200, pa je bilo na področju Irgovine, popravil motornih vozil
in izdelkov široke porabe. Ne gre prezreti podatka, da so črnomaljske gospodarske družbe ustvarile 56 odst. prihodkov na tujih trgih. Prav tako pa tudi ne, da j ih je imelo kar 127 čisti dobiček, 58 pa čisto izgubo. Vendar pa se je izguba znižala, medtem ko se je dobiček povečal. Tudi sicer na črnomaljski
• Na območju Upravne enote Črnomelj, ki poleg črnomaljske obsega še semiško občino, je bilo lani 907 brezposlenih, kar je za skoraj 19 odst. manj kot leto prej. Lani seje že drugo leto zapored v črnomaljski Upravni enoti število brezposelnih zmanjševalo, medtem ko seje leta 1995 in 1996 povečevalo.
občinski upravi z zadovoljstvom ugotavljajo, da so se razmere v gospodarstvu in malem gospodarstvu v občini izboljšale.
M. B.-J.
Ob koncu leta bo kaj pokazati
Na področju družbenih dejavnosti so ali pa še bodo v semiški občini letos opravili številne naložbe ■ Priprave na razširitev vrtca • Obnova trškega jedra - Kmalu brv pri Perovem mlinu
SEMIČ - V semiški občini načrtujejo v letošnjem letu vrsto naložb na področju družbenih dejavnosti. Gre za naložbe v šolstvu, zdravstvu, kulturi in še kje. Težko je reči, katera investicija je najpomembnejša, zagotovo pa občani že zelo težko pričakujejo razširitev vrtca in dokončanje nekaterih del, s katerimi bodo ublažili perečo prostorsko stisko pri varstvu otrok.
časne brvi postavili trdno brv čez reko Krupo, medtem ko so pri izviru Krupe že uredili parkirišče.
M. B.-J.
Idejni projekt razširitve vrtca je že izdelan in potrjen, v izdelavi pa je izvedbeni projekt njegove razširitve. V tem mesecu naj bi bil dokončan tudi nadstrešek pri vrtcu, ki bo veljal brez davka na dodano vrednost 2,7 milijona tolarjev. Poleg tega bodo obnovili še sanitarije v starem delu osnovne šole, za kar bodo odšteli 860 tisočakov, uredili ozvočenje v osnovni šoli ter opremili tri učilnice za devetletko, s katero bodo v prvem razredu začeli letošnjo jesen. Za slabih 5 milijonov tolarjev pa so v občini odkupili tudi hišo v bližini osnovne šole, v kateri bodo uredili knjižnico. Občina bo pomagala tudi pri nakupu ozvočenja v kulturnem domu, ki velja skoraj milijon tolarjev.
V Semiču že nekaj časa obnavljajo tudi trško jedro. Tako je doslej župnik Janko Štampar sam financiral obnovo stare kašče, dolge 18 metrov in široke 10 metrov. Vnaprej pa naj bi priskočili na pomoč tudi občina in država. Tako načrtujejo, da bodo letos uredili v nekdanji kašči večnamenske prostore, za kar bi odšteli 5,8 milijona tolarjev, prva prireditev pa naj bi bila za občinski praznik konec oktobra. Prav tako bodo obnovili notranje dvorišče, kar naj bi veljalo poldrugi milijon tolarjev,
obnova taborskega obzidja pa bi bila še za 200 tisoč tolarjev dražja.
Na muzejski stavbi v Semiču so že popravili stopnice, uredili bodo tudi razsvetljavo v galerijski sobi. Pri cerkvi sv. Trojice na Vinjem Vrhu so končali z restavriranjem zunanjega oltarja in s posegi na sliki, kar je veljalo 1,8 milijona tolarjev. Načrtujejo pa še, da bodo zaprli zračne kinete, za kar bodo odšteli dva milijona tolarjev. Prav toliko naj bi namenili za statično sanacijo in prezentacijo razvalin gradu na Smuku. Čistili bodo tudi razvaline gradu Krupa, pri Perovem mlinu pa namesto sedanje za-
* V drugi polovici letošnjega leta bodo obnavljali tudi semiško zdravstveno postajo. Zamenjali bodo okna, uredili čakalnico in nabavili dodatno opremo. Ocenjujejo, da bodo dela veljala 12,5 milijona tolarjev, polovico denarja pa bo zagotovila država.
ZA SUZANO BRCINA ŽE VEČ KOT 400 TISOČAKOV
ČRNOMELJ - Za Suzano Krčina iz Črnomlja, ki ima cerebralno paralizo in za katero že nekaj časa poteka akcija zbiranja denarja za nakup računalnika-komuni-katorja, ki jo vodi Humanitarni zavod Vid iz Krai^ja, je prispevalo denar že 22 darovalcev. Skupaj so zbrali 443.500 tolarjev, v zadnjih dneh pa so prispevali denar: Vanja Kužnik iz Ljubljane
6.000 tolarjev, Sabina Rožen iz Celja 3.000 tolarjev, družina Vizjak iz Celja 15.000 tolarjev, Klavdija in Dušan Lutman iz Šempetra pri Novi Gorici 10.000 tolarjev, Vul-kanizerstvo Marjan Ogulin iz Semiča 5.000 tolarjev, Gorše iz Dragatuša 3.000 tolarjev in Point electronic, d.o.o., iz Ilirske Bistrice
15.000 tolarjev.
ZUPAN NAJ PREDLAGA PRIMERNE PROSTORE
METLIKA - Odbor za oživitev stare Metlike je na metliškega župana Slavka Dragovana naslovil dopis, v katerem piše, da je na okrogli mizi o oživljanju starega mestnega jedra, ki je bila v Metliki v začetku juli-ja, predstavnik Upravne enote Metlika Toni Krašovec izjavil, da se je Upravna enota pripravljena vrniti v stari del mesta, če ji zagotovijo primeren prostor za delo. ‘ Na podlagi te izjave vas pozivamo,” je zapisal odbor v pismu županu, “da uradno podate predlog primernih prostorov v starem delu mesta. Hkrati vam tudi predlagamo, da problematiko oživljanja starega mestnega jedra obravnavate na seji občinskega sveta.”
POPRAVEK
V zapisu “Metlika gostila pobratime” v prejšnji številki Dolenjskega lista nam jo je zagodel tiskarski škrat. Med sponzorji je pomotoma izpustil Konfekcijo Vesna, lastnice Vesne Slobodnik, in Kmetijsko zadrugo-mesarijo Metlika. Prizadetim se opravičujemo.
Zdenka Vrtin
Zagnanost rojeva uspehe
Vodja najuspešnejše dolenjske ekipe prve pomoči CZ
KANIŽARICA - Zdenko Vrtin iz Kanižarice so pred tremi leti kot članico civilne zaščite povabili na 80-urni tečaj prve pomoči. Ker je že prej poučevala prvo pomoč v šoli, ji je tečaj veliko pomenil, saj je na njem preverila in dopolnila znanje. A že naslednje leto so jo s črnomaljske civilne zaščite povabili na pripravo na tekmovanje, kar je bil zanjo še poseben izziv.
Takoj je namreč postala tudi vodja šestčlanske ekipe prve pomoči pri črnomaljski civilni zaščiti. “Ko smo se prvič pomerili na regijskem tekmovanju, smo imeli precej smole, odnesli pa smo veliko izkušenj. Lani smo na regijskem tekmovanju že zmagali, na državnem pa smo med 12 ekipami zasedli 4. mesto. Prav tako smo se tudi letos med osmimi ekipami na regijskem tekmovanju najbolje odrezali in sedaj nas čakajo naporne priprave na državno prvenstvo, ki bo jeseni,” pove Vrtinova.
Zdenka Vrtin pohvali ekipo, ki jo vodi. Pravi, da so člani zelo ambiciozni, pridni, zagnani, resni. Skratka, zelo utečeni in kot ena družina. Letos seje poleg njene regijskega tekmovanja udeležila še ena črnomaljska ekipa, ki je zasedla drugo mesto. “Nikoli v tej ekipi nismo videli tekmeca, ampak smo sodelovali, si pomagali, na njih prenašali izkušnje ter jih učili. Kot kažejo rezultati, kar uspešno,” je zadovoljna Vrtinova, ki so jo kot vodjo pohvalili tudi na tekmovanju. Predvsem pa je vesela, če lahko z znanjem, ki ga je pridobila v civilni zaščiti, pomaga tudi ljudem v nesreči.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
FOLKLORA - Udeležencem folklornega festivala na Madžarskem, ki so se ga kot edini slovenski predstavniki udeležili metliški folkloristi, je bilo med drugim naloženo, da morajo učiti plesalce iz drugih držav svojih plesov. Metličani so želeli to svojo nalogo izpeljati po liniji najmanjšega odpora. Zato so se odločili, da bodo druge folkloriste začeli učiti metliškega obredja pri repu, torej pri petelinjem boju. “Ce bodo vzeli boj zares, se bodo ze na začetku vsi polomili in tako nam jih sploh ne bo potrebno učiti še Igraj kolca,” so si mislili vrli Metličani. A se jim je pošteno zalomilo. Tujci so petelinji boj zares vzeli tako resno, da je vse pokalo in grmelo, a se ni nihče polomil. Tako Metličanom m preostalo drugega, kot da so jih naučili ne le Igraj kolce, ampak tudi Lepo Anko in še kaj.
NESTRPNOST - Kako ne: strpno so v Gradcu dočakan športno igrišče pri gasilskem domu, pove že to, da otročad m mogla dočakati niti, da bi se dovolj strdil asfalt. Tisti gostje na nedeljski slovesnosti ob jubileju gradaškega gasilskega društva, ki so se zaradi zamude pri pričetku prireditve dolgočasili, so namjjee lahko ugotavljali, katero številko čevljev so imeli najbolj neučakani gradaški športniki in kolikšen je profil gum na njihovih kolesih. Obiskovalci iz drugih krajev v metliški občini pa so si predvsem oddahnili, da Gradčani tudi pn nastajanju njihove nove občine niso tako nestrpni, kot so bili Pr novem igrišču.
Črnomaljski drobir
KULTURA - Tajnica Zveze kulturnih društev Črnomelj Ks nija Khalil je vsem večjim S9st!a skim obratom in turistični agencijam v Beli krajini Pos'a, zajeten kup programov za ku -turne prireditve “Poletje v c nomlju”, in sicer v slovenskem
angleškem jeziku. V dopisu J zapisala, da želijo s Kultiirni prireditvami popestriti polet turistično ponudbo ter tak°. S stom, ki so prišli v Belo krajin > narediti njihovo počitnikova j prijetnejše. Belokranjce je Pr0 la, da propagandni material r delijo gostom. Toda glede obisk na prireditvi pretekli Pc, le program ni bil dovolj. Oci bi morala poslati še brezpla vstopnice...	.	ne
PODRTIJA - Črnomaljci,a ” _ le oni, se zgražajo nad razpadaj čo hišo v Ulici Staneta Rozma > ki je mestu vse prej kot v* pon • Marko Kobe, svetnik iz Star B. trga, je zato predlagal, da P stojni organi od lastnika ^ zahtevajo ureditev stavbe _• odgovorom pa ne on ne kdo najbrž ni bil zadovoljen. Z ov ske uprave so namreč P°Ja* u’ da nimajo vpliva na obnovo s > ki so v zasebni lasti. Čeprav Z
Rozmana, ki jih lastniki n.' nag]i namena obnavljati, še niso iz recepta, kako bi propadajoči . bi našli drugega in Pr®dXf®f|irn je vestnega lastnika. Celo k° J vnj. uspelo dobiti skupaj preds a ke lastnika in Begrada kot K t* in so prvi obljubili, da bod P j slali ponudbo za prodajo his, • izšlo. Lastniki propadajoče »
mote niso storili niti tisteg .|j manj, kar bi lahko, da bi se nebodijutreba.
Semiške tropine
listu >vet,n',nimi bili na zadnji seji pred P°^nl jn
RADIO - Semiški sveti
na /.tiuiij, .-m-ji h" -	,	xen\	II*
počitnicami tako presen*.	za
srečni hkrati, da se kdozan	^
njih, da v prvem trenutku niso vedeli, kaj bi stori mnenje za dodelitev frekv jih namreč zaprosili Stu a. jetje Robert s elektroni«* pa
:tje Kooeri s cit*---- k j dio Salamon in radio so se na koncu vrU' Ne ..jvno odločili, da bodo dali po -eIn mnenje kar vsem, pa naj syjrava sami borijo med seboj. j„ konkurenca poslušalstvu tako ne more škoditi. . pseč-Ž-JI - V zadnji številki "Arnika Belokranjec je bil n njih straneh na veliko in go napisan program velika ške turistične prireditve a’ ojvO ohcet. Zelo pregledno m , tudi za tisle s slabšim vid* 'vSod rodno pa je bilo, da je bi P fa. tam, kjer naj bi bila Črka • (,0t zen prostor. A bralce je jffla|o, pomanjkanje ž-jev za m kakšne privilegije jejm . j,j Bukovce, kajti edini ‘z , :ebil uporabljen na obeh strjlt1lr„1iovirI' v besedi “župan” PrV /j.Jr b®*’ imenom. Morda se je ®, imdje da bi iz besede “upajn . gna potegnili preveč izpelje* je primernejših bi gotovo ’jsir»' tudi župan prebral omenjeni, ob-upan.
snouMt
Drobne iz Kočevja
enostranska solidar-
OS'T - Člani ZŠAM Kočevje so svoj visoki jubilej proslavili v letu pred 45. obletnico zaradi svojevrstne solidarnosti oziroma na svoj način izražene zahvale podjetjema Avto Kočevje in Gozdarstvo Grča. Želja, da bi svoj ju-*"ej proslavili z jubilejema obeh podjetij, ki sta bili v svojih začetkih pred 50 leti združeni v Gozdarskem Avto podjetju, ki je bilo soustanovitej ŽŠAM, je zato razumljiva. Toliko bolj žalostno pa je zato, da se na člane združenja, k) se zna tako “solidarno oddol-z,ti , spomnijo le takrat, kot pravi njegov predsednik Anton Vučko, ko jih potrebujejo. Ob omejevanju profitne dejavnosti združenja, ■ jnu je bilo nekoč zaupano izobraževanje voznikov, se sčasoma lahko zgodi, da se bodo nanj spomnili samo še vsako leto v prvih dneh novega šolskega leta! edaj so namreč s svojo prisotnostjo v šoferskih uniformah na seh prehodih za pešce v mestu a^P°grcšljivi in nenadomestljivi v » ,1 za varnost otrok na poti v 7°J°m iz nje. Že samo to pa o ' , M pove veliko, le da tega ti-■> ki bi morali, ne slišijo! HITROST PA TAKA! - Na reklamnih letakih, ki jih je v teh neh dobila večina občanov Ko-evja, jim Kodak Foto v sodelo-anju s Pošto Slovenije nudi raz-•janje fotografij v njihovem stu-uiu. Ob reklamni akciji, da jim do “n,ca avgusta za vsak razvit film P darijo njihovo najlepšo fotografijo v velikosti 13 X 18 cm, ti? me(1. ugodnostmi poleg prak-« Jošt1 in preprostosti postopka, s da je pošta v bližini in da Je izpolniti ovojnico, na-jajo tudi, daje takšen način hit-’ ,saJ jahko fotografije dvignejo retji dan. Hitrost pa taka! V cevju jih lahko dobijo že v eni li, .'..Pa še to po kočevskih in ne gubljanskih cenah!
Sfti^zobotrcbci
VEČ za APARATURE - Po ■menju ribniških občinskih svet-stv°V mora* ribniški Zdrav-bi« ni dom dr Janeza Oražma in	ve<i kot v preteklih letih
v	Y aparature in ne s<yno
še l< ?m°bile. Vsem v Ribnici bi Saj	Prav prišel aparat za UV,
DreH6 moraj° občani oziroma ne VjeP1 občanke ribniške obči-Kr>* • jteb uslug posluževati v m,,re,viu ali Ljubljani. Zanj bi in f?u'0dSteti okoli 60 tisoč mark ko n k ?dravstveni d°m tudi lah-ia	ko pridobil ta denar, osta-
le* nakup UV aparata še ena stva	lede na števil° prebival-
pra lrnai° v Ribnici normativno 'nČehi im3Pol°vicoginekologa sam . Vtmeli, bi morala to biti Pa?KPlaČniška dejavnost. Za to dovr.iniSk' Nravstveni dom nima nieo- ^Cn^a 'z obdobja prejš-mandata občinskega sveta!
Kostelski
• v »
nzm
tov oh vi sProstitve željnih gos-t)°|0m ViR1 med Srebotnikom in kena T *Vljub temu pa je bil vi-b tej reki zelo živahen in
maSA V LAZAH - Infor-Kostp?' zo'c' po vaseh v občini Znica kS0 nekakšna osebna izka-šajo s -3Jev °b Kolpi, ki se pona-kultn sfev.dnimi turističnimi in leti sn??1' zanimivostmi. Pred T$r\ J začeli nameščati člani PajZv *?,el.’ ki so v soboto sku-ta De«a an' Lazov, kjer se križa-kozojg 0tlAv tCivas' namestili nov •dačinn ePrav so na njem do-Ko|pj°m znani utrinki krajev ob °Pazovah S° *e zadovoljno
jeseniČA OB VODI - Dež in
nista na?hT,me ob koncu JuliJa čen n- J, j i reklami za množi-; n naval   	..
,°b Kol lom. k
rekreaf tCJ rcki zc'° z ttiim,,! ,lv?,9 obarvan, saj se je trlo yaj0 _	!b- Obiskovalci upošte-
‘dieti nm‘la lePcga vedenja in trebe n 89? v zabojnike, po-niščih Pravljajo v kemičnih stra-jetje Z. Pb redno prazni podpora. '^d iz Celja, nočni mir PRivi J?? kali.
^Rl-P. EN cenTER PRI dosti - . ,cr za obšolske dejav-de|0Va 0ri! Eara - je v prvem letu 2 Udoh? 'zP°lnil pričakovanja. iazn0stJcm učnih prostorov, pri-Ptedavi? ,ln enostavno razlago kot 20 ,,, jev o kostelski dolini dosti ir ?Vlnsko-kulturni posebne sv°CeVske (Kostelci bi imeli diej v,°J0 Pokrajino) so doslej Ved'je nr°i!aiKi 'z skoraj vse Slo-l°fk” Aali precej “pozitivnih ',°delav CPraV nekateri strokovni Cedtra *h napovedujejo odhod iz ^desli; °d<’ njihovi nasledniki Počutj„V° Poskrbeli za še boljše bce- slrcho lisjaka in tam-edega 1» c namreč zaščitni znak ^dtrnv n'Cd najmlajših obšolskih
MM iz N A Š I H OBČIM
Kočevska je napovedala državi vojno
Kočevski občinski svet je sprejel dva pomembna dokumenta: razvojne programe občine in spomenico o svoji odgovornosti za razvoj Kočevske - Prvič enotni in odločeni takšni ostati
KOČEVJE - V odsotnosti župana je v ponedeljek zadnjo pred-počitniško sejo kočevskega sveta prvič vodil novi podžupan Jože Lindič. Prvič na dosedaj sedmih rednih sejah 24-članskega sveta pa seje tudi zgodilo, da so samooklicane opozicijske stranke toplo pozdravile in soglasno podprle predlog pozicijske stranke in sicer dokument, za katerega je v imenu predlagatelja, stranke LDS, podžupan Janez Černač dejal, da z njim napovedujejo državi vojno.
Po sprejemu poslovnika o delu finančno ovrednotene. Drugi, ki
občinskega sveta, ki so ga sprejeli brez razprave, so svetniki soglasno sprejeli dva pomembna dokumenta. Prvi so razvojni programi občine in sicer dolgoročni, poimenovani Trajnostni razvoj, in srednjeročni za obdobje 1999 do 2002, v katerem so za vsa področja življenja in dela v občini določene tudi prednostne naloge ter nosilci nalog in so vse naloge tudi že
SPOMENIK BORCEM BO PRESTAVLJEN ŠE LETOS
LOŠKI POTOK - Glede na ureditveni načrt južnega dela občinskega središča Hrib je bilo predlagano in tudi sprejeto, da se osrednji spomenik padlim v NOV prestavi na prostor ob stavbi nekdanje osnovne šole, katere prenova gre pravkar h koncu in v kateri bodo imeli svoje prostore občina, krajevna skupnost, krajevni urad in še nekatere druge dejavnosti. Spomenik zdaj stoji na kraju, kjer bodo po novem parkirna mesta. Nova lokacija bo vsekakor bolj primerna. Na občini pravijo, da bo spomenik prestavljen takoj, ko bo končana obnova in bo urejena okolica obnavljajoče se stavbe, kije bila zgrajena 1901. leta in je vsaj ta trenutek najimenitnejše poslopje v Loškem Potoku.
A. K.
so mu osnova prav sprejeti razvojni programi in v njem začrtane usmeritve, kot je denimo za področje gospodarstva, naj se renta iz državnih gozdov uporabi za razvojne programe na Kočevskem, pa je spomenica o odgovornosti za razvoj Kočevske s simboličnim imenom Kočevska danes in jutri.
PROSTOVOLJCI
IZPOLNILI
PRIČAKOVANJA
KOSTEL - Dvotedenski mednarodni mladinski delovni tabor v občini Kostel se je uspešno zaključil z ugotovitvijo, da bodo prostovoljci prihodnje leto spet gostje te južne slovenske občine. Organizator je imel ob izdatni pomoči občine Kostel in domačega turistič-no-športnega društva dobre razmere za delo. Očistili so skoraj tri kilometre sprehajalnih poti, spodnji del Kostela, kjer se križata kočevska in kostelska peš pot, pet izvirov vode (v občini jih je skupaj 20, ki kličejo na pomoč), pomagali so pri obnovi grajske “škarpe”, skupaj s člani TŠD Kostel pa so očistili pot od izvira do slapa Nežice in še kaj. V prostem času so taborniki obiskali najbolj zanimive turistične in zgodovinske točke v občini ter z domačini prisluhnili predavanju dr. Staneta Južniča o Kostelu.
Ribnica naj vme “pozabljeni” denar
Proračun za lani “pod streho” - Goli in bosi?
SODRAŽICA - Na zadnji seji občinskega sveta so v Sodražici obravnavali tudi zaključni račun občine Ribnica za lansko leto. Poročilo so sicer sprejeli, a so pod drobnogled vzeli nekaj komunalnih zadev, za katere je bil lani v občinskem proračunu zagotovljen denar, ni pa bil porabljen.
Za rekonstrukcijo ceste Pod-klanec-Kadice v dolžini 600 metrov je ribniška občina, katere del je bila do novega leta tudi nova občina Sodražica, že tretje leto namenila denar, lani dva milijona tolarjev, cesta pa je še naprej luknjasta in skoraj neprevozna do parka Kadice. Od treh milijonov tolarjev za obnovo pločnika v ulici 25. maja so lani porabili le nekaj več kot 350 tisoč tolarjev, hoja ob regionalni cesti Žlebič-Sodražica pa je še naprej zelo nevarna. Sodraški svetniki niso bili za-
dovoljni s pojasnilom nekdanje občine, da denar za rekonstrukcijo ceste proti parku ni bil porabljen zato, ker niso bile urejene zemljiško-knjižne zadeve in ni bilo pridobljenega soglasja. Sprejeli so sklep, da bodo na račun nerealiziranih postavk od občine Ribnica zahtevali, da jim v najkrajšem času nakažejo njihov denar, torej nekaj manj kot pet milijonov tolarjev.
“V Ribnici so imeli lani nekaj preseženih postavk, čeprav so za nekatere najeli posojila. Mi bomo vztrajali, da pridemo do našega denarja, saj so ga nekdanji ribniški svetniki soglasno namenili za naložbe v našem kraju, potem pa se je zapletlo. Pri delitveni bilanci nismo imeli večjih pripomb, a goli in bosi iz stare občine zagotovo ne bomo odšli,” je povedal sodraški župan Andrej Pogorelc.
M. G.
4* tv
Vt (
“Ne prosimo za pomoč, ker bi se počutili nebogljeni in revni in zato ne pričakujemo miloščine, ampak ustvarjalno sodelovanje in partnerstvo države pri uresničevanju naših in razvojnih programov države za Kočevsko,” je o namenu spomenice, ki jo bodo posredovali vladi, parlamentu, minstrstvoma za kmetijstvo ter okolje in prostor, poslancem s kočevsko-ribniškega območja ter Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, povedal Černač. Dodal je, da bodo pri zahtevah, ki se v najpomembnejših točkah nanašajo na rento iz gozdov, zakupnine za kmetijska zemljišča, zazidalna zemljišča ter park, vztrajali. Če ne drugače, kot je pristavil Urban Dobovšek (LDS), “tudi z malo nepokorščine”!
M. LESKOVŠEK-SVETE
FRIDERIKOV TURNIR V DOLGI VASI - Podjetje Mercator, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, je pri brunarici v Dolgi vasi pripravilo konjeniško prireditev Friderikov turnir. Poleg majske in avgustovske mednarodne dirke na hipodromu Mlaka je to tretja velika prireditev kočevskega podjetja. Šlo je za dogodek, ki v veliki meri obuja izročila veščin konjenikov iz zgodovine. Z imenom in vsebino so namreč oživeli tudi spomin na bližino gradu Fridrihštajn in dogajanju v njem. Pred več kot tisoč obiskovalci se je petnajst tekmovalcev pomerilo v snemanju obroča s kopjem (Veronikin venček), najbolj natančno roko pa je imela Veronika Štabuc iz Tržiča. V konjeniških veščinah je zmagal Dušan Sandok iz Ljubljane. (Foto: M. Glavonjič)
V
Ce ne bo centra, bodo stari avtomobili
Dogovor o načrtih za ureditev območja novega Itasa - Poleg poslovnega in proizvodnega centra tudi parkirišče za tovornjake - Alternativa je predelava starih avtomobilov
KOČEVJE - V kočevski občini, kjer je brezposelnost 19-odst., nujno potrebujejo proizvodne programe za 300 do 400 ljudi. Možnost za njihovo zaposlitev vidijo v ureditvi poslovnega in proizvodnega centra na območju nekdanjega novega Itasa. Po dogovoru, ki ga je kočevska občina zato podpisala s podjetjema Avtotreiding in Svit iz Slovenske Bistrice, naj bi ga uredili v dveh fazah.
Zaradi preselitve proizvodnega programa nadgradnje tovornih vozil družbe Avtotreiding, d.o.o., iz Kočevja v Novo Gorico so se sprostile prostorske zmogljivosti v poslovni in proizvodni hali novega Itasa. Ker je tako v interesu Avtotreidinga, ki je lastnik skoraj 7 hektarjev skupno nekaj čez 9 hektarjev obsežnega kompleksa novega Itasa, kot kočevske občine, ki ima v lasti 1,5 hektarja nekdanjih Itasovih površin, da prostori ne bi ostali prazni, so skupaj s podjetjem za svetovanje in trgovino Svit podpisali dogovor o ugotavljanju skupnih interesov na objektih in površinah na območju novega Itasa.
Po dogovoru nameravajo v prvi fazi urediti del poslovnega objekta za trgovsko-poslovno-storitve-ne dejavnosti, preostali del, ki sodi v drugo fazo, pa bo ostal namenjen proizvodni dejavnosti. Za vse dejavnosti bodo zagotovili parkirne prostore, poleg tega pa bodo na 3.700 kv. metrih uredili tudi parkirišča za začasno parkiranje tovornih vozil. Interesentom za neproizvodne dejavnosti bosta investitorja, Avtotreiding in Svit, ponudila prostore v dveh etažah 60 X 40 metrov velikega objekta, objekt 90 X 30 metrov in ostale nezazidane površine pa bodo na voljo za nove proizvodne programe, za katere je po podat-
kih kočevskega PIC-a v Kočevju velik interes.
Dogovor predvideva tudi, da bodo za površine, ki jih imata v lasti Avtotreiding in občina, skušali poiskati kompleksne vsebinske rešitve za izrabo prostora. Ob tem razmišljajo tudi o pomoči ministrstev za delo in malo gospodarstvo v smislu vzpostavitve podjetniškega inkubatorja, ki bi omogočil hitrejši razvoj podjetništva. Če zaradi premajhne zainteresiranosti za nove prostore na območju novega Itasa načrtov o poslovnem in proizvodnem centru ne bodo mogli uresničiti, pa za območje novega Itasa ostaja še ena možnost. V tem primeru bo namreč Avtotreiding začel s postopkom za pridobitev koncesije za predelavo in reciklažo starih avtomobilov, ki jo bo država slej kot prej morala nekomu podeliti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Za povečano sevanje kriva jalovina
Enoletne meritve radioaktivnosti na območju bivšega rudnika rjavega premoga v Kočevju so potrdile ugotovitve meritev iz leta 1994, da je Kočevska radonsko rizično območje
KOČEVJE - Z meritvami koncentracij radona v zraku in bivalnih objektih, ki so jih izvajali od lanskega do letošnjega februarja, so v Kočevju zaključili prvo fazo programa meritev radioaktivnosti v okviru sanacije širšega območja rudnika rjavega premoga. Nalogo, ki vključuje tudi odpravljanje posledic vpliva na okolje, je izdelal zavod za varstvo pri delu po naročilu kočevske občine, rezultati meritev pa so potrdili ugotovitev, do katere so prišli leta 1994 ob izvajanju nacionalnega programa meritev radona v bivalnem okolju, da je kočevska kotlina radonsko rizično območje.
.
OKRNJENE KMEČKE IGRE PRI SVETEM GREGORJU - Pred dvema tednoma zaradi močnega naliva preložene tradicionalne kmečke igre podeželske mladine pri Sv. Gregorju so prizadevni člani tamkajšnjega turističnega društva v nedeljo sicer izvedli, a jim je tudi tokrat zagodlo deževno vreme. Tekmovanja v košnji, grabljenju trave, glasbenih točkah in igri presenečenja, (tekmovalec vsake ekipe je moral pojesti po deset banan) so se udeležili mladi iz Brež pri Ribnici, z Velikega Osolnika pri Velikih Laščah, iz Loškega Potoka in Sv. Gregorja. Pr\>o mesto so osvojili tekmovalci z Velikega Osolnika v sestavi Tomaž Garbas, Vladimir Tekavec, Lucija Tekavec, Tina Zunič in Lovrenc Gradišar. (Foto: M. Glavonjič)
Da bi ugotovili možen vpliv radona iz odlagališča rudniške jalovine na Kočevje in njegovo okolico, kar je poleg ocene dodatne sevalne obremenjenosti prebivalstva in izdelave predlogov za ustrezne sanacijske ukrepe cilj meritev, so v prvi fazi merili koncentracije radona na prostem in v bivalnih objektih na področju opuščenega rudnika in v njegovi širši okolici ter hitrosti izhajanja radona iz tal. Meritve so izvajali z detektorji sledi v 49 objektih in 9 lokacijah na prostem. Da bi določili možne nepravilnosti zaradi vsebnosti naravnih radioaktivnih izotopov v tleh, pa so v bližnji okolici odlagališča merili tudi doze zunanjega sevanja.
Ker je bil namen študije oceniti doseg vpliva rudniške jalovine na bližnjo okolico odlagališča, je bilo 34 objektov, v katerih so merili koncentracije radona, na lokacijah v Šalki vasi, na Rudniku, Trdnjavi in Trati. Povprečne trimesečne koncentracije radona so se tu gibale od nekaj 10 do 3000 Bq/m\ povprečna letna koncentracija pa je bila 402 Bq/m\ V 24 odst. objektov je presegala 400 Bq/m\ v kar polovici med njimi pa celo 1000 Bq/m3, kar pa je precej več od slovenskega povprečja. V preostalih 15 stanovanjskih objektih v Kočevju, Mahovniku in Želj-nah so se koncentracije radona
gibale od 30 do 1500 Bq/m3, povprečna vrednost je bila 196 Bq/m3, vendar pa je tudi tu kar 20 odst. opravljenih meritev presegalo 400 Bq/m3.
Povprečne trimesečne koncentracije radona na prostem so se gibale v območju od 21 do 146 Bq/ m3, povprečne letne pa so velikostnega razreda od 40 do 50 Bq/m3 in so tako nekajkrat višje od običajnih, saj te znašajo med 5 in 15 Bq/m3. Povišane koncentracije so, kot so zapisali v rezultatih meritev, “nedvomno posledica visoke vsebnosti izotopov naravnih radioaktivnih snovi v rudniški jalovini, avtohtonih materialov v tleh in kraškega površja”. Rezultati meritev torej kažejo, da je Kočevje z okolico dodatno obremenjeno z radonom, ki prihaja z
PRVA FAZA PROJEKTA
CERKNO - Na začetku julija, je bilo v Cerknem podano izčrpno poročilo o zaključku prve faze projekta Po poteh dediščine, korenine slovenske identitete, v katerega je vključenih 14 občin od Cerknega do Kostela. Posebno odmevna je bila razprava angleškega ambasadorja v Sloveniji in predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika, ki z dokajšnjo mero optimizma podpirata program, ki ima svoje temelje v razvoju turizma.
zračnimi gmotami iz odlagališča rudniške jalovine. Lani je ta dodatna obremenitev znašala 11 Bq/ m3, kar pa je podobno kot v okolici rudnika Žirovski vrh.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Mrliška vežica v Dragi ni zanje
Travljanci hočejo svoj sakralni objekt
TRAVA, LOŠKI POTOK - Na Travi je pokopališče, kamor gravitira pet vasi in nekaj zaselkov. Že dolgo zahtevajo, da bi zgradili v pokopališkem kompleksu objekt, ki naj bi služil pogrebnim slovesnostim in občasnemu bogoslužju, saj o obnovi med vojno požgane cerkve ne razmišljajo.
Pred kratkim so v Dragi, ki je od Trave oddaljena le nekaj kilometrov, od zadnjih zaselkov pa vsaj 15, svojemu namenu izročili novo mrliško vežico, ki naj bi služila vsem v KS Draga. S tako odločitvijo pa se ne morejo sprijazniti Travljanci in zahtevajo, da bi le imeli tudi nekaj svojega.
0 tem smo se pogovarjali s potoškim županom Janezom Novakom, ki pravi: “Resje, da Trava nima primernega sakralnega objekta. Je-pa že sklenjeno, da bo občina Loški Potok dala zemljišče in financirala projekt. Tako bomo le izpolnili željo tem občanom, ki ne pristajajo, da bi uporabljali mrliško vežico v Dragi. Koliko bo objekt stal, ta trenutek ne moremo reči, sicer pa je to stvar krajanov in se bodo morali sami znajti, kakor vedo in znajo.”
A. KOSMERL
IZ NAŠIH OBČIN Mitt
Trebanjske iveri
Županu le delno oprostili izjavo
Trebanjski svetniki najprej na izredni seji o izjavi svojega župana in poslanca, na redni seji pa pomladniki zavrnili 7 milijonov mark vreden ureditveni načrt mesta
TREBNJE - Pomladni svetniki in trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik so po dolgotrajnem dogovarjanju (med županom in vodilnimi predstavniki SKD, SDS in SLS) vendarle našli pot iz slepe ulice za trebanjski občinski svet, ki je peljala v razpustitev sveta in nove volitve svetnikov. Župan, ki je tudi poslanec (LDS) v državnem zboru, se je naposled sprijaznil z izredno sejo, ki jo je ponovno sklicevala pomladna večina v občinskem svetu zaradi Pungartnikove izjave o martinčkanju na Medvedjeku, pomladniki pa niso še tretjič bojkotirali 5. redne seje sveta, na kateri so zavrnili ureditveni načrt za center mesta Trebnje.
“Nikomur ne branim, da pove svoje stališče, toda jaz ne bom spremenil svoje izjave, ki sem jo že dal glede moje razprave v državnem zboru,” je dejal Pungartnik, naposled pa je ponovno prebral izjavo, s katero se je opravičil vsem, ki so jih njegove besede v državnem zboru glede osamosvojitvene vojne in boja na Medvedjeku prizadele. Nekateri pa so tistikrat izrečeno polemiko z drugimi poslanci v državnem zboru, po Pungartnikovem mnenju, izrabili za to, da seje nanj vsul plaz obtožb in nanj so zlili golido gnojnice, česar ni bil deležen niti v prejšnjem režimu. Pungartnik se je, po pričakovanju, na izrednem zasedanju moral soočiti z vrsto neprijetnih vprašanj pomladnih svetnikov, denimo, kakšno je bilo njegovo stališče do osamosvojit-
vene vojne in ali je bila po njegovem JLA agresor? Svetnik Jože Smolič (SLS), tudi sam udeležen v osamosvojitveni vojni in bojih na Medvedjeku, je ponovil svoje mnenje s prejšnjih sej, češ da si Pungartnik kot politik na tem položaju in s tolikšnimi izkušnjami preprosto ne bi smel privoščiti takšnih žaljivih izjav v parlamentu in da bi zaradi tega moral “potegniti konsekvence”.
Svetnik Janez Anton Kovač (DeSUS) je poudaril, da globoko spoštujejo osamosvojitveno vojno in da je bil tudi sam na Medvedjeku in da bi morali vsaj izreči priznanje tudi njemu podrejene ženske v saniteti civilne zaščite na Medvedjeku. “Tudi te ženske so veteranke, ne pa tisti, ki so se razbežali kot otroci. Vojska se je razbežala, tudi jaz sem nosil za
KRUHEK OLGE VENE- Izkušena kuharica Olga Vene iz Sevnice je pridno vrtela kuhalnico že v Švici, Šmarjeških Toplicah in nazadnje v sevniški Lisci. Za posebne priložnosti za svoje prijatelje in znance rada speče kakšen poseben kruh ali pecivo. Tako je prejšnji teden spekla t.i. Kristusov kruh za priljubljenega duhovnika Izidorja Pečovnika - Dorija, ki so ga cerkvene oblasti potem, ko je organiziral še kot župnik v Brezah nad Laškim modno revijo v tamkajšnji cerkvi, poslale v “prekomando" v Berlin, kjer je gospod Dori v oporo številnim našim zdomcem. Na posnetku: Olga Vene z 18-mesečno vnukinjo Nežo j kruhki in drugimi krušnimi umetelnostmi. (Foto: P. P.)
njimi puške v gasilski dom,” je opozoril Kovačič na drugo plat medalje bitke za Medvedjek. Svetnik Igor Teršar (LDS) je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do sestanka, ki je prekinil “kolaps” občinskega sveta. Teršar je menil, da bi bilo dobro, če bi se kritiki spornega Pungartnikovega nastopa v državnem zboru seznanili z 10 stranmi magnetograma s te seje.
Večina svetnikov obeh polov je bila naposled zato, da zakopljejo “bojno sekiro” in skušajo omogočiti normalno delo občinskega sveta. Le svetnika dr. Marjan Peter Pavlin in Marjan Zupančič (SKD) nista bila povsem zadovoljna s Pungartnikovo (dvoumno) izjavo in sta terjala, naj v gradivu za 6. redno sejo občinskega sveta pisno odgovori na zahtevo pomladne večine, da odstopi kot župan in poslanec, kar je Pungartnik že zavrnil.
P. P.
Izredna seja zaradi zavrnitve načrta
Trebanjski občinski svet ponovno o ureditvenem načrtu mesta
TREBNJE - Na izredni ponedeljkovi seji sveta trebanjske krajevne skupnosti, ki jo je predsednik sveta Stane Sitar sklical tudi na pobudo prizadetih krajanov, ker občinski svet na 5. redni seji ni upošteval njihovih stališč in sklepov k osnutku ureditvenega načrta za center mesta Trebnje, so zahtevali, da župan v najkrajšem času skliče izredno sejo občinskega sveta in nanjo ponovno uvrsti sprejem odloka o ureditvenem načrtu. Zagrozili so, da bodo v primeru ponovne zavrnitve za ožje središče mesta zelo pomembnega dokumenta sklicali zbor krajanov in se opredelili, kako na območju njihove KS izvoljeni svetniki zastopajo njihove interse.
Izmed osmih vabljenih svetnikov so se ponedeljkove seje sveta KS, ki se je zavlekla skoraj do polnoči, udeležila le trojica: dr. Marjan Peter Pavlin
(SKD), Franc Hribar (SDS) in Jože Rebolj (DeSUS). Pavlin je pojasnil, da so sprejem pomladne stranke zavrnile (12 svetnikov je bilo proti, vzdržal se je Alojzij Metelko, predsednik odbora za komunalno infrastrukturo, ki je na svoji seji odlok podprl!), ker vsi svetniki niso dobili v roke pripomb prizadetih krajanov in sestav-ljalci listine niso upoštevali njihovih pripomb.
Predsednik Sitar je zavrnil tovrstne očitke kot neutemeljene. Predstavnika Mercatorja sta utemeljevala, kaj bi pomenil vložek podjetja v višini 7 milijonov mark tudi za mesto, vodja davkarije Franci Kravcar pa potrebe državnih organov po prostorih v ožjem središču. Župan Ciril Metod Pungartnik je obljubil, da bo uvrstil zahtevo sveta KS na (iz)redno sejo v začetku avgusta.
P. P.
Politični mrtveci zaradi šolstva?
Šolstvo v Mirnski dolini najtrši oreh razvojne strategije v naslednjih letih • Polemike in potvarjanja, kaj je kdo rekel na zadnji seji sevniškega občinskega sveta
SEVNICA - “Vsi hodimo okoli vrele kaše, z županom na čelu. Celotna Mirnska dolina mora na triade, ker je to v prid otrok. Mogoče staršem ne bo všeč, otroci nam bodo pa hvaležno dali roko čez 15 let. Ne smemo dovoliti, da bi se nam ponovila zgodba iz Mirnske doline. Tokrat smo dobili tri majhne šole - trafike. Enkrat moramo odrezati, kjerkoli že bo ta šola,” je poudaril svetnik Rudi Dobnik (SDS) na zadnji seji sevniškega občinskega sveta, ki je obravnaval razvoj osnovnega šolstva v sevniški občini v naslednjih petih letih.
Svetnik Jože Kunšek (SLS) je le pobožne sanje,” je poudaril
opomnil, da je veliko oddelkov že na meji števila učencev. Zabukov-ljani dobro vedo, da ni enostavno izgubiti šole. V Zabukovju je šola zaprta že 18 let in krajani so zato marsikaj izgubili, toda pretehtati je treba, kaj je bolje za učence. Po mnenju svetnika Rudija Beca (LDS) morajo imeti prednost šole, kjer je treba izničiti dvoizmenski pouk. “V Mirnski dolini naj se šolstvo racionalizira, da bo kakovostno, nikakor pa noben kraj ne more ostati brez šole! Naj odloči stroka!” je dejal Bec. Šolstvo je, po mnenju svetnika Štefana Teraža (SDS), zanemarjeno z razvojnega vidika. Kot predsednik sveta staršev na Osnovni šoli Savo Kladnik v Sevnici je povedal, da ugotavljajo, kako napredujejo in se socializirajo otroci, ki prihajajo iz podružničnih šol na centralno.
“V prvi vrsti je treba malo pogledati na racionalizacijo šolstva. Škušajmo zagotoviti vsaj podobne pogoje na vseh osnovnih šolah. Če bi naj ugodili vsem potrebam in željam v šolstvu, bi rabili denarja za dva občinska proračuna. To so
župan Kristijan Janc in se zahvalil svetnikom za strpno razpravo, kije bila še za svetnike prejšnjega mandata tabu tema. Predsednik občinskega odbora za šolstvo in otroško varstvo Boštjan Repovž (LDS) je uvodoma povedal, da je stališče odbora, da bi moralo na vseh osnovnih šolah priti do triad, nanizal pa je tudi najnujnejše naložbe. Podžupan Andrej Šticelj je dodal, da so obiskali vse šole, predvsem zaradi racionalizacije in kakovosti pouka. Tudi na največji šoli (OŠ Savo Kladnik) v Sevnici, kjer so več let pričakovali izgradnjo nove šole, so ugotovili, da bi bila bolj smotrna dogradnja oz. nadgradnja sedanjega vrtca pri šoli, s čimer bi rešili tudi glasbeno šolo.
Svetnik in poslanec Branko Kelemina (SDŠ) je menil, da bi se v občini morali najprej dogovoriti, kje so najnujnejše potrebe, šele potem naj bi izdelali program in z njimi šli v Ljubljano. “Upravne enote si prizadevajo, da kom-plicirajo pri investicijah, da pride do zamikov. Sistem deluje! Sem proti reviziji projekta osnovne
TA YLOR IN KRESLIN - “Grajsko poletje ’99" je pretekli četrtek postreglo z odličnim koncertom Allana Taylorja in Vlada Kreslina. Kreslin je svojega angleškega kolega predstavil kot izvrstnega kantavtorja, čigar pesmi so med drugim posneli tudi Fairport Convention, Nana Moskouri, Peter Paul and Mary. Taylor pa je tudi že na svojih spletnih straneh najavljal svoj nastop na sevniškem gradu, kot eni od vmesnih postaj s krajše slovensko-hrvaške turneje, “z največjo zvezdo slovenske folkglasbe". Taylor in Kreslin sta po končanem koncertu, ki je kljub nagli ohladitvi in nevihti pozno v noč dodobra ogrel navdušeno občinstvo, še takole zadovoljno pozirala z deklico, ki jima je izročila cvetje, saj sta pod arkadnimi hodniki grajskega atrija zaključila koncert še s količkaj suho kožo. (Foto: P. Perc)
Za boljše ceste
Neurje povzročilo za 28 milijonov tolarjev škode na cestah
SEVNICA - Podjjetje Gradnje, d.o.o., Boštanj, je po pridobitvi soglasja lastnikov zemljišč in odločbe o priglasitvi del pričelo s pripravljalnimi deli modernizacije ceste Boštanj-Grahovica, in sicer na drugem odseku. Za prvi odsek ceste pa zaradi zahtevnosti, predvsem nevarnosti številnih plazov, pridobivajo še nove, dodatne projekte, saj bo potrebno za ta odsek gradbeno dovoljenje. Za dobra dva tedna pa podjetje Gradnje opravlja pripravljalna dela na lokalni cesti Šentjaž-Kal. Prestavili bodo cesto pri drugem mostu, ki bo služila kot obvoz, s čimer bo omogočena prevoznost ves čas, ko bodo potekala rekonstrukcijska dela tega, skupaj 4,9 km dolgega, cestnega odseka.
V preteklem tednu so asfaltirali cesti Lukovec-Orle ter Lukovec-Poganjka, pre-
plastili pa so tudi cesto Arto-Ponikve. Pričeli so tudi s posodobitvijo ceste Zabukovje-Dol.
Delavci novomeškega Vodnogospodarskega podjetja še niso končali del za sanacijo plazu v Podvrhu, kajti zaradi dežja niso mogli dokončati odvodnjavanja, brez tega pa ne more biti uspešne sanacije plazu. Kljub temu pa je cesta prevozna že več kot dva tedna.
Neugodno vreme ni prizaneslo niti cestam v sevniški občini. Neurja od petka, 9. julija, do ponedeljka, 11. julija, so zlasti veliko škode povzročila na lokalnih cestah in javnih poteh na območju krajevnih skupnosti Zabukovje in Blanca, kjer je ujma uničila predvsem zgornji ustroj cestišč. Po besedah vodje oddelka za gospodarske dejavnosti, Darje Lekše, je bilo škode po prvih ocenah za 28 milijonov tolarjev in jo bo sevniška občina prijavila komisiji za trajne sanacije pri ministrstvu za okolje in prostor.	P.	P.
šole na Blanci,” je povedal Kelemina. Podžupan Štricelj je dejal, da se morajo na ministrstvu za šolstvo dogovoriti, s koliko denarja lahko računajo za naložbo v šolstvu v naslednjih 4 ali 5 letih. Glede naložbe na Blanci pa je Štriclej pojasnil, da ni mišljena revizija, ampak racionalizacija projekta, s čimer je soglašala tudi ravnateljica blanške šole. Tudi vodja oddelka za družbene dejavnosti, Jože Maurer, ki je s sodelavko Zaliko Jazbinšek pripravil gradivo za sejo sveta, je dejal, da je “revizija
• V luči teh in drugih razprav na občinskem svetu, ki jih je posredoval poslušalcem sevniški radio, zelo na kratko pa tudi naš časopis, so se v Mirnski dolini, zlasti v TVžišču in Šentjanžu, manj pa v Krmelju, že razvile vroče razprave, ki se jih je udeležil tudi podžupan Štricelj. Na teh je bilo žal tudi kar nekaj potvarjanj dejstev oz. razprav, pa tudi novinarskega poročanja. Tildi v Šentjanžu so domačini razpravljali v slogu tujega nočemo svojega ne damo, slišali pa smo še, da bo “politično mrtev tisti, ki nam bo delal škodo”.
premočan izraz, v resnici gre za racionalizacijo naložbe” v gradnjo OŠ Blanca, tudi s telovadnico. Svetnik Marjan Jamšek (ZLSD), tudi predsednik sveta KS Tržišče, je povedal, da bi bilo za kraj zelo boleče, če bi izgubili šolo, svetnik Srečko Vodenik (SKD) pa je navedel ugodne rezultate eksternega preverjanja znanja na tržiški osnovni šoli in da bi bil tudi to zanimiv pokazatelj za druge kraje.
P. PERC
BASTARDI IN REPOVŽ - Ravnatelj šentjanške osnovne šole Franci Bastardi ter tamkajšnji birt in trgovec Jože Repovž (v ozadju) sta popolnoma “na isti frekvenci” kar zadeva odločnost Šentjancev, da jim nihče ne bo okrnil, kaj šele vzel njihove šole. Če je Bastardi za marsikoga premehak, pa postaja Repovž po vrnjeni zemlji vse bolj tudi (vele)posestnik in trd pogajalec. Kakor da si Jože in njegov brat Boštjan, predsednik občinskega odbora za šolstvo, ne bi bila v sorodu in v isti stranki - LDS... (Foto: P.P.)
SPRAVE ŠE NI - Nič ne kaže, da bo trebanjskih političnih in politikantskih igric konec tako, da poznavalci obetajo še dolgo vroče poletje, navkljub občasnim ohladitvam, ki običajno še kako koristijo pregretim glavam. Po dolgotrajnem usklajevanju, začuda na pobudo sicer tudi trmastega župana, je vendarle prišlo do sklica izredne seje občinskega sveta oz. t.i. ure resnice o Medvedjeku in nato takoj zatem še do 5. redne seje sveta (poprej že dvakrat zaradi bojkota pomladne večinske koalicije nesklepčne seje). Toda sprave med županom Pungartnikom in vsaj nekaterimi pomladniki očitno še ni, kap' vprašanje je, kaj se bo izcimilo iz njihove goreče želje še pp pisnem občevanju s Pungartnikom, potem ko je bil že v verbalnem pojasnjevanju na izredni seji zelo jasen in odločen. Se pravi, da ne kani spreminjati izjave, ki jo je že dal in jo je se iskat v pisarno, da ja ne bi kaj drugače povedal, kot je že izja-
BREZ JAJC - Svetnik Metelko bi utegnil imeti hude težave, če bi ga slišala pokojna ma i Janeza Slaka, direktorja občinske uprave. Ta je namreč n izredni seji zelo na kratko vze mero bivšemu županu in Pp' slancu, češ da grobo potvarj njene besede, izrečene ob osamosvojitveni vojni pri njen
domačiji v bližini Medvedjeka-Slakovo mamo so razni okupatorji in osamosvoboditelji pre cej trpinčili, a je vseeno onra nila korajžo. Nekemu itahjan skemu poveljniku je celo za čala pečena jajca v obraz. Le bila še živa po teh Metelkov izjavah, je vprašanje, kako bi J odnesel Lojze - z ali brez... ln navkljub temu, da naj bi J* M, telko med dramatičnimi dogo ki na Medvedjeku pomagal pr iskanju bikov in druge živine hosti. Metelko se je sicer Sla takoj kar nekajkrat opraviči, ostaja slab občutek, da je p° tika res k..., če si je treba pomagati celo z mrtvimi dušami-
Sevniški
^abefkTj
DIREKTORJI - Nekateri podjetniki delujejo povzpe ško in domišljavo, a komajda lahko predstavijo tudi ko rektorji, drugim ostaja v skromnost. Kako bo z Natašo Podlesnik, ki je na Glavne1" trgu v Sevnici odprla sodo urejeno fizioterapijo, je sice _ precejšnja skrivnost, je pa * patično delovala opazka di torja Zavoda za zdravstveno varovanje Slovenije, ObmoC enote Krško, dr. Stanis .. Čubra ob otvoritvi fizi°teraP T ’ ko je Podlesnikova opr čevala odsotnost “svojeg • rektorja in glavne sestre s škega zdravstvenega doma-
sta na dopustu.” “Zdaj s, sama
svoj direktor, Nataša, m skupaj pa partnerji in so ci,” jo je podučil Cuber. ^ PETERLETOVA ZAr ŠČINA” - Malkovčani m °* č ški vinogradniki že^nai	.
negodujejo, ker prerašča p 2 ha velik vinograd pod J kdanjo zadružno vinsko ta pa prav tako žalostno da. Okrog kleti Hmelj m Kas dogajale ne le dobro ob1 in zelo priljubljene ves ^
Ml /.CIVJ |7i ujui-.j—;	meplli
temveč je klet precej po . vinogradnikom. Še bolj «Bjji koristila danes, ko je ^ presežkov grozdja veliko kaj, ko lastnik kleti in vj .'jo da živi v Argentini, menu’ a zaveden Slovenec, ki P" ,oVat
časa, da bi se vozil ob ^ poprej najlepši vin°8bj re-Malkovcu, kaj šele, d< $e. prečil, da se ne bi vsa k sula njegova vinska kle • t. jo, daje izseljenec do teg -jSki ja prišel kot denaciona i •	^
upravičenec in seje sam g. hvalil, da gaje k zahtev j(1
til bivši predsednik ief\e.
zunanji minister Lojze (e[\e-Kot dokaz, da sta se s tom spoznala, je izscljc po!i' zal fotografijo z visok' 0. tikom. Malkovčani zo 1 ^Ii
šajo Peterleta ali kof‘cga!)’ drugega (tudi vsemogo f>o naj vpliva na gospo preprečil propadanje i . 8 v je bilo nekoč v ponos, {0f sramoto kraju in že p škodo.
iča
Krške
novice
MEDIJ NA MEDIJ - Krčani v ten dneh vneto hodijo po gobe. Teh tu ni prav veliko, čeprav je bil oež. Zato pa v Krškem in okolici rastejo, kot se temu reče, kot gobe po dežju nove medijske htse. Radijci se spogledujejo z radijci, radijci ustanavljajo časo-P'se, zraven so še ljudje televizije, govoreči novinarji se potijo na hitrih kurzih uporabe fotografske tehnike, politiki dvorijo politikom tja do bele Ljubljane, tako da vse skupaj prerašča okvire vsakdanjosti, še zlasti krške. Naj razume, kdor more.
MESTO, BAZEN IN VIPAP -v°xk° ^rektorju Vipapa Vidma Krško očitali, da njegova tovarna spušča nad meščane prah in smrad, jim prvi mož tovarne celu-“vr 'n PaP‘rJa n' ostal dolžan.
1 Pa vam vzdržujemo bazen,” seje odrezal v svojem materinem jeziku, ki ga glavnina Krčanov razume le po prevodu. Krško je zdaj v precepu, ali naj se odpove azenu. Glede sporne tovarne ako ali tako nima nobene besede.
TEGA NOČEJO - Če bi Krčani dobili več predlogov o tem, na r? .scn način naj Vipap Videm plačuje odškodnino za onesnaže-anje okolja v njihovem mestu, se e, katerega bi zavrnili. Zavrnili t predlog, da bi od krške tovar-/^'uloze in papirja brezplačno obm papir za tiskanje osmrtnic njihovimi imeni.
Novo v Brežicah
rvfe sam° še večji vihar? Kat? iKO KOMU, KJE BO no ' ' Potem ko je Dobova jav-
PREMALO OTROŠKO - Naj j-!ca ?e toliko govori, da se vo-imni ‘Judje brežiške občine, den-,? syptniki, včasih pri nekaterih niocitvah obnašajo prav po tal? JevsaJ en dokaz, da niso ntr	^ili brežiški odrasli
osko navdahnjeni, bi bilo v :®.'cah in drugje v občini več Itnt ?.tr9^ih igrišč z več igrali, ta t^i ie zdaF Vendar pa tudi rai l i ne drz' povsem in zme-L igrala imajo polomljena celo Čatež, ki krojijo svojo niK r° Precej same, mimo vodil-1 br®žiške občine. m !”■. ' Vihar proti direktorju trn ? se Je polegel, če sodimo mn^a. vanju na ulici. Ali so v
PravliiUc?»Člt-nice .ali Pa s„e Pri‘ K KA
oJxP0^edala, da hoče še višjo š£e n.dnino v zameno za smeti-so cm trPi na svjem ozemlju, danci!1 Kar všeč tudi drugim v se-UDan* jžiški občini. Še največ za «ria’ •» ^i dobila odškodnino nost k? 6’ 'ma Krajevna skupki i,rTe*e’za katero so analiti-uioin^ki0 Predvideli eno od smeti*'- ,kacij komunalnega jo n„ *,ca' Vendar Kapele razvija-Znam -gi strani hriba turizem v konren'tem močvirju Jovsi. Na bre? u stegnejo Kapele ostati Q0b 0 PJega: Jovse sosednja htenim3. *!azg,asi za svojo zna-zerči ’ komunalno smetišče pa °bčim ° v Brestanici v krški
2°per počitniški ^^dolgčas
^Uc*' Počitniške dejavnosti —^osnovnošolcem
def^^Kp ; Center za socialno ral n,,.	0 je tudi letos organizi-
vnoPj^iške dejavnosti za osno-ja v dr^CC'i'ra*co -ie °d5.do 16. juli-°bčin ° -nevih 60 otrok iz krške v Drncfna^° koristno zaposlitev osnovi ?'!1. centra v Krškem, v Lesko 1 na Senovem in VDC cenlraVCc' ^°. navedbah vodstva hamer?0 P°^itnice organizirali z kom i0ltl' da bi omogočili otro-tivnij, lnJ '/e'~ doživetij in pozi-d°Seji lzkušenj, to pa so skušali IjenimS ar najbolj pestro sestav-
^ n hrnikom.
šponn?i!r?ke so pripravili veliko tabornl' ? avnosti. °b teni pa še de|av	’ literarno in likovno
Spo "lco na teme To sem jaz, Jjd‘|V.aJrTI°živali in Gasilci. valj izrilif11^ Počitnic so obliko-kuharsk h !Z PaPiria in Sline, v testen;	e,avnici so pripravili
sadno ic z omako in čisto pravo gasili. UP1’- Obiskali so Poklicno itiociii0 cunoto Krško, ter se na-a‘	aze|lu v Krškem in v
,aSomsi'-u'a'xnu v Krškem krši;jm laplieah. Tu so mladim Pripra .P°?itničarjem gostitelji tičpe 1 igre na vodi in prak-nicc s,aSratie. Omenjene počit-Karu ,Zaključili s piknikom v Eranci n’ kamor je prišel tudi Poč;. • S°vič> krški župan. vili u niski program sta priprava žui??a ^ovak Rabzelj in So-tftotj. S|C- Uresničili so jih s po-iavpihij^tovoljccv in izvajalcev Vsem s i ter Pokroviteljem in valjuje j°^im 8C ccntcr za'
L. M.
IZ NAŠIH OBČIM ttMUfc
Beneška noč zamajala krško oblast
Kostanjeviška noč - Kaj seje zgodilo v Kostanjevici zato, ker je Jožica Cvelbar skočila v Kanalu z mostu 17 metrov globoko v mrzlo Sočo - Godbe, ognjemet in še kaj
KOSTANJEVICA NA KRKI - Končalo in začelo seje na vodi, ves čas vmes pa je bila obala reke v Kostanjevici na Krki tisti prostor, kjer so udeleženci in ustvarjalci Kostanjeviške noči v soboto, 24. julija, ustvarjali pravcati karneval. “Beneška noč”, kot je nekdo v svojem nagovoru zbranemu občinstvu posrečeno imenoval prireditev, je bila zlasti tja proti polnoči v polni moči.
Ljudje s pivom, plešoče mamice z dojenčki, rajajoči ta večer znova v svoje tokrat še posebej ljubke soproge zaljubljeni štiridesetletni-ki, razgrete najstnice z napetimi hlačami na zvonec, otroški baloni, plapolajoči razpeti pisani papirnati trakovi, dišeča svinjina tik pred serviranjem, Čuki v svoji izvirnosti in s pridihom Avsenikov, spoštljivo grozni markovski kurenti s spremljajočo množico mask iz Drežniških Raven, Ribnice, Liga nad Kanalom in Kostanjevice in mogočni kanonik Prforcenhausa Milan Kuplenik na privzdignjenem odru - ko je vse to
in ko so vsi ti ter drugi navzoči tu na bregu sivkaste Krke tam okrog polnoči odigrali vsak zase in po malem skupaj svoje vloge, ni bilo kaj očitati prireditvi, ki je namenjena zabavi, sprostitvi, etnologiji, kulinariki in še čemu.
Z že omenjenega začetka Kostanjeviške noči si bodo obiskovalci zapomnili skoke v vodo v so-
• V okviru prireditve so organizatorji pripravili popoldne srečanje pihalnih orkestrov iz Krškega, Vidma-Dobrepolja, Loč in Kostanjevice.
boto podnevi. Za izvedbo skokov je organizatorje navdušila Jožica Cvelbar, domačinka, kije kot prva Slovenka skočila na podobnem tekmovanju. V soboto so v Kostanjevici na Krki skakali tekmovalci iz Slovenije in Italije.
Zaradi zaključnih prizorov Kostanjeviške noči so se zamajala tla pod nogami oblasti, taki in drugačni. Oblast je bila tokrat namreč na vodi. Na splavu pred okrašenimi čolni na Krki je prispel sam krški župan Franci Bogovič, ob katerem je bil zbran tudi prezi-dij Prforcenhausa Kostanjevica na Krki, ki je sicer tudi povabil tega dne na poluradni in prijateljski obisk prvega moža krške občine.
Res čisto za konec so noč razsvetlili z ognjemetom.
M. LUZAR
; I -v. M \} - *' ^
0.	'*	Ti
y ft. Ml
i t ■ ! ■
KOSTANJEVIŠKA NOČ - Ko so se na Kostanjeviški noči predstavile pustne skupine, je ribniška izročila darilo Slavku Sintiču iz Kostanjevice na Krki, najstarejšemu dejavnemu članu prezidija Prforcenhausa. Kostanjeviška pustna godba (na fotografiji) je igrala kot za stavo. (Foto: L. M.)
RADIO f BREŽICE
na
88,9
in
95,9 MHz
Upajo, da se bodo ozrli k njim
Dobrova nezadovoljna zaradi slabe ceste - “Če živimo tu, je dražje, kot če bi bili kje v dolini” - Bolezen ne vpraša, kakšna je cesta - Rudniški denar za cesto?
DOBROVA - Prebivalci vasi Dobrova na Bohorju občutijo na lastni koži, ali je življenje v hribovitih krajih lepo ali neprijetno. V zadnjem času so se dosti pogovarjali o svojih cestnih povezavah z dolino in obstoječa cesta nedvomno pomeni senčno stran življenja v hribih. Domačinov je premalo, da bi jo vzdrževali, zato še zmeraj upajo, da se bo našel kdo, ki bo skrb za dobrovsko cesto vzel za svojo stalno nalogo. Kozoletovi so pred dnevi po- je tovornjaki pripeljali gramoz
vedali, da so nekaj pred tem tri-
Lanska poplava načela krški toplovod %
Nenačrtovan strošek
KRŠKO - V starem mestnem jedru, na območju, ki ga je ob lanski veliki jesenski poplavi zalila voda, krško komunalno podjetje Kostak ureja kanalizacijo. Zaradi izkopov, nujnih za ta poseg, lahko pregledajo tudi nekatere druge zemeljske inštalacije v tem mestnem predelu. Tako so si predstavniki občine Krško prejšnji teden s strokovnjakom ogledali na kraju samem del toplovodne kinete in ugotovili, da so jo poplave močno poškodovale, kot je po ogledu povedal Franc Černelič, načelnik oddelka za gospodarstvo občine Krško.
Ob poplavah je voda tekla, kot so ugotovili ob pregledu, po kineti in ne le namočila pač pa tudi poškodovala izolacijo. Kaj storiti po odkritju poškodbe, se bo občina morala odločiti zelo hitro. Vsekakor bo odprava omenjenih posledic poplav nenačrtovano pobrala precej denarja. Vprašanje je, koliko bo popravilo sploh zaleglo, saj ne vedo, kako je poplava delovala na krški toplovod na drugih mestih, kamor tokrat ne bodo pogledali.
L. M.
na omenjeno cesto. Več materiala do tistega trenutka ni prispelo, čeprav bi ga bo mnenju Kozoletovih potrebovali neprimerno več za najnujnejše popravilo približno poldrugi kilometer dolge ceste.
“Če živimo tu, je dražje, kot če bi bili kje v dolini. Če ne bi bilo drugega - avto je treba popravljati pogosto. Brez avtomobila pa tu ne moreš biti,” pravijo Kozoletovi, ki imajo do prvega zdravnika 8 kilometrov in do najbližje trgovine le nekaj manj poti. Ker normalno prevozna cesta pomeni domačinom nekaj nepogrešljivega, bi verjetno kot eden povedali vsi, kar pravijo Kozoletovi: “Govori se o razvijanju Bohorja. Če mislijo narediti kolesarske steze, peš poti in take reči, to nič ne pomaga. Naj raje naredijo asfalt po glavni cesti.”
Štefanija Jeler iz Dobrove si verjetno želi dobre cestne povezave s svetom bolj kot marsikdo drug. Po trenutno izjemno slabem cestnem odseku, kjer se s svojim lastnim vozilom prav gotovo ne bi hotel peljati noben vladni uradnik, jo namreč vozijo na dializo v Novo mesto, in to trikrat tedensko v vseh letnih časih in v vseh vremenskih razmerah.
Marija in Anton Vovčko iz Dobrove stanujeta še malce bolj v hrib kot drugi. Tu na repu omenjene dobrovske ceste pravi Marija tako: “Radi bi videli, da bi popravili cesto. Midva nimava avta, ampak kmalu še peš ne bova mogla po taki cesti, saj je tu razdrta, nanjo bi morali napeljati veliko peska, 'popra-nje’ ne zaleže nič. Ko se peljem malo po svetu, vidim, da so ceste po krajih na samem asfaltirane. Nas tu pa sploh ne usli-
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
Novo vozilo bi lahko imelo veliko dela
PGD Čerina
ČERINA - Prostovoljno gasilsko društvo Čerina je pred nedavnim v sklopu praznovanj krajevnega praznika KS Čatež ob Savi slovesno prevzelo ključe novega peugeota boxerja. Cerinsko gasilsko društvo je pridobitve veselo toliko bolj, ker bdi nad enim največjih požarnih območij v brežiški občini. “V našem požarnem rajonu so Terme Čatež, dva bencinska servisa, praktično dva motela, nekaj gostiln pa veliko travnih in gozdnih površin,” je povedal Jože Grubič, predsednik PGD Čerina.
Cerinskim gasilcem se za zdaj ni bati, da bi ostali brez moštva. Poleg 65 članov in članic imajo v društvu tudi 23 pionirjev in pionirk. Tako sestavljeno društvo je po Grubičevih besedah dejavno v vasi in širše. Pripravlja veselice, čutiti pa ga je tudi v kulturnem življenju.
Ogenj ostaja seveda v središču pozornosti tudi cerinskih gasilcev. Poleg omenjenega novega vozila, namenjenega prevozu gasilcev in njihove opreme, imajo tudi avtocister-no z visokotlačno črpalko, 800-
Jože Grubič
litrsko črpalko ter napravo za gašenje s peno. V gasilskem domu, okrog katerega je obsežen prireditveni prostor v gasilski lasti, je dvorana za vsaj 90 obiskovalcev ter med drugim tudi kuhinja.
Omenjeno novo vozilo je prispelo iz tovarne v garažo cerinskih gasilcev s sodelovanjem več ustanov in podjetij. Brežiška občinska gasilska zveza je prispevala denar in tudi odkupila staro cerinsko gasilsko vozilo, društvo samo je zagotovilo polovico potrebnega denarja, podjetje Elektro Štefanič pa je podarilo zvočno svetlobno napravo za na streho novega avtomobila.
L. M.
šijo. Za vse bi moral biti denar. Hčerka je klicala, naj pripeljejo pesek, zato sem mislila, da se bo ja kdo ozrl sem gor. Pa nič.” Marija na novinarjevo vprašanje, zakaj se z možem ne preselita v dolino v lažje življenje, odmahne: “Naj gremo vsi v dolino? Kam, saj jih je tam dosti,, kot mravelj.”
Čas velikih dobrotnikov, ki bi po zgledu filmskih stricev iz Amerike potegnil iz malhe denar in ga dal v tem primeru za posodobitev dobrovske ceste, očitno še ni napočil ali pa je že mimo. Zato so oči Dobrovča-nov uprte v krajevno skupnost Senovo in v Krško v občino. Brez sramu se lahko ozro tudi malce bolj severno, reklo bi se, da v vladno palačo v Ljubljano. Tam so lahko še posebej veseli, da se daleč stran od najlepše tlakovane Gregorčičeve ulice Bohorci v Dobrovi spotikajo po cesti, ki prav ta trenutek ne zasluži tega imena, tako je razkopana. Dobrovčani tu pišejo svojo zgodbo o uspehu. V to jih resda vlada ni prisilila, vendar je lahko vesela, da ti trmasti domačini tukaj sami “ljubiteljsko” skrbijo za sto in eno podrobnost, za kakršne v državni prestolnici vsak dan skrbi plejada plačanih nameščencev ter komunalnih in drugih delavcev.
In čisto mimogrede: v Dobrovi vzamejo motiko, kadar je dež, in obračajo vodo, da ne odnese peska s ceste. Na Senovem mogoče, zagotovo pa v Krškem brez motik nekako obračajo denar, ki ga je država pripravljena dati za senovški rudnik v zapiranju. Naj vendarle nekaj tega denarja, s katerim naj bi neznansko razvili senov-ško dolino, usmerijo na cesto v Dobrovo.
M. LUZAR
Take gmajne ni, kot je tu
Bohor in koča na njem - Bosta oskrbnika vztrajala?
BOHOR - “Bohorja nismo ravno poznali. Potem je Planinsko društvo Bohor - Senovo dajalo v najem kočo na Bohorju.” Tako pojasnjujeta Pavla in Božo Kramar svoj prihod na Bohor, kjer oskrbujeta planinsko kočo.
Med tednom v kočo ne pride pretirano veliko obiskovalcev, tisti, ki priplaninarijo sem, ne vprašujejo ravno pogosto po prenočiščih. Zato se zdi, kot da je bohor-ska koča daleč od doline in hkrati dovolj blizu, da se planinci zvečer napotijo domov.Prenočišč je v koči v novem in starem delu stavbe v dveh večjih sobah in na skupnem ležišču sicer dovolj, 45.
Ce kje na svetu kroži zgodba o dobrem porovem zavitku, potem je veliko možnosti, da so si jo sladokusci začeli pripovedovati po obisku koče na Bohorju. Med posebnostmi kuhinje v koči na Bohorju Pavla in Božo Kramar omenjata še več drugih nadvse užitnih dobrot, ki dajo svojstven hišni pečat že sicer prijetnemu bivanju in pohajanju tu gori okrog 900 metov nadmorske višine.
Če bosta Pavla in Božo Kramar vztrajala tu na Bohorju in zadeve uredila, tako kot to na svojih planinah naredijo stari planinski mački Gorenjci, utegne koča na Bohorju polno zaživeti. Potem ko sta kočo prevzela v začetku letošnjega februarja, se jima vse bolj zdi, da v preteklosti omenjeni planinski dom ni imel pravega prostora pod soncem. “Eden glavnih problemov je, da so sobe neurejene. Včasih pa se še zdi, kot da so nekaj let delali samo to, da so tej hiši zapravili dobro ime.
Pavla in Božo Kramar
Ampak je škoda, če ljudje ne pridejo sem.” Tako menita Kra-marjeva. On, po rodu Gorenjec, ima rad svoje gorenjske šiljaste hribe, ob katerih je Bohor krtina, ona, rojena na Griču pri Črnomlju, ceni sanjave breze in steljnike. Vendar priznata, daje Bohor lep, rekoč: “Take gmajne ni, kot je tu.” Taka gmajna z gozdovi, z nekaterimi redkimi rastlinami in domala neznanimi naravnimi znamenitostmi, z že omenjeno kočo z dovolj prostora za vsaj 60 gostov, skratka Bohor - nekateri bodo prebrali legendarni Bohor - bo mogoče že kmalu dobil film o sebi. Kako bi se to zgodilo, vesta KramarjeVa, ki omenjata to možnost, ampak ne bi bilo slabo, ko bi ga. Kaj porečejo o tem čistega miru vajeni bohorski zajci in njihovi živalski kolegi, je uganka, verjetno pa jih kamera v goščo ne bi posebno zmedla, saj se imajo na še zmeraj nedotaknjenih prostranstvih kam skriti.
L. M.
POČITNICE V PIRANU - Zveza prijateljev mladine Krško je tudi letos organizirala nagradno letovanje za nadarjene učence osnovnih šol in glasbene šole ob koncu šolskega leta. Tokrat so bili 4 dni v Piranu, kjer je v likovni delavnici na pomolu nastala tudi ta fotografija. Šolarji so si na počitnicah ob morju podrobneje gledali veliko raznovrstnih tamkajšnjih znamenitosti. Počitnice krških učencev so sooblikovali otroci in mladi iz Pirana. ZPM Krško je, glede na to, da je imela premalo denarja za izvedbo omenjenih počitnic, del stroškov pokrila s prostovoljnimi denarnimi prispevki obiskovalcev letošnjih brezplačnih slavnostnih prireditev ob praznovanju 50-letnice Glasbene šole Krško. (Foto: V Ban)
mi
$
b.
Kolpa se zopet širi
V podjetju Kolpa bodo letos za naložbe namenili dva milijona nemških mark - Povečano zanimanje za izdelke
OBVESTILO 0 REPUBLIŠKEM RAZPISU ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto obvešča vse dolenjske podjetnike in obrtnike, da je Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva objavil javni razpis za kreditiranje projektov malega gospodarstva v letu 1999. Namenjen je predvsem podpori tistih projektov, ki bodo omogočili novo zaposlovanje, izvoz izdelkov, inovativno dejavnost, uvajanje novih tehnologij. Obrestna mera posojila je TOM+2% letno, ostale pogoje in podrobnosti v zvezi z razpisom pa je možno zvedeti v Podjetniškem centru Novo mesto, Kočevarjeva 1, kjer lahko dobite tudi prijavne obrazce na razpis. Razpis je odprt do porabe sredstev, še posebej pa je primeren za tiste podjetnike in obrtnike, katerih investicija je bila podprta že na lokalnem nivoju (Garancijski sklad za Dolenjsko in ostali regionalni ter občinski razpisi).
METLIKA - V metliškem podjetju Kolpa bodo letos v novo opremo in objekte vložili okrog dva milijona DEM. V tem trenutku zaključujejo z dvema velikima naložbama. Te dni bodo predali namenu dobrih tisoč kv. metrov veliko skladišče gotovih izdelkov. V začetku oktobra pa bo stekla proizvodnja v okrog 600 kv. metrov velikem prizidku orodjarne. Vendar pa to ne bo zadnja Kolpi-na razširitev.
Prav te Kolpine naložbe so trenutno med največjimi v metliški občini. To pa ne čudi, saj imajo v tem podjetju kljub gospodarski krizi v Evropi še nekoliko več naročil kot v preteklem letu, kar pripisujejo tudi pestri izbiri njihovih izdelkov. Prav zaradi povečanega zanimanja za njihove izdelke, ki jih tržijo pod blagovnimi znamkami Kolpa-ker, Kolpa-san in kerrock, ter vedno novih dizajnov so postale zmogljivosti v stari Kolpini orodjarni premajhne. Zato so se odločili za dozidavo. V prizidku bodo izdelovali orodja za termoformiranje za lastne potrebe, pa tudi za potrebe drugih proizvajalcev, ki izdelujejo izdelke iz termoformiranega akrila. Ta material uporabljajo za izdelavo kopalniških kadi, tuš kadi, umivalnikov in orodij za preoblikovanje kerrocka.
Kot je povedal predsednik uprave Kolpe Mirjan Kulovec, so se v njihovem podjetju odločili, da bodo tržili blagovno znamko Kol-
pa-san tudi po drugih evropskih državah. “To pa pomeni razvoj vedno novih izdelkov in linij, s tem pa tudi novih orodij. Želimo namreč, da bi bila naša ponudba čim bolj raznolika. Zato naredimo na leto več kot sto orodij različnih dizajnov. V tem imamo
• V Kolpi je zaposlenih 293 ljudi, od tega 17 v obratu v Radatovi-čih na Hrvaškem. V Kolpi so zadovoljni, ker so zaradi povečanih naročil samo letos na novo v Metliki zaposlili 30 ljudi. Razočarani pa so, ker po tolikih letih še vedno ni konec agonije v Radato-vičih, kjer izdelujejo kuhinjska korita. Upajo, da bo rešitev prišla do konca letošnjega leta ter da bo obrat ostal pod okriljem Kolpe. Vendar pa se dobro zavedajo, da takšnega razcveta kot v najboljših letih v Radatovičih najbrž ne bo več.
prednost pred konkurenti. Ni pa nepomembno, da uporabljamo lastno znanje od zamisli do končnega izdelka. Pri načrtovanju dizajnov za orodja dobro sodelujemo še z domačimi oblikovalci, za tuja naročila pa se dogovarjamo tudi z oblikovalci iz tujine,” je pojasnil Kulovec. Prav zato, ker v Kolpi zelo hitro menjajo dizajne, vsako leto pripravijo razprodajo izvoznih in opuščenih programov.
F 6	M.	B.-J.
Angleški stoli made in Novoles
Tkidi lani je Novoles posloval z dobičkom - Do leta 2001 brez dividend - THčetrt proizvodnje izvozijo - Najsodobnejša tovarna bukovih vezanih plošč
STRAŽA - Skupščina delničarjev Novolesa prejšnji četrtek je trajala manj kot pol ure. Udeležilo se je je 58 odst. delničarjev. Sprejeli so poslovno poročilo za lansko leto, v katerem je Novoles tako kot že nekaj zadnjih let ustvaril dobiček. Lanski je znašal 51,3 milijona tolarjev (leto poprej 28 milijonov SIT), kar je 27 odst. nad načrtovanim. TUdi letos so se delničarji odločili, da bo dobiček ostal nerazporejen.
“Če bo po naše, do leta 2001 ne lili za nedoločen čas. “Nas tepe
bomo delili dividend, ampak naj bi ves dobiček namenili za nove investicije,” pravi direktor Zvone Novina, pod katerega vodstvom se je Novoles, že skoraj obsojen na propad, ne samo obdržal, ampak celo pozitivno posluje. Slovenska lesna industrija je v 7 letih izgubila 10.000 delovnih mest, tako da se je število zaposlenih v tej panogi zmanjšalo s 30.000 na
20.000.	V poslovnem sistemu Novoles je sedaj zaposlenih 920 ljudi in lani so 40 takih, ki so bili prej zaposleni za določen čas, zapos-
tudi dejstvo, da smo velik neto izvoznik, devalvacija tolarja pa ni nikoli tako hitra kot inflacija,” pravi Novina. Vrednost Novoles-ovega izvoza pa je 726-krat večja od uvoza. Kljub temu pa je lani, kot rečeno, Novoles ustvaril za dobrih 51 milijonov tolarjev dobička, medtem ko je imela slovenska lesna industrija v celoti milijardo tolarjev izgube.
“Izvozimo tričetrt naše proizvodnje, in to na najzahtevnejše zahodne trge. Smo eni največjih predelovalcev lesa v Sloveniji in
tako iz našega nacionalnega bogastva, kar les je, ustvarjamo dodatno vrednost, saj bi sicer gozdarji izvažali še več hlodovine,” pravi Novina. Na leto predelajo
50.000	kubikov bukove hlodovine, ob tem pa kupijo še 5.000 kubikov žaganega bukovega lesa, kar ustreza 10.000 kubikom hlodovine.
Lani je bil Novoles največji slovenski izvoznik v Anglijo, kamor izvozi za več kot 10 milijonov mark na leto. V Angliji ima Novoles skoraj polovični tržni delež pri posebnih stolih za opremo resta-
BORZNI KOMENTAR
Pasji dnevi usp
Rekordno skromen promet in postopno naraščanje tečajev najpomembnejših delnic sta bili glavni značilnosti borznega trgovanja preteklih dni. Borzni indeks SBI se je sicer povzpel na 1.769 točk, vendar je bilo trgovanje tako skromno, da si občasnih dvigov cen delnic nihče izmed borznih analitikov še ne upa komentirati kot znamenja novega tržnega zagona. Rast cen se zdi bolj posledica pomanjkanja prodajalcev, kakor pa navdušenja kupcev za nove investicije.
Kljub temu julijska rast cen ni zanemarljiva, zato si oglejmo najpomembnejše spremembe tečajev v obdobju med 30. junijem in 26. julijem pri nekaterih najprometnejših delnicah. Tečaj Leka je na primer zrasel z 32.242 na 35.286 SIT (9,4%), Kolinske z 1.894 na 2.047 SIT (8,1 %), Krke 25.393 na 27.396 SIT (7,9 %), Luke Koper s 3.060 na 3.217 SIT (5,1 %), Radenske z 2.153 na 2.257 (4,8 %) in Intereurope z 2.213 na 2.300 SIT (3,9 %). Zaslužki so bili torej lahko več kot odlični, vendar le pod pogojem, da jih niso spremljali preveliki apetiti glede kupljenih oziroma prodanih količin delnic. Bo drugi strani je naraščanje tečaja za nemško marko spr\’a povzročilo zanimanje investitor-
jev za obveznice z valutno klavzulo in zato tudi rast njihovih tečajev. Nedavna intervencija Banke Slovenije na deviznem trgu je kmalu pomirila pričakovanja glede rasti marke, zato so se tudi cene valutnih obveznic vrnile na izhodišče.
Začasna ustavitev trgovanja z delnicami pidov je skoraj v celoti ohromita trgovanje na OTC trgu. Tukaj promet v posameznih dneh ni dosegel niti 30 milijonov SIT, od tega največ z obveznicami slovenskega odškodninskega sklada (SOS2). Zanimanju za nakupe teh obveznic je botroval, poleg valutnega motiva, tudi dokaj visok teoretični donos, saj jih je mogoče kupovati po 67 odstotkov njihove nominalne vrednosti. Več življenja na prosti trg ni prinesla niti vrnitev “polnih" privatizacijskih investicijskih družb. Kljub novim imenom in novim količinam, vsaka pidovska delnica se je namreč razcepila na dest novih, učinka na cene zaenkrat ni čutiti, saj so tržne cene za priližen faktor deset nižje od prejšnjih, tako da lastniki delnic po novem niso nič bogatejši.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Glavni trg 10, Novo mesto Tel. (068) 371 8221, 371 8224
Zvone Novina
vracij in pubov. Ponovno si krepijo pozicije tudi na ogromnem ameriškem trgu, kjer je bil včasih Novoles zelo znan in cenjen proizvajalec.
“Naš cilj v letošnjem letu je programska širitev,” je povedal direktor. “Stalno iščemo nove programe in nove drevesne vrste za proizvodnjo pohištva.” Tako sedaj izdelujejo vrtne garniture ne samo iz bukovega, ampak tudi iz zelo obstojnega akacijevega lesa. Hoteli so kupiti 86-odstotni delež Lesne industrije Litija, za kar so bili pripravljeni plačati 501 milijon tolarjev, a jih je pri tem prehitela bližja zagorska Svea. So pa lani za nove stroje v njihovi Tovarni drobnega pohištva namenili milijon mark, za stroje za proizvodnjo vrtnih garnitur so dali
700.000	mark. Letos so začeli veliko investicijo v Tovarno vezanih plošč, ki bo zaključena v dveh ietih in bo veljala 5,4 milijona mark. Tako bo ta tovarna postala najsodobnješa tovarna bukovih vezanih plošč daleč naokoli v tem delu Evrope, njena zmogljivost pa bo 7.500 kubikov teh plošč na leto.
A. BARTEIJ
Negotovo novomeški
NOVO MESTO - Poletje je kot nalašč za glasbena doživetja, saj se v dolgih in toplih večerih ponujajo lepe možnosti za obisk najrazličnejših koncertov in nastopov, namenjenih kulturno nekoliko zahtevnejšemu poslušalstvu, ki si rado s čim plemenitejšim odpočije ušesa od vsepovsod prisotne hrupne zabavne glasbe.
V številnih krajih na območju širše Dolenjske se v poletnem času vrste glasbene prireditve, ki zadovolje različne okuse, od vrhunskih koncertov v sklopu brežiškega festivala stare glasbe in koncertov v Novi Štifti do poletnih priredi-tev v Metliki, glasbenih večerov v Šmarjeških Toplicah in koncertov ob svečah v Globodolu. In še bi lahko naštevali.
Pričakovali bi, da bo tej bogati ponudbi kaj opaznega primaknilo tudi Novo mesto kot dolenjsko kulturno središče. Zal pa dolenjska metropola kani letošnje poletje v tem pogledu očitno kar prespati. Nekdanjih koncertov novomeških poletnih večerov ni več, vse kaže, da bo usahnil tudi Novomeški glasbeni festival. Dva od napovedanih devetih koncertov sta že bila, vendar pa je organizator ostal brez obljubljene denarne podpore Mestne občine Novo mesto, zato bo najbrž ostale koncerte odpovedal.
Bo torej Novomeški glasbeni festival šel po poti Novomeških poletnih večerov? Menda ne bo naziv “novomeški" postal sinonim za kratkotrajnost in negotovost!
M. MARKELJ
DVA KONCERTA NA HARFI
GLOBODOL - Tretji koncert v okviru cikla Koncerti ob svečah v Domu glasbene dediščine v Globodolu je bil kljub slabemu vremenu med najbolje obiskanimi prireditvami doslej. Potezi občine Mirna Peč in ministrstva za kulturo, ki sta omogočili letošnje koncerte, sta se tako zopet potrdili kot pravilni. Priznana slovenska harfistka Pavla Uršič-Ku-nej, ki je nastopila v Globodolu minuli četrtek, je s prefinjeno igro in zanimivimi vmesnimi komentarji navdušila pozorne poslušalce, ki so jo nagradili z burnim aplavzom. Harfistka bo nastopila tudi v okviru tretjega koncerta Novomeškega glasbenega festivala, ki bo v sredo, 4. avgusta, ob 20. uri v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Predstavila se bo z deli iz obdobja impresionizma, pokrovitelj koncerta pa bo Mestna občina Novo mesto, zato vstopnine ne bo.
SREČANJE NEKDANJIH UČENCEV IN UČITELJEV
ROŽNI DOL - V soboto, 31. avgusta, se bodo v Rožnem Dolu srečali učenci, ki so obiskovali Osnovno šolo Rožni Dol, dokler je niso pred leti zaprli. Povabljeni so tudi vsi še živeči učitelji. Ob 15. uri bo v vaški cerkvi maša, potem si bodo ogledali staro šolo ter se zbrali na prireditvenem prostoru ob gasilnem domu, kjer bodo pripravili kulturni program. Na srečanje in tudi na veselico, ki jo bodo pripravili gasilci, so vabljeni vsi, ki jim je Rožni Dol pri srcu.
BREZPLAČNE FILMSKE PREDSTAVE
METLIKA - V sredo, 4. avgusta, bodo ob 10. uri pričeli v okviru metliških poletnih kulturnih prireditev v tukajšnjem kulturnem domu z brezplačnim predvajanjem filmov za otroke in mladino. Najprej bo na sporedu film Mravljinec 2.
KRES V ŠPANIJI - Baskovsko mesto Vitorio-Gasteiz na severu Španije j? letos gostilo 10. mednarodni folklorni festival DeAlava, ki sega je udeležilo tudi 27 kresovcev iz Novega mesta. V Vitoriji so bili šest dni, vsak dan so imeli celovečerni nastop. S skupinami iz Češke, Malezije, Madžarske, Hrvaške, Francije, Kameruna in Bolgarije so preživeli nepozabne dni, ob vračanju pa so se ustavili še v romarskem mestu Lourdes. (Besedilo. M-Bukovec)
O DOZIDAVI SOLE
LJUBLJANA - Vodja oddelka za družbne dejavnosti sevniške občine, Jože Maurer, se je dogo-vatjal na ministrstvu za šolstvo in šport glede dozidave osnovne šole na Blanci z učilnicami in telovadnico. To naložbo je podprl med obiskom v sevniški občini že šolski minister dr. Slavko Gaber.
RAVNATELJICA ANA PIPAN SEJE UPOKOJILA
SEVNICA - Presenečenje za občinske može predstavlja odločitev ravnateljice Osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice, Anice Pipan, da se leto pred iztekom mandata upokoji. Nekateri to povezujejo z odločitvijo sevniškega občinskega sveta, da v Sevnici ne bodo gradili nove osnovne šole, pač pa bodo nadgradili prostore vrtca pri šoli in tako pridobili še prostore za sev-niško glasbeno šolo.
ODKRITJE PLOŠČE JANEZU PUHARJU
METLIKA - V nedeljo, 1. avgusta, bo ob 11. uri odkritje spominske plošče Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo. Ploščo, ki jo je na metliško župnišče ob 160. obletnici prihoda Puharja kot kaplana v Metliko postavilo Belokranjsko muzejsko društvo, bo odkril metliški župan Slavko Dragovan. Puhaijevo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar in fotograf mag. Mirko Kambič.
POLETNA LITERARNA ŠOLA
ČATEŽ PRI TREBNJEM - S predavanjem Iva Stropnika o žanrskih navzkrižjih v poetičnih strukturah mlade slovenske poezije se je nedavno v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Čatežu končala enotedenska poletna literarna šola. Pesnik Stropnik se je pretekli petek zvečer srečal z udeleženci šole iz različnih slovenskih krajev ob predstavitvi mentorskih in literarnih delavnic, v šoli pa so sodelovali: Jasna Čebron, Zdravko Duša, Irena Samide, Marko Jenštcrle, Djurdja Stroglavec, Ivo Ferbežar in Miha Mohor. Udeleženci so se srečali tudi s pisateljico Lelo B. Domanjko ter s pisateljema Andrejem Blatnikom in Goranom Gluvičem, med ekskurzijo po Dolenjski so si ogledali Pleterje, Kostanjevico in Šmarješke Toplice, bili pa so tudi na pohodu po Baragovi poti.
LIKOVNA RAZSTAVA JANJE FLISEK BALOG
SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih društev vabi na otvoritev likovne razstave Janje Flise*1 Balog, posvečene Zdravku Ba-logu, ki bo v nedeljo, 1. avgusta, ob 20. uri v galeriji na sevniškem gradu. Ob otvoritvi bo recital poezije Zdravka Baloga, čigar ustvarjalne, umetniške zapuščnine in veličine se začenjajo Sevničani zavedati šele po njegovi smrti. Janja Flisek Balog, likovna pedago-
ginja na sevniški Osnovni
šoli
Sava Kladnika, pa bo na samostojni razstavi v okviru Grajskega poletja ’99 predstavila svoja novejša dela.
KONCERT KITARISTKE IN FLAVTISTA
ČRNOMELJ - V okviru kulturnih prireditev “Poletje v L nomlju” bosta v petek, 30. jul*J®» ob 21. uri v tukajšnjem Past?^L nem centru nastopila kitarist Klara Tomljanovič, ki je pričet svojo glasbeno pot v r°Jstne : Novem mestu, in flavtist Ma Zupan, doma iz Zagorja.
Kje so učitelji?
Na eni od predstav mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridite zvečer na gm sem se zapletel v pogovor z ugledno dolenjsko prosvetno delavko.
“Čudoviti večeri. Komaj čo kam konec tedna, da z možem skočiva v Metliko. ”
“Lepo. Zmeraj sta dobrodošla. ”	,
“Malce sem pa le raz0La rana. Menila sem, da bo srečala na teh prireditvah » svojih stanovskih kolegot kolegic. Pa jih skorajda ne dim. ”
“Počitnice so, pa...
“Saj ravno zato. Zdaj im „ jo čas, niso tako obremenjeru-Nato rečeva besedo ali o tem, kako so bili učiteljiJ*0!' čas nosilci kulturnega dajanja v kraju, kako so na p reditvah sedeli v prvih vrsta kako nikomur od P™™e‘anZ niti na kraj pameti ni P™., bi manjkal tam, kjer seje gajalo kaj za naselje pome'
nega. Nostalgično sva ugoi
la, da se časi spreminja) > njimi pa tudi ljudje. Za
slabše.
TONI GA
\šperič
PRIJETNO GLASBENO DOŽIVETJE - Na drugem večeru knj^ilt) prireditev pod naslovom "Poletje v Črnomlju "se je pretekli petek p ^^et-harfistka Pavla Uršič-Kunej, ki je tokrat prvič nastopila v Čmorri ji■ ^p. nica, ki je za svoje vrhunsko umetniško delo prejela veliko priztia hua & pila pa je na več kot 700 koncertih, je sama predstavila harfo, enega najstarejših instrumentov. Govorila je tudi o skladbah tn Ijih, ki so pisali dela za harfo ter tako strnila glasbeni večer P doživetje. (Foto: M. B.-J.)
<\S>
Letošnja žetev slabša od lanske
Po ugotovitvah kmetijskega ministrstva bo letos pridelek pšenice in rži 30 do 50 odstotkov manjši kot lani - Majhne možnosti, da bi pšenico prodali za krmo
LJUBLJANA - Letos bo pridelek pšenice in rži 30 do 50 odstotkov manjši kot lani. Tako napoveduje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potem ko je pregledalo prva poročila o letošnji žetvi.
Kakovost pšenice je po ugoto- uvoza krmnih žit po subvencioni-
kmetje na strokovno
EKSKURZIJO
p ^'nJ'kat kmetov Slovenije, rodružnica Novo mesto, organizira naslednjo soboto, 7. avgusta, strokovno ekskurzijo v Avstrijo, katere namen je spoznati avstrijske kmete, njihove probleme po vstopu v EU in način prodajanja proizvodov na kmetiji.Najprej si ocglo ogledali Kmetijsko zadrugo V e?9' Kaplji, nato kmetijo, ki H6 J?reživ,ia s prodajo svojih pridelkov, pa njihove kmečke dobrote bodo okusili. Seznanili se bomo tudi s tem, kako so kmetje fja domu povezani s prodajo svojih izdelkov in kako jih promovirajo, na koncu pa si bodo ogledali se večjo kmetijo z novim hlevom za krave dojilje.
vitvah ministrstva občutno slabša, kot so pričakovali glede na sortno sestavo, to pa se je zgodilo zaradi slabega vremena v začetku julija. Padec kakovosti ugotavljajo predvsem pri zelo ranih in ranih sortah, ki jih zaradi dežja niso mogli požeti v času optimalne tehnološke zrelosti. Do sredine julija so odkupili od pridelovalcev nekaj več kot 13.500 ton pšenice, več kot 3.500 ton pa so je zavrnili zaradi neustrezne kakovosti.
Ker je letošnji pridelek občutno manjši in slabši od lanskega, bodo ob veljavnih odkupnih pogojih v Sloveniji v letošnjem letu odkupili kvečjemu 50.000 ton krušne pšenice, kar je za dobro polovico manj kot lani. Zaradi velikega
ranih izvoznih cenah pa imajo kmetje majhne možnosti, da bi pšenico prodali za krmo.
V take razmere je posegla vlada z dvema uredbama. S tema je določila, da Zavod za blagovne rezerve odkupi tudi pšenico in rž, ki ne ustrezata minimalnim kakovostnim pogojem, in sicer pšenico po 15 in rž po 10 tolarjev kilogram. Obenem je vlada določila, da blagovne rezerve v interventni odkup sprejemajo pšenico in rž, ki vsebuje 14 odstotkov vlage, če pa je vlaga višja, se pridelovalcem zaračunajo stroški sušenja.
Vlada je predvidela tudi dodatek k odkupni ceni v višini 3 tolarje za kilogram prodane pšenice in rži.
ZNOVOMESKE TRŽNICE
Pridne branjevke so tudi ta eden na tržnici ponujale svoje Pridelke, in sicer: krompir od 80 . 0 100 tolarjev kilogram, korenini 194 do 20°- radie od 250 do ^. paradižnik od 150 do 180, Papriko od 180 do 250, rdečo peso ? do 250, brokoli po 400,
Sar od *2d do 2dd’ česen P° b0, stročji fižol po 400 in svežega
P° 500, peteršilj po 300, kumare ^vlaganje od 250 do 300, zelje po > špinačo po 500, pol kilogra-a Sraha p0 350, zavitek cvetače ">nn 'n š°pek čebule pd 150 do . tolarjev. Od sadja so bila ajcenejša jabolka, ki so jih prodale od 100 do 180 tolarjev ki-1 J^am, breskve za vlaganje od dnii '50, jedilne breskve od 200 l marelice po 300, ameriške . ,roYn'ce po 500 in slive po 300 arjev kilogram. Imele so tudi „.,Zarec gozdnega ali kostanjeve-»edu po 1200 in cvetličnega po _ ' tolarjev, kozarček propolisa tni ■ iaice Je stal° °d 20 do 25 i--5fJev» košarica jurčkov 900 in 1 k od 200 do 300 tolarjev.
sejmišča
m,	-	Na sobotnem sej-
so imeli naprodaj 68 do 3 3 .Sece starih prašičev, 32 starih p ? ® mesecev in 16 starejših, /vrh so prodali 37 po 300 do 320, Da o ^ P° do 290, tretjih Ihan/1" 200 do 210 tolarjev kilo-
! imm
PŠENICA ZNOVA NA NJIVI - Nevšečnosti z letošnjim pridelkom in odkupom pšenice je imel tudi Viki Tomše iz Gorenjih Skopic sredi brežiškega polja. Ogorčen, ker so mu na odkupni postaji zavrnili pridelek, je osem ton pšenice zvrnil na njivo, kjer je zrastla. Tomšetovi so imeli pšenico posejano na 22 hektarih svojih polj in tistih, ki jih imajo v najemu. Če se ne bi odkupni pogoji spremenili, bi jih letošnja pšenica še veliko bolj prizadela. (Foto: M. Vesel)
KONČNO SVEŽA DOMAČA ZELENJAVA - Danilo Pavlovič je v začetku preteklega tedna začel pri stari metliški samopostrežni na stojnici prodajati zelenjavo in sadje. Njegova prednost je v tem, da prodaja svežo, vsak dan sproti pobrano zelenjavo, ki jo Pavlovičevi pridelajo na domači kmetiji v bližnji Križevski vasi. Zelenjavo in sadje, ki ga sami ne pridelujejo, pa odkupi od drugih belokranjskih ali dolenjskih kmetov. Pavlovič je bil že prve dni presenečen nad velikim zanimanjem kupcev za njegovo ponudbo. Mnoge so gotovo privabile tudi ugodne cene. Čas bo pokazal, ali ni morda “Domači vrt”, kot je poimenoval stojnico, zametek bodoče metliške tržnice, za katero je bilo že pred leti slišati ideje tudi na metliškem občinskem svetu. (Foto: M. B.-J.)
kmetijski
orod žita preteklosti?
je bila prosena kaša vsakdanja jed slovenskih stoi °v. pa tudi drugih ljudi, zlasti revnejših. Še sredi prejšnjega Povr SO s Prosom zasejali blizu 20.000 ha njiv, kar je večja (j()/Slna: kot je danes pod krompirjem. Pred štirimi desetletji so je biL^'’ Pa ,ud' dru8'. kmetje pridelovanje prosa opustili, saj de|' Za mnoge simbol nekdanje vaške revščine in mukotrpnega pj '. * tem času so zmagovale italijanske intenzivne sorte Pros CC’ so daja'e neprimerno večji pridelek. Danes sejejo K E Pri nas le še na Gorenjskem, v širši okolici Šenčurja pri d0 jnlu’ kjer ga posejejo na približno 8 hektarjih in dosegajo 2 d0 qn Pridelka na hektar, proseno zrnje pa prodajajo po 80 2a tolarjev za kilogram.
Pridih n'iV0 j0, da oh prizadevanju za zdravo prehrano proso spet ttidi*	na veljavi in je vse bolj iskano. Zanimanje zanj povečuje
b;i0 naP°vedana pridružitev Slovenije k Evropski uniji, kjer bi yen ^?°ti,najti dodatno tržno nišo za ekološko neoporečen slona Mkl Pridelek. V Evropi resda še sejejo proso v Franciji, Italiji, dar Zarskcm, Poljskem, v Ukrajini in baltiških državah, ven-Polj Prosena polja zavzemajo skupno le desetino odstotka vseh zaaosti^°datncmu PovPraševaniu P° prosenem zrnju ne morejo
n°merJe Proso desetletja veljalo za žito preteklosti, mu agro-ttiog s stf°ka ni več namenjala pozornosti. Ocenjujejo, da je agrmLh Z 'zb°rom, pridobljenimi boljšimi sortami ter sodobno njski fttniko popeteriti donos od ene na pet ton na hektar. Gore-ima krnetje že opuščajo sejanje domačega gorenjskega prosa, ki ti)Ur v skromen pridelek in preizkušajo druge sorte, belo prek-na	Proso, harkovsko in avstrijsko kornberško proso, kije bilo
lcjj)e|. (’snrtno listo vpisano pred 35 leti. Inž. Anton Potočnik iz ^itio e-SvetoVidne službe v Kranju, ki velja za poznavalca prob-pre„ vvPri pridelovanju prosa, je, kot poroča Gorenjski glas, tern : 1fan.v možen ponoven vzpon te poljščine, seveda ob koreni-?r>°ljšanju tehnologije pridelovanja.
Inž. M. L.
SREČANJE
VINOGRADNIKOV
DRAŠIČI - Društvo vinogradnikov Bele krajine vabi v nedeljo, 1. avgusta, v Drašiče na tradicionalno srečanje vinogradnikov. Ob 16. uri bo prikaz vršičkanja, uro pozneje strokovno predavanje, nato pa družabno srečanje.
Vlada je tudi postavila 31. avgust kot zadnji rok za sklepanje naknadnih pogodb o pridelavi. Le ob sklenjenih pogodbah bodo kmetje lahko prodali pšenico Zavodu za blagovne rezerve in pridobili vladno denarno podporo za pridelovanje. To denarno podporo bodo lahko dobili tudi tisti
* Za kilogram pšenice za krmo bodo kmetje dobili 28 do 29 tolarjev, za kilogram kakovostne pšenice pa 36 tolarjev in več.
pridelovalci, ki jim niso odkupili pšenice in rži zaradi slabe kakovosti in kmetje, ki jim je posevke uničila toča ali poplava. Ključ do omenjenega denarja pa je, kot navaja kmetijsko ministrstvo, predloženo dokazilo o slabi kakovosti ali o nastali škodi.
Denar - že omenjeni dodatek k odkupni ceni in podporo pridelavi pšenice in rži - kmetje lahko zahtevajo z natančno izpolnjenimi predpisanimi obrazci, ki so na voljo tudi pri kmetijski svetovalni službi in v zadrugah. Te vloge oddajo od 1. avgusta do 15. oktobra.
L. M.
Krompir se bolje okopa s konjem
Oštrc nad dolino
OŠTRC - Ni odveč, če greš na sejem: pogledaš živino, srečaš ljudi od tu in tam. Ozreš se sem, ozreš se tja in že je ura proti poldnevu pa jo mahneš proti domu in do večera boš na domačem dvorišču. Jože Žulič se s sejma vrača na Oštrc nad Kostanjevico ob Krki, kjer je bil rojen in kjer živi še zdaj. Rad gre na sejem v Šentjernej dol na ravnico.
Konji niso samo na sejmu, ampak so še tudi tu gori na Oštrcu. Pri Žuličevih na kmetiji jih tudi imajo še, dve kobili z žrebetoma. Z vprežnim konjem se okopava krompir bolje kot s strojem. “Na njivah je kamen, pa v bregu so. Hudo moraš biti previden s traktorjem,” omeni Žulič eno od težav kmetovanja, ki jo občutijo, včasih najbolj grenko, tudi drugi kmetje s hribov širom dežele.
Ob domačih živalih so tu še druge. Divjad, ki živahno lomasti po poljih povsod bolj na samem, se gosti s poljščinami tudi na oštrških njivah. Tako je to tukaj v gorjanski hrib prislonjeni vasi, čeprav zaradi omenjenih nepoklicanih štirinožnih gostov domačini
TERENSKI OGLED VINOGRADOV
NOVO MESTO - Kmetijski zavod Ljubljana, Enota Novo mesto, Območje Straža, vabi vse vinogradnike, ki jih zanijo varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci ter sprotni ukrepi v vinogradih, da si 2. ali 5. avgusta pod vodstvom dipl. ing. Jožeta Maljeviča, svetovalca za vinogradništvo iz Kmetijskega zavoda, na terenu ogledajo vinograde. V ponedeljek bo ogled na dveh lokacijah: ob 15.30 v Novi gori v vinogradu Ivana Slapničarja in ob 17.30 na Novem Ljubnu v vinogradu Srečka Kovačca. V četrtek bo strokovnjak z vsemi pomembnimi vinogradniškimi informacijami ob 15.30 seznanjal na Ruperčvrhu v vinogradu Draga Roženber-gerja.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij NemaniC
Zmanjševanje pojava žveplovodikovega vonja v vinu
(Nadaljevanje)
Več kot 100 let se vonj po žveplovodiku (bekser) opisuje kot napaka vina in se preučujejo vzroki za njegov pojav. V Avstriji so ugotovili, da je po letu 1980 pri njih bekser najpogostejša napaka, zaradi katere veliko njihovih vin ne dobi dovoljenja za prodajo (registrsko številko). Avstrijsko kletarstvo je imelo velik vpliv na nas, predvsem na Štajersko in tudi na vinorodno deželo Posavje. Vzroki za nastanek te napake še vedno niso dovolj razjasnjeni, njen pojav se pa stopnjuje. Raziskave so potrdile, da ga lahko izzove tudi pomanjkanje hrane za kvasovke v moštu. Stresi, ki jih vinska trta doživlja v vinogradu, kot suša ali pomanjkanje dušične hrane, prispevajo k temu, da kvasovke oddajajo snovi v vino, ki vsebujejo žveplo in prekrivajo sortno aromo. Tudi trajna zazelenitev vinogradniških tal naj bi pospeševala pojav žveplovodika. Toda pogostnost pojava te neljube vinske napake kaže na to, da je vzrok tudi v postopkih predelave grozdja in obdelavi mošta.
Zelja po svežih mladih vinih s sadno aromo in strah, da bo daljši stik mošta z zrakom vplival na izgubo sortne arome, sta uveljavljala v praksi reduktivne postopke (čim manj zračenja). K zmanjševanju možnosti stika mošta z zrakom prispevajo tudi stroji na električni pogon (pec-ljalnik) z veliko zmogljivostjo, ki skrajšajo pot od grozdja do preše. Zveplanje blokira zračenje, sploh pa če žveplamo že drozgo, ker nas je strah, da se bo oksidirala in ne moremo čakati z žveplanjem, da priteče mošt iz preše.
Potrdilo se je, da je moten mošt kriv za nastanek žveplovodika. Čim nižja je motnost, manjkrat se pojavlja H,S. K
motnosti zopet prispevajo poleg ostanka hitri in grobi pec-ljalniki, ki razcefrajo jagodne kožice. Razsluzenje belih mo-štov je zato nujen ukrep pri zmanjševanju pojava tega neprijetnega plina. Čakamo, da bi komu uspelo vzgojiti take kvasovke, ki ne bi bile sposobne razviti H,S, a zaenkrat jih še ni. Preostane nam, da ravnamo tako, da zmanjšamo, možnost za nastanek bekseija. Žveplovodik je plin, ki nastane v pogojih, kjer kisika primanjkuje. Nastane pa v zadnjih dneh počasne alkoholne fermentacije. Čim počasneje se fermentacija zaključuje, več verjetnosti je za napako. Zato je potrebno zagotoviti dinamično fermentacijo, ki ni burna, temveč intenzivna in vztrajna do konca. Reduktiv-ni postopki z grozdjem in moštom, posebno če pretiravamo, slabijo kvasovke v zadnji fazi in taka je večja verjetnost za žveplovodik. Vsa paktičnost vrenja v cisternah ima tudi svojo slabo stran, ker zmanjka zraka, da bi se kvasovke dovolj razmnožile in vzdržale do popolnega po-vretja sladkorja. K tej težavi še pripomore preveč očiščeni (raz-sluzeni) mošt, ki ne zagotavlja kvasovkam dobrih pogojev za razmnoževanje in delo. Raz-sluzeni mošt s komaj vidno meglico je idealno okolje za dobro počutje kvasovk. Meglica je iz finih delcev, ki so za kvasovke istočasno hrana in opora, da so lepo porazdeljene po moštu v posodi.
Drugi dan, ko kvasovke že lepo fermentirajo, potrebujejo največ kisika, da bi se razmnožile v zadostnem številu. Z in-jektorji takrat v opremljenih kleteh dodajo v mošt kisik. V razmerah drobnega kletarstva seveda ni injektorjev, pomagamo pa si s pretokom dela mošta čez zrak, da zagotovimo kvasovkam kisik. Tako razmnožene kvasoke bodo sposobne enakomerno vreti do konca in ena možnost, da bi se razvil žveplovodik, bo manj.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
ARBORETUM VOLČJI POTOK VABI
Tudi letos je, tako kot vsako leto, Arboretum Volčji Potok odprl svoja vrata za vse, ki si želite ogledati 40 različnih sort lilij, cvetočih v prekrasni družbi dreves, vrtnic in z lokvanji prekritih jezer. Cvetovi
dalij in lilij, ki se bodo razbohotili v svoji lepoti nekje med minulo nedeljo in sredino avgusta, so različnih barv, še pestrejših in lepših kot lani. Vsak dan si lahko ogledate lepote poletnega Arboretuma, posedite v senci dreves in opazujete rožnik, kraljestvo vrt-
Jože Žulič
menda posebej ne bijejo plat zvona. Volka ni na spregled, pravijo pa, kot ve povedati Žulič, da pride sem gor, na Kečer in tja čez. Saj, po kaj bi pa prišel?! Včasih bi na Oštrcu še dobil kaj za pod zob med živino, ki je bila po cele dni zunaj na paši, zdaj ne bi dobil ničesar, ker ljudje ne pasejo.
Drugačno je življenje na Oštrcu danes še v marsičem. Če je nekoč rekel neki domačin: ’Če bi vsaj za en komolec široka voda tekla skozi Oštrc, bi je bilo za vso vas dosti,’ imajo danes vodovod, zaradi česar jim tudi ni treba več voziti gor v hrib vode iz doline. Kaj pomeni ljudem sedanja urejena cesta - o tem ni besedi.
L. M.
I DOLENJSKI LIST 1
helena	mrzlim«,gospodinjski kotiček
Le pitna voda poteši žejo
V vročih poletnih dneh naj ne bi segali po napitkih z različnimi dodatki, ki obremenjujejo telo. Predvsem naj bi se izogibali alkoholnim pijačam in kaloričnim napitkom iz sadnih koncentratov. Za ta čas so najbolj primerni zeliščni čaji, z vodo razredčeni sadni sokovi brez dodanega sladkorja, gazirana ali negazirana mineralna voda ter navadna pitna voda. Ta mora biti higiensko neoporečna, kar pomeni, da je brez barve in vonja, prijetnega okusa ter ohlajena na 4 do 15° C. S pitno vodo dobi telo tudi minerale, kot so jod, magnezij in še posebno pomemben je fluor, ki preprečuje nastanek zobnega kariesa.
Za odraslega človeka je priporočljiva dnevna količina do dva in pol litra vode. To je toliko, kot je izločimo. Čiste vode naj bi popili do osem kozarcev, to je liter in pol, ostalo vodo pa dobimo s hrano, (mleko, jogurt, sadje...). Potrebe po vodi uravnavamo po občutku žeje, ki se poraja v živčnih jedrih tistega dela možganov, ki ohranjajo telesu konstantno temperaturo in je
prek živcev povezan s hipofizo. Ta žleza je občutljivo krmilo. V krvi in tkivu so soli, ki privlačijo
vodo, ta pa sledi natriju, zato se s povečano koncentracijo natrija veže tudi več vode, ki se pri lju-
deh z okvaro ledvic in srca nabira v tkivu.
Med obrokom ni priporočljivo piti večje količine tekočin, ker se razredčijo prebavni sokovi in prebava postane otežkočena. Najmanj primerno pa gasiti si žejo s pivom in vinom. Strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da se s steklenico piva na dan že navaja telo na alkohol. Tudi goste sadne sokove naj ne bi pili za žejo, saj so zelo kalorični in naj zato bodo le sestavni del obroka. Dobro se lahko odžejamo z mineralno vodo, ki ji je dodan ogljikov dioksid. Ta daje vodi nekoliko kiselkast okus, zato tudi imenujemo mineralne vode kisle vode. Z njimi dobi telo poleg drugih rudnin tudi dovolj kalcija.
V primeru močnega potenja, ko poleg vode telo izgubi tudi sol, si pomagamo s toplo rahlo slano juho. Ledeno mrzle pijače, ki jih priporočajo preko reklam, niso primerne, ker poleg tega, da slabo odžejajo, povzročajo tudi vnetja ustne, žrelne in želodčne sluznice. Opozorilo velja predvsem otrokom, ki hitro sledijo reklamam in tudi popijejo dosti več, kot pa izločijo tekočine. Do izsušitve telesa lahko pride pri starejših osebah, ki imajo že nekoliko okvarjen mehanizem za uravnavanje žeje, in pri dojenčkih, ki v poletnih mesecih pogosto dobijo drisko.
POTA IN STtf
V gasilstvu ne poznajo sovraštva
Gasilsko društvo Gradac je kot tretje najstarejše tovrstno društvo v Beli krajini konec preteklega tedna praznovalo 110. obletnico obstoja - Metličani poklonili gasilski avto
GRADAC V BELI KRAJINI - Gradčani so. morali vedno čakati, da sojini pri požarih - teh pa je bilo v tistih časih veliko - na pomoč prihiteli gasilci iz Metlike ali Črnomlja. A jim je bilo čakanja počasi dovolj in maja 1889 so kot tretji v Beli krajini ustanovili gasilsko društvo. Njegovo 110. obletnico so proslavili konec preteklega tedna.
V soboto, 24. julija, so pripravili	Naslednji dan so pripravili sko-
v kulturnem domu slavnostno sejo,	zi naselje gasilsko parado, v kate-
dežurni
poročajo
PRERIVANJE S PLESALCI - V nedeljo, 25. julija, so morali policisti ob dveh zjutraj posredovati v diskoteki Ghetto v Metliki. Vinjenega I. D. iz Kočevja, ki se je prerival s plesalci in brez razloga udaril dva gosta, so odpeljali na primernejši kraj.
DENARNICA IZ AVTA - V soboto, 24. julija, je neznanec v Hru-ševcu vdrl v avto in I. S. iz Novega mesta iz predala zmaknil denarnico z 12 tisoč tolarji.
DOMOV BREZ ČELADE - V nedeljo, 25. julija, ponoči se je neznanec pred Kosovim hramom v Vrhpolju lotil kolesa z motorjem G. S. iz Novega mesta. Ukradel je dve čeladi, ogledalo in odvil sedež.
ODKLENJENA ZIDANICA - V ponedeljek, 19. julija, je neznanec na Ljubnu stopil v odklenjen vikend M. L. iz Novega mesta ter njej in njenemu možu izpraznil denarnici, v katerih je našel za 70 tisoč tolarjev denarja.
OKRADENI GOBAR I. - V petek, 23. julija, je nekdo vlomil v osebni avto J. S. iz Grosuplja, parkiran ob gozdu ob lokalni cesti Reber-Replje, in izpraznil denarnici, v katerih je našel 111 tisoč tolarjev. Nič hudega sluteči gobar je imel še srečo, saj je nepridiprav denarnici in dokumente v njih vrnil na svoje mesto.
OKRADENI GOBAR II - Podobno se je naslednji dan zgodilo gobarju B. S. iz Ljubljane v Zavrhu, kjer mu je vlomilec iz denarnice v ženski torbici zmaknil 55 tisoč tolarjev.
na kateri so se v kulturnem programu predstavili tamburaši domačega Kulturnega društva Oton Župančič ter mladi gasilci z recitacijami. Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Franc Pance in gasilski prijatelji iz nemškega Schvvabhausna, ki so Gradčanom pred leti podarili gasilsko vozilo. Na seji so podelili tudi značke za dolgoletno delo v gasilstvu ter priznanja in medalje Gasilskih zvez Metlike in Slovenije.
ri so sodelovali gasilci iz 18 belokranjskih gasilskih društev. Na slovesnosti pri gasilskem domu je dolgo in bogato zgodovino društva orisal predsednik Darko Jonke. Poudaril je, da so ponosni na prehojeno pot, čeprav se dobro zavedajo, da so njihovi uspehi odvisni predvsem od zagnanosti članov, prostovoljnega dela in prispevkov. Gradaški gasilci so imeli že dve leti po ustanovitvi društva brizgalno, ki naj bi jo po pripovedovanju sodeč dobili iz
	I			^	
lig: V«*-*''« '			
j l	gr		
NOVO VOZILO PRED GASILSKIM DOMOM - Levo Tone Ivančič, poveljnik PGD Bela Cerkev, desno Franc Hribar, voznik.
PGD Bela Cerkev ima nov avto
Prevzeli so ga minulo soboto na veliki slovesnosti
BELA CERKEV - Novomeški župan dr. Anton Starc, predsednik KS Bela Cerkev Jože Košak in predsednik PGD Bela Cerkev Aleksander Pavlič so prevzem novega kombiniranega vozila z visokotlačno črpalko naredili slavnostno, kot se za tak dogodek tudi spodobi. Morda je grenak priokus dodal le župnik Jože Nemanič, ki vozila ni hotel blagosloviti, ker gasilci na pogrebu ne gredo v cerkev.
Kratko prireditev, povezoval jo je Lojze Bojane, je začela povorka Pihalnega orkestra Občine Šentjernej, gasilskega podmladka in gasilcev domačega ter sosednjih gasilskih društev. Dr. Starc, boter vozila, je nagovoril gasilce kot najbolj humane ljudi, Alojz Muhič pa je prepričan, da stopajo pripravljeni v novo tisočletje. Po govorih so najbolj zaslužnim članom in pokroviteljem podelili še zahvale, plakete
BOGATEJŠI ZA ŠE ENO VOZILO - Slobodanu Vorkapiču, vozniku kombiniranega gasilskega avtomobila, ki ga je gradaškim gasilcem ob njihovem visokem jubileju podarilo Gasilsko društvo Metlika, je ključe vozila predal poveljnik Gasilskega društva Gradac Ladislav Marentič (na desni). Gradaškim gasilcem, ki so v svoji dolgi društveni zgodovini ves čas namenjali veliko pozornost dobri opremljenosti, bo nova pridobitev pri njihovem vse bolj zahtevnem delu prišla še kako prav. (Foto: M. B.-J.)
MIREN TEDEN KRŠKIH POLICISTOV
KRŠKO - V minulem tednu se je na območju Policijske uprave Krško zgodilo 21 prometnih nesreč, v katerih je bila ena oseba huje in ena lažje poškodovana, v ostalih primerih pa je prišlo le do škode na vozilih. Policisti so 21-krat posredovali zaradi različnih kršitev, štiri ljudi pa so do iz-treznitve zadržali v za to namenjenih prostorih. Na meji so prijeli 13 ilegalcev, ki so vsak na svoj način brez ustreznih dokumentov skušali priti v našo državo. Vse so vrnili na hrvaško stran meje, za tiste, ki so jim pomagali, pa so napisali kazenske ovadbe. Na mejnih prehodih so policisti zasegli dva noža, teleskopsko palico, puško in nekaj nabojev.
DVA MILIJONA IZ MLADINSKE KNJIGE
NOVO MESTO - V četrtek, 22. julija, je neznanec vstopil v odklenjeno in prazno pisarno trgovine Mladinska knjiga na novomeškem Glavnem trgu in iz blagajne vzel več kuvert z izpolnjenimi čeki. S tem je omenjeno trgovino oškodoval za blizu dva milijona tolarjev.
zapuščine gradaške železolivarne, ki takrat ni več obratovala. Ker je bila okorna, vodo pa so morali nalivati v kotel z vedri, so jo pred drugo svetovno vojno preuredili v mrliški voz. Leta 1955 so ga prodali in za izkupiček kupili napravo za krpanje gasilskih cevi.
To je le drobec iz bogate zgodovine društva, v katerem ni manjkalo ne vzponov ne padcev. Ob jubileju pa se je društvo, ki šteje 261 članov, lahko pohvalilo s kar nekaj uspehi. Uredili so namreč - 'okolico gasilskega doma ter ob njem zgradili igrišče, Gasilsko društvo Metlika pa jim je podarilo kombinirano gasilsko vozilo. V imenu metliških gasilcev je poveljnik GD Metlika Pavel Lipej predal ključe avtomobila poveljniku gradaškega društva Ladislavu Marentiču, ta pa jih je izročil vozniku Slobodanu Vorkapiču. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory pa je predsedniku Darku Jonketu podelil posebno plaketo GZS, ki si jo prislužijo le najstarejša slovenska gasilska društva. Ob tem je dejal, da v gasilstvu ne poznajo ne meja ne sovraštva med narodi, kar dokazuje tudi prijateljstvo med gasilci iz Gradca in nemškega Schvvab-hausna.
M. BEZEK-JAKŠE
POLICISTI
OPOZARJAJO
GOBARJE
NOVO MESTO - Na policijski upravi Novo mesto ugotavljajo, da je v zadnjih dneh v času obilne rasti gob zelo poraslo tudi število vlomov v osebne avtomobile, parkirane ob lokalnih cestah v neposredni bližini gozdov. Gobarjem svetujejo, naj parkirajo vozila na čim bolj vidnem mestu v bližini naselij in naj v njih ne puščajo predmetov, še zlasti ne na vidnejših mestih.
Ko žejo gasi le alkohol
Od Litije do Čateža in naprej s 3,42 promila alkohola v krvi - Pred policisti nadlegoval potnico___
slednji dan ne boli glava, zbu-. diš pa se doma v svoji postelji
Čeprav letošnje poletje, kar se tiče vremena, ni vredno svojega imena, se le najdejo vroči dnevi, ko neznosno žejo gasi vsak po svoje. S tistimi, ki to počno s čajem, vodo ali oranžado, policisti ponavadi nimajo težav, drugače pa je s takimi, ki po grlu zvračajo vrček za vrčkom piva ali pa si vztrajno poskušajo pomagati z vinom ali celo z žganjico. Žeja postaja čedalje hujša in zahteva še osvežilne tekočine, po glavi pa začnejo bloditi bolne misli, jezik se zapleta in korak postane precej majav. Vse bi še šlo, če ne bi takole odžejani možakarji nadlegovali drugih ljudi, se podali na cesto in z vijuganjem med levim in desnim jarkom ogrožali vseh, ki si drznejo zapeljati na “njihovo” cesto. Ko potem policisti s, kot temu pravijo sami, testom alkokoho-liziranosti ugotovijo tisto, kar je očitno že na prvi pogled, se možakar za volanom ne da prepričati, da ne sodi za volan. Policiste prepričuje, da so njihove naprave pokvarjene in včasih tudi odpelje naprej.
Tako se je zgodilo tudi v petek zvečer s 47-letnim možakarjem iz Litije, ki so ga najprej ustavili novomeški policisti, mu namerili 2,82 promila alkohola v krvi in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Možakar pa se ni dal kar tako. Ko so novomeški možje postave zavili za vogal, je sedel v avto in krenil proti Posavju, med potjo pa gaje očitno še žejalo, saj so mu brežiški policisti, ki so ga zalotili v Dobovi, namerili kar 3,42 promila alkohola v krvi. Seveda se z ugotovitvijo policistov ni strinjal, kazalo pa je, da misli peljati naprej, zato so ga za vsak primer odpeljali v prostore, kjer se je lahko v miru streznil in premišljal, ali ne bi morda drugič poskusil pogasiti žeje s sokom ali s čim, od česar na-
in ne v zaporu.
Podobne težave so imeli tudi krški policisti naslednji dan z 28-letnim Sevničanom M. K., ki so mu v Rožnem namerili kar 3,89 promila alkohola v krvi. Kljub drugačnim navodilom so ga policisti le dvajset minut kasneje spet našli za volanom, pa jim ni kazalo drugega, kot da so ga odpeljal takim falotom namenjene prostore.
Čeprav je pogosto slišati, da se policisti vedno pojavijo tam, kjer si jih ljudje ne želijo, ko pa jih potrebujejo, pa jih ni od nikoder, v soboto nekaj po četrti uri zjutraj v Krškem temu ni bilo tako. Takrat je očitno precej nadelani 30-letni Krčan V. L. tapljal po Glavni cesti, ko je zagledal parkiran avto, v katerem so sedela tri dekleta in fant. Da bi pregnal dolgčas, je zavil do avtomobila in začel nadlegovati potnico na prednjem desnem sedežu. Ko se je še naslonil na vozilo, ga je fant v avtomobilu opozoril, naj tega ne počne, a se možakar ni dal kar tako odgnati, zato je fant stopil iz avta, da bi pešcu tako lažje dopovedal, naj gre svojo pot, ta pa se ni kaj veliko zmenil za njegova opozorila in je začel mahati po njem. Kdo ve kako bi se zadeva končala, če ne bi z druge strani ceste tega ves čas opazovali policisti, ki so tam nadzirali promet. Najprej so izgrednika nekajkrat opozorili, ko pa so videli, da vse skupaj ne zaleže, je policist prečkal cesto, razboriteža poškropil s posebnim razpršilcem in mu nataknil lisice. Vklenjeni V. L. se vseeno ni umiril, kričal je na policista, na policijski postaji pa je v sobi za pogovore prevrnil mizo in vse stole. Pregledal ga je zdravnik, ki pri njem m našel zadržkov, da možakarja ne bi za nekaj časa zadržali na policijski postaji.
Tudi Krka in Kolpa sta nevarni
Obe reki sta predstavljeni tudi v kajakaškem vodniku, v katerem je del Kolpe med Osilnico in Bosljivo Loko označen s težavnostno stopnjo IV- - Na reko najbolje z vodičem .
NOVO MESTO - Zadnje nesreče na reki Soči, ki je letos vzela že štiri življenja, že vse od konca pomladi pridno polnijo časopisne stolpce. Dolenjske reke ob normalnem vodostaju sicer niso tako divje, kot je Soča, a kljub temu skrivajo številne pasti, ob visoki vodi pa so marsikje tudi smrtno nevarne, zato se tudi nanje ne gre podati brez ustrezne opreme, znanja in poznavanja reke, še najbolje pa je, če si za spremstvo najamete usposobljenega vodiča, ki reko tudi dobro pozna.
K
in priznanja. Novo vozilo, ki ima vgrajen rezervoar za vodo, bo vozil Franci Hribar. Člani, krajani, KS Bela Cerkev, podjetniki, obrtniki in Mestna občina Novo mesto so zanj zbrali 5, 5 milijona tolarjev.
Prostovoljno gasilsko društvo Bela Cerkev deluje že od leta 1906, gasilski dom so zgradili leta 1939, renovili pa pred 22-imi leti. Raz-ične generacije združujejo že od leta 1980, ko so mentorji začeli poučevati prve pionirje. Najstarejši član ima tako 89 let, najmlajši pa so 82 let mlajši. Da se radi družijo, še bolj pa dosegajo dobre rezultate, pove podatek, da so bili pionirji letos na medobčinskem tekmovanju prvi, mladinke pa druge.
Po končani slovesnosti je bila še vrtna veselica, na kateri so zbrane zabavali člani Ansambla Petra Finka.
MOJCA RAPUŠ
Od dolenjskih in belokranjskih rek v kajakaškem vodiču najdemo le Krko in Kolpo. Zgornja toka obeh rek sta v vodniku Filipa Bizjaka, ki gaje leta 1991 izdala Planinska zveza Slovenije, zelo podrobno opisana, vodnik pa lahko najdete tudi na internetu. Kolpa in Krka sta si po svoji naravi precej različni reki, po težavnosti pa podobni. Kolpa je za veslanje najbolj zahtevna na 9-kilometrskem odseku med Osilnico in Bosljivo Loko, kjer je ocenjena s težavnostno stopnjo IV-, do Kužlja s III in do Spodnje Bilpe z II. Ocena IV pomeni, da je iz kajaka težko videti, kje poteka najugodnejša smer vožnje, na težjih mestih je potreben ogled z brega, voda je
I
SEVNICA - V petek, 23. julija, se je na Kvedrovi cesti v Sevnici zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval mopedist. Do nesreče je prišlo, ko je 20-letni A. M. z osebnim avtomobilom zapeljal s parkirnega prostora pri bistroju Ježek na Kvedrovo cesto, po kateri je v tistem trenutku pripeljal 60-let-ni mopedist F. G. iz Boštanja. Voznik avtomobila je mopedista zadel v bok in ga zbil, tako da se je med trčenjem in padcem hudo poškodoval.
ŽDINJA VAS - Prav tako se je hudo poškodoval tudi 15-letni voznik kolesa z motorjem G. O. iz Novega mesta, ki v nedeljo, 25. julija, pri gasilskem domu v Ždinji vasi med vožnjo po klancu navzdol zaradi neprilagojene hitrosti ni mogel obvladati vozila. Zapeljal je na levi vozni pas, ko je nasproti za osebnim avtomobilom pripeljal 19-letni T. P. iz okolice Novega mesta, ki trčenja z mopedistom ni mogel preprečiti. Po trčenju je G. O. padel in se hudo poškodoval, škode na obeh vozilih pa je za okoli 300 tisoč tolarjev.
REKE NE GRE PODCENJEVATI - Nepremišljenost in podcenjevanje divje vode sta ob neznanju in slabi opremi bistvena vzroka za številne nesreče, tudi smrtne. Na Krki in Kolpi do sedaj ni znano, da bi se nesreča športnega veslača končala z utopitvijo, kar pa ne pomeni, da je veslanje na teh rekah varno. (Foto: I. Vidmar)
močno razpenjena, role pa so tako močne, da lahko zaustavijo čoln.
Do Broda na Kolpi je primerna predvsem za veslanje z zaprtimi kajaki in rafti, od tu naprej pa tudi za odprte čolne. Največja nevarnost, ki jo skriva Kolpa, predstavljajo brzice, ki so polne valov in rol, ki čoln prevrnejo in kajakaša ne izpustijo iz vode, zato se jih lahko lotijo le izkušeni veslači. Vsak težavnejši in nevarnejši del pa si je pred prehodom dobro oglediti z brega.
Krka je primerna za veslanje z odprtimi čolni vse od izvira, s tem da se na številnih jezovih in slapovih, ki so najbolj pogosti do Šmihela, čoln prenese po kopnem, medtem ko se ob pomoči vodiča, ki dobro pozna varne prehode, atraktivnih več metrov visokih skokov čez slapove z zaprtimi kajaki ali rafti lotijo tudi začetniki. Prehod slapa na nepravem mestu, kjer pod slapom ni dovolj globokega tolmuna, je lahko tudi smrtno nevaren, prav tako je ob nekoliko višji vodi lahko zelo nevaren tudi ozek prehod z močnim spiralnim curkom pred Dra-ščo vasjo, ki so ga kajakaški vodniki poimenovali Nagajivček, raftarji pa ga poznajo kot “šilček”. Marsikateri izkušen veslač je tu imel že precej težav, saj rola, s katero se konča curek, zelo nerada spusti prevrnjen čoln ali tudi veslača. Ob višji vodi sc zelo nevarne role naredijo tudi pod skoraj vsemi umetnimi jezovi, predvsem pod poševnimi, ki jih ne manjka vse do Otočca.
Viktor Vest, načelnik rečne rešev* ne službe in avtor knjige o va ^ in reševanju na divji vodi st z ^
prizadeva, da bi nevarna »te ^ rekah označili z opozorilnim ^ lami in križi, ki bi lahko PreP.g na marsikatero smrtno nesre naših rekah.
Skratka, tudi na videz jn nenevarne reke, kot sta Kr Kolpa skrivajo v sebis,ev jatj z ti, zato se je treba nanje Pp,^ 0 zvrhano mero Prev'^n°.stlj0bro možnosti z nekom, ki reko pozna. Vzrok za nesre«o"	d.
raj povsem mirni vodi lans c . stavlja potopljeno drevo “ '	0.
ki je veslač ne opazi PraVt V,val-Načelnik slovenske rečne re■ ^ ne službe Viktor Vest je v svoje knjige Varnost in V* lerb0 na divji vodi zapisal, da o j0i človek dihal zrak in ne kajakaštvo ne bo pop0
varen šport.
VID
ma*
I DOLENJSKUffi
Kdo Kaj Kje Kdaj
reklamno-ugankarska prilogo Dolenjskega listo
Sv. Rupert
Poita
5 DOLGOČASNIH
Prišli so tiho in postali legenda. Klasični. Adria. Donavski. Bobrovec. Markant. Bramacovi strešniki s 30-letnim jamstvom in še dodatnim jamstvom za poškodbe zaradi zmrzali. Estetskega videza, s celovitimi sistemskimi rešitvami za vse strešne detajle. Ekološko neoporečni. Večni.
Bramac, d.o.o.. Sedež in tovarna:
Dobruška vas 45, 8275 Škocjan
tel.: (068) 322 007, 770 091; faks: (068) 76 290
Prodajni center in skladišče:
Otiški vrh - Dravograd, 2373 Šentjanž tel.: (0602) 85 074, 85 647; faks: (0602) 85 206 http://www.bramac.si e-pošta: marketing@bramac.si
KUPON	DL
Prosim, da mi brezplačno in neobvezujoče pošljete prospekte in podatke o prodajnih pogojih za izdelke Bramac.
Ime in priimek:
Naslov:
Sl
CERTIFIKAT it. 169 ISO 9002
03?
v>vy
BRAMAC
Varna streha za vse življenje
LABODOV šarm se tudi v poletnih dneh spogleduje z Vami
Očarale Vas bodo lahkotne ženske obleke in kompleti, ponujamo pa Vam tudi širok izbor majic in bluz.
Seveda nismo pozabili tudi na gospode, v široki paleti srajc in majic boste gotovo našli kaj zase.
Labod
posezonsko znižanje do 40%
do 2. avgusta v Labodovih trgovinah
Na fotografiji je znana slovenska manekenka, oblečena v starejšo LABODOVO kreacijo.
NAVEDITE NJENO IME IN PRIIMEK.
Pravilne odgovore pošljite na Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom UGANKA LABOD.
Tovarna LABOD bo podelila 5 nagrad po 10000 SIT. Izid žrebanja bo objavljen v Dolenjskem listu.
Obiščite nas v novi ' JI! LABODOVI trgovini na Seidlovi cesti 35 v NOVEM MESTU.
NOV DELOVNI ČAS:
ob delavnikih od 8.00 do 20.00 ure
ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure
▲
Poiščite nas v obnovljeni LABODOVI Š°vini na Cesti 4. julija 28 v KRŠKEM.
N^V DELOVNI ČAS:
°b delavnikih od 8.00 do 20.00 ure °b sobotah od 8.00 do 13.00 ure
Mandljevi keksi Krhki orehovi keksi Keksi s koščki čokolade Babičini keksi
[3 lesnina
NOV SALON V
NOVEM MESTU
Ugodna prodaja pohištva na 1
TRGOVINA
NOVO MESTO
BTC, Ljubljanska 27, tel: 068/316 103 Bršljin 24, tel./fax: 068/21 366
-pohištvo -vrtne garniture -stoli, mize -oblazinjenje -dekoracije
RATAN
BAMBUS
TEAK
KOVINA
SLAMA
KOKOS
VAZAL
NAGRAJUJE
Hitrorastoče eksotično trsje iz fotografije je v svetu pohištva zaradi svojih kvalitet zelo iskan material. Prav tako je to trsje zelo priljubljeno v prehrani živali, ki jo prikazuje fotografija.
Uganite, katera je ta žival in katera je ta rastlina.
Pravilne odgovore pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom UGANKA TRGOVINA VAZAL
Podeljeni bosta dve lepi nagradi vsaka v vrednosti 20.000 SIT.
Izid žrebanja bo objavljen v Dolenjskem listu.
ZA DOM, GOSTINSKE LOKALE, POSLOVNE OBJEKTE
črto
deLo
caranraei
Ročno izdelani keksi iz Dolenjskih pekam.
ff PEČI - keramika
Novo mesto
PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC d.o.o.
Pmlbnškova 18.8000 Noto mesto M:(M>8/344-013,344-201, faks:0G8/344-298
Proizvajamo, svetujemo, projektiramo in montiramo:
• lončene peči in kamine gotove prenosne peči štedilnike • toplozračne peči in kamine krušne peči	• pizza peči
polagamo tudi vse vrste keramike in kamna
Tudi po uvedbi DDV so naše cene in plačilni pogoji ostali zelo ugodni
Toplozračna peč s pečnicami DUNJA 2 in LTŽ vložkom "SUPRA"
Pod Trško goro 83, 8000 Novo mesto, telefon (h.c.): (068) 322 550, fax: (068) 322 050 e-pošta: info@termotehnika.si, http://www.termotehnika.si
Toplozračni kamin "SUPRA" SARDAN 9kW
V novih prostorih pod Trško goro smo uredili sodoben in velik salon kopalniške opreme, ki je največji na Dolenjski. Na enem mestu najdete vse potrebno za ureditev kopalnice.
Naša monterska ekipa vam v nekaj dneh zgradi ali obnovi vašo kopalnico.
Termotehnika že več kot 25 let pokriva široko področje ogrevanja in ostalih cevnih inštalacij, za kakovost svojega delovanja pa nam je bil dodeljen tudi certifikat ISO 9002.
sola tujih jeziki
Glavni trg 11, 8000
Tal.: 068/ 372 100 Fax: 068/ J'
TEČAJI V AVGUSTU
-priprava učencev na pouk nem. in angl jezika v srednji šoli -tečaj nem. in angl. slovnice za srednjo šolo (tudi priprava na popravni izpit)
-tečaj nem. in angl. konverzacije
-intenzivni tečaji nem. in angl za mladino in odrasle
kopalniške opreme!
ISO 9002
mi
VEČ
Novi razstavni salon
•**
Odprto: m * vsak dan od 8-17" v soboto od 8-12”
°b Težki vodi 22, Novo mesto, tel.: 068 322 947
TRGOVINA
VSE ZA GRADNJO
NOVO MESTO, Srebrniče, tel./fax: 068/321 -604, 321 -61, 321 -612 METLIKA, Cesta I5.brigad, tel./fax: 068/58-124, 58-355
INTEL servis d.o.o.
Novo mesto, Zupančičevo sprehajališče I
tel.: 068/ 373 15 10, fax: 068/ 373 15 19
.STORITVE	> ZASTOPSTVO
čiščenje in likanje na domu, čiščenja poslovnih prostorov, generalna čiščenja
HENKEL-EKOLAB SIJ d.o.o.
VSE NA ENEM MESTU ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE
VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST IN CENOVNIH RAZREDOV FASADNI MATERIALI VSEH VRST MAVČNE (GIPS) PLOŠČE IN OSTALI VGRADNI MATERIALI
IN VEC KOT 6000 OSTALIH ARTIKLOV
UGODNOSTI J
OBROČNA PLAČILA - LASTNI PREVOZ - KOLIČINSKI POPUSTI
I
H:
CELOVITA PONUDBA STROKOVNA SVETOVANJA IN LASTNE MONTAŽE
NAGRADNA KRIŽANKA
NAUI
AMERIŠKA
PEVKA
(BAEZ)
ITALIJANSKA
PEVKA
(RITA)
KANADSKI
PEVEC
(PAUL)
TAVČAR
IVAN
KDOR
STATIRA
OKSID
TEORIJA O ANALIZI
KJER SE
JSTAVUAJO
PH A 'ZNA
IZOTOP RADIOAKTIVNEGA KEM ELEMENTA RADONA (An)
CESTA (lat.)
VRSTA JADRNICE NA HOLAND
ME C' 2 SVET
. .'jN... .Eli*C
ILIRSKO
GIBANJE
RAVNO
OSTANKI,
BESEDNA FIGURA (TRDITEV IZRAŽENA Z ZANIKANJEM
DEN ENOTA V KOREJI
REKA V RUSIJI PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA
OZNAKA ZA AVSTRIJSKI ŠIUNG
GOREČA
TLEČA
SNOV
NASTALI OB
MESTO
ZNAČILNOST
ENAKŠNEGA
CEPLJENJU
LOJZE
KRAKAR
NA TNALU
Briški
hlMSKl
'GRALEC
.i^VESTER,
^tinske
ČRKE
^asnc.
*°SfSIVo
''SMEU
»Bo,
S**«**
*««£D
TAUJANSKI
.»IAOATEU
(LOOOVICO)
PODGANA
VREČARICA
ŠR DIRKAČ (ANGEL)
ALDEHID
OCETNE
KISUNE
REKA, K
TECESKC
ŽIGON
AVGUST
SLOV. KONSTRUKTOR (FEUKS)
MONGOLSKI
POIOSEL
SUNEK, S KATERIM SE KAJ SPRAVI V PREMIKANJE
ZBIRANJE PODATKOV O DOLOČENEM VPRAŠANJU
SLOVENSKI
DIRIGENT
(HUBAD)
AVSTRIJSKA
POROČEVAL
AGENCIJA
BAJESLOVNI LETALEC, SIN DEDALA
POL. SLIKAR (EUGENIUSZ)
VELIKA
TREBUŠASTA
STEKLENICA
VRSTA UDARCA Z ŽOGO
TARAS
KERMAUNER
šlCREB
ZDENKO
TENISAČ
(NASTASE)
Pravilno rešeno geslo križanke napišite na dopisnico s pripisom GOSTILNA VOVKO in jo pošljite na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, Novo mesto. Izžrebane bodo tri pravilne rešitve. Gostilna Vovko bo vsako nagradila z gostinsko uslugo v vrednosti l 2.000 SiT.
GOSTILNA VOVKO
Delovni čas: vsak dan razen v ponedeljek
N GOSTILNA VOVKO
A
G
R
A
J
U
J
E
Ratež 48,
Brusnice
tel. 068/ 85 603
GOSTILNA S TRADICIJO
Poleg številnih dobrot, ki vam jih nudimo v naši gostilni Vam posebej priporočamo
JEDI NA ŽARU Z OGLJEM
narejene po izvirnih receptih (čevapčiči, ražnjiči, vešalica, pleskavica s kajmakom, prebranac..)
NUDIMO TUDI PRENOČIŠČA V UDOBNO OPREMLJENIH SOBAH
cestno podjetje ZNANJE IN DOLGOLETNE IZKUŠNJE
novo	mes	I iuhlionc^ <47 nRfi/TOO.KT 4 704707 fov- AC0/700 nc-l 700 C f
Ljubljanska 47, tel: 068/322-531, 321-723, fax: 068/322-061, 322-502
DEJAVNOST
Asfalterske, gradbene, prevozne in strojne storitve, jnženiring storitve, izdelava dokumentacije,
• TRGOVINA, Na Livadi tel.: 068/321 186 VAM NUDI BETONSKE IZDELKE:
• robnike in tlakovce,
• podstavke za kolesa,
• odtočne jaške in rešetke 9eodetsko tehnične storitve, • *er prodajo gramoza in peska, strokovni nadzor, brezplačno svetovanje.
• ZUNANJE UREDITVE
• individualni objekti H poslovni lokali
gostinski lokali tovarniške hale
NON STOP izdelava in prodaja
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI
o
IMOKIA
ERICSSON ^
• M/ MOTOROLA
SIEMENS
SONY
KOBRA team d.o.o. ŠMARJE 13a
8310 ŠENTJERNEJ - SLO e-mail: kobra, team@siol.net
GSM + NMT
prodaja
montaža
servis
tel.: 068/ 81-118 fax: 068/ 81-119 gsm: 041 600 700
BO V JESENI V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
Evidentiramo potencialne kupce za nakup prostorov
v
NOVI STANOVANJSKO POSLOVNI ZGRADBI
(na lokaciji Prinovca)
POSLOVNI PROSTORI APARTMAJI IN STANOVANJA
Vsi prostori bodo dostopni z osebnim dvigalom.
Informacije: Begrad, d.d., Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto telefon: 068/ 371 96 11, fax: 068/ 371 96 12
ZAGOTOVITE Sl DANES VSELITEV V JUNIJU LETA 2000!
Na fotografiji vidite zračni posnetek ene najlepših plaž hrvaškega Jadrana v Bolu na otoku Braču.
Nagradno vprašanje za vas se glasi: "Kako se ta plaža imenuje?"
Odgovore na dopisnici pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto,
Dobitnik nagrade bo objavljen v Dolenjskem listu.
■
Za izžreban pravilni odgovor ima turistična agencija NOE pripravljeno bogato nagrado:
7 dnevno bivanje v apartmaju za tri osebe v Bolu na otoku Braču v mesecu septembru 1999
NOE AKCIJA!
' ISTRA - 7 POL. P V RABCU - OD 23500 SIT ' DALMACIJA - 7 POL.P - OD 24000 SIT 1 - TEDEN NAJEM APP - 1/2 - 18000 SIT ' 1 - TEDENSKO JADRANJE PO JADRANU - S SKIPERJEM - PO OSEBI - OD 35000SIT
Prodajni center podov
PCP PUREBERI
PARKETARSTVO
NAGRAJUJE
O bM
•**
poletje je tu koipa san prihaja
- pooblaščeni prodajalec in serviser vozil FIAT in LANCIA
- široka ponudba skuterjev in motornih koles APRILIA
- originalni nadomestni deli
- moderna kleparska in ličarska delavnica
- optika in vulkanizerstvo
- ročna avtopralnica
- tehnični pregledi
AVTOHISA PIONIR
LANCIA
AVTOHISA PIONIR d.o.o.
Servisno prodajni center, Pod Trško goro 83, Novo mesto, Tel. 068/323-533, 324-533
KOLPO DOGRAJUJE
Na fotografiji je motiv belokranjskega mesta. Katero je to mesto in katera je reka, ki teče mimo njega? Rešitev na zastavljeno vprašanje pošljite na naslov:
Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom UGANKA KOLPA.
Izžrebani bosta dve nagradi v vrednosti 20.000 SIT.
Izid žrebanja bo objavljen v Dolenjskem listu.
9	Žki
• medicinski in ortopedski pripor^0
zeliščna lekarna
• ortopedska obutev
• vse za zdravje	4
Kastelčeva 5, Novo mesto, tel.: 068/321 y
Jeseni tudi v novem trgovskem središču v Bršljinu (poleg Sj/.—
Manja med čelom in šprintericami
Novomeščanka Manja Praznik je bila na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince najuspešnejša slovenska atletinja - Športa sprva ni marala - Na atletsko stezo z ukano
Surya in Vojo čakata na derbi
V Vrbljenah kasači ostali  brez zmage
ŠENTJERNEJ, KRŠKO - Na nji dirki pred vrhuncem kasaške sez°ne, derbijem v Ljutomeru, kjer se °d° 8. avgusta za naslove državnega prvaka pomerili najboljši štiri-e ntki, so šentjernejski in krški ka-1uspešno nastopili v Vrbljenah Pri *gu, čeprav nikomur izmed tekmovalcev z našega konca Slovenije > uspelo zmagati, pač pa so osvojili ve-drugi in dve tretji mesti. V prvi lc'r a bila Pina z Igorjem Nova-°m (Šentjernej) s kilometrskim asom 1:31,0 druga, v drugi dirki je 011 Rocky z ~
NOVO MESTO - Obetavna novomeška atletinja Manja Praznik, članica atletske sekcije Dolenjske Toplice in varovanka trenerjev Majde Križe in Milana Šimuniča, le redko govori o svojih uspehih in tudi s svetovnega atletskega prvenstva za mlajše mladince, kjer je pred dvema tednoma med vsemi slovenskimi reprezentanti s finalnim nastopom v troskoku in petim mestom v štafeti dosegla največ, se je vrnila nezadovoljna. Več kot z besedami Manja pove na atletski stezi, kjer se ji, če bo napredovala tako kot do sedaj, obeta še lepa prihodnost.
(Šei
Rudijem Govekom
iJentjcrnej) četrti (1:33,5), v tretji 'r 1 je bil Rossi dr. B z Martinom
s arsom.s časom 1:25,6 tretji in
(fl'ce Girl z Gregorjem Marsom •	. osavje Krško) s časom 1:26,6
etrti. v peti dirki je bil Fao Lobel vanom Humkom (1:24,8) peti, v 7u ' ?aIe 'st0 mesto s časom 1:26,7 sedel Feliks Lobell s Francem se ,lnom (?ba Krško) za vajetmi. V nc !T11 d'rki sta spet blestela Šentjer-ie hu11* '.^a*at z Jožetom Judežem dr'- sk>l°meirskim časom 1:22,7 sta	-° Malet‘č 'n Sissi Sara pa
m se s kilometrskim časom 1:23,9 storrf -T- Za.<^0v°ljiti s četrtim me-Dra ti t°krat so za konec pri-na v SC dirko kasačev pod sedlom, D0(, at®r* je Jože Judež z Valatom m«t	S Časom 1:29’4 zasedel 3.
izm j'. derbiju v Ljutomeru bo ed sentjernejskih in krških kasa-la cnastoP‘la le šentjernejska kobi-ki jo bo do čimboljšega ki	najboljšimi	12 štiriletni-
ušal pripeljati Vojo Maletič.
Melamin podaljšal
IvleiP^^^E - Kemična tovarna let nor n 'z Kočevja je že dvanajst tttizn , °.vitelj istoimenskega na-igral v eni*kega kluba, ki je vrsto let PrpH t *lrv' slovenski ligi. Ekipa je P°tnl	zapustila prvo ligo, s
tudi. leun,mi močmi pa so mimo Naihrm-.Viši časi med drugoligaši. idar ief 1j>.ralecekipe Gregor Vid-^ladinsko * *tand’dat za slovensko
Njena pot na atletske steze je za tako uspešno športnico nekoliko nenavadna. V osnovni šoli je bila odličnjakinja, prosti čas pa je posvečala glasbf, katejri je ostala zvesta tudi, ko'se je odločila za športno pot. V bistvu športa in atletike ni marala, čeprav je bilo njenim učiteljem športne vzgoje že v osnovni šoli jasno, da je zelo nadarjena. Ko je pred tremi leti športna pedagoginja na osnovni šoli Grm Majda Križe sestavljala šolsko reprezentanco, je hotela med mladimi atletinjami videti tudi Manjo, ki pa se ni dala prepričati. Majda se je znašla in v reprezentanco uvrstila Manjino najboljšo prijateljico, ki je potem nekako prepričala tudi njo, da je obula šprinterice, Ukana je uspela, prve zmage pa so Manjo dokončno okužile z atletiko, vseeno pa je ostala zvesta tudi glasbi, saj je letos z odliko končala šesti letnik čela.
Kot pravi njena trenerka Majda Križe, je Manja osebnostno izrazit tip zmagovalke. Vse drugo razen zmage je zanjo poraz. Njene besede s svojim razmišljanjem potrjuje tudi Manja, ki si je kot kratkoročni cilj zastavila nastop na svetovnem prvenstvu za starejše mladinke naslednje leto in najmanj finale na evropskem prvenstvu čez dve leti, poti-hem pa si najbrž obeta še več. Rada bi doštudirala in ob študiju trenirala in tekmovala tudi v članski konkurenci, vendar le pod pogojem, če
bo uspešna. Boji se namreč, da bo po uspešni mladinski konkurenci kot večina obetavnih mladink med članicami začela nazadovati. V tem primeru bi šprinterice takoj obesila na klin.
Njena pot do svetovnega prvenstva je bila lahka, saj je že lani izpolnila normi v teku na 400 m z ovirami in v troskoku. Odločili so se, da bo nastopila v troskoku, kjer je imela več možnosti za dobro uvrstitev. Na nastop v Bydgoszczu je bila izvrstno pripravljena in že v kvalifikacijah je s 12,63 m dolgim skokom za 4 cm izboljšala osebni rekord, kar je bil 9. izid. Konkurenca je bila po njenih besedah dobesedno ubijalska, prednjačile pa so visoke in mišičaste temnopolte Kubanke, ki so osvojile tudi zlato.
Zavedala se je, da je sposobna skočiti povsem blizu 13 m, zato je bila pred finalnim nastopom precej
BALINARJI NE POČIVAJO
KOČEVJE - Na igrišču BK Sodček je bil meddržavni turnir, na katerem je nastopilo 12 slovenskih in štiri hrvaške ekipe. V polfinalu je Kastava premagala Sodček z 8:6, Halapjava pa Krmelj z 9:6. V finalu sta moči merili hrvaški ekipi, v končnici so bili boljši balinarji Kastave, ki so Halapjavo premagali z 8:6. (M. G.)
Kebelj zablestel na Koroškem
Mladi kolesar Krke Telekoma zmagal v Avstriji na dirki za veliko nagrado Evrope za mlajše mladince
kluba0,11*68-3 tedna sta predsednik Gorijji^^^tor podjetja Franc
reprezentanco. Ob kon-
la p0' 'prečko Štefanic podpisa
P°dali«5i °,° sodelovanju oz. jt
želj0 d u naslednjega leta z
godb’e \. °b podpisu nove po-
Prvnl;„e* -Pa ze sPet igrala med °‘>gaši. (M G.)	6
NOVO MESTO - Moštvo mlajših mladincev novomeškega kolesarskega kluba Krka Telekom letos v prvi polovici sezone ni dosegalo tako dobrih izidov kot lani, saj je večji del izjemno uspešne vrste prestopil v starejšo kategorijo. Po 25. juliju je trener mladih novomeških kolesarjev Janez Jagodic spet na široko nasmejan, saj so njegovi fantje v močni konkurenci 17 ekip iz Avstrije; Nemčije, Češke, Nizozemske in Švice na štiridnevni dirki mlajših mladincev za veliko nagrado Evrope (13. Europa Jugend Grand Prix 1999) na avstrijskem Koroškem tekmovali izvrstno, Aleš Kebelj pa sije z odličnim nastopom v gorski etapi in v vožnji na čas priboril skupno zmago.
Kebelj je začel odločno že v prvi etapi, ko si je po 50 km prikolesaril dobro minuto prednosti, tedaj pa je kolono mladih kolesarjev zajelo
Izbiramo naj slovensko kopališče
i>nskih?enski akcii‘več P°kra-loRai .časopisov in številnih
leto^I! ■ .rad‘jskih postaj se je akcij. užil tud> Dolenjski list, že dih*311 se Ie med našimi bralci dobin/0 uveUavila, saj vsak teden labit0 0 Ve<- glasovnic. Glasujete Un, Za vsa urejena naravna in skem v n°Pa,i^a na Dolenj-kočevcv • Krajini, Posavju in sujete,:ribnižkem koncu. Gla-t°kih [!ko za kopališča ob po-konal	Pa ,ud' za bazenska
jih n' a v okviru zdravilišč, ki PoEui našem koncu ne manjka, no u, > da je kopališče urad-koD„;ie,n° 'n oskrbovano, divja Krit,, s^a ne pridejo v poštev. k°Pali{x’ P° katerih ocenjujete skrb 7 so urejenost, čistoča, Pestr.f Varnost 'n prvo pomoč, ia*n(K.S,i P°nudbe, cene, pokopališkega osebja in
‘N ^*asovn*ca
SLOVENSKO
Kopališče”
splošen vtis. Glede na dosedanje izide glasovanja ugotavljamo, da so med našimi bralci najbolj priljubljena termalna oziroma bazenska kopališča v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter v Čate-ških toplicah, medtem ko se le redki odločijo dati prednost naravnim kopališčem, ki so (kot kaže) tudi nekoliko slabše urejena kot tista, ki spadajo v širši kompleks zdraviliških podjetij.
Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto, najkasneje do ponedeljka vsak teden. Izmed glasovalcev izžrebamo tri, ki dobijo paket z izdelki Kolinske. Nagrajenci tega tedna so: Helena Murgelj, Starine 15, 8222 Otočec; Tončka Gazvoda. Kambičev trg 2, 8311 Kostanjevica na Krki in Maja Stopar, Pečje 6 a, 8290 Sevnica.
Gl,
#sujem
*a kopališče
litii
'* 'n Priimek:
'“Slov.
Kolinska
hudo neurje s točo, cesto je poplavilo in organizatorji so morali dirko prekiniti. Naslednji dan je 19 km dolgo gorsko etapo dobil član Favorita iz Brna Tomas Hrdina, Aleš Kebelj pa je za njim zaostal le sekundo in osvojil izvrstno drugo mesto, naslednji dan pa je bil v kronometru, kjer je zasedel šesto mesto hitrejši od Hrdine, kar mu je prineslo rumeno majico vodilnega v skupnem vrstnem redu. V zadnji etapi so Keblju tekmeci, predvsem Avstrijci, poskušali na vsak način sleči rumeno majico, a je Novome-ščan ob izdatni pomoči tovarišev iz moštva Tadeja Prevejška, Janeza Muhviča in Gorazda Matka vodstvo v skupnem vrstnem redu obranil. Zadnjo etapo, 61 km dolgo krožno dirko po St. Stefanu, ki so jo mladi kolesarji prevozili z zavidanja vredno poprečno hitrostjo 42,7 km/h, je dobil Nizozemec Niels Scheune-man, ki je na cilj prikolesaril 9 sekund pred glavnino, v kateri so bili poleg Keblja tudi Prevejšek (3. mesto), Muhvič (5.) in Matko (14.). Po besedah trenerja Janeza Jagodica je Kebljeva zmaga zanj zadoščenje, saj ta obetavni mladi tekmovalec ni bil izbran za nastop na olimpijskih dneh mladih.
I. V.
živčna, iz tif a pa jo je vrgla odločitev organizatorjev, da postavijo odrivno desko kar 11 m pred doskočno jamo, čeprav je bila v kvalifikacijah dva metra bliže. Prvi skok se ji je ponesrečil in po izidu 12,21 m jo je že grabila panika, zato je v drugem poskusu prestopila, v tretjem pa se je odrinila skoraj pol metra pred desko, a vseeno zmogla 12,47 m, kar je bilo dovolj za 11. mesto. Manja je na prvenstvu nastopila tudi v štafeti 100 - 200 - 300 - 400 m, kjer je izvrstno tekla prvo predajo in veliko pripomogla k odličnemu petemu mestu slovenske vrste.
I. VIDMAR
ATLETINJA IN TRENERKA - Manja Praznik dela pod budnim očesom trenerjev Majde Križe in Milana Šimuniča, največ zaslug, da se je obetavna športnica sploh posvetila atletiki, pa ima Križetova, ki je morala Manjo spraviti na stezo z ukano. Po izvrstnem nastopu na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke sta obe za kanček bolj nasmejani, čeprav vesta, da ju čaka še veliko dela. (Foto: I. V.)
Brez trebuha s Ttiglava do Toplic
Za občinski praznik je Franc Mišmaš sTriglava pritekel v Dolenjske Toplice - Za šport se je odločil pri 39 letih - Najprej nehal kaditi, potem shujšal za 30 kg
DOLENJSKE TOPLICE - Leta, ko se človek odloči postati športnik, niso pomembna; to je konec minulega tedna še enkrat potrdil 41-letni centralni inštalater Franc Mišmaš iz Meniške vasi, ki je prvi občinski praznik Dolenjskih Toplic proslavil tako, daje v enem dnevu z vrha TFiglava pritekel domov oziroma v Dolenjske Toplice.
GLOBOČANA NA KRFU - V okviru nastopa slovenske reprezentance v ju-jitsu, ki se je udeležila mednarodne poletne šole na otoku Krfu, sta se zaključnega turnirja udeležila tudi člana DBVkatana -ten teama iz Globokega Gorazd Kostevc in Vanja Preskar (na sliki), ki sta se v mešanih parih prebila vse do finala, kjer sta morala priznati premoč nizozemskemu paru. Nastopilo je 150 tekmovalcev iz 11 držav.
Franc Mišmaš se v mladih letih ni ukvarjal s športom, zato so leta prinesla svoje. Vlekel je cigareto za cigareto, pridno jedel, k že kar lepemu trebuščku pa je svoje dodalo tudi pivo. Pred tremi leti se je zamislil nad takim načinom življenja in se odločil, da ga bo spremenil. Spravil se je na kolo in začel teči, takoj je nehal kaditi, prevoženi in pretečeni kilometri pa so njegov trebušček oskubili za 30 kilogramov. S prijatelji se je že lani lotil nekaterih zavidanja vrednih podvigov, med drugim so v enem dnevu prekolesarili 400 km od Kopra čez Vršič do Novega mesta, podobno kot nekdaj Sandi Bajer, iz Novega mesta na Triglav in nazaj, pa se je Franc odpravil s kolesom iz Dolenjskih Toplic do Vrat in peš na Triglav ter nazaj do Dolenjskih Toplic. Letos se je odločil, da bo 190 km poti od Triglava do Dolenjskih Toplic pretekel.
V petek ob osmih zvečer, ko sta s Topličanom Markom Krušičem, ki ga je spremljal ves čas podviga, stala na vrhu Triglava, je bilo tam prav zoprno vreme. Razgled so zastirali megla in oblaki, iz katerih je zoprno
ALEŠ IN NIKA NA OTOČCU
OTOČEC - Na otroškem teniškem turnirju, ki so ga v soboto, 24. julija, pripravili v Teniškem centru Otočec, je med dečki zmagal Aleš Lokovšek nad Igorjem Radežem, tretji pa je bil Ignac Bakše, med deklicami pa je bila najboljša Nika Drkušič, druga je bila Jasmina Kaj-tazovič in tretja Tamara Sušnik . Najmlajši so se pomerili v mini tenisu, kjer je zmagal Andrej Spu-dič nad Lajlo Osmanovič in Aljažem Zoranom. Naslednji tak turnir bo v soboto, 7. avgusta.
KONDOVA TRETJA V ITALIJI
SEMIČ - Na dirki v superkrosu za pokal Alpe Adria v Ronchiju v Italiji se je izkazala Semičanka Natalija Konda, ki je v prvi vožnji dirke v razredu 80 ccm dve tretjini vožnje vodila in na koncu ciljno črto prečkala kot druga, v drugi vožnji pa je kljub obema predrtima zračnicama osvojila tretje mesto, kot ponavadi pa je bila edino dekle na tekmovanju. Črnomaljec Marko Špehar (NIX Semič) je nastopil v skupni kategoriji 125 in 250 ccm in osvojil 12. mesto, kljub temu da se mu je že na štartu predrla zračnica.
TRIDNEVNI PLANINSKI IZLET INTEL SERVISA
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel Servis bo od 8. do 9. avgusta pripravilo tridnevni planinski izlet po gorah Julijskih Alp. 8. avgusta se bodo udeleženci izleta izpred Aljaževega doma v Vratih preko Luknje in Bovškega Gamsovca napotili do Pogačnikovega doma na Kriških podih, ki bo v naslednjih dneh izhodišče izletov na Razor (2601 m) in Stenar (2501 m), morda pa tudi še na Križ in Škrlatico. Polna cena izleta s prevozom, vodenjem in prenočiščem znaša 6800 tolarjev za odrasle in 6300 za mladino. Prijavite se lahko in dobite dodatna pojasnila na telefonski številki 26 811, 323 724 ali (041) 779 205 (Marko Rems) ali prijavo sporočite telefonski tajnici društvene pisarne (323 780).
pršel sneg, termometer je pokazal 4 stopinje pod ničlo. Že pri planinskem domu Planika je bilo povsem temno, tako da sta si morala v dolino pomagati s svetilkami.
Na Pokljuki ju je z rumenim kan-goojem čakal Bogdan Kic. Markoje sedel na kolo, Franc pa je brez postanka tekel vse do Mednega, kjer ga je po 12 urah neprekinjenega teka dobil v roke maser Tomi Perinčič. Naslednji postanek sije privoščil še ob izviru reke Krke, natanko ob osmih zvečer pa je pritekel v Dolenjske Toplice, kjer ga je čakal topliški Župan Franc Vovk, s poskočnimi notami pa ga je pozdravila šentjernejska godba. Že pred tem so ga v domači Meniški vasi v novem naselju prisrčno pozdravili sosedje.
O podobnih podvigih, kakršnega seje tokrat lotil Franc Mišmaš, imajo tako laiki kot tudi strokovnjaki različna mnenja, ki se pogosto nagibajo k zgražanju nad pretiravanjem in škodljivimi vplivi na orga-
MARJAN KASTELIC ŠE POVEČAL PREDNOST
NOVO MESTO - Na julijskem hitropoteznem turnirju Šahovskega kluba Novo mesto je spet zmagal najboljši novomeški šahist Marjan Kastelic, drugi je bil Šanji Mitrovič in tretji Emil Luzar. Edini, ki mu je letos uspelo Kastelcu odvzeti prvo mesto, Robert Rudman, je tokrat igral precej dopustniško razpoložen in je osvojil šele osmo mesto. Nastopilo je 21 šahistov, v skupnem vrstnem redu pa je Kastelic še povečal prednost.
KROMAR NA HAVAJE
RIBNICA - Člani triatlon kluba iz Ribnice so letos nastopili na vseh domačih in več tujih tekmovanjih. Med drugimi so postali tudi državni prvaki v duatlonu, zadnje tekmovanje je bilo v Kapelah, Damjan Kromar in Mitja Dečman pa sta nastopila v Nemčiji na največji dirki na svetu. Med 2500 tekmovalci, ki so pedala vrteli na 180 kilometrski progi, plavali na 3,8 kilometra in tekli maraton (42,2 km), je Damjan z 9 urami, 31 min. in 20 sekundami zasedel 136. mesto in se uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo septembra na Havajih. (M. G.)
NA TRIGLAVU - Franc Mišmaš (desno) in njegov spremljevalec Marko Krušičsta se na vrhu Triglava še takole slikala za spomin in v petek natanko ob osmih krenila proti Dolenjskim Toplicam.
nizem, a kdor je poznal Franca Mišmaša prej in sedaj, mu je jasno, da nanj vse skupaj vpliva kar dobro. Dejstvo, daje noč po podvigu mirno prespal in zjutraj vstal popolnoma spočit, pa govori, da pri njegovem tokratnem podvigu le ni šlo za pretiravanje in da je bil za kaj takega dovolj dobro pripravljen.
I. V.
CIRIL ANDOUŠEK TRENER GRAMIZA
KOČEVJE - Po odhodu trenerja rokometašic Gramiza, Zdenka Mikulina v ljubljansko Robit Olimpijo, se je uprava kluba lotila iskanja njegovega naslednika. Na trenerski klopi bo v prihodnje sedel Ciril An-doljšek, nekdanji igralec in sodnik ter pomočnik trenerja prve ekipe Ribnice Boruta Trohe. Gramiz bo letos okrepila vratarka iz Maribora, ostale pa bodo tudi vse igralke, ki so nastopale v lanski sezoni, tako da mu bo zaradi tega delo olajšano. Ko-čevke bodo s pripravami na novo sezono začele prihodnji teden.
NOVOMEŠČANA PETA NA MIVKI
NOVO MESTO - Novomeška odbojkarja Uroš Babnik in Gregor Žunič, ki nastopata z imenom Com-land, sta na četrtem turniiju slovenskega prvenstva v odbojki na mivki v Murski Soboti osvojila peto mesto. Zmagala sta Nikola Vidič in Bolgar Petar Ilijev (Salonit Anhovo Esal).
<C*KRKKZDRAVIUŠČN HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
• MINI ŠPORTNE POČITNICE - V Teniškem centru Otočec bodo od 2. do 6. avgusta in od 9. do 13. avgusta za udeležence njihove teniške šole in druge otroke iz Novega mesta in okolice pripravili petdnevni teniško-počit-niški program, ki bo vsak dan vseboval dveurni teniški trening ali tečaj, malico in kopanje v Šmarjeških Toplicah. Cena programa je 12 tisoč tolarjev, v kar sta vključena tudi malica in prevoz iz Novega mesta. Prijavite se lahko do zadnje sobote pred posameznim terminom po telefonu (068) 75 458. Najmanjše število udeležencev programa je osem, če bo prijav za določeni
termin manjt bo le-ta odpadel.
• POČITNIŠKI TURNIRJI - V Teniškem centru Otočec bodo 31. julija in 14. avgusta pripravili počitniška teniška turnirja za odrasle, ki bodo nastopali v enotni kategoriji. Obe prireditvi se bosta začeli z družabnim turnirjem, iz katerega se bo osem najboljših igralcev po seštevku iger uvrstilo na glavni turnir. Ker na turnirjih nastopajo moški in ženske v enotni kategoriji, imajo dame 15 točk prednosti na igro, glede na prijave pa bodo organizatorji kasneje določili tudi prednost v igrah. Prijave zbirajo do zadnjega petka pred turnirjem do 20. ure po telefonu (068) 75 458.
Odgovori,	popravki
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,v sipa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Dve Vzajemnosti
Dol. list št. 29, 22. julija
Pred dnevi sem prejela 7.-8. številko revije Vzajemnost, ki pa me ni prav nič razveselila. Zato ker to ni moja revija, tista, ki jo izdajata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zveza društev upokojencev Slovenije. Namesto imena naše urednice Marinke Levičar je v tej poslani reviji, ki jo je izdala Bistra, d.o.o., glavni urednik Bojan Korsika. Vse v Bistrini reviji je podobno dosedanji naši reviji, celo razvrstitev tekstov oz. področij znotraj in ovitek. Zdi se mi, daje Bistrina revija nekakšen ponaredek naše, le izdajatelj je spremenjen.
Le zakaj nam Bistra vsiljuje (oziroma nas skoraj posiljuje z naročilnico in s plačilom, je pa precej draga!) svojo revijo, ki nima nobene zveze z nami, upokojenci? Mar se hoče Bistra oz. urednik Korsika polastiti naše, že vrsto let izhajajoče revije? To namreč njegovo dokaj nasilno ponujanje Vzajemnosti dokazuje. Zanima pa me tudi, kje je Bistra dobila moj naslov? Saj so verjetno naslovi zavarovani, Bistra pa je najbrž kar “pobasala” naslove od naše revije, vsaj tako sodim.
Naj končam: zelo zadovoljna sem za z našo upokojensko revijo Vzajemnost in me popolnoma zadovoljuje njena vsebina, ki je privlačna, vabljiva in se loteva zadev, ki se tičejo nas, upokojencev. Zato Vzajemnost, ki mi jo je poslala Bistra, zavračam in sodi v kontejner skupaj s številnimi drugimi reklamami, ki jih je vsak dan polno v nabiralniku!
S. I.
Ljubljana
Poslanski privilegiji po balkansko
Dol. Ust št. 28,15. julija
Tako kot pred vsakim koncem mandata v kratki slovenski parlamentarni zgodovini so se tudi zdajšnji parlamentarci - kot vemo -odločili vsaj nekoliko olajšati upokojevanje. V zadnjem poskusu so bili najmanj radikalni doslej, toda še vedno bistveno preveč, da bi v javnosti dobili vsaj minimalno podporo. Argument, da so poslanci po koncu mandata “nebogljene ovčke”, ki bodo morale na borzi dela moledovati za kakršnokoli službo, ni prepričal nikogar.
In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi! Poslanski zakon, o katerem so parlamentarci zaradi veta državnega sveta vnovič glasovali, ni dobil podpore.
Nejevolja javnosti in nekaterih političnih strank, zlasti sindikatov, ki so zagrozili z javnimi protesti in odpovedjo soglasja k reformi sistema pokojninskega in invalidskega upokojevanja, je bila glavni razlog za padec dopolnjenega zakona o poslancih. Če bi bil zakon tudi v drugo sprejet, so imeli državni svet in sindkati pripravljen drugi ukrep: predlog referenduma, ki bi uresničevanje zakona zamrznil. Poslancem res ni ostalo nič drugega, kot da so zakon, ki bi njim in kolegom za nazaj in naprej olajšal življenje, zavrnili.
Prvo glasovanje poslancev za uzakonitev svojega privilegiranega upokojevanja ni bilo ne modro ne moralno. Isti poslanci, ki so upokojencem pred tremi leti odvzeli približno dva odstotka mesečne pokojnine, so zdaj glasovali za svoje privilegije in niso spoštovali sklepa državnega zbora, ko so rekli, naj se prouči, ne
pa podpre kakršnokoli izjemno upokojevanje skupin ali posameznikov. Pozabili so, da je pokojninska reforma nujna, a za vse zelo težko breme. To breme bi si morali pravično razdeliti vsi državljani. Tudi izjeme pri upokojevanju bi morali določati splošni predpisi. Tak dogovor so sprejeli socialni partnerji po dolgotrajnih in težkih pogajanjih.
To, da je ta dogovor kršilo najvišje zakonodajno telo naše države, ki bi moralo imeti največji čut za odgovornost, je moralno nedopustno dejanje.
Pred sklepnim dejanjem, polomom predloga poslanskega zakona, je bilo slišati veliko plemenitih misli o tem, da ni hudega, če sami (zdajšnji) poslanci ne bodo uživali sadov tega zakona, da pa ga je več kot nujno prejeti še v tem mandatu - za prihodnje rodove, za tiste, ki prihajajo, zato da bo njim lažje in da bo sploh še kdo hotel biti poslanec. Kako plemenito!
VINKO BLATNIK Ljubljana
Kosovski begunci čakajo na vrnitev
Dol. list št. 29, 22. julija
Begunstvo je imelo v vsej svoji zgodovini predznak velike tragedije, ki se je lahko zgodila kakemu narodu. Trpljenje, ki ga je povzročil tako beg pred izgonom kot tudi sam izgon Slovencev, še danes ni pozabljeno. Pobeg pred izgonom v vojnem času ni enak begu v današnjem mirnem času, ko se na mirnih območjih poskrbi za begunce in se jim tako olajša usodo begunstva. Begunstvo Slovencev v času vojne in na vojna območja - samo izven območja totalnega izgona - pa je bilo vse prej kot rožnato, saj je bilo njihovo preživetje v pretežni meri odvisno od prijaznosti in dobre volje ljudi na območjih, kamor so se zatekli pred izgonom.
O izgonu Slovencev je bilo prelitega veliko črnila, zato ne bi ponavljal že znanega, temveč naj se ob tem dotaknem reševanja statusa žrtev vojnega nasilja - beguncev. Ko tako pregledujemo tako odločbe upravne enote na I. stopnji reševanja, zlasti pa še posebno tiste na II. stopnji v revizijskem postopku, se lahko sprašujemo, ali se ti reševalci problema beguncev sploh zavedajo, da ni enakost med takratnimi slovenskimi begunci in današnjimi begunci, ki jih sprejemamo v razna sprejemališča in poskrbimo za njihovo čimboljše počutje in preživetje. Iz mnogih revizijskih odločb je jasno razvidno, da se reševalci niti ne potrudijo, da bi prebrali gradivo in dokumente vloge, kajti potem ne bi bilo takšnih absurdnih obrazložitev, ki kažejo skoraj na norčevanje iz beguncev - vlagateljev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Naj navedem samo nekaj prav posebnih “cvetk” iz repertoarja obrazložitev:
Družina Z. iz Župeče vasi v takratni občini Cerklje ob Krki, ki je bila v nemškem načrtu popolnega izgona in poselitve s kočevarskimi Nemci, je pobegnila pred izgonom na italijansko okupacijsko območje v Ljubljano. Za preživetje družine so morali starši poskrbeti ter iskati vse oblike dela, da bi lahko preživeli. Iz obrazložitve člana družine V. Z. pa je točno razvidno, da reševalec na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve gospod A. M. dokumentacije sploh ni pregledal, kajti v nasprotnem primeru ne bi napisal, da naj vlagatelj pove, kdo in zakaj je grozil njegovi družini ter naj z ustreznim dokumentom npr. seznamom oseb, predvidenih za izselitev, dokaže okoliščine umika pred izgonom iz Maribora. Žal je to dokaz, da reševalec sploh ni pregledal dokumentov, kajti v Mariboru je samo dokazni dokument iz Muzeja narodne osvoboditve, da je bilo zaplenjeno njihovo premoženje. Ni pa podatkov o tem, daje od tam pobegnila družina, kajti vseskozi je bivala in tudi pobegnila iz že omenjene vasi v okraju Brežice (po nemško Rann). Poleg že omenjenega dokumenta je bil tudi zemljevid območja totalnega izgona, iz katerega je točno razvidno, da je bilo območje, kjer je bivala družina, v pasu totalnega izgona.
Takšna je tudi usoda članov družine V. iz Cerkelj ob Krki, od koder so pobegnili vsi člani pred izognom, in sicer na območje pod nemško okupacijo, vendar izven pasu totalnega izgona. Mati A. V., sin I. V. ter hčerka M. (rodila se je v begunstvu) še danes nimajo rešenega statusa žrtve vojnega nasilja, kjub temu da so bili predloženi vsi potrebni dokumenti, ki so utemeljeno pokazali, da so resnično pobegnili pred izgonom in ne iz strahu pred Nemci, kot je bilo navedeno v obrazložitvi. Žalostno pa je pri tem, da ima svaki-
nja ali teta V. F., rojena V., priznan status žrtve vojnega nasilja, ker seje skupaj z materjo in bratom umaknila v Gradec (Graz) v Avstriji. Oboji so pobegnili iz iste hiše v Cerkljah ob Krki. Mati A. V. je stara 91 let ter bolnica in temu primerni so bili dokumenti priloženi k vlogi.
Tudi N. B., rojena L., iz Velikega Mraševega je dobila negativno odločbo s podobno obrazložitvijo, pri čemer je prav tako reševalec zelo površno pregledal dokumentacijo, poleg tega pa tudi ne razlikuje med sodelovanjem v NOG (narodnoosvobodilno gibanje) in NOV (član vojne enote osvobodilne vojske), kajti drugače ne bi napisal, da se je prenehalo nasilje nad njo, ko se je vključila v NOG oz. po njegovem v NOV. Ob tem je še bolj tragično dejstvo, da je morala kot 16-letna deklica prevzeti dolžnost matere, ki jo je ubil v svoje zadovoljstvo italijanski vojak. Enaka usoda je tudi doletela I. B. iz istega kraja, s skoraj enako obrazložitijo, ki je prav tako že pred družino pobegnil na italijansko stran kot tudi družina L.
Vsem pa je enako še to, da jim očitajo, da so delali in jim ni bilo hudo, pri čemer pa reševalci pozabljajo, da ni mogoče “od zraka in božje štime” živeti. Z inicialkami pišem zato, da ne bi škodila objavi njihovih polnih imen pri reševanju, vlog. Lahko bi navajal še veliko podobnih cvetk, vendar pa bo že iz zgoraj napisanega sleherni lahko sklepal, kako in morebiti tudi zakaj se tako rešujejo zadeve beguncev. Ob vseh teh obrazložitvah si človek težko predstavlja, da bi bil kdo od reševalcev tako nepismen, da ne bi znal prebrati in tudi pravilno obravnavati vlogi priloženih dokumentov pristojnih organov.
FRANCE TOMŠE - TOFRA Ljubljana
Koncert ob svečah
Dol. list št. 29, 22. julija
Koncert Big Banda RTV Slovenija s pevcem Otom Pestnerjem na Mestnem trgu je dokazal, da so za kulturne prireditve primerni tudi metliški trgi in ne samo grajsko dvorišče,'cerkev ali Pungart. Motili so le na trgu parkirani avtomobili, med njimi tudi službeni avto metliških občinskih mož.
Le-ti so vedeli za fešto, menda so celo obljubili, da bo železni konjiček vsaj ta večer izginil s trga, toda obljube so eno, pozabljivost ali malomarnost pa drugo. Krajani, ki so se na večer koncerta pripeljali domala do cerkvenih vrat, bi lahko naredili vsaj enkrat izjemo in bi parkira-
li svoje ljubljenčke na Trgu svobode, kjer ne bi bili nikomur v napoto.
Sploh pa: kaj so avtomobili iskali po dvajseti uri na Mestnem trgu, saj prometni znak opozarja, da je po tem času tam prepovedano parkirati? Policisti niso posredovali, saj redkokdaj obiščejo kulturne prireditve. Lani pa jih je bilo na grajskem dvorišču kot listja in trave, ko je koncertirala policijska godba na pihala.
TONI GAŠPERIČ Metlika
Novomeška kronika
Dol. list št. 29, 22. julija
V prilogi vam pošiljam kopijo potrdila AAS za Slovenijo, z dne 20.10.1997, ki jasno dokazuje, kdaj je naša ideja zorela... Če je imel Studio D to zamisel že prej, bi jo v skoraj dveh letih tudi že lahko realiziral. Smatram, da je vaše pisanje za nas žaljivo in nekorektno (ker informacije niste preverili tudi na naši strani), zato menimo, da smo upravičeni do tega, da zadevo objavite tudi z našega zornega kota!
Zaenkrat smo kot Maximalen radio poln idej, saj smo mlada, kreativna ekipa, ki kuje nove ideje že za naslednje tisočletje. Poleg tega je poudarek v naši programski shemi ravno v tem, da smo drugačni in korak naprej pred drugimi (in ne nazaj). Če komu primanjkuje novih idej za radijski programje to njihov problem.
Ker smo prišli kot zadnji v dolenjski radijski prostor, se še toliko bolj zavedamo, kaj pomeni program, ki ugaja poslušalcem in oglaševalcem - na tem področju res ne mislimo zaspati!
Vsekakor tudi mi smatramo, da je boj za oglaševalce in poslušalce hud in še hujši bo, vendar se mi za svoj napredek “borimo” s pozitivnim odnosom do oglaševalcev, poslušalcev in ne nazadnje tudi do konkurenčnih radijskih postaj. Nenehno metanje polen pod noge pa naj ostane predmet obrambe za tiste, ki se ne morejo dokazovati na pošten in edini pravilen način...
NEVA PEVEC, direktorica Radia Max
Višja grobarina na Čatežu
Dol. list št. 29, 22. julija
V prispevku Višja grobarina na Čatežu ste objavili sklep sveta KS Čatež o zvišanju najemnine za grobove. V tem članku ste objavili tudi neresničen podatek, da zaračunava Komunala Trebnje za grob
7.000 SIT, ki bo po novem na Čatežu
6.000 SIT. Ker podatek ni točen, prosimo, da objavite iz cenika veljavne zneske enoletnih najemnin grobov, ki veljajo v KS Trebnje, KS Dol. Nemška vas, KS Mirna in KS Vel. Gaber: enoletna najemnina za klasični grob znaša 3.9600 SIT, za otroški grob 2.850, za žarni grob znaša 2.850 SIT.
Veljavne cene, ki jih zaračunava Komunala Trebnje, so usklajene z odredbo št. 75/96 Vlade RS.
Direktor: PAVEL JARC, ing. str.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
VOULMB
4VT7VAM
%
J
rotLANSKA
KLOP
PREJELI SMO
Lahko sem užaljen
Dolgoletni zdravstveni delavec, primarij in rentgenolog dr. Tomo Goranič se je zaradi zdravstvenih razlogov moral upokojiti. Njegovo upokojitev, ki že tako pomeni preokretnico v vsakem človeškem življenju, je spremljalo še grenko spoznanje, da so ga kot dolgoletnega športnega zdravnika kratko-malo brez besed slovesa odpisali pri košarkarskem klubu Krka, za katerega je v štirih letih za košarkarje prav gotovo veliko naredil.
Primarij dr. Goranič piše: “V KK Krka sem kot športni zdravnik prišel leta 1994 na željo tedanjega treneija Slavka Seničarja, potem pa tudi treneija Slavka Kovačeviča. Ekipo smo uspešno pripeljali v 1. ligo. Medicinsko službo sem organiziral sam, po splošnih pravilih in dolgoletnih izkušnjah, očitno zelo dobro in uspešno, tako da smo s sodelovanjem nadal-jevalitudi s prihodom novega trenerja. In to kljub težavam zaradi majhne izbire igralcev in popolne nezainteresiranosti klubske uprave. Strokovnih stikov z upravo ali pomoči pri delu in dobavi materiala ni bilo, poleg tega štiri leta nisem bil povabljen niti na en sam sestanek klubske uprave.
V času svojega dela v klubu sem prisostvoval treningom ekipe (razen srede) in bil na vseh tekmah doma in zunaj, razen tedaj, ko sem imel dva zloma noge. Ukvarjal sem se s preventivo in diagnostiko poškodb, tako da so ortoped, kirurug - travmatolog in drugi lahko vzeli zadevo v svoje roke v najkrajšem času.
Vse to sem navedel kot informacijo ljubiteljem košarke in prijateljem kluba in ker sem užaljen zaradi ignorantskega odnosa posameznih članov klubske uprave ter načina, kako sem bil odslovljen (nezadovoljni so bili z mojim delom in angažmajem). Kljub mojim ustnim in pisnim prošnjam za sestanek se nihče ni oglasil. Vse se je dogajalo pred koncem prvenstva.
Človek bi lahko pričakoval pohvalo in priznanje za svoje angažirano delo, doživel pa je ponižanje. Dejstvo je, da zadnje štiri mesece več ne skrbim za zdravje košarkarjev, članov uprave z družinami in njihovih prijateljev. Upam, da bo uprava kluba poskrbela za boljšega medicinskega strokovnjaka in da bo klub še naprej dobro deloval na veselje Novomeščanov in ljubiteljev košarke in športa.”
Za vestno delo zlata plaketa KS
Priznanje KO RK Brestanica
BRESTANICA - Rdeči križ je v KS Brestanica najmnožičnejša organizacija. Prisotna je v vsaki vasi in vestno izpolnjuje delovni program. V okviru akcije Nikoli sam skrbi za socialno ogrožene krajane. Veliko je delala z begunci. Vidno je njeno delo s starejšimi ljudmi, saj je KO RK Brestanica letos organizirala že 22. redno srečanje, ki je bilo dobro obiskano. Glavni vir dohodkov je članarina. Preko mentorjev na šoli Rdeči križ vzgaja mladi rod za humanejše medčloveške odnose in za spoštovanje človeka. Na gradu ima območno skladišče, kjer je skupina aktivistk zadolžena za delitev in sprejem oblačil, obutve in pohištva vsak prvi četrtek v mesecu.
Postaja Rdečega križa od 1. februarja 1991 gostuje v prostorih društva upokojencev. Aktivistke RK, upokojene medicinske sestre, brezplačno merijo krvni tlak. Za
izpit
uspehe Rdečega križa velja zahvala celemu odboru in članstvu ter vsem, ki nas z razumevanjem podpirajo. Posebna zahvala tudi območni organizaciji Rdečega križa Krško. Organizaciji Rdečega križa Brestanica je KS Brestanica ob krajevnem prazniku podelila za delavnost zlato plaketo.
KO Rdečega križa Brestanica
ALES RAČUNA NA KOLAJNO
NOVO MESTO - Prejšnji teden je novomeški župan sprejel vodstvo tekaškega kluba Portovald in atleta Aleša Tomiča, ki bo edini Dolenjec, ki bo nastopil na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Goeteborgu na Švedskem. Srečanja se je udeležila tudi podžupanja Martina Vrhovnik in direktor glavnega pokrovitelja kluba Cestnega podjetja Novo mesto Franc Gole. Na srečanju so poudarili, da ima Aleš lepe možnosti za uspeli, želi si nastopiti v finalu, ob ugodnem razpletu pa naj bi se mu obetala celo kolajna.
Je strah Gomilčanov upravičen?
GORENJA GOMILA -Na desnem bregu Krke nad mostom na Gorenji Gomili leži zemljišče Gregorja Tratarja. Po tem zemljišču so se Gomilčani do sedaj lahko vedno pripeljali do Krke a novi lastnik jim tega nedovo-li, domačini pa so tudi prepn-čani, da je z zasipom rečnega korita zakrivil večje poplavljanje Krke.
Milan Jakše, svetovalec šentjernejskega župana, je povedal, da zemljišče zaradi napak pri merjenju sega na asfalt, zato so se dogovorili, da bodo v zameno za odkup bankin in dela ceste uredili odvodnjavanje meteornih voda. Ker je želen kanalizacijski sistem predrag, bodo zemljišče raje odkupili z denarjem. Občina mora biti lastnik ceste, da jo lahko popravlja in pluži. Tratar je potrdil Jakšetove besede, da nameravajo urediti jarek, ne ve pa, da tega ne bodo naredili, ker je za njih predrago. Če bo ostalo zgolj pn be" sedah, bo v jarek napelj3 zemljo, čeprav ve, da bo zamakalo.	..
Vaščani pravijo, da Ji preprečuje dostop do vode, ki so jo nekdaj uporabljali z napajanje živine, še vedno p je dobra za zalivanje, b? toniranje in gašenje. Bojij se, da bi v požaru ostali bre vode. Na občini so nam p°ve dali, da na ministrstvu za okolje vedo, da je Posf?.e njihov vodni svet, dobil p naj bi tudi že odločbo za_s nacijo. Tratar zanika kakršno koli oviranje dostopa
Krke. “Ob gradnji ceste je m
narejen dva metra globo* jarek, zato je nemogoče upo rabljati isto pot kot do se J-Po svoji parceli pa tega se da ne bom dovolil,” je P°' dal. Ne zanika, da je Pre posegel v rečno korito, ve
dar pravi, da je po odločb.
ministrstva stanje že norm liziral.	...»s*
Gregor Tratar bo zemlj' prodal. Ima dovolj p°
kanj? Ne glede na vse-zen
Sončni
vif
nevaren za °ch
Čez slaba dva tedna (D avgusta) bo v Sloveniji , sončni mrk. Oddajaj travijolično, vidno m < J , rdečo svetlobo, ki PoVZ.ilrat okvaro na očesu, najve pa trajno izgubo vida■
Na očesni mrežnici lečinskih receptorjev, ZO ^ zaznamo bolečine, ki odvrnila od opazovanja ca. Spremembe zazna nekaj ur, ko je ikoda~a[ni popravljiva, ker se ce del mrežnice, ki Je membnejši za vidno o ^ Že preveč poškoduje. J ne bi zgodilo, vam P ročamo, da upoštevatit nasvete za opazovanje nega mrka.	sl„ele
Sonca nikakor ne a gledati s prostimi j > tudi skozi daljnogled .cj.
leskop ne. Doma narejen ^
tri in zadimljena ste ^ ne bodo obvarovali p ^„0 varnim sevanjem■ A mpe sončna očala I/•pri• bodo dovolj ščitila 0 l^pio mema so le posebna ji atestirana očala. Oj , pi-
rajo mrk opazovaji p kef zorstvom odraslih ° rfe-pa se zaščitna očala ner gajo dovolj dobroia majhnih otrok, bo	uta'
teh očal sploh ne up
jo.	„	rdrafd'
Na ministrstvu za ob0 vo priporočamo l 0)o zaščitnih očal, **	^/i-
imeti CE garancijo ~a tetno filtrskofolijo-	0
FRANCISA o Ministrstvo za zd
ZAHVALE - Podelili so tudi pisne zahvale in majice več kot devetdesetim posameznikom, podjetnikom, ustanovam in organizacijam.
Suhohranjski drobiž
SPOŠTLJIVO IN S HVALEŽNOSTJO - Veselje šmihelskih gasilcev je bilo v soboto res veliko, saj so v čast novega gasilskega vozila postavili tudi mlaj, na katerega so obesili težko salamo, da pa se mlaj ne bi nagibal, so ga dodatno privezali z gasilsko vrvjo. Spoštljivo so se mladi gasilci in gasilke pod vodstvom mentorice Silve Papež spomnili šmihelskih mož, ki so zorali ledino gasilstva v tem koncu, v kulturnem programu pa so se zahvalili tudi darovalcem.
DELOVODJA FRANCE - Mojstra Franceta Merkuna (na sliki),
Bodo asfaltno bazo kar podrli?
Na črno zgrajeni asfaltni mešalec podjetnika Kovača v kozjanski Planinski vasi pred porušitvijo • Ustavno sodišče zadržalo legalizacijo občinskega odloka
PLANINSKA VAS - V Dolenjskem listu smo lani večkrat poročali o nenavadni gradnji tako imenovanega asfaltnega mešalca P,rav sredi idilične kmetijske va-£jce Planinska vas na Kozjanskem. Zasebni podjetnik Kovač iz taiste yasi je bil pripeljal iz nekdanje "zhodne Nemčije obilo nekega rjastega starega železja, ki naj bi Postala pravcata asfaltna baza oz., kot je zatrjeval lastnik, asfaltni mešalec. Kmalu so bojda tudi crni” cementninarski delavci ega podjetnika jeli nekaj na velijo betonirati in peskati. Pospešeno je lani zrasel ta me-aiec. Seveda v grozo okoliških Krnetov. Kmet Martin jn Rozalija erčič imata tu najbližje velik ■vinski hlev in hišo z mlečno zbi-ainico. Zgroženi so postali celo ekateri bolj oddaljeni vikendaši, ' s° oos o čudni gradnji tudi ob-tnH ^an' Je vsa zadeva prišla . m pred občinski svet v občini entjur. Podjetnik Kovač je spro-Postopek za legalizacijo te črne gradnje. Občinski svetniki so kljub hnair'*om izglasovali spremem-n odloka o spremembi namemb-ijj,s, 2- območja kmetijskih zem-na V"t?i občini. Prizadeti so bili _ .,seJ'In celo predložili mnenje n » j P.r' Gospodarski zbornici gradnji asfaltnih baz. Le-to je dr* °1 j.c teb zmogljivosti v l avi dovolj in da torej ne potre-]eJ° se ene na črno zgrajene.
MWni kotiček
Klubska kultura
Glasba je bila, je in bo rukturni del vsake družbe oz,roma kulture, ki se preže-7®’ sPaja ali upira njenim na-e om, normam, zapovedim, a onom. Isto bi lahko pripi-a j modi. Nastajali sta pod
u ii°m na)raz^nejšihgibanj, s iajeno ali kot protiutež,
sehtn°	razveiano znotraj
. e-Nikoli pa se nista zoper-. , 1'druga drugi. Skupaj sta v ovijali celoto, ki je povzro-j* sPremembe, oblikovala h m podobo časa. rp^la ‘zmed številnih, vzpo-no razvijajočih se, subkul-, r ]e tudi sodobna klubska jv IUra	kinsbe, mode,
tj?ievrstnega ambienta, este-i-e'.P°Pulacije in načina živ-nJ.a se močno širi v vsakdan-,vt]enje. Ljudje se sprostijo e p rePustij° spoju glasbene n™e. ki se na koncu odraža oblačilih. Podobne subkul-Pret ^'i^nsba oblikovala že v eklosti, naprimer hipijevst-'PUnK metal,... Glasbene-sletpi^11 ‘n sporočilu torej ultura življenja in vanjo SOd‘‘“di oblačenje, ske Snovne zapovedi klub-ra3a °niočenja so linije, ki se osn° lako gibljejo v okviru UnUVuih svet°vnih modnih mJd i,’ krojev, dolžin,... je bil am' preteklo sezono °dte Vc npr s‘va v različnih Pon, vendar se tu z njimi PaL,a>0 po svoje. Osnovni tudi ‘ modn,h ban’ se dodajo
aktUa^aTZne druge' vedno oL. e barve, npr. obvezna
,pr^zna črnina, modra, ter večr CejfnP meri predvsem pri n0 Č11. °blačilih tudi ognje-j ti fccf’ ki se idealno ujema ° energijo. Klasični obln-V veN’rnih in dnevnih s je Pddan športni duh, n°Vu?n- Se Pridobi povsem na ’ ecnamensko univerzal-ftiej<pnra^nost ter se zabriše ObiaVfddnevom m večerom, tih n, S° narejena iz umet-živnh alcr‘ui°v, večplastno in jo (“?no- Obutev sestavlja-ttod J' Z v‘s°kimi podplati, t<thrbi„dL0da,ke Pa otočji veliL t' sončna očala in smešen nakit.
po'^0 kulturo najbolj bavdilt’ m^dk ki so vse večji to, L; tnc‘ nad t.i. rave glas-te n„ T nad‘tlje deli na števil-itteh sli' kot sta t.i. house ba, t (to. To je sodobna glas-Šlc0 reiena povsem računalni-tisova,- ero živi instrumenti Ženost P/trebni. Ta izumetni-nalnišiil01 ;e, spajanje raču-°draf zvokov in taktov, se a tudi na oblačilih.
S	JERCA	LEGAN
Nekateri svetniki so celo glasno godrnjali, da jim od drugod že ne bodo solili pameti. Prizadeti vaščani Planinske vasi niso vrgli puške v koruzo. Martin in Rozalija Perčič, Andrej in Ana Koželj so se celo obrnili na ustavno sodišče. Le-to je 29. junija letos sprejelo sklep in ga objavilo v 51. številki Uradnega lista. Prizadete zastopa odvetnik Miran Moškotevc iz Ljubljane.
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude prizadetih menilo, da se pobuda sprejme. Pravi, da se prebivalci preživljajo s kmetijstvom in da je v času javne razgrnitve odloka prispelo mnogo pripomb. Poročila o vplivih na okolje, ki jih je naročil investitor, ne odpravljajo bojazni vaščanov glede nameravanega posega v prostor. Kršen naj bi bil tudi 71. člen ustave o varovanju kmetijskih zemljišč in ogroženo z ustavo varovano življenjsko okolje. V obrazložitvi se ustavno sodišče še posebej sklicuje na varovanje naravne in kulturne dediščine v vaški posebnosti, kraški Gliji jami, ki sodi v varstveni režim geomorfološke podzemeljske naravne dediščine. Jama je predlagana za naravni spomenik, njen obstoj pa naj bi bil z izgradnjo asfaltne baze kot industrijskega objekta ogrožen. Pri delovanju te baze naj bi se povečevala možnost ekološke katastrofe, saj za obratovanje potrebuje veliko naftnih derivatov, ki v poroznem kraškem svetu lahko prodre do imenovane jame. Zadržanje občinskega odloka pomeni, da v tem času ne more
biti izdano nobeno dovoljenje za poseg v prostor. Dokončno naj bi ustavno sodišče odločilo na seji v jeseni.
V tem času seje premaknil tudi občinski inšpektor za okolje v Šentjurju Tone Vahčič. Po črki zakona je moral najti dva ponudnika, ki bi objekt porušila. Prvotni razpis ni uspel, sedaj mora država le še založiti za rušitev. V kraju ne manjka govoric, na koga vse naj bi podjetnik Kovač obrnil, da bi obvaroval svojo voljo. V igri je celo 10 km oddaljeni vikend precej protislovne osebnosti pravnice iz Ljubljane. Škoda je, ker Kovač svojega mešalca ni postavil vsaj v eno od številnih gramoznic, ki jih v okolici ne manjka. Prizadeti kmetje budno spremljajo, kam se asfalt vozi. Bojda se v Planinski vasi videvajo številni tovornjaki zasebnih prevozniških mafij z registracijami “KK”. Marljive KS, ki morda pospešeno asfaltirajo ceste ravno s tem asfaltom, opozarjamo na previdnost, ker prav gotovo v primeru, če bo s tem asfaltom kaj narobe, ne bodo imeli koga “držati”. Baza še kar obratuje, minulo pomlad je v njej že prišlo do hude delovne nezgode, ko je bil delavec polit z asfaltno maso. Baje je bil nesrečnik prijavljen kot samostojni podjetnik. Videli bomo, ali bodo vaščani na kraju le uspeli zato, ker želijo na svojem domu ostati kmetje, ali jim bo več pomagala zaščitena kraška jama ali pa bo zmagalo tretje: podjetniška samovolja.
ALFRED ŽELEZNIK
Že več let potoška župnija zbira sredstva za nove orgle in preureditev kora v farni cerkvi na Taboru. Kor je že pripravljen in stare orgle, ki nosijo častitljivo letnico 1859 in predstavljajo, slabe ali še dobre, prvovrsten in redek kultumo-zgodovinski predmet, so že odstranjene. Mimogrede, nove orgle bodo nameščene še letos. Očitno pa je problem denar, zato naj bi, kljub večletnemu zbiranju, še vsaka družina prispevala po 20.000 tolarjev. Hkrati potoški župnik v Oznanilih sporoča, da so stare orgle podarili župniji Dobrepolje za njihovo podružnično cerkev v Zden-ski Rebri.
Prav ta vest je med občani in verniki izzvala val ogorčenja in vprašanj. Po čigavem sklepu so bile podarjene? Če so orgle res tako zanič, čemu bodo služile v Dobrepolju? Navsezadnje bi z njimi lahko kaj tudi iztržili, ali pa jih namestili doma v eno izmed podružničnih cerkva. Navsezadnje bi se moral župnijski svet zavedati, da so orgle pred 140 leti kupili domačini, ki so si prav tako težko kot danes od ust odtrgali težko prisluženi denar. Tudi danes js skoraj vsaka hiša eksistenčno prizadeta in nekateri so že na robu preživetja.
Podobno je na to reagirala občina Loški Potok in njen župan Janez Novak, ki meni, daje občina v zadnjih letih namenila kar znatna sredstva za obnovo sakralnih objektov. “Kaže, da je bilo na videz dobro sodelovanje z župnijo s figo v žepih. Želje in predloge župnika g. Vidmarja smo vedno upoštevali. Tudi akcijo za nabavo novih, modernejših orgel sem podprl, župniku pa predlagal, da se orgle nameste v cerkvici sv. Florijana, če ta ni primerna, pa v cerkvi sv. Barbare, kjer naj bi se hkrati začela ustvarjati stalna zbirka starih sakralnih predmetov in kamor naj bi razstavili obnovljene Postlove slike, ki sicer izvirajo iz cerkve sv. Florjana, a bi bile tako veliko bolj varne, kot v osamljeni cerkvici. Župnik pa je imel ob tem razne pomisleke in je postavljal določene pogoje. Končno sem predlagal, naj bi se orgle namestile v bodočo dvorano, ki jo bomo gradili. Tudi ta predlog je ostal nedorečen, češ da bo že Bog dal, da se bo našel prostor za stare orgle. Menim, da imamo Potočani moralno pravico, da zahtevamo vrnitev že podarjenih orgel, saj je to predmet izredne kul-
Taborske orgle burijo duhove
Za nove orgle še ni dovolj denarja, stare pa je župnik podaril dobrepoljski župniji - Vaščani orgočeni
turne in zgodovinske vrednosti, takih pa je v naši občini izredno malo in je ta odtujitev skrajno neokusno in nepremišljeno dejanje,” pravi župan.
Pisma s podobno vsebino je župan poslal župniji Dobrepolje-Videm in na Nadškofijski ordinariat, oziroma na gospodarsko komisijo škofije. Škofija do danes še ni odgovorila, je pa obširno pismo poslal dobrepoljski župnik, g. Franc Škulj, ki (v skrajšani obliki) pravi: “Res je tudi cerkev razdeljena po škofijah in župnijah, vendar smo vsi Kristusova Cerkev in orgle pojo v čast Bogu tako v Loškem Potoku kot v Do-brepoljah. Ker orgle niso več ustrezale vaši cerkvi, se je župnik v dogovoru s farani odločil, da nabavi nove. Vem, da je župnik temeljito premislil, če bi orgle ustrezale kateri od vaših cerkva. Vendar so prevelike in previsoke. Kot je dolžan, je orgle ponudil drugim župnijam. Nobena ni bila zanje zainteresirana. Zato smo se mi odločili, da jih postavimo v božjepotno cerkev sv. Antona, za kar smo morali prenoviti kor, medtem pa orgle, ki so bile v zelo slabem stanju, že obnavljajo strokovnjaki. Kot vidite, je šlo vse po dogovorih, ki veljajo v Cerkvi. Lepo je, da se občina zanima za cerkve in zadnje čase rada finančno priskoči na pomoč, saj je dolžna skrbeti za blagor vseh občanov in večina teh je vernih. Ne more pa občina posegati v čisto cerkvene zadeve.”
Kdo so bili ti farani, ki so takrat sprejeli tak sklep o podaritvi? Morda je bila to odločitev župnijskega sveta? Kdorkoli je to storil, je povzročil veliko moralno škodo in se ne more skrivati za vsemi farani. Znano je sicer, da z župnijsko lastnino razpolaga župnija oziroma župnik. Vsekakor pa bi bilo primerno, da bi prisluhnili predlogom župana ali pa bi dali orgle obnoviti in bi ob tem upoštevali zgodovinska dejstva in ne nazadnje tudi čas, ki nikakor ni primeren za nakup novega, izredno dragega instrumenta.
Vihar ogorčenja so tako povzročile nove in stare orgle. Resje, da orgle pojo v čast Bogu, kjer koli so. Večino denarja za (stare in nove) orgle pa zberejo farani ali občani in zato to pojmujejo za svoje. Za revno potoško faro so orgle velika stvar. Cerkveni domenki pa so tako večini kaj malo
mar'	A.	KOŠMERL
Bobrov žur
V Gotni vasi
Novoustanovljeno Kulturno društvo Gotna vas je konec junija pripravilo “Bobrov žur 99”. V skoraj enajsturnem programu so se mladi tekmovalci pod budnim očesom sodnika Slavka Medveda in organizatorja Jureta Legana s pomočniki pomerili v šaljivo -spretnostnih igrah. Hodili so s hoduljami, tekli v copatih, skakali v vrečah, prevažali vodo v samokolnici ter ekipno vozili slalom na smučeh, ki bi jih sicer težko uporabili na snegu. Največ smeha je požela igra s samokolnico.
Marljivi amaterski gledališčniki pri KUD Mavrica pri DSO Novo mesto so se predstavili najmlajšim obiskovalcem, tokrat z igro Muca copatarica. Kulturni program je organiziral, vodil in v njem tudi nastopil Aleš Pavlin. Rezultati prostovoljnih akcij v kraju so vidni na različnih področjih.
Prireditev smo zaključili z družabnim srečanjem, za glasbo je poskrbel ansambel Mladi Dolenjci. Še isti večer pa smo si, tudi letos organizirano, ogledali predstavo v Jurčičevem gledališču na Muljavi. Bober - lik kluba, sedaj pa društva, tudi v poletnih dneh ne bo počival. Povabili smo mlade udeležence prireditve, da jo obudijo v literarnih ali likovnih prispevkih, ki jih bomo ocenili, nagradili in predstavili. Pričenjamo pa tudi z izvedbo projekta “Kamela”, s katerim bomo obudili nekdanjo tradicijo kraja, kjer je bila kamela obvezni udeleženec ohceti.
M. MURGELJ
doma iz Velikih Češnjic pri Šentvidu, smo pred leti srečali pri obnovi tehničnega spomenika - plavža na Dvoru. Pred praznovanjem 600. obletnice trga v Žužemberku pa je vodil obnovitvena dela na južni strani stene žužemberškega gradu. Povedal je, da ima v gradbeništvu dolgoletne izkušnje, ki jih je nabiral v raznih podjetjih. Pri podjetju SGI, ki obnavlja grad, pa se bo te dni dokončno upokojil. Na višini okoli 50 m, visoko nad reko Krko, so postavljeni zidarski odri, po katerih je brez težav hodil in restavriral ostanke na videz močnega obzidja. Z veliko ljubeznijo je France Merkun obnavljal oba suhokranjska pomnika zgodovine in zagotovo ga bo pot še kdaj zanesla na Dvor pri Žužemberku.
OBNOVILI TURISTIČNO ZNAMENJE - Levko Colarič in Marjan Jelenič sta obnovila in trdneje postavila starinsko vinsko stiskalnico, ki služi kot turistično znamenje in vabi na turistično kmetijo Colarič v Jablanicah in v vinotoč Jelenič v Zavodah nad Kostanjevico. Privlačno znamenje je nekaj časa ležalo prevrnjeno in poškodovano ob vpadnici v Kostanjevico iz posavske smeri. Lastnika zagotavljata, da bo poslej dobrodošlica na njunih domačijah še iskrenejša. (Foto: M. Vesel)
RAZVILI NOV PRAPOR - V Velikem Lipovcu pri Dvoru, kjer je bil pred 56 leti ustanovni zbor XV udarne divizije, je bila v petek, 23. julija, svečanost s polaganjem venca na spominsko znamenje ob prisotnosti častne straže Slovenske vojske in številnih pripadnikov te divizije. V kulturnem programu so nastopile pevke iz Žužemberka, zbrane pa so pozdravili predsednik odbora Lado Kocjan, koordinator občinskih odborov ZB Dolenjske Ludvik Golob in podžupan Mestne občine Ljubljana Anton Colarič, ki je v imenu pokrovitelja domicilne Občine Ljubljana razvil nov prapor. Naj novi prapor ne bo nikoli na bojnem polju, naj nikoli ne doživi krvave vojne vihre, je bilo sporočilo borcev na slovesnosti v Velikem Lipovcu. (Foto: S. Mirtič)
PRVO OBČINSKO TEKMOVANJE - Člani sektorja Žužemberk so se v soboto, 24. julija, pomerili na gasilskem tekmovanju, ki ga je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Šmihel. Gasilci in gasilke so se pomerili v suhi vaji z motorno brizgalno in v vezanju vozlov. Ob vaji je bilo videti, da suhokranjski gasilci utrjujejo operativne in preventivnegasilsko-športne discipline in tako krepijo požarno obrambno moč. Največ znanja so pokazali gasilci iz Šmihela, ki so se uvrstili pred PGD Reber in PGD Žužemberk. Sodelovala so tudi dekleta iz PGD Križi. Najboljšim trem ekipam je podelil pokale župan Občine Žužemberk Franc Škufca, ekipa PGD Šmihel pa je osvojila tudi prehodni pokal. (Foto: S. Mirtič)
VELIK ZALOGAJ ZAr ŠMIHELSKE GASILCE - V soboto, 24. julija, so gasilci društva PGD Šmihel pri Žužemberku svečano prevzeli novo gasilsko vozilo. Pred sedemdesetimi leti so prvi v zgornji dolini Krke kupili novo motorno brizgalno in pred tridesetimi leti prvi avtomobil. Ciril Muhič, novi predsednik društva, se je na slovesnosti ob tem velikem dogodku zahvalil predvsem krajanom, vsem Žužemberčanom, obrtnikom in podjetnikom, ki so prispevali več kot dve tretjini potrebnega denarja, občini Žužemberk, Gasilski zvezi Novo mesto in ostalim. V kulturnem programu so sodelovali žužemberški rogisti, pevke in pevci iz Šmihela ter mladi rod šmihelskih gasilcev. (Foto. S. Mirtič)
!7@[p®[?G®g® • s® M O mD 0 w@® Go • ®030s® • (S@[po®0 • [?®[p®[FB®š® • g® era □ mTO o w® ® 15 □ • ©DSDs® • (cQ®[pS@S
BOLJ POZABLJENI KOT ODMAKNJENI
v
Življenje z Bistrice je vztrajno odtekalo
Gozd na obronkih Kočevskega Roga je danes v vasici Bistrica nad Mavrlenom v črnomaljski občini že dodobra zarasel nekdaj skrbno obdelano zemljo in se skoraj že dotika hiš v vasi. Prav to, da je obdana z mogočnim gozdom, daje vtis, da je Bistrica nekje daleč, osamljena, skoraj pozabljena. A Alenka Lakner, ena od še redkih prebivalcev vasi, pravi, da le ni tako hudo, da pa bi bila seveda veliko bolj zadovoljna, če bi bilo v vasi več življenja.
Tone Lakner, ki se je rodil na Bistrici leta 1931, se spominja, da je bilo takrat v vasi deset naseljenih hiš, v katerih je bilo več kot 50 prebivalcev. Kmalu po začetku vojne so se tri kočevarske družine odselile v Nemčijo, 6. aprila 1943 pa je bila požgana cela vas. A ne le Bistrica, ampak tudi številne sosednje vasi, med katerimi je bilo veliko kočevarskih. Čeprav so okrog Bistrice takrat še skrbno obdelovali zemljo in gozd ni rinil skoraj na kmečka dvorišča, pa so se iz okoliških gozdov v vas radi zatekli partizani. Vsekakor so se počutili bolj vami kot nižje v dolini. Očitno pa to, da jim Bistričani radi ponudijo zavetje, hrano in pijačo, ni ušlo sovražniku in vaščani so svojo dobrosrčnost plačali s požganimi domovi. Ko so ostali brez strehe nad glavo, so si poiskali zatočišče v vaseh v dolini.
“Nekateri se niso vrnili nikoli več. Štiri družine pa so si na pogoriščih postavile nove domove. Eni so se pozneje odselili ter hišo prodali lovski družini, ki sije v njej uredila lovski dom. Drugi so bili brez otrok in so že pomrli. Iz tretje so otroci prav tako odšli v dolino, sedaj pa je ostal samo še gospodar Jože Rom, ki sicer prenočuje pri hčerki v Črnomlju, vendar vsak dan prihaja na Bistrico,” našteva Tone Lakner. Njihova hiša je še edina stalno naseljena v vasi, poleg njega pa v njej živi še njegova hčerka Alenka ter pet let in pol star vnuček Toni. Zanimi-
vo je, da je pri njih tudi edino delovno mesto v vasi. Alenka je namreč gostilničarka v domači gostilni. Gostilno je imela tudi že njena mama, pa stari starši, še prej pa prejšnji lastniki domačije. Tone se spominja, da so mu starši pripovedovali, daje bila v hiši gostilna že pred vsaj stotimi leti. Seveda pa je bilo v tej dolgi zgodovini gostilne zagotovo marsikdaj veliko več prometa, kot ga je danes.
Alenka pravi, da bi bilo zagotovo tudi danes lepše, če bi bila vas velika in bi se vsaj ob večerih v gostilni zbirali vaščani. A sedaj tudi po cesti, ki je najkrajša povezava med Črnomljem in Kočevjem, ni več takšnega prometa kot nekdaj. “Ljudje se raje peljejo po asfaltu, četudi je pot daljša. Od nas pa je še poldrugi kilometer makadama do Mavrlena v črnomaljski občini in enajst kilometrov do Brezovice v kočevski občini. Tako so avtomobili, ki peljejo tod mimo, bolj redki. Saj so nam obljubili vodovod in asfalt, pa ne verjamemo, da ju bomo kdaj dobili,” je črnogled Lakner.
Veliko bolj optimistična je Alenka, ki pravi, da je vse življenje preživela na Bistrici in se je že dodobra navadila na samoto. A zatrdi, da ji ni nikoli dolgčas. Res, da gre skozi vas malo avtomobilov, zato pa je vedno več pešcev, saj se ljudje zadnje čase vse bolj navdušujejo nad hojo. Zlasti v poletni soparini se radi odpravijo nekoliko višje in v gozd, kjer lažje zadihajo. Še kako dobrodošel pa je potem počitek v gostilni na Bistrici, da si naberejo moči za povratek domov. Alenka pa je predvsem vesela, da bo letošnjo jesen začel zopet redno voziti v vas šolski avtobus. Na Bistrico ni pripeljal že skoraj dvajset let, od takrat torej, odkar je njen brat zapustil osnovnošolske klopi. Septembra pa bo njen sin Toni začel hoditi v malo šolo in ker je ta obvezna, bo prihajal po njega avtobus. Sedaj
INFORMACIJSKA UTOPIJA?
Samo za znane kandidate
V silnem navdušenju za vse, kar ima opraviti z internetom, zlahka pozabimo, da 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni uporabilo telefona, kaj šele da bi poslalo elektronsko pošto. Informacijski utopisti trdijo, da bo naslednja industrijska revolucija - spoj računalništva in komunikacij na internetu - prinesla velike dobičke zaradi povečane produktivnosti in gospodarske rasti nasploh.
Internet je najhitreje razvijajoče se komunikacijsko orodje doslej. Pred desetimi leti je bilo nanj priključenih le 100.000 računalnikov; danes je v spletu 36 milijonov osebnih računalnikov s 150 milijoni uporabnikov. Do leta 2001 naj bi ga uporabljalo 700 milijonov ljudi.
Hitro širjenje nove tehnologije veliko dolguje velikanskemu napredku v zmogljivosti računalnikov v zadnjem desetletju in seveda vedno nižjim cenam. Če bi podobno rast produktivnosti, kot jo v zadnjem desetletju doživlja računalniška industrija, doživela tudi avtomobilska, bi danes avto stal 3 dolarje.
Pridobitve najnovejše revolucije pa ogroža to, da si jih prisvajajo predvsem bogati. Tako piše v poročilu ZN o razvoju človeštva, ki ugotavlja, da bodo revni zato še bolj potisnjeni na obrobje. Večina uporabnikov interneta živi na Zahodu in 30% jih ima univerzitetno izobrazbo. V ZDA je več računalnikov kot v vseh drugih državah sveta skupaj.
Statistike o temeljni prvini povezanosti - telefonskih linijah - so porazne. Leta 1996 je v Kambodži na 1 telefon prišlo 100 ljudi. V Monaku je istega leta 100 ljudi imelo 99 telefonov. Ko gre za vstop na internet, so razlike še bolj v nebo vpijoče. Industrijske dežele, v
katerih živi le 15 % svetovnega prebivalstva, se bahajo z 88 % vseh uporabnikov interneta. Južna Azija, kjer prebiva petina vseh ljudi tega sveta, jih ima manj kot 1 %.
Tudi če bi bili telekomunikacijski sistemi nameščeni povsod, bi zaradi nepismenosti in pomanjkanja osnovnih računalniških veščin večina revnega sveta ostala zunaj informacijskega blagostanja. V Beninu je npr. več kot 60 % ljudi nepismenih. In če bi tudi znali brati, bi ugotovili, da je štiri petine spletnih strani v angleščini, jeziku, ki ga razume samo vsak deseti človek na svetu.
“Značilni uporabnik interneta je 35 let star moški z univerzitetno izobrazbo in visokim dohodkom, stanujoč v mestu in vešč angleščine - član zelo elitne manjšine,” pravijo v Združenih narodih.
Vedno širši globalni prepad med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo, se spreobrača v delitev na tiste, ki vedo in tiste, ki ne vedo. V svetu, kjer je bogastvo vedno bolj odvisno od razvijanja idej, vedno hitreje zaostajajo tisti, kijih tehnološki obroč ne objema. Danes je resnično premoženje znanje. Več kot polovico vsega zaslužka razvitega Zahoda pridelajo industrije, ki temeljijo na znanju.
Zgolj tržne sile ne bodo nikoli poravnale teh neravnovesij. “Trg sam po sebi bo naredil za državljane sveta le tiste, ki si to lahko privoščijo,” pravijo v Združenih narodih.
Da bi premostili prepad v znanju, bi morali najprej odpraviti izobraževalni primanjkljaj v tretjem svetu, kjer v 24 deželah kar petina otrok osnovnošolske starosti ostaja brez kakršne koli izobrazbe.
J. PENCA vir: The Guardian
ga vozi v črnomaljski vrtec Alenka, a če kdaj nima časa, pač ostane kar doma.
In kako lahko Laknerjevi preživijo sredi gozda? Tone pravi, da ima pokojnino, poleg gostilne pa se ukvarjajo še z vinogradništvom in ovčerejo in nekako kar gre. “Da bi obdelovali zemljo, si niti pomisliti več ne upamo, saj bi pridelke zagotovo pobrale živali. Še ovce niso varne. Že nekajkrat se je namreč prišel z njimi mastit medved. Nazadnje jih je raztrgal lani,” je žalosten Lakner, a ga hčerka spodbuja, naj nikar ne tarna nad
Tone Lakner
izgubljenimi živalmi. Tudi nad življenjem na Bistrici se po njenem nima kaj pritoževati. Je namreč takšno, kakršnega si človek ustvari. In vse kaže, da se je mlada Alenka veliko bolj sprijaznila z življenjem v tem odročnem, a lepem kraju kot njen oče. Morda tudi zato, ker sama nikoli ni doživela živahnega utripa vasi. Po drugi strani pa je res tudi, da tako malo ljudi kot danes, v vasi že dolgo ni bivalo.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
V NOVIH PROSTORIH
SODRAŽICA - Pred kratkim se je občinska uprava v Sodražici preselila v nekdanje prostore izposojevališča knjig, ki bo v prihodnje domovalo na 50 kvadratnih metrih v obnovljenih sobah pred leti zelo dejavne mladinske organizacije. Na policah imajo okrog šest tisoč izvodov knjižnega gradiva, izposojajo tudi audio in video kasete. Sodražani veliko berejo, tudi v poletnem času, ko jih najbolj zanimajo kriminalke in sproščeno čtivo. Med bralci, naročnikov imajo 250, je veliko mladih, ki med šolo največ segajo po leposlovju. Z novo računalniško opremo bodo še bolj dostopni, uveljavilo se bo zlasti družinsko iz-posojevanje. Knjižničarka Majda Ilc-Husein je povedala, da bo v prihodnje knjižnica ob sredah in petkih odprta od 17. do 20. ure, ob sobotah pa od 8.do 12.ure, torej skupaj deset ur na teden, kar je normativ za izposoje-vališče.
m
BALINARJI ZA PREHODNI POKAL - Upokojenci iz Gabrja, Makut, Brusnic in Novega mesta so se v soboto, 24.7., pomerili v prijateljski telaru v balinanju na balinišču v Gabrju. Zmagala je ekipa Brusnic, druga je bil ekipa Gabrja I, tretja Makute, četrta Novo mesto in peta ekipa Gabrja II Prehodni pokal so tako osvojili balinarji Brusnic.
'	-	v
c* gt-T -J, r,
A 'A
URILI SO SE - Minuli teden so se na prečenskem letališču urili v«j« -2 protizračne obrambe. Enota 2. lahkega raketnega bataljona je prišla Maribora. Urili so se v natančnem merjenju in proženju raket, ki sle I infrardečemu toplotnemu sevanju letala ali helikopterja. Za urjenje so upa rahljali šolska sredstva, ki ne izstrelijo rakete, ampak le žarek, ^aterA, natančnost inštruktorji računalniško preverijo. Urjenje, ki je trajalo cel lovni teden je bilo po mnenju inštruktorjev uspešno. Pri urjenju je s0	,:„\
la tudi 15. helikoptersko letalska enota iz Ljubljane. (Foto: Borut Peter
SE POMNITE. TOVARIŠI...
Nastanek in uničenje prve “bele” postojanke
Prvo belogardistično postojanko (vaško stražo) v Sloveniji oziroma takratni Ljubljanski Pokrajini sta 12. in 13. maja 1942 organizirala v Loškem Potoku domači župnik Pravharin njegov kaplan Puhar, ki je bil tudi komandir te posadke. Začelo pa se je tako:
9. maja 1942 je Zidanškov bataljon napadel karabinersko postajo v Loškem Potoku. Karabinjerjem je prišla na pomoč motorizirana kolona, ki jo je spremljalo letalstvo. Po končanem boju so se Italijani umaknili iz Loškega Potoka. Župniku Pravharju in kaplanu Puharju pa to ni bilo všeč in sta organizirala belo gardo. Zbrala sta mlade in neizkušene fante, ki so se naselili v župnišču in cerkvi. Kaplan Puhar je poslal v Ljubljano k škofu Rožmanu kurirja s prošnjo, naj zaprosi Italijane za pomoč, da bi obdržali postojanko v Loškem Potoku.
Medtem so se neizkušeni beli vojaki zabavali v postojanki tako, da so z mitraljezom streljali v vrata trgovine Ivana Lavriča, zato je poslovodja Bartol trgovino zaprl. Pod noge so streljali še učitelju Vrtačniku. Vaščani Travnika so se
• Opomba: Avtorja članka sta v spremnem pismu dopisala, da sta domačina iz Loškega Potoka, in sicer, da je Karel Mikulič iz vasi Bele Vode, ki sojo okupatorji med vojno popolnoma požgali; Zdravko TVoha pa je dopisal tudi, da je poznal kaplana Puharja, s katerim sta pred vojno in prvo leto vojne skupaj pela v cerkvenem zboru na Taboru. Zagotavljata, da je vse napisano res, da o tem obstajajo tudi dokumenti, na primer o vračanju internirancev iz italijanskega taborišča na posredovalce župnika Pravharja itd. (a nekateri govorniki in pisci to zanikajo ali razlagajo drugače, na primer Žajdela, Tine Velikonja in drugi). V dokaz, da so bili domobranci res nemški hlapci, ki so poleg materialne oskrbe (hrana, obleka, pomoč družinam) dobiva-
li tudi plačo (kar nekateri novejši “zgodovinarji” zanikajo), pa sta priložila fotokopijo dela plačilnega spiska z dne 20. novembra 1943 za domobrance iz Rupnikovega bataljona, postojanka Begunje. Oba pisca dodajata, da sta bila tudi udeleženca in ne le očividca opisanih dogodkov, saj sta sodelovala tudi pri napadu na prvo belogardistično postojanko na Taboru. Dodajata tudi, da je bil Pravhar ujet in januarja 1945 obsojen na smrt. (Jože Primc)
streljanja ustrašili in so se z otroki umaknili v gozdove. Partizanski kurir Virt pa še ni vedel za belo gardo, zato so ga beli ujeli in zaprli v cerkev, vendar je izkoristil nepozornost belih, jim pobegnil ter se vrnil v svojo četo.
V soboto, 16. maja 1942, je imel cerkveni odbor, ki gaje vodil župnik, sestanek v gostilni Bartol. Sklenili so, da morajo do prihoda Italijanov obdržati postojanko. Župnik jejjodžupanu Ivanu Gregoriču iz Segove vasi naročil, naj vse sposobne moške v svoji vasi obvesti, naj popoldne ob 16. uri, ko bo zazvonil cerkveni zvon, pridejo na Tabor, s seboj pa naj vzamejo - kot so to počeli v kmečkih uporih - orožje, če ga nimajo, pa vile, kose, sekire in podobno, kar bo prišlo prav v boju s partizani. Gregorič je obvestil vaščane o župnikovem naročilu, ki pa ga moški iz Segove in Srednje vasi niso upoštevali.
Podobno sporočilo je župnik poslal tudi v druge vasi. Za to je zvedela tudi petčlanska patrola Zidanškovega bataljona, kije zato zavzela položaj v bližini Tabora (domačini mu rečejo Tabr) in čakala na dogovorjeno zvonjenje. Ob zvonjenju je krenila proti Taboru manjša skupina moških iz Retij in po nekaj mož s Hriba, iz Travnika in Malega Loga. Takrat je partizan Cindrič nekajkrat ustrelil proti Taboru. Moški so zbežali domov, belogardisti, ki so dogajanje spremljali s pokopališča, pa so se umaknili v utrjeno cerkev in župnišče.
O vsem tem je bil seznanjen tudi štab Zidanškovega bataljona in bataljon je krenil z Otrobovca v Matevljek, kjer so aktivisti seznanili štab o obeh belih postojankah. Štab je poslal belim pismo, naj se do 10. ure predajo, sicer jih bodo napadli. Uspeha ni bilo, kaplan Puhar, ki je bil tudi komandir postojanke, jih je bodril, naj vztrajajo, saj bo prišla pomoč iz Ljubljane.
Komandant Smeli pa je seznanil borce bataljona, da so beli napravili iz cerkve bunker in da se nočejo predati. Od tam bi strahovali domače ljudi in bili pred-straža okupatorju. Poudaril je še, da ne gre za napad na cerkev, ampak za sovražni bunker, ki ga je treba zavzeti.
Partizani so previdno krenili proti cerkvi in po dveh urah (med streljanjem z obeh strani) prišli do vrat, ki so vodile v zvonik. Borci so prinesli slamo in jo zažgali. Beli so se umaknili v cerkveno ladjo in metali bombe, a so le redke eks-
plodirale in noben partizan ni bil ranjen. Komandant je ob napadu na cerkev dejal: “Jaz, kot bivši menih, bom prvi vrgel bombo, a ne v cerkev, ampak v trdnjavo.”
Beli so se nato s komandirjem kaplanom vred predali. Tako je bilo konec prve postojanke bele garde v Sloveniji. V cerkvi so partizani zaplenili nad 25 pušk. Članov bele garde je bilo 14.
Partizani so zatem na Hribu sklicali sestanek, ki se gaje udeležilo okoli 400 domačinov. “Loški Potok je osvobojen in dolžnost vsakega je, da pomaga zdaj osvoboditi Slovenijo,” je poudaril govornik.
Po zborovanju so ujetniki (zapeljani fantje in možje) odnesli zaplenjeno orožje v partizansko taborišče. Tudi kaplan Puhar je nosil zaboj streliva in vso pot jadikoval: “Saj vem, da bom Kristusov mučenec. Kar tukaj me ubijte!” Komandant Smeli pa mu je odvrnil: “Hej prijatelj, ali ne poznaš svetopisemske zgodbe, kako je Kristus pregnal iz templja me-šetarje? Prav to sem danes storil jaz s svojimi borci.” Kaplan je na to molčal.
V taborišču je komandant Smeli zapeljancem dejal, da so si zaslužili težko kazen, vendar bodo za nepremišljeno dejanje oproščeni. Lahko odidejo domov ali pa ostanejo v partizanih. Vsi so se pridružili partizanom, le kaplan Puhar se je vrnil k župniku Pravharju na Tabor, kjer sta oba naslednji dan, 18. maja, pričakala motorizirano italijansko kolono, ki so jo spremljala letala. Puhar se je vpričo domačinov Italijanom lagal, kako so se proti partizanom borili z vilami, kosami in drugim orodjem, pozabil pa je povedati, kako je v partizansko taborišče nosil zaboj streliva.
Italijani so takrat ubili g,uh0 mega Antona Mikuliča in me skega vajenca Mirka P°iepa hari njuno smrt so krivi kaplan Pu > župnik Pravhar, škof Rozma . drugi, ki so Italijane prosut. ^ pridejo ponovno v Loški ro Župnik Pravhar je zagotavlja lijanom, da bo prihodnjič zbr več fantov in mož, kar se J F roški ofenzivi julija 1942, za , zgodilo. Takrat so se vsi prej ,j
njeni belogardisti-partizan*za , agitacije župnika Pravharja p . ali Italijanom, ki sojih intern
Ko je župnik Pravhar 6. tembra 1942 spet organizira gardo, je izposloval, da so j m ^ ca 1943 izpustili iz interniaCM ej0 skoraj vsi so spet vstopih v .-j gardo. Ob italijanski kapj)1^. ^ so jih partizani drugič zajeli- . na sodišču v Kočevju obs ostale pa pomilostili, ker s y0j. novno vstopili v partizans . ra sko. V nemški ofenzivi o .
1943 so se vsi, razen enega- ^ predali Nemcem in Kaf?-,ierju-domobranci prisegli Hi ij Nekateri izmed njih so p pravi zločinci.	.	trjje
V Kočevski Reki so taKo domobranci 25. julija 194 li Tilko Lavrič, ko je grabita s Med morilci je bil tudi Ivan ^[j ta, ki je bil 17. maja 19 gardi v Loškem Potoku- . f3 braneč Mirko Šega je 12- o
1944 ubil bolnega Antona™ ^ sina Pajničeve mame, k1 J ^eta odlična cerkvena Pe -pab0' 1993 so na pokopališču11' ^ ru v Loškem Potoku odkn . s0 spominsko ploščo, na k harja, tudi imena župnika rr Ivana Sapeta in Mirka 5> 5 stjk krat je bil govornik vitlk(\,eZe. in še predstavnik Nove z £ j„
KAREL MIK^ha
ZDRAVKO TRU
CERKEV NA TABORU V LOŠKEM POTOKU - V njej je
bil« P m,
že nek«1
belogardistična postojanka v Sloveniji, ki pa so jo partizani , neS., po ustanovitvi napadli in posadko zajeli. Cerkev z okolico je še g0zd«l' kot je bila takrat, leta 1942. Partizani so napudli z desne strani iP Žrtev ni bilo na nobeni strani.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 29.VII
SLOVENIJA 1
Im 1'30 Teletekst q m yremenslu Panorama q Tn ^ rn°grivi konjič, risanka V ^lovadnici, nadalj.
10.20 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke 10.50 Otroška oddaja 11.05 Boj za obstanek, angl. serija, 11/12 11.55 Obiskali smo, franc. dok. serija, 2/12 n ™ 1	l”0	sledeh	ritma, serija, 4/6
3.00 Poročila 13-20 Tedenski izbor Večerni gost
14.10 Delo na črno z žurnalistko Vesno n n« J. Nenadoma Susan, naniz.
'■00 Enajsta šola
j" M°j prijatelj Piki Jakob, 5/7 «•00 Obzornik
10 k ?P°znavajmo, amer. serija, 5/8 '■15 Risanka
«.30 Dnevnik, vreme, šport 20 05 Tednik
•00 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška „	““m- serija
'nn IUristična oddaja 22 sn 9dmevi’ kultura, šport iT,, „Pas - 80 let slovenskega baleta ° “rane Rončel izza odra SlOVENIJA 2
310 Vremenska panorama -10.05 Tedenski iz-13-11 in°cr'n®’ ^"2® Wildbach, nem. naniz., 9/ triki n “tslremne avanture -11.45 Filmski 13 nn" c	Flanders, angl. nadalj, 2/4;
Mari t por°aa ■ 13.30 Euronews - 14.15 iu niS550"’franc-fiim-15-45EPvplavan-nova ®a’ris-naniz- • 18-05 Dr. Quin-ViH„’amer'naniz- • 19.00 Kolo sreče -19.30 FilmctaV^'®3 Ekstremne avanture - 20.25 Posek'	'21-00 Stoletje šansona, 3/4 - 22.00
sorat e,nP°8le<i, film - 23.15 Sovražnikov »ražntk, Šved. nadalj., 7/8.
KANAL A
Dradvip311^ ’ ^ Mork 'n Mindy, naniz. - 8.30 ■ 10 Sl ir’	' nan*z''9-00Oče Dowling, naniz.
P0"0"- ■ “-00 Nem°8°če'
Družin v ”0Odklop -13.30Oprahshow-14.30 % -SeVeL’naniz'' 15-00 Key West, na-daii. is',//; sbow • 17.00 Kraljica src, nami te žii ■	za korakom, naniz. -18.30 Ne
Zmenwnaniz'" '9-D0 Sam svoj mojster -19.30 22,in nFe • 2P'8D F''m P° izbiri gledalcev -naniz ntt’ f'lm ' 23-50 Petek trinajstega, Nemogoče, naniz.
.^S kANAL
Prod!,vV,-e?sirani' 17-30 Risanka - 18.15 Iz W )o W'18-30 Rezerviran čas -19.00 24 Ur ,n '* Tedenski kulturni pregled -19.30 poznatef 'oddaja - 20.40 Nu turni n,„ i ,	Novice - 21.15 Tedenski kul-
študenuv." 21-25 Litijski mozaik - 21.45 Ta uen(ska, 4. oddaja
Hrv,
L3qt
Uročil?0'!'830 Dobro jutro, Hrvaška -10.30 Mladosi„ a ® kraljestvo divjine - 11.30 Obaia s"'- lzP°vedi' '2 00 Poročila -12.35
Stodekl^f ZalI0da *serila)'I3’25 ubo8°
pisatc|je (scnja) -14.15 10 velikih svetovnih *■-	, 5-15 Turistični magazin -16.15 Prof.
ziodeklnit ■■ , , ' 9dl ■ U-J uioogu Lte|je e (senja) -14.15 10 velikih svetovnih l'°opsnaot , ..Turistični magazin • 16.15 Prof. »i (scriiai i?r'ia3' '2-10 Poročila -17.25 Banan la)-18 sniž I	Zvonimir Mavcug (dok. odda-
■ 20.io o.-	19	30 Dnevnik, vreme, šport
kviz ii°Vna bo8aslva (dok. serija) - 21.10 obraza trn 7 Opazovalnica - 22.15 Oči brez HTV j ' 45 Gost promet (film)
'*T00Oh7°^dar' *3'*5 Nezvesto tvoja (film)
■ 18.05 H. d'Viine <dok- seriJa)' 17-30 Meje Prijaj. 'griča • 18.35 Prijatelji (hum. vrcrrie šnn, nrvaška danes' l9-3" Dnevnik, '21.20 Pn f i" Kviz ’ 20.25 Misija (serija) (serija)o?« lulca (scriia) '21.50 Dosjeji X
- 5 Obalna straža (serija)
, 50.VII.
1
' .) Teletekst
1-0(1 SrpK11enska Pan°rama 9.30 Trn«grivi konjič, risanka ‘denski izbor
Srebrr Tede
Jakob, 5/7 ia.. telovadnici, nadeli
ja, 5/8
c-v z!',nik- 'reme, šport
SSisasr1*"
°-00 p aofni klub aluikvartet
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Dr Ouinnova, amer. naniz.; 11.15 Euronesvs; 12.20 Stoletje šansona, 3/4; 13.20 Vikend pri Berniju, amer. film -14.55 Afrika, avstral. dok. serija, 2/3 -15.45 EP v plavanju -18.05 Popolna tujca, naniz. -18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Danes in nikoli več - 20.05 Pustolovščina Okavago, franc. dok. serija - 21.0014 dni dosmrtno, nem. film - 22.50 Red in zakonitost, amer. naniz., 8/22 - 23.40 Koda 10-07, kan. nadalj., 7/8
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Oče Dowling, naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Key West, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -
18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Kraljestvo luči, film - 21.40 Kvantni skok, naniz. - 22.40 Airvvolf, naniz. - 23.30 Petek trinajstega, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.20 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Inline hockey, 3.
1q’J,''el°vadnici, nadalj.
11 Ps r, 8 Armandillo, švic. drama
12(15 v rokk drama ‘3.00 Poro(j|P°Znavaimo--"dok- serija,
4 00 Iedenski izbor izšola
u is'io?p!ls'80 lc'balcta
10.00 23' 0 Domače
h30 Mn«Cdnarodni mladinski festival v Celju
17.00 U
'7.40 Rdi'hnog na «kr°g Uno grafi,
!8.io >mik
S-lS&alec, Dok. serija, 7/13
HTV 1
8.20 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.40 Kraljestvo divjine -11.30 Mladostniške izpovedi -12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.25 Ubogo bogato dekle (serija) -14.15 F. Chopin (dok. film) -15.25 Živa resnica -16.15 Ferris Bueller (serija) -
17.10 Poročila -17.25 Brez banan (serija) -18.15 Brankove težave (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Velo misto (drama) - 21.30 Foxov filmski večer - 23.10 Opazovalnica - 23.35 Kronika Splitskega poletja - 0.20 Nočna straža: Roseanne show (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; Harem (film)
HTV 2
15.10 TV spored -15.30 Darilo (film) -17.00 Svet odkritij -17.30 Meje -18.05 Hugo, tv igra -18.35 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz -20.30 Zakon v L.A. (serija) - 21.20 Najboljši modeli Hrvaške
SOBOTA, Tl.VII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 2.15 Teletekst
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Cofko cof, ris. naniz.
8.55 Pod klobukom
9.45 Otroška oddaja
10.10 Poslednji dinozaver, 4/27
10.35 Mali otroci, velike težave, avstral. film
11.40 Caroline v velemestu, amer. naniz.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.25 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.40 Prisluhnimo tišini 14.10 Petka
15.25 Težki časi, angl. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Past za turiste, angl. dok. serija, 1/6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Igre brez meja
22.05 Obiskali smo...,franc. dok. serija, 3/12
22.45 Poročila, šport
23.15 Življenje z Rogerjem, amer. naniz., 18/20
23.40 Nedolžnost, kanad. nadalj., 3/4 0.30 Zasledovalci, angl. film
SLOVENIJA 2
8.45 Videoring - 9.10 Črni in beli, Šved. nadalj., 5/6 - 9.40 Učitelj, franc, nadalj, 5/18 -10.30 Davov svet, amer. naniz. -10.55 Pearl, amer. naniz. -11.50 Euronews -13.55 Tenis -15.45 EP v plavanju -17.15 Teniški magazin -17.40 Atletski miting -18.40 EP v športnih plesih -19.30 Videoring - 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz.
- 20.25 Velikan, amer. film - 23.40 Sobotna noč -1.40 Sla, amer. naniz, 2/22
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. -
10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Očka major, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Brook-lynski most, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Gumpec, film -16.00 Ugrabitev, film -18.00 Odklop -19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Norilsa ljubezen, film - 23.40 Cestni bojevniki, naniz. - 0.30 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Inline hockey (ponov.) -19.00 Novice - 19.30 24 ur -
20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko
- 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
HTV 1
8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Power Rang-ers (serija) - 9.25 Ulica Sezam (serija) -10.25 Koncert -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spo-
minska knjiga -12.35 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne show -14.05 JAG (serija) -14.50 Spremljevalec poštnih kočij (film) -16.30 Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Velo misto (serija) - 21.40 Gospodična petarda (film) - 23.25 Opazovalnica - 23.50 Nočna straža: Skrivnost jezera Lake Success (serija); Tunel vizije (film)
HTV 2
14.05 Tv koledar -14.00 Črno-belo v barvi -15.45 Sodobnik: Ivan Arabca -16.45 Dokumentarna oddaja -17.15 Bruce Lee (film) -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Vesolje Stephena Havvkinga (dok. serija) - 21.05 Triler - 21.55 Dok. film - 22.45 Svet zabave -23.15 Pearl (hum. serija)
NEDELJA, 1 .VIII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.25 Teletekst
8.00 Živžav
Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja
8.25 Risanke
9.15Telerime
9.15 Pika Nogavička, Šved. naniz.
9.50 Ozare
9.55 Nedeljska maša
11.00 Povodni raziskovalec, dok. serija
11.30 Divji svet živali, angl. poljud. serija
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.20 4 x4
13.50 Tedenski izbor Igre brez meja
15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, hum. serija
16.00 Glasbeni utrinki
16.30 Parada plesa
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Po sledeh ritma, angl. glasb, serija
19.15 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Delo na črno z žurnalistko Vesno
21.05 Proslava ob 80. letnici priključ. Prekmurja k Sloveniji
22.05 Nenadoma Susan, amer. naniz.
22.35 Poročila, šport
23.00 Gianni Schicchi, opera
0.10 Po sledeh ritma, angl. glas. oddaja
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.30 Emily z mesečeve domačije, kan. naniz., 6/13 -
10.15 Davov svet, naniz. -10.40 Murphy Brovvn, amer. naniz. -11.10 Zvezde Hollywooda-11.40 Svet Leeja Evansa, angl. humor, oddaja -12.10 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -12.40 Euro-nevvs -14.10 Ogledala, iran. film -15.45 EP v plavanju -17.15 Tenis -19.30 Videoring - 20.00 Moll Flanders, angl. nadalj., 3/4 - 20.55 Marshallov načrt, nem. dok. serija, 1/2 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.35 14 dni dosmrtno, nem. film
KANAL A
8.30 Risanka -10.00 Družinske zadeve -10.30 Nora hiša, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Brooklynski most, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Camorra, film -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Katie Joplin; Atlantis; Polno na poročila, hum. naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Podnajmenik, film - 21.40 Stilski izziv - 22.15 Ubita resnica, film - 0.00 Nezgodni oddelek, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 2.VIII.
SLOVENIJA 1
7.40 -1.15 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanki
9.25 V telovadnici, braz. nadalj.
10.15 Raziskovalec, dok. serija, 7/13 11.05 Na vrtu
11.30 Past za turiste,angl. serija, 1/6 12.00 Alpe-Donava-Jadran
12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.15 Nahrbtnik, poln laži, avstrij. film 14.50 Tedenski izbor
4x4
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.20 Pika Nogavička, Šved. naniz.
18.00 Obzornik
18.10 Človeško telo, dok. serija, 4/8
19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 9/26
21.00 Angus Reed: Burkina Fasso
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.45 Umor v Jazbečevem rovu, angl. film
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, naniz.; 12.25 Simpsonovi; 12.55 Pustolovščina Okavan-go, dok. serija; 13.45 Marshallov načrt, nem. dok. serija -14.30 Fenoamby, glas. skup. iz Madagaskerja -15.55 Borsalino et co., franc, film -17.30 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -
18.05 Snežna reka, naniz., 4/26 - 19.00 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 5/6 - 20.00 Razglednici Clivea Jamesa, angl. dok. serija, 1/ 2 - 21.00 V plesnem ritmu, avstral. film - 22.30 Noč z Dickom, naniz. -23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Borsalino et co., franc, film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče dovvling -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Key West, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Poroka lahko počaka, film - 21.45 Kupid, nadalj. - 22.30 Petek trinajstega, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.20 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -
19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.20 Potujte z nami - 21.50 Brez šminke
TOREK, 5.VIII.
SLOVENIJA 1
7.40-0.50 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.25 Radovedni Taček
9.45 Waynove dogodivščine, naniz., 9/26
10.15 Človeško telo, dok. serija, 4/8
11.05 Glasbeni utrinki
11.35 Ljudje poleg nas
12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz.,
9/26
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama 14.05 Tedenski izbor
Angus Reed: Burkina Fasso 14.55 Umor v Jazbečevem rovu, angl. film 16.40 duhovni utrip
17.00 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 5/13 17.25 Azil, norv. nadalj., 5/14
18.00 Obzornik
18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 7/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Župnik za deset tednov, nnaniz., 20/20
21.00 TV konferenca
22.00 Odmevi, šport
22.35 Zelena Tasmanka, dok. feljton
23.05 Gugalnica, Škot. drama, 1/3
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, naniz.; 11.20 Razglednici Clivea Jamesa, angl. dok. serija -12.10 V plesnem ritmu, avstral. film -13.40 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 5/6 -14.30 Koncert Tomaža Domicelja -16.25 Pred nevihto, angl. film -18.05 Saint Tropez, nadalj., 19/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Večer s totim Big Bendom - 21.00 Koma, amer. dok. oddaja - 22.00 Malo golote, prosim, amer. film -23.20 Svet poroča - 23.50 Murphy Brovvn, naniz.
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. -
10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah shovv -
14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Key West, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -
18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop -
21.00 Smrt in maščevanje, film - 22.40 Petek trinajstega, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zadnji odpadnik, amer. film - 21.30 Novice - 21.45 Rezerviran čas
SREDA, 4.VIII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.35 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.30 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 5/13 9.55 Azil, norv. nadalj., 5/14
10.20 Frostovo stoletje, serija, 7/13
11.10 TV konferenca
12.05 Župnik za deset tednov, naniz., 20/20
13.00 Poročila
14.10 Tedenski izbor
Divji svet živali, poljud. serija 14.40 Ljudje in zemlja
15.30 Zelena Tasmalka, dok. feljton 16.00 Pomp
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Boj za obstanek, angl. serija, 12/12
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.45 Spomnimo se Jacqueline Du Pre, portret violinistke
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 18/26; 11.20 Koma, amer. dok. oddaja; 12.20 Večer s totim Big Bandom, oddaja; 13.15 Škrlatno in črno, amer. film -15.30 Euronews -16.25 Dva filma za groš, angl. film -18.05 Wild-bach, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring -19.55 Nogomet - 23.00 Kasandrin most, italj.-nem.-angl. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče Dowling, naniz. -
10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče,
naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Key West, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -
18.30 Ne mi težit, naniz. - 19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Ninja želve, film - 21.40 Sever in jug, nadalj. -
22.30 Petek trinajstega, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.20 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Zadnji odpadnik, ponov. film -18.25 Za uho on oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Potujete z nami - 20.35 Taje študentska - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^l na kanalu i I
RADIO I BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
M\Kt
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski Časopis 99 ima tudi svoj poštni predal. Na prvo nagradno vprašanje Notranjskega radia morate tokrat odgovoriti, kakšna je številka poštnega predala uredništva Časopisa 99, nagrada pa je 6-mesečna naročnina. Za drugo nagrado (lonček in pesmarico, ki ju prispeva Modiana) morate pravilno odgovoriti, kdaj se je začelo veliko posezonsko znižanje cen v Centru Interspar na ljubljanskem Viču. Odgovore pošljite do sobote, 31. julija, na naslov NTR Logatec, p.p. 99,1370 Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. In še zadnja nagrajenca: nagrado Časopisa 99 prejme Melita Skumavec z Jesenic, nagrado Modiane pa Mihael Slevec iz Kamnika.
NAGRADE V NOVO MESTO IN CERKLJE
Žreb je izmed reševalcev 28. nagradne križanke izbral Jelko Može in Jožeta Jamnika iz Novega mesta ter Tilko TU5IČ iz Cerkelj ob Krki. Možetovi je pripadla denarna nagrada, Jamnik in Tuškova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 30”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 28. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 28. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KRPANEC, REAL1JE, IZREZEK, ZDOVC, DA, VANE, DAR, BAKER, NOE, AMOR, KIKLOP, TALIEN, ANKA, ATENTAT, IST, TERAN, RACIN, ARARA, KLADA.
RONE
SPRIČEVALO
NAGRADNA KRIŽANKA 30
PESNIK
ELEGIJ
PASTIRSKA IGRA HRV. KOMEDIOGRAFA V6ARINA DRŽIČ/
STARO
FLAMSKO
MESTO
(BELGIJA)
TITANOVA
RUDNINA
AGAVI
PODOBNA
TROPSKA
RASTLINA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
KRATKO IZRAŽENA PROGRAMSKA MISEL
PRIPADNIK
MONGOL-
SKEGA
LJUDSTVA
SPRETNOST V RAZPRAVLJANJU ALI PREREKANJU
INDIJSKI
DROBIŽ
NAKODRANA
VOLNENA
TKANINA
SKANDINAVSKO MOŠKO IME
HIMALAJSKI
KOZEL
SOL
STEARJNOVE
KISLINE
ZNANO LETOVIŠČE NA CIPRU
SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI
AVTOR:
JOŽE
UDIR
KIRURŠKA
STRGALKA
ŽABICA
NALEZLJIVA
ČREVESNA
BOLEZEN
LEVI PRITOK
PRINC IZ EPA MAHAB-HARATA
“POT', PO KATERI TEČE VODA
MALIK
NAGLAS,
METRIČNI
POUDAREK
EDVARD
VECKO
PTICA
UJEDA
ROLETA
TAJEN
NAČRT
HRV. NAFTNA DRUŽBA
GIBANJA
ITALIJANSKI PESNIK	BLIŽNJI
(PIETRO,	VZHOD
1492-1556)
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO
Krško, Cesta krških žrtev 14
Na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1/96) in 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 52/56, Uradni list SFRJ, št. 10/65, 18/65, 4/77, 11/78, 32/78, 9/86, 16/86 in 47/ 86) v povezavi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. list RS, št. 1/91-1 in 45/94) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo govejega hleva v Veliki vasi investitorjev Bogovič Vinka in Ane, Velika vas 31, Leskovec, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
1. da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo govejega hleva in poročilo o vplivih na okolje za postavitev govejega hleva, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško, d.d., CKŽ 59, Krško, javno predstavljena oz. dana javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Krško, Krajevnega urada Leskovec, Ulica 11. novembra 24, Leskovec
od 30.7.1999 do 13.8.1999 vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro;
2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Bogovič Vinka in Ane, Velika vas 31, Leskovec, opravljena v četrtek,
5.8..1999, ob 18. uri v sejni sobi civilne zaščite Občine Krško, CKŽ 14, Krško (pritličje);
3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v času javne predstavitve v prostorih Upravne enote Krško, Krajevnega urada Leskovec, Ulica 11. novembra 24, Leskovec ali v pisni obliki posredujejo na Upravno enoto Krško, Oddelek za okolje in prostor, do 13.8.1999, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
Načelnik:
Anton PODGORŠEK, univ. dipl. prav.
POVZETEK IN SKLEPNA OCENA
Investitor g. Vinko Bogovič, Velika vas 31, Leskovec, načrtuje izgradnjo novega hleva za rejo 40 glav živine s podmladkom, dimenzij cca 19,0 x 40,0 m. Investitor že sedaj redi manjše število krav, vendar bi želel posodobiti hlev, znotaj katerega je predvideno molzišče z mlekarnico, strojnico in pisarno, ležalni boksi za zasušene krave in breje telice, skupinski boksi za mlade živali ter oddelek za telice in teleta. Na ploščadi nad mlekarnico in molziščem pa bo postavljen silos.
V okviru študije, oziroma presoje vplivov na okolje za postavitev novega hleva za 40 glav živine s podmladkom v Veliki vasi, smo opravili identifikacijo posega na okolje, analizo, vrednotenje in napoved vplivov na okolje glede na najpomembnejše sestavine okolja in značilnosti posega.
Obdelani so, kar se da celovito, vsi relevantni vidiki varstva okolja, kot so:
• naravno opredeljeno okolje: tla (relief, geološke in pedološke značilnosti), vode (podtalnica in površinske vode), zrak (kakovost zraka, vetrovi) ter živi svet (rastlinstvo, živalstvo, naravne dobrine in habitati oz. ekosistemi),
• družbeno opredeljeno okolje: potenciali za rabo prostora, kulturne in bivalne kakovosti (vidne kakovosti, krajina, bivalna kakovost, poselitev, grajena struktura, infrastruktura, kulturna dediščina), urejenost prostora (struktura prostora, razvojna območja, povezanost prostora).
Analize obstoječih obremenitev okolja za obravnavano lokacijo so kot rezultat izpostavile naslednje segmente, ki so v danem primeru najbolj obremenjeni: vpliv na vodo, tla, zrak, odpadke, vpliv na identiteto naravnega okolja in krajino ter ekopsihološki
vpliv.
Glede na rezultate vrednotenja vplivov na okolje sklepamo, da bodo na obravnavani lokaciji največji vplivi predvidenega hleva predvsem na podtalnico, tla ter zrak. Na podlagi opisanih in ocenjenih pričakovanih vplivov posega v okolje in obremenitev
okolja, ki bodo pri tem nastali, ocenjujemo, da je na izbrani lokaciji možno graditi nov hlev za rejo govedi pod predvidenimi dodatnimi ureditvenimi oziroma tehnično-tehnološkimi omilitvenimi pogoji, ki so navedeni v poročilu.
1. S predvidenim hlevom bodo nastale največje obremenitve podtalnice Krškega polja, kajti obratovanje hleva lahko povzroči neposredno in posredno onesnaževanje le-te. Neposredno lahko podtalnico onesnaži gnojevka, ki zaradi netesnosti kanalov in jame za gnojevko neposredno odteka v podtalje. Na podoben način lahko podtalnico onesnažijo tudi odpadne vode iz molzišča in mlekarnice ter gnojnica, če je ta speljana iz gnojišča v posebno jamo za gnojnico. Jama za gnojevko, jama za gnojnico in jama za odpadne vode iz molzišča in mlekarnice - vsaka zase predstavlja stalno potencialno nevarnost za podtalnico. Kakovost podtalnice je ogrožena tudi zaradi gnojenja kmetijskih površin. Pretirano gnojenje lahko povzroči spiranje nitratov pa tudi drugih snovi, ki so prisotne v organskih gnojilih, v podtalje. Tovrstno onesnaževanje podtalnice lahko preprečimo z izvajanjem gnojenja popolnoma v skladu z ustreznim gnojilnim načrtom, ki je namensko izdelan za zaščito podtalnice na točno določenem območju.
Zaradi omenjenih dejstev smo v poročilu predvideli način, s pomočjo katerega bi bil vpliv na talno vodo čim manjši, hkrati pa bi investitorju omogočil rejo govedi na omenjeni lokaciji. Omenjeni poseg je možen samo z upoštevanjem spremenjene tehnološko-tehnične ureditve podane v poročilu, kar pomeni, da na območju željene lokacije - na tem delu Krškega polja nikakor ni dopustna deljena reja živine na nastilj in na rešetke, možna oziroma dopustna pa je samo reja na nastilj.
2. Prav tako bo predviden hlev lahko povzročil predvsem onesnaženje zraka z emisijami vonjav. Te emisije so (bodo) največje v času odvažanja in gnojenja z gnojevko.
Emisije vonjav, ki so posledica gnojenja z gnojevko, so za okoliške prebivalce lahko moteče, vendar jih lahko obravnavamo kot normalni in običjani pojav v okolju z intenzivnim kmetijstvom, ki se mu ni možno v celoti izogniti. Tovrstne emisije je možno nekoliko zmanjšati, če se gnojenje izvaja v skladu z gnojilnim načrtom.
Z upoštevanjem vseh predvidenih in dodatnih omilitvenih ukrepov, kjer je emisije vonjav možno močno zmanjšati z vzrejo na nastilj, je poseg oziroma gradnja novega hleva možna.
3. Gnojenje z govejim gnojem in gnojnico, ki se bo izvajalo po v naprej pripravljenem gnojilnem načrtu, ne bo povzročilo onesnaževanja tal, kar pomeni, da je s tega stališča poseg možen. Prav tako velja za onesnaževanje površinskih voda.
4. Vpliv na identiteto naravnega okolja in krajine ter ekopsihološki vpliv v času obratovanja bo predvsem v kontinuiranem delovanju bodočega hleva. Načrtovani objekt bo lociran ob sedanji objekt, ob njegovi zahodni strani. Vpliv se nanaša predvsem na funkcijo dodatne dejavnosti, ki ima na eni strani negativen vpliv, kot npr. nova, v gabaritih in oblikovanju skladna konstrukcija oz. zgradba (močnejši vpliv na krajino), na drugi pa pozitiven, saj gre za razširitev obstoječe kmetijske dejavnosti.
5. Ker bodo v načrtovanem objektu enake dejavnosti kot v že obstoječem, to ne bo bistveno vplivalo na naravno okolje in je tudi s tega vidika poseg možen.
Glede na opisane in ocenjene pričakovane vplive na okolje ocenjujemo, da bo vpliv vzreje v novem govejem hlevu največji na podtalnico, kar pa je mogoče zmanjšati z vsemi omilitvenimi ukrepi, ki so podrobneje obdelani v poročilu. Na podlagi ocenjenih obremenitev v prostoru, ki jih bo predviden poseg povzročil, smo pripravili predlog okoljevarstvenih ukrepov ter predlog monitoringa.
Ob izvedbi in upoštevanju vseh predlaganih okoljevarstvenih in omilitvenih ukrepov menimo, da vzreja v novem hlevu ne bo prekoračevala dopustne stopnje ekološke obremenitve okolja. V celoti ocenjujemo vpliv na okolje kot zmeren glede na obstoječe stanje.
Maja Divjak Malavašič, univ. dipl. biolog Tamara Bednaršek, univ. dipj. geogr.
Andrej Uršič, univ. dipl. biolog
03ČINA ČRNOMELJ
Na podlagi 5. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur. I. RS, 70/95) razpisuje Občina Črnomelj za študijsko leto 1999/2000:
2 štipendiji za študij medicine (VII. stopnja) za poklic zdravnik splošne medicine.
Kandidati lahko vložijo prijavo do 30.9.1999 na naslov:
Občina Črnomelj, Trg svobode 3, 5340 Črnomelj.
Prijava mora vsebovati:
a) potrdilo o vpisu;
b) dokazilo o učnem uspehu v zadnjem letniku predhodnega izobraževanja;
c) potrdilo o državljanjstvu RS:
d) življenjepis.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisa.
Občina Črnomelj
GAČNIK PROTI KRMELJU
KRMELJ - Skoraj ni je bolj neprijetne zadeve za novinarsko raziskovanje, kot je poročanje o skrhanih medsosedskih odnosih, še zlasti, ko gre zadeva tako daleč, da jo prično premlevati še sodni mlini. Nekaj takega velja za primer Gačnik proti Krmelju v Mokronogu. Gačnikovi so nas zaprosili, da naj bi nekaj zapisali o njihovem dolgoletnem sporu s sosedom Krmeljem, pri čemer jih najbolj moti motenje posesti, ko naj bi bodisi sosed, še bolj pa stranke, ki prihajajo k njemu zaradi popravila manjše kmetijske mena-nizacije, večkrat z avtomobili (ne)hote blokirali pot do kme-
tije. Prejšnji teden je Upravna enota Trebnje slicala prizadeti stranki in inšpekcije, da bi se dogovorili, kako legalizirati podobno dejavnost, kot jo ima že Janko Krmelj, še njegovemu sinu. Uradniki menijo, da ima Krmelj za to ustrezne papirje in prostore, ker pa se ostarela soseda Gačnik pritožujeta tudi zavoljo prekomernega hrupa in onesnaževanja zraka iz Krme-Ijeve delavnice oz. soseščine, bodo potrebne še meritve. Gač-nikova pravita, da je Krmelj pričel nagajati že pred 15 leti, ko je pričel graditi hišo in je stresel kup peska na sporno pot do njihove kmetije, Krmeljevi pa odgovarjajo, da Gačnikovi nimajo dobrih odnosov skoraj z nobenim mejašem...
ZAKLJUČEK TABORA NA OBOLNARJEVI KMETIJI
DOLENJA VAS PRI ČATEŽU - V soboto, 31. julija, ob 20. uri bodo na Obolnarjevi turistični kmetiji pripravili zadnji julijski večer izobraževalnega tabora Big banda Glasbne šole Grosuplje, ki je od ponedeljka, 26. t.m potekal v domu Čebelica na Čatežu pri Veliki Loki. Tabor, ki se ga udeležujejo tudi Trebanjci, sta organizirala območna izpostava SLKD Trebnje in grosupeljska glasbena šola. Prireditev, na katero vabijo ljubitelje dobre glasbe in zanjo ni vstopnine, pa bodo oblikovali poleg članov Big banda GŠ Grosuplje pod vodstvom Brača Dobljekarja še pevci kvarteta Beati iz Dobrepolja pod vodstvom Tomaža Šinkovca.
BREZ KOČEVSKIH ZANIMIVOSTI
KOČEVJE - Ob koncu tedna je tudi na naslove turističnih agencij, seveda ob plačilu, priromala zajetna karta pod vabljivim sloganom “Zanimiva Slovenija”, ki jo je izdal Top tra-ding, d.o.o., iz Kamnika. Ko na karti ob iščemo ribniško-ko-čevsko dolino, ugotovimo, da je to območje tudi tokrat ostalo (skoraj) prazna lisa. Na tem turističnem zemljevidu, ni vsem dobro znanega samostana pri Novi Štifti, parka Kadice, kočevskih pragozdov in vsaj ene izmed več kot 700 raziskanih jam, kopališča na Rudniškem jezeru, planinskih koč, smučišča v Sodražici in Dolgi vasi, gradu Kostel, še celo na radio Univox so pozabili.
Pri 90-ih še kvačka in kleklja
Alojzija Petrovčič iz Potoka je kljub visoki starosti še vedno prisotna s svojimi ročnimi deli na vsaki razstavi v domačem kraju
KOSTEL - Predstavnice društva upokojencev iz Kočevja in pevska skupina Odmev, ki deljuje pri društvu, so v soboto popoldan obiskale Alojzijo Petrovčič iz Potoka, ki je v krogu sorodnikov in prijateljev v Grajskem hramu v Kostelu praznovala svoj 90. rojstni dan. Obdarile sojo z rožami in pesmijo, saj Alojzija ni le ena najstarejših občank nove občine Kostel in članica društva upokojencev vse od ustanovitve njegovega poverjeništva v Fari, ampak je kljub visoki starosti tudi še vedno redno prisotna s svojimi ročnimi deli na vseh razstavah, kijih v Kostelu organizirajo upokojenci ali pa društvo podeželskih žena.
Za Alojzijo se dan začne in konča z belo kavo, vmes pa pridno kvačka, tudi kleklja, hodi na sprehode proti Jakšičem ali obišče hčer. Sama si še vedno pospravi posteljo, rada posede pred televizijo, sicer pa, kot pravi, še je in spi. Črne kave in alkohola ne pije, prav tako tudi ne kadi, vendar pa visoko starost pripisuje “rodu”, saj so tudi njeni bratje in sestre -bila je peti izmed 9 otrok z domačije v Potoku - dočakali visoko starost. Zato je tudi že pred 20 leti v nekem pogovoru o letih in zdrav-
NAPIL SEJE IN USTAVLJAL POLICISTE
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto malo pred deveto zvečer so bili topliški policisti najbrž precej presenečeni, saj so se našli v zamenjani vlogi. Ponavadi oni ustavljajo vinjene voznike, tokrat pa se je možakar pod vplivom alkohola lotil njih. Pred picerijo Račka je policiste ustavil, potem pa kričal m jim grozil, da bo vse razbil. Poskušali so ga pomiriti, a jim to ni uspelo, zato so ga odpeljali s seboj. Ugotovili so, da gre za 48-letnega J. B. iz Dolenjskih Toplic, ki se bo moral za svoje korajžno dejanje zagovarjati tudi pred sodnikom za prekrške.
Murn
ju zase dejala, da bo dočakala 90 let. Zdravje ji dobro služi in tudi priljubljene nadaljevanke po TV še vedno lahko spremlja brez očal.
Le ena noga ji precej nagaja, vendar pa je kljub bolečinam na proslavitvi svojega jubileja tudi še zaplesala. Kako le ne bi! Zbrani so bili vsi, ki jih ima rada: obe njeni hčerki, ki ju je od svojega 33 leta, ko ji je mož padel v partizanih, vzgajala sama, 4 vnuki in 5 pra; vnukov, pa tudi njena leto dni mlajša sestra in številni prijatelji-M. LESKOVŠEK-SVETE
ALOJZIJINA DELA SO PO ŠTEVILNIH DOMOVIH - Prtički in pri ki jih je skvačkala ali sklekljala Alojzija Petrovčič, krasijo prenekateri dorn njenih najdražjih, prijateljev in znancev, pa tudi drugih, saj je tu in ta tudi kakšnega prodala. Prt, ki ga je naredila pred tremi leti, pa je na olta' ju cerkve v Fari. Na posnetku: slavljenka, obkrožena s članicami kočevskeg društva upokojencev (Foto: M. L.-S.)
Tiho odhajajo iz naših vrst zaslužni ljudje, aktivisti OF in veterani NOB. Pred kratkim so se domačini in člani ZB iz soseščine na pokopališču v Podgradu poslovili od Lojzeta Murna, dragega prijatelja in borca NOB Slovenije.
Vse življenje je bil zvest idejam napredka in pravičnosti, zato seje zgodaj vključil v NOV, še prej pa je bil med zaslužnimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja v Podgorju. Vztrajal je v vrstah upora proti nacifašistom do konca vojne.
Po letu 1945 je pomagal graditi ljudsko oblast in je veliko naredil pri obnavljanju v vojni porušenih krajev pod Gorjanci. Ljudje so ga spoštovali in imeli radi. Izvolili so ga tudi za poslanca slovenske skupščine, večkrat pa tudi za župana Gotne vasi. Lojzeta Murna je poznala in cenila večina prebivalcev v podgorskih vaseh.
Na zadnji poti so se od njega poslovili domači predstavniki, za območni odbor ZB pa njegov predsednik Ludvik Golob. Zahvalil se je pokojniku, ki je več desetletij uspešno vodil krajevno združenje Žveze borcev v Podgradu. Odločno je nasprotoval nekaterim posameznikom, ki so hoteli v domačem kraju v duhu sprave postaviti skupni spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Vedel je, da ni mogoče enako vrednotiti borcev, ki so padli za svobodo Slovenije v NOB in tistih, ki so se bojevali na strani okupatorja.
Člani ZB so se dostojno poslovili od zaslužnega in naprednega borca, ki je vse življenje nesebično ter požrtvovalno razdajal svoje sposobnosti domovini.
X GOŠNIK
ZAHVALA
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
Ob boleči izgubi naše drage mami, hčerke, sestre, tete, svakinje, botre, sestrične in nečakinje
MARJANE
BREZOVŠEK roj. Mlakar
s Senovega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili nanjeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrazili sozaU • Iskrena hvala vsem njenim prijateljicam, sodelavkam in znanc?I^j sorodnikom, sosedom, predvsem družinama Abram in Venek ter ge- . Malik, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Uroševim in Matejevim sošolcem in prijateljem. Prav lepa hvala za finančno punt Mercatorju Dolenjske Novo mesto in Krško ter poslovodjem^ Zahvaljujemo se g. Žičkarju in KS Senovo za opravljene pogreon storitve, g. župniku za lep obred, ge. Anici Breznikar in ge. Ani Koprivnik za poslovilne besede, MePZ VIVA iz Brežic in izvajalcuTišin • Lepa hvala osebni zdravnici dr. Janji Zorko Kurinčič. Posebej fekt*® zahvalo izrekamo zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osepj kirurgije Bolnišnice Brežice za njihovo prizadevnost, lajšanje bolečin skrbno nego v zadnjih dneh njenega življenja.
Žalujoči: sinova Uroš in Matej v imenu sorodstva
ZAHVALA
V hudi bolezni nas je v 63. letu starosti zapustila draga žena, mam3’ babica in sestra
MIROSLAVA REPAR
iz Sevnice
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnik0^ prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Ju J
Pesjaku, uslužbencem Zdravstvenega doma Sevnica m
osebju
Gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje za ves trud in neg Zahvaljujemo se tudi govorniku Lojzetu Motore, p^vc ’ pogrebni službi in g. župniku za lepo opravljen obred. H ^ vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremi11 poti k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega
VIDA VELJAKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, s0?e^g jp sodelavcem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sozajntpi pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala ur^oVo službi ZD in Intenzivnemu oddelku interne bolnišnice mesto ter g. župniku Cirilu Plešcu za lepo opravljen pos 0 obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
i 1 cuN’1*'
Novo mesto, Trogir, Maribor, Nova Gorica, Birminghaini Trofaiach
ZAHVALA
Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal.
Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok.
V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
IVAN ŠERCELJ
s Sel pri Dolenjskih Toplicah
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost in bolečino in nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivoma OŠ Dolenjske Toplice, UKS Novo mesto, osebju Pljučnega oddelka SB Novo mesto, gasilcem GD Podturn, Ribiškemu društvu Novo mesto ter govornikoma Alojzu Puhanu in Tomažu Šavlju, Čebelarskemu društvu Straža - Dolenjske Toplice in Društvu upokojencev Dolenjske Toplice. Hvala tudi pevcem iz Šmihela, gospodu, kije igral Tišino, pogrebni službi Oklešen in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in očeta pospremili v tako velikem številu, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Danica, sin Janez z družino, hči Darja z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC BONIFER
Dol. Križ
boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, ki ste nam stali ob strani ln narn izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Zdenki Ropret, Patronažni sestri Andreji Senica in Vidi Sever za vso nego in pomoč. Hvala tudi kolektivu ovolesa, kolektivu OŠ Žužemberk in g. dekanu Francu Povirku za opravljen obred. Vsem in Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Skrb za vse nas, verovanje v božjo milost, veliko dela, preizkušenj in bolezni si prestala, v spominu svojim sinovom in hčerki boš ostala.
VILJEMKA MIŠICA
roj. Trempus
Čudno selo 2
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, ožjim sosedom za pomoč, vaščanom, znancem za ustne in ŽD VZraze soža«a- Ycnce' cvetje, sveče, denarno pomoč, bolnišnicam Novo mesto, dr. Čehovi, sta nornelji dr- Špecovi, patronažni sestri Minki, Komunali, Danfoss, KŽ in ZB ter snovalcem Trubarjeve ul.v Črnomlju, Jožetu Maleriču za organizacijo pogreba, g. kaplanu ,za za govor in lep obred, pevcem iz Doblič in g. Birkelbah za govor ter množici ljudi za °eiezbo na pogrebu.
Njeni otroci: Jože, Marinka, Stanko, Peter in brat Rude z družinami ter vsi ostali sorodniki
ZAHVALA
Življenje celo si garala, za dom, družino vse si dala.
Zdaj hiša je prazna in tema povsod, le sledi ostale so od dela tvojih pridnih rok.
V 95. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša mama, babica in
prababica
MARIJA CAJNAR
iz Križevske vasi 62 pri Metliki
p0d . — iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izraženo sožalje, g0 arJpno cvetje, sveče ter številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala z« iern|koma 8e- Zdenki Tomc in g. Janezu Urbančiču za poslovilne besede. Hvala g. župniku Vse °Pravljen obred, pevkam za odpete pesmi in za zaigrano zahvalo ter pogrebni službi. In vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: Vida, Martina, Zdravko, Cvetka in Stanka z družinami
Alojz Mihev
kukamo
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec
JOŽE DRMAZ
pismonoša Pošte Kostanjevica na Krki
Od
nJega smo se poslovili v četrtek, 22. 7. 1999, na pokopališču v Kostanjevici na Krki. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., Poslovna enota Novo mesto
Rod Mihevovih izpod Pece na Koroškem izvira vse od leta 1680, je ugotovil Lojzetov stric, prof. Ivo. Ko je upokojeni 65-ietni dr. vet. med. Lojze Mihev iz Sevnice, pred štirimi leti kronološko posegal v korenine debla svojih prednikov, je prišel do zanimivih podrobnosti stare rodbine. Lojze je bil rojen na materini domačiji na Ljubnem ob Savinji, odraščal pa je kot edinec na Koroškem. Oče je bil gozdar pri baronu Hošeku in vojno je družina zelo burno preživela na Planini pri Sevnici. Očeta, aktivista OF, so Nemci zaprli, mamo in Lojzeta pa pošali v lager. Na poti v taborišče ju je v Avstriji rešil Hoškov šofer Wolf in v začetku leta 1945 sta se z mamo vrnila na osvobojeno ozemlje na Planini.
Po vojni se je družina, spet zaradi očetove službe, preselila v Sevnico, kjer je bil Lojze prvi maturant nižje gimnazije. Zatem je bil oče leta 1950 premeščen v Mokronog, z njim pa je seveda spet romala družina. Lojze je obiskoval brežiško gimnazijo, nakar so očeta premestili v Kočevje, kjer je Lojze končal višjo gimnazijo in maturiral. Ravno med maturo mu je umrla mama, leto pozneje pa še oče. Čeprav je bil zelo navezan na starša, ga to ni strlo. Vpisal se je na veterinarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je leta 1959 tudi diplomiral. Med študijem se je težko prebijal, čeprav je imel štipendijo novomeškega okraja. “Stanoval sem v shrambi, spal pa v banji. Po prvem letniku sem le dobil sobo v študentskem domu,” se spominja Mihev.
Med študijem je spoznal ženo Korošico in se leto pred zaključkom fakultete tudi poročil. Po diplomi je bil na vrsti najprej staž v Ljubljani, nato pa služba živinozdravnika na Kmetijskem gozdnem gospodarstvu Novo mesto. “Ko sem nekega večera prišel z obrata Črmošnjice, mi je nek gospod prišepnil: ’Od Udbe vas čakajo!’ Ustrašil sem se, saj nisem vedel, kaj sem naredil. Prišel je Mitja Mikec, personalni za kadre v Kočevski Reki. Moral sem v Ljubljano k Mačku, kjer sem zvedel, da sem zadolžen za celotno veterino na tem območju. Med študijem sem bil tri mesece in pol na praksi na Danskem, tako, da sem imel nekaj izkušenj. A moram reči, da sem si med službovanjem v Kočevski Reki od leta 1961 do 1965 pridobil toliko znanja, kot da bi naredil pet fakultet. Bilo je zelo naporno, toda moram priznati, da smo bili dobro plačani.”
Ko so leta 1965 prišli Sevničani kupovat telice, ga je Rudi Cim-peršek nagovoril, naj pride k njim v kmetijsko zadrugo. Pristal je in se soočil z začetki kooperacije, sodeloval je z veterinarsko postajo Brestanico. V Sevnici so ustanovili svojo postajo in s kolegom Borisom Stariho ter z veterinarskim tehnikom Tonetom Šerbcem so neutrudno pokrivali teren. Mihev je dvignil strokovno raven klavnice v Sevnici, nazadnje pa skrhanega zdravja opravljal še inšpekcijsko delo v Laškem. Za vseskozi predano delo so mu Sevničani izročili občinsko priznanje Dušana Kvedra - Tomaža. Mihev je bil tudi predan pripadnik zelene bratovščine, vsaj tako kot lov pa ga je veselilo streljanje na glinaste golobe, za kar je navdušil tudi starejšega sina; nanj je bil zelo ponosen tudi zato, ker se je razvijal v obetavnega smučarskega skakalca. Zato mu je njegova tragična smrt v prometni nesreči hudo strla srce. Od tega udarca si Lojze ni opomogel vse do svoje nedavne smrti.
PAVEL PERC
ZAHVALA
Vse življenje si garal, vse za dom, družino dal.
Bolečine težke si prestal, a za nas nisi umrl, v naših srcih boš ostal.
V 75. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, tast, stari ate in pradedek
JANEZ
SIMČIČ
iz Železnikov pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste nam v težkem času pomagali, stali ob strani in pokojniku darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala govorniku g. Nemaniču za besede slovesa, župnikoma g. Božnarju in Dolšaku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Novega mesta. Hvaležni smo vsem za ustno in pisno izraženo sožalje. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA
ADAM
roj. Adlešič
iz Nazorjeve 10, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavkam Beti Črnomelj za pomoč v težkih trenutkih, izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala cerkvenemu mladinskemu zboru iz Črnomlja za lepo petje in g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se Domu starejših občanov za nego v zadnjih letih. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Izteka se žalostno leto, odkar med nami ni več
dr. ZVONETA BABIČA
27.7.1998 - 27.7. 1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in ohranjate spomin nanj.
Vsi njegovi Novo mesto, 27. julij 1999
ZAHVALA
Ločitev je naša usoda, srečanje, novo upanje.
Ata naš, žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli.
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, bratranec, stric, svak, tast in boter
JANEZ ZAGORC,
gostilničar
iz Dol. Stare vasi
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, vaščanom za podarjeno cvetje, sveče, vence, za svete maše ter ustne in pisne izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo dr. Ivanu Baburiču, dr. Slavki Žibert Vizec ter sodelavcem ZP Šentjernej in Škocjan. Lepa hvala sodelavcem Revoza (oddelek CSND in DLI), PGD Dol. Stara vas in DU Šentjernej. Najlepša hvala tudi g. župniku Trpinu za lepo opravljen obred in poslovilni govor ter obiske na domu. Hvala šentjernejskemu oktetu ter pogrebni službi Oklešen. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
’ (M fl fMl /KV TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -.lr\ UNlj 11IMU Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
TA TEDEN ¥A
tedenski
Četrtek, 29. julija - Marta Petek, 30. julija - Julita Sobota, 31. julija - Ignac Nedelja, 1. avgusta - Alfonz Ponedeljek, 2. avgusta - Tea Torek, 3. avgusta - Lidija Sreda, 4. avgusta - Dominik
LUNINE MENE
4. avgusta ob 19.27 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 29. do 1.8. (ob 19. in 21. uri) komedija Genij.
ČRNOMELJ: 30. in 31.7. (ob 21. uri) kriminalni film Pravda za vsako ceno. 1.8.
(ob 20.30) komedija Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki.
GROSUPLJE: 30.7. (ob 20. uri) kriminalni film Mafija.
KOČEVJE: 2.8. (ob 20.30) kriminalni film Mafija.
KRŠKO: 30.7. (ob 20. uri) in 1.8. (ob 18. uri) ljubezenska drama Beneška kurtizana.
METLIKA: 30.7. (ob 21. uri) komedija Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki. 1.8. (ob 21. uri) kriminalni film Pravda za vsako ceno.
NOVO MESTO: Od 29.7. do 1.8. (ob 19. uri in 21.15) ter od 2. do 4.8. (ob 21. uri) akcijski film Skrivnosti ulice Arlington. Od 2. do 4.8. (ob 19. uri) grozljivi film Krvavi horizont.
RIBNICA: 31.7. (ob 22. uri) kriminalni film Mafija.
VELIKE LAŠČE: 31.7. (ob 20. uri) kriminalni film Mafija.
film f
• LULU NA MOSTU, romantična komedija (Lulti on the Bridge, 1998, ZDA, 100 minut, režija: Paul Auster)
PaulAuster je ime, ki že nekaj let velja kot Omega vodonepropustna garancija za kvaliteto, za dobro literaturo in dobre scenarije. Mož iz New Yorka je pred Lulu poleg kultnih zgodbic in črtic napisal scenarij za dva kultna filma. V režiji Way-na Wanga je portretiral male in srčne prebivalce BrookIyna, v filmu Moder v obraz, ki ga je z Wangom tudi sorežiral, pa je napravil nekakšen kolaž tamkaj stanujoče in pohajkajoče umetniške srenje. V prav neobičajno izvirnih in avtentičnih vlogah smo imeli priložnost gledati zelo avtorske in čisto drugačne duhovite Roseanne, Madon-no, Lou Reeda, če omenimo najbolj razvpita imena.
Toda vse, kar se sveti, sčasoma nedvomno nekoliko zbledi, bi lahko nekoliko nerodno komentirali Austerjev zadnji scenaristični fias-ko in režiserski debut. Kar je kratko malo neverjetno, če že ne nezaslišano. Auster, pa taka polomija.
lzzy, Harvey Kaitel, tudi tokrat Austerjev igralec, je jazzer, šef benda, ki se mu je ravno začlo obračati na bolje, ko ga sredi nekega špila pihne samomorilski manijak. Izzy okreva, toda s preluknjanimi pljuči in poškodovano roko je s kariero skuliranega saksarja opravil. Monotono življenje se mu postavi na glavo, ko neke noči v temni ulici
človeku z luknjo v glavi pobere torbo, v kateri je čarobni kamen in serveta s telefonsko cifro. Pokliče in obišče dekle, ki se oglasi, lepo Miro Sorvino, in kamen, ki v temi čudežno modro posveti v obraz ter povzroča vsesplošne pozitivne vibracije, ju kmalu tudi zaljubi. Ce-lia, igralka, ki se preživlja s “kel-narjenjem ”, z majhno pomočjo Izzyja, katerega nekdanja soproga je zdaj žena uspešnega producenta, dobi glavno vlogo v filmu Pandorina skrinjica. Gre za rimejk nemške neme klasike po Wedekindovem romanu, v katerem je Lulu enigmatična, fatalna in nedolžna lepotica, ki zapelje polovico svetovne populacije in konča pod rezilom Jacka Razparača.
Do tu zadeva še nekoliko šiba, toda ko Celia oddide na snemanje v Dublin, Izzyja ugrabijo tipi, ki vlečejo na rusko mafijo. V nekem magacinu ga obratno od faustovsko zaslišuje Williem Dafoe, ki pozna vsak detalj njegovega otroštva, slišati pa hoče kesanje, da je živel prazno in egoistično, kar naj bi popravil s priznanjem, da se je zaljubil. lzzy mu ne prizna nič, vmes pa grejo fantje po kamen, ki bi lahko bil tudi vohunsko posvečen kos berlinskega zidu, na Irsko. Kot da bi gledali film o Kafki, ki ga je posnel zblojeni pristaš new agea. Ena sama božja mistika brez enega samega pametnega namiga, ki bi nekoliko racionalno ublažil ta kaos.
Lulu na mostu še posebej presunljivo razočara s koncem, ki je narejen v maniri "... potem je zazvonila budilka in sanjskega pobega od staršev je bilo konec, ” kar je klasičen razplet domišljijskih spisov v prvih razredih osnovne šole.
TOMAŽ BRATOŽ
KREKOVA BANKA
Vsi, ki se boste odločili prispevati svoj delež za humanitarno akcijo Roka pregnancem, lahko s položnico nakažete denar pri nas - brez plačila provizije.
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova- banka, si
p?- (žo	v	Jpžt/i	č/o jdfZp-
1ZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja
UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
\7,HAl\občetrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14izvodovv3. trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V eeni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomski oglas (in mali oglas pravnih oseh) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. V ceni oglasa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-I07-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606,324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
BALIRKO za štirioglate bale Belger 41 in motor Perkels, 6 cilindrov, prodam. B (0608)69-420.	2670
KUPIM
KMETIJO ali kmečko zemljišče v okolici Novega mesta kupim ali najamem. IS (068) 373-570.	2679
KUPIM APN 4 ali APN 6, lahko tudi starejši. B 068/324-229.
UČBENIKE za 1. letnik kmetijske šole (tehnična gimnazija) kupim. B 068/322-121.
MOTORNA VOZILA
MINI 1000 v voznem stanju, registriran do 2000 leta, prodam. B (068)89-022.	2648
ZASTAVO 101, letnik 1988, 69.000 km, prodam. B (068)47 310.	2662
RENAULT 4 GTL, letnik 1989, prevoženih 87.500 km, reg. do 10.3.2000, prodam B (068)25-800.	2663
R 4 GTL, 12/90, krem barve, 114.000 km, registriran do 4/2000, prodam. B (068)73-275, po 16. uri.	2669
LAGUNO RT, letnik 1994, s klimo, ugodno prodam. B (041)623-700.	2674
VW COMBI TRANSPORTER, diesel/letnik 1993, podaljšan, prodam. B (0609)643-« 160.	•	2677
JUGO 45 CORAL, letnik 1989, sivo modre barve, 85.000 km, dobro ohranjen, prodam. B (068)45-877. (041)575-335.	2690
CITROEN AX CABAN 1.1 I, letnik 1993, kovinsko sive barve, prvi lastnik, prevoženih
92.000 km, ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o.,Kandijska c.53, 8000 Novo mesto, B (068)367-490.	2697
OPEL VEKTRO, 1.6, let. 91, bel, prodam. B 068/89-200.
SUZUKI MARUTI 800, letnik 1993, bele barve, prevoženih 31.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o. Kandijska c.53,8000 Novo mesto, B (068)367-490.
CITROEN ZXAVANTAGE 1.4i, letnik 1995, temno zelene barve, prevoženih 75.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o.,Kandijska c.53, 8000 Novo mesto, B (068)376-490.	2699
FORD ESCORT 1.6i CLX, letnik 1992, kovinsko sive barve, prevoženih 127.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o.,Kandijska c.53, 8000 Novo mesto. B (068)376-490.	2700
DAEWOO TICO SX, letnik 1997, prva registracija 1998, kovinsko zelene barve, prevoženih 13.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o.,Kandijska c. 53,8000 Novo mesto, B (068)376-490.	2701
OPEL CORSO COMBO 1.7D, letnik 1996, bele barve, prevoženih 63.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. AVTO HIT, d.o.o., Kandijska c. 53, 8000 Novo mesto, B (068)376-490.	2702
ŠKODO FORMAN LX, letnik 1994, zelene barve, prevoženih 72.000 km, ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o., Kandijska c.53. 8000 Novo mesto. B (068)376-490.	2703
PEUGEOT 205 GL, letnik 1989, prevoženih
96.000 km, rdeče barve, prva lastnica ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o., Kandijska c.53, 8000 Novo mesto, B (068)376-490. FORD FIESTO l.li, letnik 1993, kovinsko sive barve, prevoženih 87.000 km, prvi lastnik, ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o., Kandijska c. 53, 8000 Npvo mesto B (068) 376-490.	2705
OPEL VECTRO 1.6i, letnik 1992, prevoženih 126.000 km, odlično ohranjen, ugodno prodamo. AVTO-HIT, d.o.o., Kandijska c. 53,8000 Novo mesto, B (068)376-490. 2706 RENAULT 4, letnik 1985, prodam. B (068)23-420.	2666
SKUTER YAMAHA SPY/50, letnik 10/97, modre barve, prodam. B (068)347-093. FORD FIESTO, letnik 1996, Golf cabriolete, letnik 1989, in Renault Trafic, povišan, letnik 1995, prvi lastnik, možen bančni kredit, prodam. B (041)720-038.	2633
FIAT TI PO 1.9 TD, letnik 1991, klima, ABS, registriran do 6/2000, prodam. B (041)739-114.	2634
FIAT TEMPRO 2.0, letnik 1994, karavan, klima, itd., zelo ugodno prodam. B (041) 720-038.	2667
ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam. B (068)342 436.	2632
GOLF JXD, letnik 1986, moder, registriran do marca 2000, prodam. B (068)50 077. JUGO CORAL 60, modre barve, letnik 1991, prodam. B (068)81 183.	2642
OPEL CORSO SWING1.2, letnik 1995, registriran do 4/2000, prodam. B (068)44-241.
JUGO 55, letnik 1988, ugodno prodam B (068)45-270.	2652
CLIO 1.4, letnik 1993, prodam. B (068)73 069.	2664
R 5 FI VE, 5 V, letnik 1994, srebrne barve, registriran do 3/2000, prodam. B (068)83-614.
POSEST
STAREJŠI VINOGRAD (20 a) z zidanico ali gradbeno parcelo primerno za vinograd v Stražniku nad Plcterji prodam. B (068)49-354.	2638
NOVEJŠO ali starejšo hišo v Koprivnici ali Brestanici kupim. B (041)826-615.	2647
ZAPUŠČENO KMETIJO, 5 ha, gospodar-sko poslopje, asfalt do poslopja, elektrika, voda, prodam, B (068)48 753.	2631
PRODAM
BELO IN RDEČE VINO in gabrova drva ugodno prodam. B (068)65-576.	2637
UGODNO prodam prečno flavto Yamaha in posteljo velikosti 200 x 180. B (068)342-039. DELAVNICO, 250 m2, v bližini Mokronoga prodam. B (041)609-119.	2675
VINO cviček, geografskega porekla z analizo, prodam. B (068)40-839.	2676
CEPLJENO BELO VINO prodam. B (041)840-208, zvečer.	2640
GORSKO KOLO izdelano po naročilu, alu okvir STX oprema, prodam. B (068)347-093.	2694
STRUŽNICO, univerzalna, nemška Plauert, fi 400 x 1000 mm, malo rabljena, prodam za 250.000 SIT. B (0608)71-745.	2680
RDEČE NAMIZNO VINO in vino franki-njo prodam. B (068)81 183.	2641
2300 komadov strešnih opek in 300 1 vina šmarnice prodam. B (068)81 -064.	2654
BELO IN RDEČE VINO (cviček), po 150 SIT/L, komat 24 col in pajkelj za čiščenje žita, prodam. B (068)73 613.	2646
IZKOPALNIK krompirja Tehnostroj, rabljen eno sezono, prodam. B (066)549-640..
RAZNO
V centru ČRNOMLJA prodamo poslovni lokal - trgovino v
velikosti 88 m2 za 7,5 MIO. Informacije dobite na telefonu 041/672-580!
VAKO, d.o.o. Črnomelj
Zaposlimo več elektro ali strojnih tehnikov za delo na terenu, servisiranje in montažo hladilnih in klima naprav.
Prednost imajo kandidati z izkušnjami v tej dejavnosti. Inforamcije na telefonu: 068/52-073, fax: 068/53-173
SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto B 068/24-791
PRODAJA in SERVIS
* Redne cene nespremenjene.
* Vroče poletne ugodnosti v vrednosti od 20.000 do 395.000 tolarjev.
* Super ugodna klima, da bo poletje prima.
DDV naj vas ne plaši, zdaj so za SUZUKI časi.
Vzemite račun!
Nagradna igra Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, ki poteka pod geslom VZEMITE RAČUN, je del kampanje, ki je ob uvedbi davka na dodano vrednost namenjena javnosti.
Namen nagradne igre je spodbuditi potrošnike, da vsakokrat zahtevajo pravilen račun, ga pregledajo in tako kontrolirajo prodajalce.
V nagradni igri VZEMITE RAČUN lahko sodelujejo vsi prebivalci Slovenije, ki bodo do 18. septembra poslali v zaprti ovojnici 10 računov, ki so jih izdali zavezanci za DDV in bodo vsebovali najmanj naslednje podatke:
• izdajatelj računa in davčna številka izdajatelja,
• kraj in datum izdaje ter zaporedna številka računa,
• stopnja in znesek vračunanega DDV,
• vrednost blaga oziroma storitve z vračunanim DDV.
V ovojnico bo potrebno vložiti še list s podatki pošiljatelja (ime in priimek, naslov in davčna številka). Na ovojnico bo zgoraj levo potrebno napisati “Nagradna igra VZEMITE RAČUN” in jo poslati na naslov:
Ministrstvo za finance Davčna uprava Republike Slovenije, p.p. 563, 1001 Ljubljana Posameznik lahko sodeluje v nagradni igri z neomejenim številom ovojnic. Na dan žrebanja računi ne smejo biti starejši od štirih mesecev. Izžrebanih bo 85 nagrad v skupni vrednosti 12,000.000 tolarjev (osebni avto in 84 denarnih nagrad od 50.000 do 1,000.000 tolarjev).
Žrebanje 23.9.1999 bo javno, posnetek pa bo predvajala TV Slovenija. Rezultati bodo objavljeni v Delu, Večeru in Dnevniku ter na teletekstu RTV Ljubljana v sedmih dneh od dneva žrebanja.
VABLJENI NA PLES, vsa srednja generacija, v petek ob 20. uri v Motel Grosuplje. Organizator Društvo Metulj.	2639
V OKOLICI SEVNICE prodam vpeljano trgovino z živili in mešanim blagom (lokal je v najemu). B (041)812 714.	2659
V NOVEM MESTU nudim varstvo otroka. B (068)324-640.	2683
KAMEN: Pohorski škriljevec, naraven, različnih barv in debelin. Nudimo polaganje kamna in prevoz. B/fax (063)754-003 ali (041)621-478.	2684
PRODAM lepo izdelane zabojčke za jabolka in krompir. B 068/24-761.
LES: stenski opaž, brune, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodamo. Nudimo prevoz. B, fax (063)754.003 ali (041)621-478. 2685
DU METLIKA daje v najem trgovsko poslovni lokal v velikost 40 nr in 41 m: skladiščnih prostorov ter ustrezni parkirni prostor. Lokal se nahaja na Kolodvorski ul. 1 v Metliki. Vse informacije na B (068)58-517 ob torkih in četrtkih od 8. do 11. ure ali na B (068)58-230 izven tega časa.	2691
ZA OPAŽ PLOŠČE si lahko izposodite kovinske podpore in plošče. B (068)342 506. MLADINSKO SOBO. lepo ohranjeno, ugodno prodam. B (068)89 290.	2660
VAKO, d.o.o. Črnomelj
Zaposlimo ekonomista s VI. ali VII. stopnjo izobrazbe za vodenje finančno-računovodskih poslov. Zaželene so izkušnje, niso pa obvezne. Delo je možno začeti takoj. Plačilo po dogovoru. Informacije na telefonu: 068/52-073, fax: 068/53-173
UČITELJ najame stanovanje, največ ds°i0^ no v Novem mestu - Šmihel z °*c0 07zg7 (066)645-854, Janez.	1
PRODAMO ali damo v najem novo l£«*J no stanovanje v izmeri 44,80 m2 ter o	^
v najem pisarniške prostore v izmeri -m2 na lokaciji Mušičeva 15, Novo mes o. formacije na B (068)371-220 ali (041)612.368.
V ČRNOMLJU je naprodaj enoso^!0,fS, vanje, 50 m2, z vsemi pritiklinami. B ( ^3
662, zvečer.
ŽIVALI
NATAKARICA dobi zaposlitev. B (068)321 520,	2656
KUHARICO z nekaj prakse in delavko v kuhinji, obe z veseljem do dela, redno zaposlimo. Pisne ponudbe na naslov: Kmečki hram, Tomačevska 50 a, 1113 Ljubljana.
TAKOJ ZAPOSLIMO KV KUHARJA ali kuharico. Gostilna prenočišča Vovko, B (068)85-603.	2678
ČEVLJARSTVO LOPATEC zaposli delav-ca z delovnimi izkušnjami v čevljarski delavnici. B (041)653-700.	2682
DVA STROJNIKA težke gradbene mehanizacije dobita redno delo. Plačilo po dogovoru. Šifra: “TGM”.	2686
DEKLE za delo v strežbi zaposlim redno ali pogodbeno. B (041)838-525.	2688
PODJETJE MOST, D.O.O., vavta vas 41 a, zaposli trgovko z delovnimi izkušnjami. B (068)83-162.	2696
STANOVANJA
V NOVEM MESTU, na Jakčevi ul. 20, prodam dvoinpolsobno stanovanje. B (068) 27-9%.	2671
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, Nad mlini, oddam. B (068)22-061.
MLADE NESNICE hisex, rjave,
, Pred
nes-
nosijo, in grahaste, opravljena vsa C®P |nfor-prodajamo po ugodni ceni. Naročite|n .■ macije: Jože Zupančič, Otovec, Cnt^ (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, v« va. B (0608)67-587, Dušan Sajevec, vav 9. B (068)84-111, Anita Janežič, Mokronog. B (068)49-813.
KRAVO frizijko, brejo 9 mescce^,«g0l8. menjam za kravo za zakol. B (041)
2644
NESNICE rjave in grahaste na začed«^ nosti in težke rjave jarkice prodani-Šentrupert. B (068)40 189, (041)542 7»
GRLICE prodam. B (068)85 618.
NESNICE v začetni fazi nesnosti po7W kom, beli poščanci za zakol oz. nada!J L50O po 300 SIT/kg, purani, težki 10 do 15 vgr' „ SIT/kg, prodajamo. Dostava na ,(81
(068)097.
ČREDO OVAC prodam ali menjam1 za8^ do, konja ali traktor. B(068)344-	,	^95
344-021.
, tretje
tele-
KRAVO, 8 mesecev brejo, sivo, prodam. B (041)414.117.
TELICO SIMENTALKO, v devetem1 brejosti, in balirko za kockaste bale p ^
B (068)89-252.
V CENTRU Novega mesta oddam lokal, 20 m2, v najem, primeren za trgovino ali mirno obrt. B (068)75-393.	2668
SLUŽBO DOBI
DELAVCA za razvoz peciva po Beli Krajini zaposlim. B (041)641263.	2655
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 31. julija, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Mačkovec
od 7. do 20. ure: Vrta, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Urina sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7, do 18, ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
V nedeljo. 1. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg. Market Kandijska. Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska. Market Ragovska. Market Drska. Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 8. od 8.
od 7. do 13. ure:
od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka od 7, do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova o od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, od 8. do 19. ure:-trgovina Žepek, Ragovska «do 11. ure: market Maja, Bučna vas do IZ ure: trgovina Cekar v BIC. BuojJ do 12. ure: samopostrežba Azalea-od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, ^ od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, S1®*’’ od 8. do 11. ure: trgovina Duie, SnjotoflP^ ■ od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Crmosfi) Stopičah
od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne np od 7. do 12. ure: pekama Malka Zužembe , P
jalna Kandija
• Urina sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Prodaja =
^Šentjernej: od 8. do 11. ure: SamoRO^ Šentjernej	.	j	^pl-
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Smafjo p jerneju	.« m*«*
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gona. **■
• Žužemberk: od 8. ure do 11-30: Mar
• Škocjan: od 7.30 do 10: ure: Pn ik®
• Trebnje: od 8. do 11. ure: S*
Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11-ure: Gnc
• Mokronog: od 8. do 11. ure: SatitoP*
• Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod 'P0, Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8 do 11. ure: Market
STUDIO MARKELJ
foto-video-optika
Goliev trg 16 8210 TREBNJE
Studio Markelj zaposli v svoji poslovni enoti v Jrebnjem za nedoločen čas optika in fotografa.
Vse informacije lahko dobite PO tel. (061) 777-777 ali pisno na naslov v 5 dneh po objavi.
STUDIO MARKELJ Ljubljanska cesta 16,
1295 Ivančna Gorica
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
STU
io
Qo3.0 MHZ
 r
Radio max
88,9 FM 87,6 FM
Ji
OGNJIŠČE
&0LENJSKI list
^oleg kegljišča
v M Gerr"Ovi 6 l'*°vem mestu
Posluje
^°streg|j vas bodo s: Picami
hamburgerjem 9'Hcami Pomfritom 8|adoledom ledeno kavo it) 8adnimi kupami Enovrstnimi pijačami.
** 068/321-878 Rabljeni
^Enjski list
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel:	0609/633-553
Prodamo:
- HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu in drugod;
- STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju;
- VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem Vrhu, Novi Gori nad Stražo in drugod;
- GRADBENE PARCELE: v Stopičah, Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Novem mestu - Ce-gelnica;
- POSLOVNE PROSTORE: v
Novem mestu (na Glavnem trgu, Novem trgu in šolskem centru), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku;
- KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Novem mestu (Raj-novišče), v Beli krajini in dugod.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
PRODAJNO NAGRADNA AKCIJA PLINSKIH PEČI
Vsi kupci, ki bodo v času od 15. 5.1999 do 30.11.1999 kupili plinsko peč (moči do 25 kW) v Plinarni Maribor, d.d. (sami ali posredno preko svojega izvajalca instalacije), bodo ob nakupu plinske peči prejeli nagradni kupon, ki ga izpolnjenega vrnejo do 10. 12. 1999 na sedežu družbe.
Izmed vrnjenih kuponov bomo izžrebali deset srečnežev, ki bodo prejeli lepe nagrade:
1.-3. nagrada - vrnjena kupnina za plinsko peč, ki jo je nagrajenec kupil l preko Plinarne Maribor, d. d.
4. -5. nagrada - plinski kuhalnik F OKER (2 plin)
6. -8. nagrada -10 kg jeklenka s plinom 9.-10. nagrada-10 kg plina
Rezultati žrebanja bodo objavljeni v dnevniku Večer, dne 20.12.1999. Veselimo se Vašega sodelovanja!
m£u^ib&r^
družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve 2000 Maribor, PlinamiSka uL 9, TeL: 062/224-141, fax: 062^22-272 http://www.plinama-maribor.si, E-mail: plinamatapiinarna-maribor.si
VJUNKERS
py@
Pogodbeni izvajalci Plinarne Maribor d. d.:
CENTRALVOD do.o.. MARIBOR - CIMERMAN Janez s p.. MARKOVCI PRI PTUJU • DA-BO MONT. MARIBOR • ELBA do.o.. ŠENTJUR • ELEKTRO LINASI. PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU• ENERGOCONSULTING d.o.o. MARIBOR • FERLINC d o.o. MARIBOR • G/PO d.o.o., KOPER • GMAJNER Zvonko s p.. PRAGERSKO • GREGOR Franc sp.. MURSKA SOBOTA • HIP KO d.o.o.. CIRKOVCE - INSTAL. HORVAT Ivan sp.. ČREŠNOVCI • INSTALACIJE MARTIN sp. VELENJE-INSTALACIJE HAJTNIK PAMEČE‘INŠTALATER PREVALJE dd. PREVALJE-INSTALATERSTVO BELA. ZABOVCI • 1NSTALATERSTVO Kukovič Rado sp.. ZG. DUPLEK • JANŽEKOVIČ Franc sp.. BOROVCI - KAPUN BRANKO sp.. STROČJA VAS - KOKOT Jože sp.. MOSKANJCl ■ KOSTANJEVEC Tone sp.. MARIBOR-KOVAČ d.o.o. MORAVSKE TOPLICE-KRALJ Drago s.p. HOČE - KREVZEL Franc s.p.. SoSTANJ-KRIČEJJožefs.p.. MIKLAVŽ NA DRAV. POLJU • MAJCEN Viktor sp.. MIKLAVŽ NA DRAV POLJU • MASS-TERM d.o.o.. MIKLAVŽ NA DRAVPOUU - MAVSAR M.R.F. dno. MARIBOR • MB ZAKLJUČNA GRADBENA DELA sp.. MARIBOR-MONTING d.o.o.. TURNIŠČE • PETEK Emil s.p.. MALA NEDEUA-RE-lNGsp.. MURSKA SOBOTA • SERVIS HALER Boris sp.. BIZELJSKO-SIMTOs.p.. ZG. DUPLEK-STEN-COMMERCE do.o., ROGATEC-STROJNE INSTALACIJE Gobec Alojzij sp.. ROG. SLATINA-STROJNE INSTALACIJE HAUPTMAN s.p., LENART-TAMES d.o.o. PTUJ-TRGOVINA CEV -MONTAŽA. SLOVENJ GRADEC-UNIPRIM do.o.. MARIBOR • VOCOVNIK Leopold s.p.. MISLINJA - RASTId.o.o.. SLADKI VRH
LEP VIKEND na izredni razgledni točki (3,5 km od Šmarjeških Toplic) z manjšim kvalitetnim vinogradom in sadovnjakom ter vso sodobno hišno in vinogradniško opremo prodam z letino vred.
Tel. (068) 341-947
• Poenostavljati zapletene stvari je sposobnost genijev, zapletati preproste stvari pa sposobnost norcev.	(Kennedy)
• Komunizem je neopravljena naloga kristjanov.	(Ošlak)
• Mlada ženska je pri starem moškem podnevi žena in ponoči
vdova.
(Nemški pregovor)
IMP LIVAR, d.d.
IVANČNA GORICA
išče novega sodelavca za delovno mesto VODJA MEHANSKEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVANJA v proizvodnem centru Črnomelj
Pogoji:
• končana VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri,
• ustrezne delovne izkušnje na področju vzdrževanja,
• organizacijske sposobnosti,
• poznavanje osnov dela z računalnikom (Word, Excel).
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov IMP LIVAR, d.d., kadrovska služba, Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku.
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_______________________________________
Upokojenec:
da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res vetja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1999
Kraj:
Datum:
Podpis:
zavarovalnica tilia
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto objavlja
prosto delovno mesto
likvidatorja premoženjskih škod
v sektorju za premoženjska zavarovanja za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Od kandidatov pričakujemo, da
so univ. dipl. ing. gradbeništva ali ing. gradbeništva, imajo leto dni delovnih izkušenj, poznajo računalniška orodja (Windows, Word, Excel), so komunikativni in imajo smisel za delo z ljudmi.
Prihodnjim sodelavcem ponujamo:
• dinamično in zanimivo delo,
• možnost strokovnega in osebnostnega razvoja,
• urejeno delovno okolje.
Če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje, vas vabimo, da svoje ponudbe z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe in s kratkim življenjepisom pošljete kadrovski službi Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo meto, v roku 15 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju.
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA TREBNJE
Rimska c. 8 a, 8210 Trebnje
objavlja razpis za oddajo v najem najugodnejšemu ponudniku • pritlične prostore stavbe na Rimski 8 a v Trebnjem (bivša trgovina Mercator) v izmeri 149 m2.
Ogled prostorov je možen 2. avgusta 1999 med 8. in 12. uro. Rok za oddajo pisnih ponudb je 15 dni od objave na Območno obrtno zbornico Trebnje. Dodatne informacije na tel.: 068/44-908.
Na kaj je mislil finančni minister, ko je uvedel DDV?
Na Mazdo 626
Ne boste verjeli: z uvedbo davka na dodano vrednost (19 %) bodo od 1. julija dalje vsi modeli Mazde 626 do 10,3 % cenejši. Ali natančneje: kupci Mazde 626 boste privarčevali do 378 tisoč tolarjev. Hvala, gospod minister.
Ljubljana:
GAMA CENTER, tel. (061) KI 43 38 GRUDA. tet. (061) 26 82 83 A C0SM0S, tel. (061) 159 50 90 AMBROŽ LVM, tet. (061) 34 22 58 Maribor.
AUTOCENTER ŠERBINEK, tel. (062) 42 45 00 50 Celje:
STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51 Kranj:
AVTO MOČNIK, tel. (064) 24 16 96 Nova Gorica:
AUT0RENT, tel. (065) 28 460 Koper.
QUALITY SERVICE, tel. (066) 38 983 Novo mesto:
SIGMAC0M, tel. (068) 37 64 00 Radenci:
MOHOR MM, tel. (069) 65 830 Murska Sobota:
AVT0CENTER LEPOŠA, teL (069) 36 770 Brežice:
BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078 Zagorje:
AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 64 729
/V v
1	\	I
mazoa
PORTRET TECjA TEdNA
Pri Urški
IGRE BREZ MEJA V ITALIJI
Janez Valant
Njegov prisrčen (na)smeh je tako blagodejen, da ga ni blizu, ne le v tržiški fari, ki si ne bi želel vsaj bežnega snidenja z 59-letnim Janezom Valantom iz Kaplje vasi pri Tržišču. Zaselku z nekaj hišami na bregu ob cesti Boštanj-Mokronog pravijo domačini Podgora, kajti nad njimi kraljuje Šentjurski hrib, z za dolenjsko krajino kar nepogrešljivo cerkvico na taki točki. Toda če že Valantov izraz in mimika obraza dajeta vtis, da bo vsak trenutek prasnil v smeh, to še ne pomeni, da gre za vaškega veseljaka, ki mu rad prisluhneš nekaj minut, potem pa lahko postane že dolgočasno. Z njim je prijetno kramljati tudi o resnih zadevah, kot je podjetnišvo, finance, še zlasti pa o položaju tekstilcev pri nas in v svetu. Valant je bil v sevniški Lisci najprej direktor obrata v Krmelju, zatem pa Blagovnega prometa tega največjega sevniškega
podjetja. Se
te kakšnih deset let nazaj je Janez redil 5 glav živine, potem se sploh ni več splačalo kmetovati, pa že tako je bil bolj na tesnem s časom. Da pa bi zemlja ostala obdelana, jo je zastonj oddal v najem. In tako je še danes. Valant je sicer uradno že 7 let upokojenec, toda še je skoraj tako zapre-žen v posel, da bi bilo bolje, če bi rekli, da je delavec v sinovem podjetju Ruda. S tem je pričel s 4 delavci Janez, potem ko se je leta 1991 lepo poslovil od sodelavcev Lisce. Največ je štelo podjetje 110 zaposlenih. Zdaj jih je
pri Rudi še 85. Ukvarjajo se s t.i. predelavnimi posli za Lisco in Italijane in temu delu konfekcio-nark, ki so vezane na visoke norme, pravijo tudi “črnsko delo”. Valant sam odkrito priznava, da imajo delavke za takšno delo slabe plače, vendar nima srca, da bi kar jutri zaprl, čeprav so razmere za tekstilno industrijo oz. konfekcionarje vse slabše, saj je marsikakšni ženski izpod Lisce in drugih hribov to skoraj edini vir družinskega dohodka. Vsega skupaj torej ni dosti več kot za preživetje. Podobno v zadnjem času životarijo bolj ali manj vsi tekstilci, le da niso vsi tako odkritosrčni kot Valant in še radi kaj zamolčijo zavoljo ljubega miru v hiši. Valant pa je, kadarkoli je bila priložnost, pripovedoval o tem, kako nevzdržno je zaostajanje tečaja marke za inflacijo oz. precenjenega tolarja za pretežne izvoznike tudi najvišjim politikom. Na Vrhu pri Boštanju je o tem dobre četrt ure razpredal s samim premierom, dr. Janezom Drnovškom, (bivši) gospodarski minister Metod Dragonja ga je bil pripravljen poldrugo uro poslušati na sprejemu v Ljubljani, a Valantu, sicer uspešnemu pogajalcu, ni uspelo prepričati niti predsednika niti ministra, da bi država kaj naredila v prid tekstilcev in drugih.
Težko, da bo v tej smeri kaj uspel njegov sin Samo, direktor Rude, d.o.o., s šivalnico pri . Razborju pod Lisco in v Tržišču, ki ga ljubitelji avtomobilizma pri nas bolj poznajo kot večkratnega državnega prvaka. Mimogrede: tudi Janez ima rad hitrost, saj je imel motorno kolo že s 17 leti in je zelo mlad začel raziskovati svet. Poleg vinogradništva je njegov konjiček občasno srečevanje z drugimi lastniki oldtimerjev. Njegov BMWje celo iz leta 1949. Knjiga o letečem Kranjcu - Ludviku Stariču, da se da uspeti tudi, če nimaš ravno veliko denarja, da je le volja za trdno delo, je bila njegovo priljubljeno čtivo v mladih letih. Valantove nasvete; dobre zveze in pomoč so s pridom izkoristili v tržiški krajevni skupnosti pri posodobitvi cest in opremi društev.
PAVEL PERC
ob mehu
in
tipkah Zupan ostal brez brkov
Še tekmovanje za naj godca
ZAMOSTEC - Pred leti so v Zamostcu pri Sodražici ustanovili klub harmonikarjev Urška, po imenu tamkajšnje stoletne gostilne. Vanj je vključenih 15 zelo dejavnih članov vseh starosti, ki bodo v soboto, 7. avgusta, pripravili že sedmo srečanje mojstrov tipk in meha.
Letošnja prireditev, ki je že pred petimi leti prebila občinske meje in na odru gostila najboljše slovenske harmonikarje, bo najbolj zanimiva doslej, saj bo tudi finalno tekmovanje Slovenski naj godec med veterani, ki ga že dalj časa pripravlja organizator prireditve Zlata harmonika iz Ljubečne.
“Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri, saj želimo ob soncu predstaviti tekmovalce v štirih skupinah, ob koncu pa bodo pokazali stari lisjaki diatoničnih harmonik, kaj zmorejo. Največjo prireditev v novi občini Sodražica bomo izkoristili tudi za razglasitev rezultatov v akciji za najlepše urejene hiše z okolico v naši občini,” je povedal glavni organizator letošnjega srečanja Franc Lesar.
Člani kluba si želijo medse privabiti še večje število ljudskih godcev, saj se ljudje najbolj sprostijo ravno ob harmoniki, ki je zlasti pri Urški edini inštrument za zabavo. Vredni ogleda so tudi rezbarski izdelki domačega mojstra Draga Karla Koširja, ki bo tudi tokrat najboljše nagradil s svojimi mojstrovinami.
M. G.
KOLESARSKA DIRKA
BO 1. AVGUSTA
LOŠKI POTOK - Retijški Nevtralci, ki so z velikim uspehom oživeli nekdanjo slovito potoško smučarijo, imajo tokrat že vse pripravljeno za kolesarsko dirko. Pravijo, da je za tekmo veliko zanimanje kolesarjev tudi iz sosednjih krajev. Štart bo pred osnovno šolo na Hribu, proga pa bo potekala po cesti mimo skakalnice, gasilskega doma Retje, Grde doline s ciljem na Hribu. Tu bo tudi podelitev nagrad in družabno srečanje za vse občane.
A. K.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Moteč listek na datumu - Izdajanje računov na bencinski črpalki v Šentjerneju - Valentina Šavor se dobro počuti v hribih - Kaj narediti, ko je polžev kot listja in trave?
Parkirišča so zdaj nekoliko manj zasedena kot drugače, saj zdaj dela manj ljudi kot sicer. Pozna se čas dopustov. Najbrž poletje pomeni tudi prijeten čas, ko se ne kaže posebej jeziti zaradi vsakdanjih težav. Verjetno bo tako, saj običajno živahni dežurni telefon Dolenjskega lista v četrtek ni zvonil posebej pogosto.
Naročnik Dolenjskega lista je sporočil, da ga moti nalepka z naročnikovim naslovom na datumu Dolenjskega lista. “Nalepka mora biti nalepljena tako, da se vidi datum in vse drugo, tako da listek ne zakriva tistega, kar je pomembno v časopisu,” je rekel. Dolenjski list se opravičuje naročniku, ki je poklical, in drugim, ki jih moti nelepljeni listek. Listek žal zakrije del strani, kjerkoli žeje
slov natisnjen na prvi strani Dolenjskega lista. To se bo zgodilo
pred koncem leta; prej ne zato,
ker o spremembi ne odloča Dolenjski list sam.
Nataša iz Šentjerneja je rekla: “Zelo me moti. V Šentjerneju na črpalki nikdar ne dajo računa. Pravni osebi dajo račun, drugim ne.” Vprašali smo Petrolov bencinski servis v Šentejerneju, ali je res tako. “Do računa ima pravico vsaka stranka. To upoštevamo in izdamo račun. Račun daš v roke,
izvedeli v tej ustanovi. Način, ki ga za zatiranje polžev poznajo tudi v Zavodu, je, da v posodico, npr. v jogurtov kozarec, nalijemo pivo ali pa vanj damo poseben, polžem škodljiv pripravek, ki ga imajo v trgovinah s tovrstnimi sredstvi.
L. M.
nalepljen. Zato z veseljem sporočamo, da se listek umika pnklad-
nejšemu načinu izpisovanja naročnikovega imena in naslova, in sicer bo po novem naročnikov na-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
dajanje računov in tega s Med kupci nekateri vzamejo račun, drugi ga pustijo na pultu, tretji ga vržejo zraven v koš,” so o sporni zadevi povedali na Petrolovi bencinski črpalki v Šentjerneju.
Polletna Valentina Šavor, ki so jo na Mirni gori nedavno sprejeli v Planinsko društvo Črnomelj, je rada v hribih. Tako je prepričana planinka iz Črnomlja, ki je poklicala v uredništvo. “Če kdo misli, da otroka mučijo, ko ga nesejo v hribe, se moti. Prepričali smo se, da se Valentina dobro počuti na teh pohodih. Punčka je nasmejana, tudi spi med hojo. Nihče je ni nikoli tu slišal niti malo jokati.” Planinka je še dodala, da se v imenu planincev zahvaljuje Valen-tininemu atku za golaš, s katerim je planince počastil na Mirni gori ob sprejemu Valentine v planinsko društvo.
Marsikje v naših krajih so polži postali že pravcata nadloga. Prebivalka pod Gorjanci, ki tako kot mnogi drugi opazuje invazijo slinarjev na dvoriščih, vrtovih in med grmovjem, bi želela prebrati kaj o tem, kako se znebiti teh nadležnih živali. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto ne ukrepa zoper polže, tako kot npr. z deratizacijo zatira glodalce, smo
VESELICA V TRZISCU
TRŽIŠČE - Na šolskem igrišču v Tržišču bo to soboto, 31. julija, vrtna veselica Prostovoljnega gasilskega društva Tržišče. Zabaval vas bo Ansambel Mira Klinca, postregli vam bodo z dobrim maikoškim cvičkom in jedmi z žara, niso pa pozabili niti na srečelov.
Predlani ni nobeni slovenski ekipi uspelo preprečiti sodelovanja Šentjernejčanov na Analnih igrah - Letos jim je ta čast spolzela za 1 točko
“Televizija Slovenija nam je predlagala, naj sodelujemo na ig-
rah brez meja, zato smo poklicali
............................i	Tel
tekmovalce izpred dveh let in jih vprašali, če so na to pripravljeni. Ker so Franci, Primož, Igor, Martin, Elvis, Slavica, tri Nataše, Andreja, Katarina in kapetanka Zvonka pristali in se je s tem strinjal tudi občinski svet, smo izziv seveda sprejeli,” pripoveduje šentjernejski župan Franc Hudoklin, kije bil z njimi v Italiji. Čeprav jih je TVS zaprosila, da zastopajo Slovenijo, ni nihče primaknil nič, vse so krili pokrovitelji iz okolice Šentjerneja.
Pred odhodom se je bilo treba pripraviti na preizkušnje, ki so mlade Šentjernejčane čakale v mestu na jugu Italije. Kapetanka Zvonka Jamnik, sicer vzgojiteljica, jih je cel mesec urila"v telovadnici, na bazenu, v Krki in samo njihovi dobri volji se lahko zahvalimo, da niso obupali. Za tekmovanje, še manj pa za treniranje, niso dobili niti tolaija. “Nudil sem jim le moralno podporo,” pove župan in doda, da so se včasih sestali tudi v poznih večernih urah. “Čeprav sem imel zaradi obnove Šentjerneja veliko obveznosti, so bili v tistem času vedno na prvem mestu.”
_ Potovali so z avtobusom, ker so imeli veliko nagrad za druge tekmovalce (65 paketov z majico, kapo, vrčkom), pa tudi sicer jim je 26 ur vožnje hitro minilo, ker je vsak imel svoj sedež in se je lahko res udobno namestil.
Ko so se pripeljali v 1750 km oddaljen kraj Lecasitelo Calabrio, so bili presenečeni nad gostoljubjem in prisrčnim sprejemom na eni strani in bedo na drugi. “Večina hiš je nedograjenih, ker imajo zato nižje davke,” nam je povedal župan. Da pa je življenje v tem revnem kraju še slabše, poskrbi vreme s 45 stopinjami.
Kot rečeno, so en dan potovali, takoj naslednji pa so imeli sprejem, sledilo je pomerjanje kostumov in identifikacija vseh udeležencev, prikaz vaj, generalka (1. mesto z 57 točkami) in snemanje (zmaga z eno točko manj). Le kako so si v tem času sploh utegnili ogledati mesto? “To smo storili po končanih igrah in ugotovili, da imamo Slovenci v primerjavi z njimi zlato. V mestu je namreč le ena trgovina, ajaolno lokalov in
Telekom^) Slovenije
Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju...
:cstivaf
mrežice
Z manj miljami pa je bolj prijazno.. V Brežicah bo lepše.
fc»'ARS RAMOVŠ (061) 125 33 66
Pred durmi je izbor miss Dolenjske
Tudi v letošnjem letu bomo izbirali najlepšo Dolenjko na prireditvi Izbor miss Dolenjske, ki bo v soboto, 31. julija 1999, ob 20. uri v restavraciji Tango na Otočcu. V programu, ki ga bo vodila Katja Tratnik, bo poleg ansambla Objem nastopila še zelenooka Alenka Kolman, Cili Patrol in plesna skupina Funky Babes. Labod se bo predstavil s kolekcijo večernih oblačil, modni center Figura pa z oblačili za prosti čas.
Vstopnine ni. Obvezna pa je rezervacija sedežev na tel.; 75-700, Hoteli Otočec.
Glavni pokrovitelji prireditve so: Krka Novo mesto, Telekom Slovenije in Hit Casino Otočec.
gleškega jezika, a je župan to zanikal. “Uradni sporazumevalni jezik je bil sicer angleški, vendar smo se z Italijani pogosto pogovarjali z rokami, ker znajo le itali-
jansko.” Razumljivo, saj je ppv-prečna izobrazba južnega Italijana le šest razredov osnovne šole.
MOJCA
RAPUŠ
Šentjemejčani v Italiji. (Foto: Marijan Hočevar)
KLINČEVJERNEJ STOLETNIK-Okrog 100 gostov se je preteklo nedIdjo zbralo v Ulčnikovi gostilni v Tržišču, da bi počastili 100. roj sl m Klinčevega ata z Orehovega pri Sevnici in se, kakopak s s^av^enc^!l’uje malce poveselili. Najstarejšemu občanu sevniške občine Jerneju Kim voščil vse lepo, predvsem pa zdravja tudi sevniški župan Kristijan	,j;n.
posnetku mu izroča darilo), ki je dejal, da je Slovenija ponosna na ° pionika Leona Štuklja, Sevničani pa še na vedno čilega KHnčeveg0 g Da je še pri močeh, je slavljenec dokazal tudi, ko se je s soplesalko kar zavrtel ob valčku ansambla Zivic. (Foto: P. Perc)
prodajaln kiča. Sele sedaj urejajo plaže in okolico,” je zgrožen župan.
Pa se vrnimo nazaj na tekmovanje, če mu smemo tako reči. Igre brez meja trajajo na televiziji uro in pol, snemali so jih od 22. do 5. ure. Ponoči, da ne bo pomote! Precej naporno. Ob zmagi je utrujenost zamenjala vznesenost, ki se je najbrž povečala, ko je Andreja vzela v roke britvico in je župan ostal brez brkov.
Ko je bil čas za počitek, so odšli v vilo s tremi zvezdicami, ki je bila njihova postojanka v mestu. V njej so sicer bivali sami, a so k njim vsak večer prihajali tekmovalci iz Švice, Madžarske, Francije, Italije in Grčije, ker so ugotovili, da so Slovenci prijetni ljudje. “Simon je imel s seboj kitaro, pa tudi sicer smo bili žurerji,” je povedal Franci.
Pričakovali bi, da je bil zaradi različnih narodnosti pogoj za sodelovanje na igrah znanje an-
29. julija 1971
Kombajnov ni
Žetev pšenice je tu, vendar so kmetje zaskrbljeni, ker ni kombajn*^
Lani je metliška kmetijska zadruga še žela z dvema, letos pa £ nobenega. Zdaj so se Metličani in okoličani obrnili zasebnika De ^
Iiuuciicgd.	at menicam in uivuiicaiii udi iiiu /.aavo.. 	-
iz Male Pake na Hrvatskem, toda tudi ta ima preveč dela °nJ,)tor. Kolpe. Zato si v metliški občini nekateri kmetje pomagajo z m nimi kosilnicami.
Novi stroji - več zaposlenih
Papirkonfekcija Krško bo do konca leta 1972 izpopolnila papirno konfekcijo z novimi stroji. Kupila bo stroj za izdelo papirnatih vrečic m stroj za izdelovanje reklamnega ovojn^Sf^ j,ia.
ja v 4-barvnem tisku, razen tega pa še stroj za papirne vrečice Zi go, ki je pakirano že pred prodajo. Z izpopolnitvijo opreme 110 jetje odprlo 10 do 12 novih delovnih mest in povečalo protzv
papirnatih vrečic ter ovojnega papirja za 100 odstotkov.
Asfalt k morju!
Novomeško Cestno podjetje je začelo modernizirati cesto P ^ )i, ki je dolga 24 km. Letos bodo modernizira1i • g
Brodu na Kolpi, m uuiga mu. u,iu.i  --------------------------------------- (
metrov ceste od Livolda do Štalcerjev. Cesta bo široka večin
metrov, omogočala pa bo hitrost do 80 km na uro.
Kolere ni!
V tujini so časopisi začeli pisati, da se je tudi v Jugoslaviji PPj^jg
kolera. Direktor zveznega zavoda za zdravstveno varstvo
, dr. Pa"
Drvošanski je izjavil, da so take novice iz trte izvite. Po U°^fjnah epidemioloških služb v jugoslovanskih republikah in P° k()|Cro-namreč niso odkrili še nobenega primera, da bi kdo zbolel za
Kačji pik
Prebivalce Bukovice
dek'
nedeljo, 18. julija, ko je
:e pri Ribnici je močno pretresel je 38-letno kmečko delavko A. P- 0.k .,„n<jar
ve
pičila strupena kača. Najprej so šli po pomoč v Ribn,c°.’6' sreče:
tiso dobili; tudi v Sodražici niso bili boljs^^,,)
dežurnega zdravnika niso (
Slučajno so našli zdravnico iz Ljubljane, ki pa brez pr'Pom°^er so 'no so A. P. odpeljali v Ljubljano, J
mogla dosti pomagati. Končno ji nudili potrebno pomoč.
Novomeška kronika
V Ragov log zahaja v popoldanskih, vročih dneh veliko ^
meščanov. Žal*je ta naravni park vse boij zanemarjen. Zakajys^enj
mvavuiivr,	jv	---j-	.
klopcah ne postavijo košev za odpadke, ki ležijo razstresem j fe.
m,-i,In in tiv/iii, ni,‘in,vi, nmlnhnT Tiuti cnmhaialri bi lahRO 1 ,. ,\a.
gozdu in kazijo njegovo podobo? Tudi sprehajalci bi lahko na ^ najališčih skrbneje pazili ter papir in druge odpadke odiafe
kamor spadajo.
Ena gospa	raCjj0
Ena gospa je rekla, da bi sama hitreje prenovila Rihjo rcS^otjjet}e kot pa bo to do konca sezone naredilo gradbeno obrtno p Novograd.	 ^
j
i