140.000 MISIONES v; Sgjgljjn •J M* KI 1 f ipjl! zill^KU HUiLUiillL rwlol ^ tÄ: JjS* m wm Keral' Slika zgoraj: Semeniška kapela škofijskega bogoslovja v Alwaye, v Ket Južna Indija, v katerem se pripravlja na duhovništvo 686 bogoslovcev domačinov. — Slika spodaj: Dekleta v narodni noši iz. primitivnega r v okolici Čiengmaja, v Siamu. rod11 NAJU CIN KO V IT E J ŠE! 1°VaÄiJj“1j?.dobJ‘e V0,J‘e j?žej’P naJ"boljšo pot za misijonsko delo in sode-dar gre „„ , J°nSqem, zaIedJu. Vsa pota pa imajo svoje dobre strani. A kakega Tp]Za t0’ da 2 milijardi človeštva čimprej postaneta živi ud Skrivnost-poznajo 68 ’ moramo Preitl k bistvu — oznaniti Kristusa tistim, ki ga še ne Po kateri poti ? *dinLNPktt°1lfan.i moramo bit| v vsakdanjem življenju zgledni in med seboj ‘n gleimo \ epuajmo ;se Za malenkosti, ki nam ne ugajajo. Obrnimo svetinjo menito vem ^ jVGu U- samo dobre strani. Negujmo in občudujmo ple- timo »S medsebojna 1 j u b e z en bo tisti magnet, ki bo z nezmak-o priklenil k Cerkvi ločene brate in nekristjane. RolnoÄ*1 Mratih,Hpošfujmo duše; ki verujejo v Kristusa in ki iščejo po-ijenja in ..C0‘ Nasa dolžnost je, da jim z vso ponižnostjo lomimo kruh usmi-^okosivJ;1™. Z lja1bez'HJO Pomagamo čez prepad v “Očetovo hišo”. Bodimo Papuh in r.5 i° nj+ i.astne krivde so v tem bolečem položaju. Samo ljubezen in ™n-»St Pryibslrot sta zmešala kažipot do edine Cerkve; samo i ponižnost lahko popravita krivdo in osrečita brate. \■ d,a se čimprej izpolni zadnja Gospodova prošnja: “Da bi bili prešli5iJ1Stvr na™ P°nay|Ja danes to svojo željo po svojem namestniku, simo klica božjega! Molimo in delajmo kot čebele v obliž ju panja. Cev- Učintn,?-1°•ISiikr'ftjavi zedinili’ bo misijonsko delo lažje. Več bo delaven, fT vl7e bo- ker bo res samo ena Cerkev svetilnik v rešilni pristan vodstvih nrmptt10 ?alr-u°Ktu^ po, neutrudni gorečnosti in znatnih gmotnih k° Se bo ni ih tantskih bratov, ki bodo gotovo še bolj požrtvovalni potem, njlhova vera ogrevala ob večni luči pred tabernakljem. o duhuS’nntr^laij°nfki napor 'nas velja Prenekatero žrtev. A sprejmimo ga G°spa j),?«* Č- *n darujmo ga za najpotrebnejše duše”, kot želi fatimska ?aVestno n,. ’ kl Z1yVa dosedanJlh misijonskih poljih, naj zavestno ali pod-kl žiVe v« P 4 k 80 že na P°tL So pa še druge “najbolj potrebne” brezhnst 3 d<\ Boga’ zasužnjene po materialističnem, komunistič- na dol#mi.UWTa-r0d.pa ®e. spreobrne le z molitvijo in s pokoro! To pa je » Pokoro MarIJa J,e obljubila spreobrnjenje Rusije, a zahteva molitev tov°ljnih nnu v1 pastlrc' sp razumeli in človek se zgrozi ob strašnih profiti sebe pokorab .teh ued?lzn,h otrok. In mi? “Fatimski papež”, tako je k iuč d0 božl^h3 MUaXIL’-iJe zakllcal: “Molite, molite, molite! Molitev je heDi0 snrenhl ,zakladPv milosti.” (4. 9. 1940.) Milost pa je potrebna za sle-«Preobrnjenje. Zato pa — molimo! MARIJA MISIJONI IN TISK Naslov lahko razumemo na tri načine: 1. Katoliški tisk v misijonskih deželah, kot so n.pr. “New Leader” v Madrasu, “Duc Me” v Vietnamu in “Afrique Nouvelle” v Dakarju. K listom in revijam samim bi morali dodati še vse, kar omogoča kato- i liski tisk: tiskarne, ki so last misijonarjev kot n.a primer zelo poznana v > Fort Lamy. Ta tiskarna ne tiska samo misijonskih stvari, ampak tudi mnogo j drugega. Dohodki, ki jih ima, pa služijo za tisk misijonarjem potrebnih knjig in molitvenikov. Vse to prejemajo misijonarji docela zastonj, ali pa plačajo samo prevoz za že tiskane knjige iz tiskarne. Posebej moramo s pohva'o omeniti Misijonski tiskovni inštitut v Parizu. Vodijo ga sestre sv. Pavla iz Friburga v Švici. Ta ustanova, pod nadzorstvom Kongregacije za širjenje vere, tiska knjige, revije in priročnike v najrazličnejših “misijonskih" jezikih, zlasti afriških. Pošiljanje strojev in tehnikov pa omogoča nove misijonske tiskarne v misijonskih deželah. 2. Misijonski tisk. Med misijonski tisk moramo uvrstiti naše “Katoliške misijone’, ki že skoraj štirideset let živo ohranjajo misijonsko misel med Slovenci, zadnja leta zlasti med izseljenskimi kot tudi med goriškimi in koroškimi. Namen misijonskega tiska je, seznanjati krščanske dežele z delovanjem Cerkve v misijonih. Katoličan ne sme misliti samo nase, ampak tudi na druge, ki Kristusa še niso spoznali. Obzorje mnogih katoličanov, še celo takih, ki se imajo za dobre, sega samo do zvon ka domače cerkve. Pri sosednji so že manj navdušeni, kot če bi bila manj katoliška. . . Da bi Boga zahvalili za dar vere. ki so ga brez lastnega zasluženja prejeli, s tem, d» bi ga posredovali tudi poganom, jim pa še na misel ne pride. “Saj imamo lastnih težav preveč, kaj bomo mislili na misijone...” se tudi med Slovenci vse preveč sliši. Katoličan, ki tako misli, boleha na samoljubju, nevednosti ali pa obojem. Če je neveden, misli, da tisto, kar napravimo za pogane, nič ne koristi veri med lastnim narodom. Da je to nevednost, nam potrjujejo papeži, ki so morali večkrat nastopiti osebno, kadar kak škof ni pustih da bi duhovnik njegove škofije odšel v misijone. S tem so hoteli povedati, da taki duhovniki za dom niso izgubljeni, ker bo Bog gotovo vzbudil nove poklice za škofijo, ki sodeluje z misijoni. Če je Pa za mrmranjem, da “nas, vedno in vedno nadlegujejo z misijoni, samoljubje, je pa seveda to najbolj-1 dokaz, da niso dobri katoličani tisti, ki so pozabili na ljubezen do bližnjega-Pri misijonskem delu in nabirkah kot tudi pri misijonskem tisku, ki nas tukaj zanima, mrmrajo največ tisti, ki najmanj sodelujejo. Med misijonskimi revijami je nekaj svetovno znanih imen. Tako “Afrique vivante”. ki jo izdajajo Lavigerijevi “beli očetje”. “Poles et tropiques”, ki jo urejajo Marijini oblatje. Veliko italijansko revijo “Missioni” vodijo jezuitje benešk6 provinci j e. Dodati bi morali še mnogo drugih imen, tako francoskih, italijanskih, španskih, angleških, nemških in portugalskih. 3. Tisk v misijonskih deželah. S tem mislimo tisk, ki z misijoni nima neposredne zveze, pač pa posredno. Delo misijonarjev je namreč otežkočenc spet olajšano, če so veliki dnevniki na Japonskem, v Indiji, prej tudi na tajskem, pošteni, ali pa zasledujejo izključno trgovske dobičkanosne cilje, am, kjer gre samo za dobiček, pač priobčajo vse, tudi najbolj nemoralne j{.Vari- Po drugi strani pa je tudi v nekrščanskih deželah nekaj dnevnikov, navajajo k resnosti, k delu za bližnjega in za narod in zlasti še k delu a, red in javno nravnost. S tem pripravljajo ugodno ozračje za prizadevanje In*Sijonarjev. , V Indiji je lani izhajalo 330 dnevnikov. Naklada je v enem letu narasla ,c 2.530.000 na 3.140.000. Na Japonskem sta najvažnejša dva dnevnika, od terih ima eden nad 9 milijonov, drugi pa 5 milijonov naklade. Vemo, da je tisk velesila. Povsod, kjer kdo hoče vtisniti in razširiti s °-1e a'i tuje misli, se poslužuje tiskane besede. Morda ta res nikogar ne )'ei . 5ne" Vendar pa tudi za tisk veljajo besede dominikanca Lacordai-Ja: "Morda res osebno nisem nikogar spreobrnil. Sem pa prav gotovo “preobrnil javno mnenje.” Stabo C.M. sloV-likeg.a semenišča sv. Jožefa v Alwaye, Indija, ki šteje 686 bogoslovcev; bogo-nil 1,6 V°lcg svojega specifičnega poslanstva: vzgoja in šolanje bodočih duhov-ov> tudi apostolat tiska. Tu vidimo skupino bogoslovcev, kako pripravljajo pošiljko knjig za neki misijon. Nekaj o Indoneziji in njenih prebivalcih Inž. ALBIN MOZETIČ Ugledni slovenski inženir iz Buenos Airesa je več let službeno preživ*’} v Indoneziji. Na povratku v Buenos Aires je napisal sledeče poroči'0 \ o svojem potovanju, predvsem pa o narodu, med katerim je živel. “Bayerstein”, 19. VIII. 1960. “Oglašam se z vožnje, kot sem obljubil, čeprav skoraj proti koncu, ker prej ni bilo mogoče. Iz Singapura smo odšli v ponedeljek 1. 8. zvečer, (Sumatro sin® zapustili z avijonom 27. 7. in preko Jave še isti dan prišli v Singapur), v tore» zvečer smo pristali v Penangu v Malajski republiki, kjer so nakladali na ladjo kavčuk in cin dva dni, tako da smo odšli v četrtek zvečer 4. 8. Sledilo je osen) dni zelo nemirne vožnje po Indijskem oceanu, kjer v tem času vlada monsun, k1 neprestano piha proti severovzhodu. Ko sem brez posebnih težav prestal teh osen' : dni, me je pa za slovo zagrabila azijska gripa in sem moral za nekaj dni v postelj0’ posledice pa še sedaj čutim. 17. 8. smo prišli do Sueza, kjer smo čakali en dan, d» so uredili konvoj proti severu, včeraj 18. 8. smo vozili skozi kanal pod vodstvo1" severoameriškega pilota, ki je med redkimi tujci, ki še delajo za podržavljen" j kanalsko družbo. Tudi ta bo delo kmalu pustil, kakor nam je pripovedoval, ke" se vladna družba ne drži pogodbe in so mu plačo znižali. Danes smo že na Potl od Port Saida proti Genovi, kamor bomo prišli 22. 8. zvečer. Življenje na ladji je, — kadar ni valov in bolezni, — kar zanimivo. Družb» zelo mednarodna: Japonci, Angleži, Amerikanci, Nemci, Holandci, Švicarji, itd-Ladja je mešana za tovar in potnike; potnikov je največ 89, ki so vsi v zelo udobni" kabinah, umetno hlajenih in zračenih, kar nam je zelo prav prišlo zlasti pri vožnjj skozi Rdeče morje. Lastnik ladje je severno-nemški Lloyd, in vrsta takih ladij stalno plove med Bremenom in Yokohamo. Tudi na tej vožnji je precej potnikovi j ki potujejo iz Japonske v Nemčijo. Vožnja traja približno 7 tednov v eno sme"- j Zanimivo je, zakaj ljudje potujejo. Večina se vrača z družinami z delovnih mest j na vzhodu domov na dopust ali za stalno. Med temi so štirje uradniki Shella s svojimi družinami. Amerikanci potujejo okrog sveta, dobrodušni in naivni, kot ipovsod. Pot sama jih ne zanima, dneve zabijajo z igranjem “pacience” in cit»' njem knjig; sumim, da je prvi in najvažnejši razlog njihovih sprehodov želja doi"» več veljati, ker baje je v njihovi domovini danes družbeni položaj posameznik» odvisen od. tega, kolikrat je že potoval okrog sveta. Na ladji je zakonski par srednjo starosti — nad sto let za oba skupaj — ki sedaj že drugič dela to potovanje, v isti smeri in po točno isti poti. Tako; sedaj pa nazaj k Indoneziji! Vrsta vplivov je oblikovala in še oblikuje značaj in način življenja indonezij' skih prebivalcev. Zelo malo je znanega o prvotnih naseljencih predzgodovinsko dobe. V petem stoletju pred Kristusom se je na otokih začelo naseljevanje nekcg» plemena iz Zgornje Indije; priseljevanje Indijcev je trajalo okoli tisoč let in v hindujski dobo so otoki Java, Bali in Sumatra dosegli visoko stopnjo civilizacije i" kulture. Vcro^ trinajstem stoletju so arabski in perzijski trgovci začeli širiti mohamedansko hin i’ . _oma z besedo, še več pa z ognjem in mečem. V 15. stoletju je poslednji Se • UJS.ki kralj otoka Jave raje napravil samomor kot pa da bi odpadel, dočim se ^ $e*>T s’n z večino dvora in velikim spremstvom umaknil na otok Bali, kjer ^ hindujska kultura ohranila do danes. So "rv’ Evropejec, ki je obiskal indonezijske otoke, je bil Marco Polo. Sledili p k°5tuga]ski trgovci in misijonarji, proti koncu šestnajstega stoletja pa so prišli kj 1 Holandci, ki so v dolgotrajnih borbah izgnali Portugalce, Špance in Angleže, t ,So Vs' tekmovali, kdo bo gospodar nad Malajskim otočjem, kot se je Indonezija ge. rat imenovala. Holandci so vladali več kot tristo let do leta 1942, ko so japonske Suk Zase<^e vse indonezijske otoke. Po porazu Japonske je 17. avgusta 1945. k0] arno Proglasil državno neodvisnost. Po vrsti vojaških spopadov med izkrcanimi Si^.ln”sk*mi četami in domačini gverilci je Holandska končno 1. 1949 priznala dostojno Indonezijo. pti ., eff teh več ali manj nasilnih vplivov od zunaj je treba omeniti še mirno dev 'i Jevan-ie Kitajcev, Arabcev, Indijcev, ki so prevzeli v svoje roke vso trgovino ,, 'e. e raZ('n uvoza in izvoza na veliko, ki je ostal v rokah kolonizatorjev do de-Cembra leta 1957. že Vasco de Gama je postal pozoren na uporabo “pasarske malajščine” od p . aJskega polotoka do Filipinov in Nove Guineje. življenjska potreba sama je dri 1 v te prebivalce, da so se qprijeli enega skupnega občevalnega jezika, kajti Vzh se morali učiti kakih dvesto popolnoma različnih jezikov. Ta “esperanto” kat (n'^ mdijskih otokov se je obdržal do danes kot občevalni tržni jezik, iz je 6fe®’a se danes šele razvija ta službeni indonezijski in malajski jezik. Malajščina in Cn°staven in lahek jezik, medtem ko je moderni indonezijski jezik precej težak, £a razen šolanih večina ljudi ne zna. ()Va Melika večina Indonezijcev je muslimanov, kake tri milijone je kristjanov, in Su ^‘lijona je budistov na otoku Bali. Razen bojevitih plemen Atjeh na severu n,0^_ e> in nekaj fanatičnih sekt kot na pr. “Darul Islam”, je velika večina kj.v^^dancev zelo tolerantnih do drugih ver. Otroke pošiljalo, če le morejo, v raz]C.pnske šole, katoliške ali drugih krščanskih ver, kajti mohamedancu razlagati £ato ® nied katolicizmom in krščanstvom je nemogoče in popolnoma nerazumljivo, in v J!h Pa tako lahko zmede navzočnost vedno dveh misijonarjev krščanske vere, ali « ■letno zato mnogi pri svoji ostanejo. Tudi v vseh službenih papirjih je vera aSama kristen” ali “agama islam”. in *hl?a je tropska, vroča in vlažna, in nikakor ne vzpodbuja ljudi k pridnemu ŽiVe rajnemu delu, obratno, vsak se v taki klimi poleni. Zato pa narodi, ki stalno Spj vV takem podnebju, ne morejo ne tehnično ne kulturno veliko pomagati pri Snem napredku človeštva. pj.e> Skrivnosti in nevarnosti džungle vtisnejo že otrokom spoštljivi strah pred nego^ j™ in gostim pragozdom, kjer sonce nikdar ne posije, in kjer nemoteno ciarijo tigri in “pragozdni’ ljudje, kar beseda orangutan v malajščini pomeni. «inonTIiWt kranc vpliva predvsem na razvoj telesa, kajti vsi Indonezijci so ve-duha a Majhne rasti in suhi, nedvomno pa mora imeti hrana tudi vpliv na razvoj ip Za lnvznačaja. Riž in riž in zopet riž. Za zajtrk riž, za kosilo riž, za malico riž i'ejo. cccrjo zopet riž. Poleg riža primešajo, kar pač premorejo, ujamejo, ali pobe-topsicjla ®nkost zelenjave, košček mesa, posušene ribe, pa tudi pasji zrezek, ali pi-Črev * Pečenka — zabeljeno s kokosovim oljem in zapoprano, da peče do debelega jo jesa’ Hrez ipopra ali še bolj pekočih začimb kot n.pr. “sambala” sploh ne more-V°st . Pravijo, da nima/ nobenega okusa. Mleka sploh ne poznajo in je umrlji-°k ogromna, baje najvišja na svetu. Enoličnost hrane, zlasti pomanjkanje beljakovin, vpliva silno slabo na zdravstveno stanje in na splošno so domačini malo odporni. Med najvažnejšimi stvarmi v življenju Indonezijca je “adat”. To je nepisan zakonik življenjskih pravil in navad, ohranjen v ustnem izročilu stoletja dolgo, prej našan iz roda v rod, trdnejši kot vsi vladni zakoni, verske naredbe, ali napredek zdravniških ved. “Adat” določa način življenja, občevanja, obnašanja, “adat” določa in izbira ženo možu in obratno, “adat" določa način zdravljenja, “adat" predpisuje način dela, “adat” upravlja premoženje, sploh je “adat” to, kar je zahodnjaku Cerkev, država in še narodni običaji skupaj, če voditelji vaške skupnosti “dese ali “kamponga” proglasijo, da je nekaj proti “adatu”, si lahko vse avtoritete glave razbijejo, pa ne bo prav nič pomagalo ali ljudi prepričalo. Ta “adat” nedvomno je lahko nekaj dobrega, kar tudi je: čuva moralo, čuva narodove tradicije, skrbi za socialno skrbstvo po deželi, preprečuje tuj vpliv in daj6 življenju Indonezijca tipični in nespremenljivi obraz. Isti “adat” je pa težka coklai ki ovira vsak kulturni in tehnični napredek. Ker temelji v mnogih stvareh na prazni veri in na tem, čemur bi pri nas rekli, “kar stare b.. . pravijo”, in ker so ustn» izročila prepuščena tolmačenju in odločanju preprostih, nešolanih posameznikov, ki “adat” mnogokrat izkoriščajo v osebne namene in nagone, so mnogokrat za nas6 pojme posledice tragično-smešne. Zaradi smrti v vasi ali radi “navzočnosti nečistih duhov” v okolju je treba včasih vse delo za dneve in tedne ustaviti. Skratka, “adat je bil mogoče primeren pred tisoč leti, za moderni čas bi se pa moral prilagodit'; drugače bo življenje Indonezijcev ostalo tako, kot je bilo pred tisoč leti. Kdo pa naj ga spremeni, je težko reči, ker še mohamedanstvu z vso njegovo napadalnostjo silo ni uspelo odpraviti tega nepisanega zakonika. Vsi taki vplivi in še mnogi drugi oblikujejo indonezijskega duha; pri onih redkih, ki imajo bolj malo evropske izobrazbe, je tak indonezijski inteligent popolnoma enakovreden svojemu zapadnemu belemu tovarišu. Pri domačem izobražencu z domačo diplomo se že bolj pozna različnost mišljenja, in čim manj so šolan'1 tem bolj so za naše pojme nerazumljivi, dokler ne pridemo do najnižje razvojn6 stopnje, kjer še danes živijo divjaki Bornea. Plemena Dajakov v pragozdih Bornea živijo še danes prav tako kot so živela pred več tisoč leti. Kako in kdaj bo vladi uspelo zvariti iz vseh teh najrazličnejših plemen, raSj jezikov, ver, običajev, “adatov”, civilizacij, kultur in razvojnih stopenj trden pojem indonezijskega naroda, bo le daljna bodočnost pokazala. Ker pa sedanji voditelji hodijo svoja pota in v napačnem ponosu odklanjajo nasvete in pomoč, ho moral indonezijski narod oziroma narodi prenesti še hude udarce, kajti svoboda samostojnost sami nista dovolj, ampak je treba veliko trdega dela, vztrajnosti i11 odgovornosti za vodstvo kakršnekoli stvari, kaj pa šele države. Govoriti o povprečnem tipu Indonezijca je torej nemogoče, razen če maten"1', tično ugotovimo, katerih je več in smatramo njih za tipične predstavnike te nacij6'; To bi bil “orang tani”, mali kmet, ki hodi dan za dnem na svoje majhno rižev6 polje delat, ki živi s svojo družino s kopico otrok med štirimi stenami kolibe, f6 ; zna čitati in ipisati, veruje v svoj “adat”, gre vsak petek v svojo mošejo, ne pozi'11 in še ni videl zdravnika, kupuje pri Kitajcu-trgovcu (sedaj že manj, ker je Kitajci indonezijska vlada izgnala iz dežele), si sposoja denar pri arabskem posojevalcu h1! oderuške obresti 10 ali 20% na mesec, tako da vse svoje življenje plačuje obrest' in navadno nikdar ne more vrniti kapitala, — je riž, obleke skoraj ne pozna, raz6'1 ob petkih in praznikih, — zelo malo govori, — obraz mu je vedno enak kot igralcl). pokerja, ker je zanj poniževalno pokazati svoja čustva, živi samo za danes in nikdar ne misli na jutri, — če premore, si poišče drugo, tretjo in četrto ženo, kolikof mu jih koran dovoljuje, — pri redkih veselicah presedi vso noč na istem stolu "h posluša orkester “gamelana” in gleda “wajang” lutke, ki mu govore o avljičnih bitjih in borbi med dobrim in zlom, kjer končno dobro vedno zmaga, — Jegove potrebe so za naše pojme zelo zelo skromne, zadovoljen je z vsem, kar mu maiaV^njegOVO po|je in njegov “adat” nudi, izredno gostoljuben je in njegova jater hl5a Je vedno odprta sorodnikom — in teh je mnogo pri štirih ženah —, pri-vi(l 'Jem’ znancem> in čeprav sam nima ničesar, še to deli z drugimi. Ko jih prvič p*® V1 srečaš, jih večinoma pomiluješ, ko jih ipa čez čas opazuješ vedno mirne, Prh’“,'16!116-8 ,seboj in drugimi, zadovoljne in brezbrižne kot otroke, te pa večkrat živi'16 • u®nJava> da bi jih zavidal. Civilizacija in napredek lajšata človeku breme To Jenja\ mu pa Prinašata nemir, ki ga otrok narave, primitivni človek ne pozna, ti-^oli pozna ob robovih mest, zlasti industrijskih naseljih, kjer taki primi-nis" '*udje pridejo prvič v stik z dobrotami in slabostmi napredka, za katerega derr°> Zreli' V tem stiku se ti dobri in mirni ljudje spremenijo v telesno in duševno ij k.nerirane propalice, ki so karikatura prejšnjega življenja. Medtem ko na deže-re,in tVe )a Policajev, ne žandarjev, bi na robovih mest komaj zadostoval en varuh ua na vsakega prebivalca. Ponatis iz “Svobodne Slovenije”, XVII., 39. ionsko potovanja skozi azijski pragozd, škof Guercilena in njeg< lec na potu k rodu Ik6 v Birmaniji; obed na iprostem. o v spremljeva- “Tukaj počiva Gašper Porenta, naj mu zaploza večna trobenta!” Pred petinštiridesetimi leti šemi bral ta napis na pokopališču v Stari Loki pri Škofji Loki. To je bil spomin na smrt in na večnost. Takrat nisem vedel, kaj smrt pomeni; kaj večnost, sem razumel še manj... Danes pa vem, kaj je smrt, ker sem jih toliko doživel. Naj naštejem nekaj primerov, ki niso primeri... Štefan Mondol, dvanajst let star ,brez staršev, le stara, slepa mati skrbi zanj, in on jo vodi ob palici od vasi do vasi, pa jo zmerja in tepe, in krade, kar ona izprosi, pa si kupuje sladkarije, njej pa laže, da ji ljudje niso ■nič dali... Nekega dne je pripeljal svojo staro mamico v našo misijonsko hišo v Morapaju. “Oče, pomoči prosim, sirota sem brez očeta in matere, le staro mater še imam. . . Pomagajte mi, dajte mi nekaj grošev, da si bova kupila riža, da bova sploh kaj imela za pod zob... ” Pa sem ga pogledal: “Štefan, koliko let pa imaš?” “Ne vem oče, zobe sem že izgubil, to se pravi - prvi zobje, mlečniki so mi že izpadli. . . Tedaj sem jih gotovo več kot osem. . “Si že bil pri prvem obhajilu?” “Saj še vem ne, kaj je obhajilo...” Pa vprašam našega katehista, koliko je Štefan star. “Trinajst let že ima. oče, pa je kot divjak in kozel... nobene molitve ne zna, samo psovati zna in zmerjati...” Pa sem se odločil: “Tega fanta moram dobiti in ga pripraviti na prvo obhajilo...,, potem pa naj le gre spet prosjačit s svojo starico. . Vse mogoče in nemogoče stvari sem mu moral obljubiti, da sem ga slednjič le pripravil v našo šolo. “Štefan, samo za teden dni, potem boš pa spet prost kot ptiček na veji. Stara mati bo medtem živela pri sestrah.” Nekam nezaupno me je pogledal, a bombon v moji roki in nove hlače, vse t0 je bilo le prevelika vaba: odločil se je, da ostane pri nas za teden dni, tudi uro ne več kot teden dni... Poklical sem katehista: “Probodh, hitro ga nauči molitve in razloži mu, kaj je prvo sveto obhajilo, pa o spovedi ga pouči, saj dolgo prav gotovo ne bo zdržal pri nas.” Nekajkrat že jo je ponoči sam ucvrl čez temna polja; a drugo jutro ga je katehist spet pripeljal nazaj: no, v desetih dneh smo ga na prvo obhajilo le pripravili.. . Po dobro opravljeni spovedi je prejel Jezusa, Prijatelja malih v svoje srce; kaj vse se je dogajalo med njim in med Jezusom, to bo za zmeraj prikrito nam zemljanom. A prav gotovo ga je Jezusa, Prijatelja malih v svoje srce: kaj vse se je dogajalo med njim in med obhajila docela spremenil: prej živahen, divji, razposajen in neubogljiv, ja zdaj postal tih, miren, poslušen do skrajnosti... “Oče, naj ostanem v šoli, da bom blizu Jezusa,” mi je zaupal nekega dne. Seveda sem mu takoj ustregel. Njegova stara mati je dobila zavetje pri sestrah in dekleta Marijine družbe so nežno skrbele zanjo. Skoraj po tistem je pa Štefan zbolel... nič posebnega: vročina, glavobol. Tako je bolehal kak teden dni. Vsak dan sem ga obiskal, mu dajal zdravila, a vročina le ni in ni odjenjala; a prav posebno visoka pa tudi ni bila. Neko popoldne sem bil v svoji sobi. ravno riž smo delili revežem, — bilo je v časih strašne bengalske lakote, ko je po kalkutskih ulicah pomrlo na milijone ljudi in nič !;«!”* srs:-s,oje 4 i* “ä Stefan tf i hudega... čez nekaj minut je pritekel spet drugi: “Oče 'Ža,r"til taaZfT'' d'" brž, 1,rid?,: ',nvi' 0» boimrl...” -Reci L," sem če Pokopat» „ ’ J be- "ti10 poAčaxka® smrtj°- imam preveč dela, da bi ga J?, s takšno ihto «rwP0Sa 1 •'' \A Čudn° se mi je le zdelo, da Stefan sporo-f Ud -sosed JJ Ä Pr°S™.te> “°J delež!” me je prekinil v razmišljanju natl te Še ’ ZCe ,stevllne družine. Brz sem stehtal njegov delež. “Oče, šte-dokler Sh* prav.l?po ?r.0Si’ da. brž Prideš, ker bo umiri, a ne more ali ka/ 5n v'"-i Je„ pnhltel zdaj tretji fant. “Kaj, ali se mu i faa je ]j» ’,d J tak° ?lleun' . ,Pa sem se le odločil in stopil k bolniku. ‘n obraz = a preprogl ob zidu v učilnici kot mavadno. Sedem k njemu P^šel. Zdaf spremeni v blažen nasmeh: “Kako sem srečen, oče, da si fko bolan lahKk° U™-" Ampak, Štefan, kaj se ti blede? Saj nisi ^ZUsa in ž d n J,1 ™°r.a kar umretl‘ Se dolgo boš živel, pa veliko storil za f1 si toliko l!a • Ne’ n?’ oče- Jezus me kliče v nebesa, moram iti trditi za v" n6 mtZa m0J0.star? mater, pa sem se ti hotel pred smrtjo Ppdi...» Nav- to' Bog ti povrni. Pri Jezusu bom molil zate in pri Mariji »beljeno , Sx6-m ga priJel za roko im mu položil dlan na čelo: bilo je 6 je dvignil in zaklical°Č‘ rr/V’ - jaSn?1 bli Je pri zavesti. Nenadoma pa in zaklical. Oce, Manja in Jezuh gresta pome... Grem, grem, že grem...” je zaklical in dvignil obe roki proti nebu. Oči so mu zasijale v neznanskem sijaju in smeh mu je okrožil suhe ustne... Omahnil je na ležišče mrtev. Nisem mogel verjeti lastnim očem. Mislil sem, da sanjam. Fantje, ki so se zbrali ob meni, pa so gledali zdaj mrtvega! Štefana, zdaj spet mene, ki sem držal njegovo uvelo roko v svoji. Se je sijal nasmeh na njegovih ustnah, le srce ni bilo več. Odšel je k Jezusu, potem ko me je §e zahvalil za vse, kar sem storil zanj in za njegovo babico. Res, Jezus ga je poklical in njegovo nedolžno srce je razumelo Jezusove besede: “Pustite male k meni, ker takih je nebeško kraljestvo...” To se je zgodilo v letu Gospodovem 1943, novembra meseca. . . PAOLI MOLINA (NORIČICA Molina) V dnevnik sem zapisal: “Na vasi je bol n'h mnogo ljudi; v vsaki hiši imajo bolnika. Jutri jih bom. obiskal in. blagoslovil.” Datiral sem 20. oktobra 1960. Naslednji dan sem tedaj šel v vas: res, bolni povsod, španska gospo; dari v deželi; prehod iz vročega v hladni letni čas: čez dan vročina, ponoči mraz in ljudje jo iztaknejo. Stradajo že tako in tako, n.ič čudnega, če jih že najmanjša sapica položi na posteljo. . . V Dhara para je bolna Šundori (Le-pa); štiri otroke ima, najmlajši je še pri prsih, najstarejša ima pet let-Ko stopam iz hiše, me kličejo y sosednjo Lazarja Bore. “Oče, naša pagli je bolna, pridi in jo blagoslovi”... Stopim v nizko hišico. Kar dobro sem se moral skloniti, da nisem z glavo zadel ob strop.. . Pag'i (noričica) leži na rogoznici, lice ji je upadlo in muhe sedajo po njem... Ko me zagleda, se nasmeje: “Oče, prišel si. Prinesi mi Jezusa: bolna sem, ne morem d0 Nje' ga. T.i mi Ga prinesi...” Noričica, bi ji rekli po naše, ima dvajset let. P/* bi človek mislil, da jih ima komaj deset: telo ji je znakaženo. govori, da j? komaj razumeš, ohromela je, t:fus jo je ukrivil v otroških letih. . . Kdo naj se porodi s pohabijenko?... Starejša sestra je skrbela zanjo: umivala j° je in hranila, postiljala ji, nosila vodo, če jo je dajala žeja, kuhala riž, kadar je bila lačna.. . Doma prijazne besede ni čula, vsem je bila v nadlego. • ; Zakaj jo je Bog takšno poslal na svet? Pred trdmi leti ji je umrla mati. 0° , takrat je še več trpela; pa je redno vsako nedeljo prihajala v cerkev, k sp0' vedi in k obhajilu, kot da bi čutila, da ji je Jezus edini prijatelj. . . “Pagli,” ji pravim, “čez nekaj dni bom prišel in ti bom prinesel Jezusa. Le malo počakaj...” “Hvala ti, oče, pa ne bodi prepozen, ker dolgo bom več. . . ” “Nič se ne boj, bom že o pravem času prišel. Ne boš mi PreJ ušla v nebesa,” sem jo vščipnil v lice... “Ne, ne, oče, bom počakala. A ni' kar se ne mudi...” Med tednom sem na to svojo prijateljico docela pozabil. V četrtek z v®' čer sem se spomnil nanjo: “Kaj pa s pagli ? Bom mar res prepozen z obhaj1' lom, kot se je bala?” Poslal sem majhnega fantiča, da poizve, kako ji je' Pa mi je prišel povedat, da se ji zdravje slabša in da ne bo več dolgo - •' Naslednje jutro sem dekletu sporočil, da Jezus prihaja.. . Njena sesti/* je sobo lepo počistila in uredila, postavila je na mizo šopek rož. Tako if Jezus prišel v obisk k trpeči. Sklenjenih rok je mirno ležala na rogoznic1' Jezus je stopil pod bolniško streho, sosedje so se zbrali na verandi. . . “Gospod, nisem vredna. . .” so šepetale njene ustnice. . . S svetim oljem sem j° mazilil; dal sem ji papežev blagoslov s popolnim odpustkom... “Molina,” (bilo je njeno pravo ime) “zdaj si pripravljena, če te JeZ°’ pokliče.” Nasmejala se mi je: “Oče, če me Jezus pokliče, bom takoj šla..- Skupina kristjanov z misijona misijonarja o. Lojzeta Demšarja S.J., v Bengaliji. Poslednjič sem jo blagoslovil in odšel. A pred odhodom me je še zapro-j' a• “Oče, vidiš, da .imam le strgane cunje na sebi. Imaš morda kako krilce, j1?0 *n živobarvno, da mi ga daš ? Takšna kot sem zdajle, res ne morem k czusu!” Obljubil sem ji, da bom pogledal med darovi oblek, ki so jih zbrali asi gojenci v Kalkuti. Po sestri sem ji pozneje poslal rdečo jopico, zeleno • j Ce in dolg pisan šari. Kar nagledati se ni mogla darov. Takoj je zapro-la sestro, naj jo obleče v novo obleko... “Zdaj pa Jezus lahko pride. Le-yo Sem opravljena za njegov prihod!” Drugo jutro navsezgodaj mi pride povedat njen oče, da je Mol.ina zgorim. ZJU^rai 'umrla' nasmejana in v novi obleki... Popoldne so jo nesli na p £0Pališče. Noričica Molina je zdaj pri Jezusu; zdaj ni več “noričica”, am-c angel božji pri božjem prestolu... Povedali so mi, da počiva v grobu i oleg svoje matere. JOŽEK DHARA Se Stari Kushonath Dhara je imel sušico. Veliko denarja sem izdal, da oče smrti. Saj ima veliko družino in, kdo bo skrbel za otroke, če pji °v • e.? Kar Prav> čudež, da je ozdravel. Umiral je že, ko je prišel zdrav-v j . injekcijami ga je spet spravil na noge. Tukaj ljudje verjamejo samo V.n^ije, naj so že kakršne koli: da le dobi šivanko v kožo, pa je zdrav... Okr , ? Popoldne šeni, šel v vas, pa sem še k njemu stopil na pomenek, vjfj e. I*e že. Na verandi sem ga našel. Opozoril sem ga, da mora biti preje ln ae ribariti v mrzli vodi, sicer bo spet zbolel. Ko sem se poslovil, mi ara žena povedala, da se je v sosednji hiši prejšnjo noč rodil otrok, ki je prej bolan kot zdrav. Stopil sem v zakajeno kajhico: v kotu je ležala mati z detetom na prsih. Komaj je prišel na svet, mu je že pretila nevarnost. Rdeče ličece se je nasmihalo, nožiče cepetale kot bi hotele reči: “ Ne dam se! Živeti hočem in postati velik mož!” Ni bil še krščen, pa sem ga b'ago-slovil in naročil materi, naj ga čimprej pošlje h krstu. Že sem mislil proč, pa mi je padlo v glavo: kaj pa če otrok nenada umrje? Mati se prav gotovo v stiski ne bo domislila in ga ne bo krstila. Pa sem pobaral staro mater in jo vprašal, če se ji ne zd.i, da bo morda dete kmalu umrlo. . . Resno me je pogledala: “Kaj jaz vem, kaj mu je pisano na čelu... Stori, kar se ti najbolje zdi...” (Takšni fatalisti so ti ljudje, da so prepričani, kako je vsa človekova bodočnost pisana na čelu). Pa sem si mislil: bolje drži ga, nego lovi ga! Prosil sem za vodo in koj nato dečka oblil: “Jožek, krstim te, v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha...” Lepo sem ga pokrižal na čelo in ga priporočil angelu varuhu, naj ga vsega hudega obvaruje. Še tisto noč je novorojenček umrl. Naslednje jutro me je oče prišel zahvaljevat, kako dobro je bilo, da sem otroka še pravi čas krstil. MALOTI HALDAR Temna noč je že ovila bengalske poljane, ko je skozi speče vasi drevel kot črna pošast avtobus. V avtobusu je bil Lojze, kharijski misijonar, ki se je vračal iz Kalkute. Dež je lil v debelih curkih, pot je bila spolzka Ob osmih se je avtobus ustavil pred našo hišo. Vsi šoferji vedo, kje je: imenujejo jo “saheber bari” (Evropejčeva hiša), ker je zidana in je vrt krog nje... Stopil sem .iz avtobusa nekaj korakov skozi globoko blato ob poti. in odprla so se mi vrata našega sestrskega samostana, ki je tik ob cesti. “Jisur pronam, fadar!” je zaorilo iz dvajsetih grl. Dekleta v zavodu so me že čakale. Pozdravile so me, kot je tu v navadi, da so se dotaknile mojih čevljev in nog, potem pa mi položile roko na čelo... takšen je vzhodnjaški pozdrav, kot pravijo “paer dhulo kopale dite” (da dam prah tvojih nog na moje čelo). Med dekletci je 'bila posebno glasna mala Maloti, ki je šele pred nekaj dnevi prišla iz pet ur oddaljene vasi. Tako dolgo je prosila in prosila, naj ji dovolim v šolo, da sem se končno le vdal in jo sprejel. Zdaj je bila izredno srečna med dekleti. Iz žepa sem potegnil bombone. Kar brž so bile krog mene. Najlepšega sem namenil prav Maloti, naši najnovejši gojenki. Kako ji je zažarelo lice, ko je potisnila sladkost v usta... Drugo jutro pred mašo me je poklicala sestra. “Oče, Maloti je tako čudna: vročina jo daje in toži, da jo boli glava, pa želodec tudi...” Brž sem šel v zavod. Našel sem jo na rogoznici: sestra ji je dajala zdravilo, tolažil sem se, da bo prešlo... Bral sem mašo, po maši pa sem se čudil, kako da nobene sestre ni več v cerkvi. Potem pa pristopi prednica in mi pravi: “Oče, Maloti je umrla...” Kar sap0 mi je zaprlo. Hitel sem v sestrsko hišo. Kaplan. je pravkar končaval s svetim maziljenjem. Maloti je mirno, negibno z zaprtimi očmi ležala na rogoznici. V dobri uri je umrla... Brž sem poklical zdravnika iz sosednje vasi. Medtem pa je že prišel vaški vrač, ki je vzel piščanca, mu narezal žilo, ker je rekel, da je Maloti pičila kača, pa da bo že on zarekel strup, pritisnil krvavečega piščanca na nogo, kjer je tridl, Malo ti na mrtvaškem odru. Odit kiča pičila dekletce, pa da bo, kot je trdil, piščanec ves strup posrkal. Knal sem ga. Pa me je samo grdo gledal, rekel pa ni nič. čai ,f|,a,Vnik’ ki J"e skoraj zatem prišel, je poslušal n a srcu, meril žilo, obrani hji e*ce na hrbet, polagal ji roko na glavo, na sence, na srce... Žila letih v.eč- Dekle pa, kot da bi spala. Čudil se je zdravnik, češ da v vseh je ]VT.,1V?^ega zdravilstva še ni kaj podobnega doživel. Slednjič je menil, da ‘doti umrla zadeta od srčne kapi. le oh\ŠOlJ. s.mo j° Postavili na mrtvaški oder. Njene sošolke pa so se vrsti-Krsti in molile rožni venec... ^°jstn^em Snm ®P°r°čil staršem, kaj se je zgodilo. Pet ur proč je njena Čilo Vas' „klical sem nekega našega vaščana in mu obljubil dobro plavaj’ r,i>Kre V Dončonkhondo in sporoči staršem, da je dekletce hudo bolno, je hh* • ne govor1.' da je umrlo, ker bi sicer mater kap zadela. Zavihal si PopoU 6 ln, se spust|l čez poplavljena riževa polja. Pet debelih ur. Ob dveh k B0t,,. e sta starša že bila pri nas, Tu šele sta izvedela, da je Maloti odšla itiaj *" - Neutolažljivo je jokala mati. Maloti ji je bila naj ljubši otrok, ko-Pa ; !'m -1* Je Dil°- Za roko je vodila pet let starega fantička, v naročju Veterino src ?aJ‘ ncka-' mescev staro dekletce. Kdo naj potolaži ranjeno s0 MIa?Pt°.,dne smo j0 pokopali oh našem sestrskem samostanu. Vse sošolke rdeč J,* opremljale na poslednji poti, sleherno dekletce je v rokah držalo tvet .in ga spustilo slednjič v grob. KONFUCEJEVA MODROST Če bi se Konfuce spet pojavil na svetu, bi ga kaj lahko spoznali: široke nozdrvi, brada, ki mu v treh štrenah pada na prsi, kitajske oči, pa pokrivalo, kot ga nosijo kuharji. Konfuce je bil strasten, lovec, nadarjen glasbenik in eden na j večjih filozofov vseh časov. Čeprav zapadnjaki skoraj ne poznajo njegovih naukov, je pa vendar res, da je za več tisočletij nakazal pot največjemu narodu sveta. Še danes se Kitajci k njemu zatekajo' po modrost, četudi je minilo že 2.500 let od njegove smrti. Živel je namreč v šestem stoletju pred Kristusom. Učitelj Konfuce je bil učitelj. Učil je Kitajce živeti. Ni bil ne svetnik ne prerok. Čeprav nekateri smatrajo Konfucejeve nauke za kitajsko narodno vero, se je pa modrec za vero, kot jo danes razumemo, kaj malo zanimal. Še manj pa za to, čemur mi pravimo večno življenje. Skušal pa je biti dober in je k dobremu tudi druge navajal. Konfuce in Kristus Že Konfuce je učil, kar nam kristjanom tako domače zveni: “Kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tudi ti drugim ne stori." In še več drugih misli, ki so sorodne Kristusovim. V njegovih spisih jih najdemo: “Ne sodite, da ne boste sojeni.” Ali pa: “Kadar sodiš druge, vprašaj se, če morda ti sam nimaš tega, kar na drugem obsojaš.” “S krivičnimi bodi pravičen.” Tisti pa, ki so v krščanstvu in konfuceizmu zasledili nekaj podobnosti, radi priznavajo, da so razlike med obema mnogo, mnogo večje. Iskalec lepega Že kot otrok se je Konfuce izredn0 zanimal za glasbo. Kot pravi umetnik je igral na plunko. Pozneje je šel v prestolnico svoje province, da bi se dodobra naučil vseh glasbenih pravil. Z zanimanjem za glasbo in vse lepo je šlo prizadevanje za moralno lepoto. Priznati pa je treba, da ni vedno docela ločil med olikanostjo in moralnim lepim. Vendar ga vsaj malce lahko opravičimo: vedenje tistih, ki slabo žive, je včasih prostaško. Misli Konfucejevi nauki so se nam ohranili v zapiskih, ki so jih delali njegovi učenci, ko so mojstra poslušali. V teh zapiskih seveda ni pravega reda-Tudi misli so raztresene. Takole nekako si slede: “Kamorkoli že hočete, pojdite veselo! — Naj večja napaka je, da ima nekdo napake, pa si nič ne prizadeva, da bi se poboljšal. — Nikdar ne misli, da si tako velik in popoln, da bi se drugi ob tebi čutili majhne. — Kadar česa ne veš, pa priznaš, d» ne veš, je to priznanje najboljše znanje.” Zelo je poudarjal odkritost: “Odkritost je nujna, če hočeš ostati na poti resnice. ”In dostavlja: “Pot. resnice je široka. Odkritosrčni jo zlahka najdejo. Škoda le, da je veliko 1 j udi-ki je nočejo videti.” K°nfucc in Platon Kot Platon dvesto let pozneje, je že Konfuce govoril o idealnem raz-Pferju, ki naj vlada med sodržavljani. Seveda je šel Platon mnogo dlje kot ^onfuce. Le-ta je učil, da bi država morala biti edinole podaljšanje druži-. Vsi, ki v isti državi žive, naj bi se ljubili kot bratje in sestre, ki imajo stega očeta in isto mater. Konfucejeva misel je bila za Kitajsko še posebej ahtevna, ker je prav tu družina mnogo tesneje med seboj povezana kot .j'Ugje. Zavedal se je, da veliko zahteva. A ni odnehal. Če že docela ne bi Judje mogli uresničiti tega ideala, bi se mu pa morali vsaj približevati. v*adati bi morali vedno le dobri ljudje!” je trdil. , . Podobno kot Platon se je tudi Konfuce večji del življenja trudil, da 1 Prišel do kakega višjega mesta v deželni upravi. Tam bi lahko praktično °kazal, kako je treba vladati. Pa ni uspel. Vse življenje je ostal učitelj, endar pa so nekateri njegovi učenci bolj uspeli. Prebili so se do vodstvenih est in pomalem uresničevali učiteljeve svete. Poglavitni vzrok, da njemu a*emu niso več zaupali, je pa bil, da pred višjimi ni hodil s kadilnico v OKah. Ko ga je nekdo višjih kar tak0 zaradi lepšega vprašal, kako naj po-toPa s podložniki, ga je odrezavo zavrnil: “Če hočeš dobro vladati, tedaj Sam sebe obvladaj!” demokratičen duh Konfuce ni nič verjel, da bi modrost vladanja prehajala od očeta na 'na. “Vsi ljudje smo enaki”, je rad pribjal in želel, da bi za vladanje iz-lrali takšne, ki bi resnično služili vladanim, ne pa iskali lastne koristi. Roitfucejevi uspehi in neuspehi . Dolgo je hodil z učenci po deželi in leta so ga začela kriviti. Telesno ae je utrudil, duh pa je bil še vedno prožen, čeprav je priznal, da ni imel K° ?ko uspehov in da je Kitajska še vedno hodila po isti poti kot pred njim. že tolikrat, so tudi zdaj učenci dosegli več kot njihov učitelj. Ko je r,1111’!, so žalovali do'ga tri leta za njim. Tri leta Kitajec žaluje za očetom. pteli s0 tako pokazati, da so Konfuceja imeli za očeta. Ko je bilo žalovanje i.lai0> so se pa spravili na delo. S Konfucejevimi nauki so sestavili knjigo, 'Je bila in še vedno je pravo sveto pismo za Kitajce. Ta priročnik Konfu-i.ejev je vplival na kitajske navade, zakonodajo, narodne in verske vodite-Je prav do najnovejših časov. Uganjanje Ven n gretjem stoletju pred Kristusom so nekateri kitajski cesarji prepo-“dr širjenje Konfucejevih naukov. Sežigali so knjige, ki so govorile o Uhovnem vodniku” naroda, in njegove pripadnike obsojali v smrt. Vse to 2 {e Konfucejevo slavo samo povečalo. Če jih je bilo dotlej le nekaj, ki so se gj.nJ zanimali, je pa odslej za Konfucejem hodil ves narod. In nekateri so i(.1 predaleč: začeli so mu izkazovati božjo čast. Skladovnice knjig so s'Pisali o njem. Otroci, ki so se učiU branja, so dobili v roke prvo čitanko j ^ifucejevimi nauki. Skratka — Konfuce spremlja Kitajce iz roda v rod. ’ a° b0 komunistično nasilje nad Kitajci minilo, bo Konfuce s svojo zdra-0 "mirjenostjo in življenjsko modrostjo še vedn0 učil Kitajce... Stanko Boljka C.M. POPOTNI MISIJONSKI UTRINKI Nadaljevanje. L. L. C.M- Ob osmih zvečer je bila na slavnostnem kongresnem prostoru, kjer so okrog ogromnega oltarja pripravili sedeže za 600.000 ljudi, začetna slovesnost. Bilo je navzočih kakih 250.000 vernikov, ki smo se čutili vsi eno v Kristusu in Cerkvi, čeprav smo bili iz najrazličnejših delov sveta in najrazličnejših poklicev ter življenjskih okoliščin. Vsebina te prve množične pobožnosti je bila tako globoko vesoljno katoliška, da je bil človek resnično ginjen. Vse molitve in obredi so bili v posebni knjižici podrobno navedeni tako, da smo lahko vsi sledili in sodelovali z glasno molitvijo in skupnim petjem. Posebno lepo je bilo, ko so zastopniki različnih narodov vsak v svojem jeziku in svojem napevu pozdravljali vse verno občestvo z istim pozdravom: “Vsemu ljudstvu božjemu, zbranemu pred Gospodovim obličjem, vsem ljubljenim bratom milost in mir!” In vse ljudstvo je odgovorilo na vsak pozdrav: Amen, nakar je predpevec zval svetnike tistega naroda, v katerega jeziku se je glasil pozdrav. In spet je ljudstvo enoglasno povzelo: Prosi Boga za nas! Pozdrav je bil najprej v nemškem, nato grškem, latinskem, francoskem, angleškem, španskem, portugalskem in ruskem jeziku. Nato pa v nekaterih jezikih misijonskih dežel. Najprej v ugandskem ; pri tem smo prosili svete učenike, mučence in puščav-nike severnoafriške ipra-Cerkve, naj prosijo Boga za nas, in potem 22 svetih kraljevskih mučencev, ugandskih pažev. Nato se je oglasil pozdrav v vietnamščini; prosili so vietnamske svetnike Pavla Tinha in vse svete vietnamske mučence. Po pozdravu v japonščini smo prosili svetega Pavla Mihi. sv. Janeza Goto in sv. Jakoba Kisaja. Po pozdravu v kitajščini smo prosili misijonarja lazarista mučenca bi. Gabriela Perboarja, sv. Avguština Chouja, bi. Janeza Yuana in vse blažene kitajske mučence.. . Sredi temne noči je blestel pred očmi vseh čudovito razsvetljeni sveti šotor - kongresni oltar, kjer je papežev legat, kardinal Testa predstavljal svetega očeta, Kristusovega namestnika, in okrog katerega so bili zbrani kardinali in škofje vseh narodov in ras, spodaj na planoti pa vsa zbrana božja družina. V tišino in zbranost vseh so globoko odjeknile' te prošnje v različnih jezikih in zdelo se je, kot da ves svet prosi, čutili smo se vsi eno, ena družina v Kristusu, ki prosi za vse. Tako še nikdar nisem doživljal univerzalnosti in obenem enosti naše Cerkve. Po končani slovesnosti so se začele v največjem redu zlivati reke ljudstva nazaj v mesto. Naša družba je zavila v elegantni katoliški hotel z restavracijo nasproti glavnega kolodvora, ki ima okrog 400 sob in je v rokah neke nove ženske redovne družbe. V tem hotelu je prebivalo za čas kongresa veliko škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov s celega sveta. Naša družba je zavila v prvo nadstropje v restavracijo, kjer je bilo še mogoče najti prostor. Blizu nas sta sedla etiopski škof s svojim tajnikom, za nami pa zamorski škof, ne vem prav, od kod. Ker postrežni-ca ni obvladala drugega jezika kot le nemški, oba škofa pa tudi samo svojo materinščino in eden še nekaj italijanščine, drugi pa francoščine, smo mi pomagali iz zadrege in služili za tolmače... Oba škofa sta komaj mogla jesti, kajti neprestano so ju oblegali “lovci na podpise”; isto si lahko videl tudi drugod, bodisi na cestah, bodisi na prireditvenih prostorih: vsak misijonski dostojanstvenik se je moral neprestano ustavljati in podpisovati... %n lisklh plesalk, ki so nastopile na misijonskem tečaju v Münchnu, v dneh svetovnega evharističnega kongresa leta 1960. 'Wk> ,;,J E § v,..' * M-V s| Itoi Naslednji dan, v četrtek, sem doživel pač višek svojih popotnih misijonskih doživetij: Prvi dan tridnevnega misijonskega tečaja. Napovedan je bil za tretja uro popoldne. U ver j en sem bil, da ne bo težav s prostorom in da se bo verjetno začelo z zamudo, zato sem prišel že malo pozno na prireditveni prostor. Povprašam skavte, ki so bili vedno na razpolago za vsakršne informacije, kje je paviljon 1 misijonskim tečajem. Povedo mi, a pripomnijo, da ni vredno hoditi tja, ker ne bo več mogoče priti noter. Dvorana da je že prenapolnjena in vstopa več ne dovolijo-To me je po eni strani prijetno presenetilo, ko sem videl, kolikšno je zanimanj6 za tečaj, po drugi se mi je pa škoda in za malo zdelo, da bi ne bil zraven. Zato sem jo le ubral proti paviljonu in res zagledal vrsto policistov pred širokimi vrati. Mislil sem, da me ne bodo pustili noter, ker so po cele skupine zavračali, P0 sem se kar nekam potuhnil in šel mimo njih v notranjost. Znašel sem se v velikem prostoru, ki je bil gotovo kakih 70 m dolg in 30 metrov širok, a nabito poln udeležencev, ki so jih nekateri cenili na deset tisoč. Daleči spredaj sem zagledal velik oder in ob njem govorniško tribuno, na kateri je bilo videti in po močnih zvočnikih tudi slišati: govornika. Torej se je začelo točno in sem nekaj že zamudil. • • S programa, ki so ga delili, sem razbral, da je prvi dan tečaja posvečen temi: Azija in evharistija, in da je bila prva točka: Javanski verski ples “Obredno darovanje prvencev božanstvu”, ki ga je predvajala indonezijska plesna skupin0 s spremijevanjem “gamelan” orkestra. V eni lanskih številk “Katoliških miši' jonov” smo objavili pismo misijonarke m. Deodate Hočevar OSU z Jave, v katerem nam je pisala, da je pri neki slovesnosti med pontifikalno mašo igral “gamelan’ orkester; poslala nam je tudi sliko tega orkestra, ki je v isti številki objavljena-Zelo mi je bilo žal, da sem zamudil tako lepo in zanimivo prvo točko program»-A kmalu sem se pomiril, videč, da ima ista plesna skupina s spremljevanjem “gamelan” orkestra še eno točko na programu. Zamudil |pa sem tudi začetek prvega referata: “Evharistične predpodob6 v vzhodnih verstvih”, a hvala Bogu, ne veliko, kajti predavanje, ki ga je im6* misijonar prof. A. T. Imamichi iz Fukouke na Japonskem, je bilo res zanimiv»! v kolikor sem ga razumel, kajti tako or» kot ostali govorniki so predavali v nemščini, ki so jo pa izgovarjali vsak nekoliko z naglasom svojega jezika, zato j6 bilo nekoliko težje razumljivo za človeka, ki nemščine ne obvlada dobro. Ker bodo vsa predavanja celotnega tečaja objavljena v kongresni knjigi, ki jo upamo dobit1 tudi v Buenos Aires, jih bomo, če le mogoče, prevedena objavili v našem list»> kajti so res zelo aktualna, zato pa tu navajam samo naslove. Drugi referat je imel duhovnik dr. Andrej Choi s Koreje, in sicer pod naslovom: “Zlo v korejskih posmrtnih obredih”. Sledila je spet oderska točka: Javanski simbolični ples “Zmaga dobrega -nad zlom”. Nastopilo je ipet plesalk ob spremljevanju že omenjenega “garnela» orkestra. Godbeniki so bili vsi napravljeni v domačinskih javanskih oblačilih in glasbila so bila domačinska: piščali, brenkala, tolkala in tudi neke vrste pihal»0 instrumente sem od daleč razločil ter po zvočniku čul. Sedeli so s prekrižani»1* nogami na tleh in so mestoma tudi peli skupaj s plesalkami, ki niso le plesal6; [ ampak tudi pele. žal sem bil precej daleč in sem razločil tako v iplesu kot v mimik* ter oblekah le splošne vtise, ne pa podrobnosti. A že to, kar sem mogel od dal6Č videti in kar sem po zvočnikih dobro slišal, me je prevzelo radi sicer eksotične, za»16 povsem nove, a dojemljive lepote. Nisem ne glasbeni ne baletni poznavalec, zato »c znam izraziti tega, ker sem lepega videl, čul in doživel... A še nekaj veliko lepše.*?0 sem doživel malo kasneje. Sledilo je predavanje: “Preganjanje kitajske Cerkve in krščanska žrtve»0 misel”. Govornik: duhovnik dr. Janez Vianej Hsin, Kitajska. Prikazal je žalost»0 i J “Agape" — obedu ljubezni, v četrtek evharističnega kongresa, posvečen Evharistiji, duhovništvu in medsebojni ljubezni. 2il n^e današnje Kitajske in borbo katoliške hierarhije, duhovništva in vernikov }>Q ZVcstobo rimski Cerkvi in papežu. Referat je bil, kot vsi drugi, kratek in jedrnat. jjr nJeS°vem referatu ni bila predvidena nobena oderska točka, pa nas je govornik in .Scne_til) ko je ob koncu nekako takole zaključil: “Kitajska Cerkev je v žalosti «avVjenjU’ za^° 11 * Pr>mernoi da bi tu pred vami plesali ali podobno. Toda pred-in * * vam hočem kitajski ženski pevski zbor, ki vam bo zapel v kitajski besedi pu m da so mu življenje rešili, kot so ga dunajskemu kardinalu Königu, ko se je po- n d skoraj do smrti na poti na pogreb kardinala Stepinca, tudi z avtomobilom. in indonezijskih igralcih, plesalcih in pevcih ipa sem bral, da so kasneje n . skc , ‘"dijskih 2 veliki clom;-™ uspehom nastopali v Berlinu in morda še drugod po Evropi, če bi bile V bc,onT°rma!ne razmelfe, bi jih Slovenska misijonska centrala gotovo povabila tudi Jubljano; to bi bilo misijonsko doživetje za tisoče rojakov!. . . škoda. te?ajNnar|e' '•* “/ .V iCV "'< •; ’ Vf. ft -ior/' • y #8^ £> y„ ®“ nn kongresni trg ob zaključni slovesnosti v nedeljo opoldne. Okrog ogromnega 0 Petrov v premeru obsežnega oltarja se je zbralo milijon in več vernikov, ki Vsi. kot en duh in eno srce sodoživljali navzočnost evharističnega Kralja ln papeževega legata ter poslušali besedo samega Janeza XXIII. Vzhod'1* V?rs^‘ °hčini, ki je polna občudovanja in globoke zavzetosti sledila lepoti Van ine *'turS'jc in poslušala čudovito petje več zborov, tako grškega in staroslo-Sai • G^a" ^ nedeljo dopoldne ob glavni slovesnosti je bil ves prostrani trg poln, skjj Jvev.kil° navzočih nad milijon ljudi vseh narodov in ras. Bila je to veličastna Posl S-C*na vojskujoče se Cerkve, ki se je zbrala k “agape” — ljubezenskemu obedu, siji USa*a ^esefi° sv. Očeta, v stotisočih prejela sv. Režnje Telo in v slovesni proce-5qq Počastila Najsvetejše. Na tej zaključni slovesnosti je bilo navzočih tudi nad bog.r°jakov iz slovenskega Primorja, ki so prišli v skupnem romanju najiprej na J° pot v Altötting, nato pa na kongres v München. sGlTl *sti dan sem z bratom odšel v Avstrijo, kjer sem ostal več dni, od tam pa 0 * naPfavil več misijonskih ekskurzij med rojake na Primorskem in Koroškem. em pa v naslednjem nekaj. (Sledi.) KRALJESTVO BOŽJE. Vzhodni zbornik. XIX. letnik. Uredila dr. Janez Vodopivec in Stanko Janežič, opremil Rafko Vodeb. Izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Rim I960. (Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. 145 | strani.) V letošnjem zborniku stopi v ospredje vesoljni cerkveni zbor. Dr. Vodopivec začenja svoje razpravljanje (Vesoljni cerkveni zbor in njegov pomen v življenju Cerkve) z osebnimi spomini na tisti dan (25. januarja 1959), ko je novi papež Janez XXIII. naznanil sklep, da bo sklical koncil. Nato ta pojem opredeli in odgovori na več vprašanj v zvezi z njim: odkod vrhovna oblast koncila, o važnosti in o nezmotljivosti cerkvenih zborov. Koncil “je polnomočna skupščina vseh škofov vesoljne katoliške Cerkve” in najvišja zakonodajna, sodna in pravna oblast v Cerkvi. Tu škofje niso samo papeževi svetovalci, kakor so duhovniki škofom na škofijski sinodi, marveč so polnomočna zakonodajna skupščina. Skupno sc psvetujejo in skupno odločajo, seveda v soglasju s papežem, pod njegovim predsedstvom in vodstvom. Cerkveni zbori imajo zelo važen pomen v življenju Cerkve. Na njih se temeljito razsojajo in odločajo najtežje zadeve. Pripravljajoči se zbor naj rešuje vprašanja moderne dobe. Zaradi vodstva Sv. Duha so cerkveni zbori nezmotljivi v odločitvah glede vere in nravnosti. Zanimiv in poučen je pregled zgodovine cerkvenih zborov. Doslej jih je bilo dvajset. Mednje navadno ne štejejo apostolskega zbora v Jeruzalemu okoli leta 49, dasi je vzor za vse ostale. Tu so apostoli določili, da Mojzc- j sova postava in starozavezna obreza nista več obvezni; za zveličanje zadošča krst, vera v Kristusa in življenje po postavi ljubezni. Kmalu po prenehanju preganjanja se je sestal prvi cerkveni zbor v i Niceji na azijski strani nasproti Carigrada (leta 325). Papeža Silvestra ni bilo na njem; z zapada je prišlo le pet škofov. Zbor je določil, da je Kristus kot sin božji pravi Bog, enega bistva z Očetom. Od tega zbora izhaja veroizpoved (Credo), ki jo še danes ponavljamo pri maši. Na 2. v Carigradu leta 381 so določili, da je tudi Sv. Duh pravi Bog. i tretja oseba v Sv. Trojici. Na smrtno leto sv. Avguština, 431, se je v Efezu sešel 3. koncil. Raz- ' glasil je resnico, da je Marija božja mati. 4. zbor (v Kalcedonu, nedaleč od Carigrada) je leta 451 objavil nauk. da sta v Kristusu združeni dve naravi v eni sami božji osebi. 7. zbor (v Niceji leta 787 ) je proti ikonoklazmu branil čaščenje svetih podob. Teh prvih sedem koncilov priznavajo tudi pravoslavni. V glavnem s<> i ohranili njihov nauk; ne priznavajo pa n.pr. prvenstva rimskega papeža. I kar so cerkveni zbori vedno priznavali. 8. koncil (869-870 v Carigradu) je obsodil Fotijeve zmote, ki so priprave razkol. Poslej so bili cerkveni zbori na zapadu, posebno v Rimu. V srednjem eku so nanje prihajali tudi svetni vladarji; poleg verskih zadev so se tam bravnavale tudi posvetne. Potem se je svetno življenje odcepilo od vere. erkev se je omejila na versko področje. , V prehodni dobi sta se vršila dva koncila, na katerih se je za kratko do-* obnovila edinost med Vzhodom in Zahodom. Sklepi 14. koncila v Lyonu j, ^'4) so ostali na papirju. Na 17. cerkvenem zboru (Basel - Ferrara - Flo-ebca, 1431-1439) je po dolgih pogajanjih prišlo do sporazuma o izhajanju ^v- Duha iz Očeta in Sina (po latinski tradiciji) ali iz Očeta po Sinu (po esedah vzhodnih učenikov). Grški poslanci so priznali, da je papež Kristu-yOV namestnik za vso Cerkev. Tako je bilo zedinjenje slovesno razglašeno. endar grška duhovščina in ljudstvo tega sklepa nista sprejela. Propadel Je zadnji veliki poizkus zedinjenja. Kmalu nato so Turki zavzeli Carigrad. j. Najdaljši cerkveni zbor je bil devetnajsti, tridentinski (1545-1563). avrnil je lutrovske zmote in izvedel reformo v Cerkvi. ^ ^ 20. koncil ((vatikanski, 8. decembra 1869 - 18. julija 1870) je razglasil ki^u10-0 Pnpeževem prvenstvu in nezmotljivosti. Večji del načrtov je pre-sfljä italijanska zasedba papeške države. Zbor se ni več nadaljeval. Pape-t' "ti XI. in Pij XII. sta mislila na to, a nista prišla do izvedbe. Sedanji rtPež je začul božji glas in se odločil. §k f^r'hodnjega koncila ima pravico udeležiti se ok. 2500 kardinalov, nadel oiov>, škofov in opatov. Uradni jezik bo najbrž latinski. Razpravljali bo-kr»Terje^no Predvsem o nravnih in disciplinskih vprašanjih, o prenovitvi un i ??kega življenja sploh. Računajo tudi z možnostjo modernizacije bo-s*UzJa in misijonskih metod. 8e Poživitev verskega življenja bi bila tudi najmočnejše sredstvo za do-^i?0 zedinjenja. Janez XXIII. se je z izredno prijaznostjo obrnil do loče-r . bratov. Dobro ve, da mnogi med njimi iščejo resnice in edinosti. Prava skiIstusoya Cerkev je samo ena: ta, ki ji je na čelu Petrov naslednik, rim,-Papež. Katoliška Cerkev mora vztrajati pri zahtevi, da to priznajo tisti, Piis'p- ^°^ej0 vrr|iti, dasi ve, da je tu ena glavnih težav. Ločeni kristjani lj0» da hoče rimska Cerkev samo gospodovati in da si je prikrojila Kri-re;ov nauk. Po njihovem mnenju smo se mi odločili, ko smo zahtevali pod-So v ev rimskemu škofu, česar da prvotno ni bilo. Dokler ne bodo uvideli, da di|Z-e P.rv* cerkveni zbori priznavali papeževo prvenstvo, ne 'bo prišlo d0 zeha ^a t° Pa je potrebno veliko samozata j e van j a na obeh straneh; od- Pji * morajo mnogi nesporazumi. Izprositi je treba milosti. O tem je seda-iju. Papež povedal te lepe misli: “Treba je vse dobro pripraviti, z veliko j-a ezn*j° in s polnim poznanjem teh (vzhodnih) narodov. Upoštevati mo-ty10. dejstvo, da imajo starodavno tradicijo, razumeti jih moramo in jih pri-8u '"ti z vidnimi dokazi bratstva, milobe in mru. Nedvomno bo Gospod h0(j Posegel vmes s svojo ml os tj o in nam naklonil veliko tolažbe, četudi 0 morda šele drugi uživali sadove tega dela”. cil ^katoliški verski poglavarji vsaj formalno ne bodo povabljeni na kon-ifi . °ftH pa bi priti kot opazovalci; tako bi bolje spoznali smisel tega zbora na njem razložili svoje težave. Je pa tako med pravoslavnimi kot med estanti veliko zanimanja in precej pripravljenosti za sodelovanje. Vsa razgibanost okoli koncila dokazuje, da je Cerkev živo telo, ki v njem polje božja sila. Ta bo končno premagala vse ovire. “Zima mineva, sveže pomladno upanje se prebuja.” * * •» Razpoloženje pravoslavnih do pripravljajočega se cerkvenega zbora odseva deloma v nazorih treh uglednih ruskih teologov na Zapadu (Pavel Leskovec D.J., “Bodoči vesoljni cerkveni zbor v mislih treh ruskih teologov”)-Škof Kasijan Bezobrazov, rektor Ruskega teološkega inštituta v Parizu, ugotavlja bistveno edinost med katoličani in pravoslavnimi; nasprotje se omejuje na tri točke; te so: 1. katoliški nauk o izhajanju Sv. Duha od Očeta in Sina; 2. nauk o brezmadežnem spočetju Mar jinem; in 3. dogma o papeštvu-Prvi dve točki po škofovem mnenju nista nepremostljivi zapreki za zedinjenje, pač pa je tretja točka zanj nesprejemljiva. Vendar se nadeja, da bo zbor kristjane zbližal in ne zavrača “zadnjega upanja" — na čudež. Protojerej Jurij Florovski, profesor na harwardski univerzi, pričakuje, da bo glavni predmet koncila Cerkev. Tudi pravoslavni bi morali izdelati nauk o Cerkvi in se dokopati do večje jasnosti v svojih pogledih na rimsko Cerkev. Ivan Meyendorf, profesor cerkvene bizantinske zgodovine na Ruskem teološkem inštitutu v Parizu, sodi, da je vsaka krajevna Cerkev s škofom na čelu v resnici božja Cerkev z vsemi milostmi in polnostjo resnice. Koncili naj to resnico razglašajo. To pa morejo le, če je med udeleženci Bog sam-Zato bo po piščevem mnenju tudi zbor, ki ga je napovedal Janez XXIII., mogel biti ne le vesoljen, temveč tudi resničen. Avtor kritičnega poročila o teh treh pravoslavnih teologih ugotavlja zaskrbljenost med ruskimi izseljenci: zdi se, da jih je napoved novega koncila našla nepripravljene, dasi so prej tolikokrat govorili 0 njem kot edinem sredstvu za zedinjenje. Resnica, da biva le ena sama prava Kristusova Cerkev, postaja za pra' voslavne teologe vedno bolj važna, z njo pa vprašanje: kje je ta Cerkev. Nj'( hovo samoljubje se upira, da bi se brez ugovorov vdali resnici o katoliški Cerkvi. * * * V sklop teh razprav spada tudi dr. Franca Jakliča spis “Ivan Besariom glasnik cerkvenega edinstva”. Besarion (1402-1472) je bil res krepka in p)e' menita osebnost. Kot pravkar imenovani nadškof v Niceji je z bizantinskih1 cesarjem Ivanom Paleologom in Izidorjem iz Soluna vodil grško poslanstvi na vesoljnem cerkvenem zboru, ki ga je sklical papež Evgenij IV. v Ferrai-0 kot nadaljevanje bazelskega. Po več mescih razpravljanja so zaradi ku£e zbor prenesli v Florenco. Gotovo je cesarju bilo zelo veliko za to, da se ed>( , nost doseže, iz političnih razlogov: Turki so ogražali Carigrad. Tudi P1’ 1 razgovorih je ta razlog imel svojo težo, vendar je večina vzhodnih zastop' nikov iskreno priznavala katoliški nauk. le strastni efeški nadškof Mark0 Eugenikos je stalno nasprotoval in končn0 z nekaj somišljeniki koncil z»' pustil. Sredi leta 1439 so Grki končno priznali, da je rimski škof Kristus°v namestnik in poglavar vse Cerkve. 6. julija 1439 sta kardinal Cesarini i11 ■'idskof Besarion slovesno prebrala spomenico o zedinjenju. Še istega leta k ,®e Pridružili Armenci, nato jakobiti v Siriji in Abesinci, leta 1444 pa še deJci v Mezopotamiji in za njimi maroniti na Cipru. “R -^.a zal°st je nahujskano ljudstvo v Carigradu koncilske sklepe zavrglo ta r ' ^ur®ki turban kot papeška tiara!” Vendar je Ivanov naslednik Kons-Po)11 skušal zedinjenje uveljaviti in doseči pomoč od Zapada. Papež je 2 8 a* v Carigrad Izidorja Kijevskega, ki je prej zaman skušal pridobiti zedinjenje Ruse. V Carigradu so pritrdili iz političnih razlogov. Turki niesto že obkoljeva'i in 29. maja 1453 vdrli vanj in ga zavzeli. . Grška Cerkev je postala orodje v turških rokah. Na čelo so ji posta-1 uasprotnike Rima. Po ®c.sarion je živel v tem času na zapadli. V Carigradu so ga namreč Co Vp'n^vj 8 koncila sovražno sprejeli, tako da se je napotil nazaj v Floren-k„/apež ga je imenoval za kardinala. Neutrudno je deloval za verski in Tu rni naPredek in za to. da b: se zapadni vladarji složno obrnili proti k°m. P0 smrti Izidorja Kijevskega je bil imenovan za naslovnega carigrajskega patriarha. * * « Pot ^p'su “Nauk o brezstrastju v vzhodni ascetiki” daje Stanko Janežič na je vte*e besede: “Pot do zedinjenja med krščanskim Vzhodom in Zapadom prjv Medsebojnem poznanju in družnem povračanju k cerkvenim očetom. venc“J°ča razpravica bi vsaj v neznatni meri hotela usmeriti na to pot slo-^on • ° verno izobražcnstvo. Morda bo komu napotek v globlji študij.” Ob itlncu ugotavlja, da more zapadnjaku branje vzhodnih ascetov prinesti imsp0 duhovnega bogastva. Mora pa biti previden, da ga razlike v načinu ^Jenja in izražanja ne zvodijo na stianpota. Zato je najbolje, da ga 8^rast' a V ^tuliju zanes’j‘v komentar. Tak komentar je ta spis o brez- ki s Niiuk o brezstrastju so vzhodni krščanski pisatelji prejeli od stoikov, Ha't ,c*OVeško naravo videli v razumu in jim je torej strast bila protmarav-öealen človek naj bi po njih učenju bil brez strasti. V krščanstvo je to presadil Klemen Aleksandrijski. Duhovni človek cevk r S-6 rešil strasti *n dosegel čim večje poznanje božjih stvarnosti. Ta stvi^i °če pokaže najbrž nedosegljivi ideal, premalo pa govori o sred-člayi ,° njega. Bolj zmeren v nauku o brezstrastju je Origen, drug vodilni n aleksandrijske šole. Vse f^M^P^ke menihe ostaja brezstrastje vzor, ki mu je treba posvetiti sv n °c’- O tem govore vsi pisci 4. stoletja, n.pr. sv. Gregorij Nacianski in ' Gregorij Nisenski. Gh -Stelji naslednjih stoletij grade sisteme duhovnega življenja, v kate-Dia,ma brezstrastje zelo visoko mesto, v neposredni bližini ljubezni (n.pr. Sp'n, ^otiški, opat Izaija, sv. Izak Sirski, sv. Janez Klimak, sv. Maksim 1 °znavalec). naZoraPaC,ni duhovni pisatelji so že od početka 4. stoletja napadali vzhodne brc? ,e 0 brezstrastju. Zdi se, da je bil vmes nesporazum. Vzhodnjaki namreč li Sq ra8tja niso pojmovali v psihološkem, temveč v moralnem smislu; bori-Se le proti grešnim strastem. Res pa je, da so na človeško naravo dru- gače gledali. Na Zapadu so predvsem poudarjali njeno pokvarjenost, n» Vzhodu njeno čistost in dobrost. Da je nauk vzhodnih pisateljev o brezstrastju globoko krščanski, 3® razvidno zlasti iz njihovega 'boja proti slab m mislim. Nasproti določitv sv. Gregorija Velikega (in Za njim drugih zapadnh piscev) o sedmer* glavnih grehih so jih vzhodnjaki postavili osem: požrešnost, nečistost, 1» komnost žalost, jezo, lenobno zanemarjanje, častihlepje, napuh.^ Duhov» boj je v boju proti slabim mislim. Treba se jim je upreti s čuječnostjo *» molitvijo. Nauk vzhodnih cerkvenih očetov se je razširil v Rusiji. V njih smisl11 pojmujejo brezstrastje ruski duhovni pisci: sv. Nil Sorski, sv. Tiho» Zadonski, Serafim Sarovski. Tak0 tudi novejši: “starca” Makarij Ivanov J» Ambrož Grenkov in moralist Teofan Govorov Zatvornik. * * -X- Poznanju Cerkve služita prispevka A. Kosmača. Članek “Kongregacija za vzhodno Cerkev” prikaže najprej sestavo rimske kurije v našem času. / njej ima Kongregacija za vzhodno Cerkev važno mesto poleg Kongrcgaci.1» sv. oficija in Konzistorialne kongregacije. Njena zgodov na se začenja let» 1573, k0 je papež Gregorij XIII. ustanovil prvo posebno kongregacijo z» kristjane vzhodnega obreda. Kmalu se je njeno področje razširilo in Gre' gorij XIV. jo je preosnoval v Kongregacijo za širjenje vere (1622) ; prevzel» je celotno misijonsko delo Cerkve. V naslednjih dveh stoletjih in pol so z» posebne zadeve Vzhoda ustanavljali nove komisije, dokler ni Pij IX. let» 1862 ustanovil Kongregacijo za širjenje vere v zadevah vzhodnega obred»-Imela pa je sicer istega kardinala načelnika s Kongregacijo za širjenje vere-sicer pa lastne prostore in osebje. Še vedno pa je motil vtis, da vodstvo Cerkve enači vzhodna kristjane pa nevernike. Zato je Benedikt XV. usta' novil popolnoma samostojno Kongregacijo za vzhodno Cerkev (1917) in zase pridržal mesto načelnika. Oblast te kongregacije je upravnega značaja: ureja vse zadeve vzhod' nih katoličanov. Njena pristojnost pa je tudi teritorialna: za vse ozemlj®’ kjer je ustanovljena vzhodna cerkvena hierarhija. Ima obenem tudi nek® vrste sodno oblast, zakonodajno oblast pa v stvareh, za katere še ni b» izdan noben zakon. Kongregacija je izvršila že velikansko delo. Zdi se, da jo čaka še pva^ posebno važna naloga: odstraniti ovire za zedinjenje vzhodnih ločeni» Cerkva, pa tudi pripraviti in mobilizirati Zapad za to zadevo. * * * Iz spisa “Katoliška vzhodna Cerkev v Jugoslaviji” je videti, da je to P°' leg uniatske katoliške skupine na Ogrskem edina državno priznana vzhod»» katoliška Cerkev za železno zaveso. Šteje ok. 55.000 vernikov, ki pripadaj» petim narodnostim. Škofijski sedež za vse je v Križevcih. Zgodovinski pregled pokaže, da pri razvoju srbske Cerkve ni bilo »d' ločne odcepitve od Rima in da so Srbi pod Turki večkrat iskali zvez * Rimom. Pač pa srbski emigranti v Vojvodini niso iskali teh stikov. Delom» je prišlo do unije med Uskoki na slovensko-hrvaški meji. Za katoličan® ****** obreda je Pij VI. na predlog cesarice Marije Terezije leta 1777 anovil škofijo v Križevcih. Danes so jedro teh vernikov potomci Uskokov v H.^berku; jih je kakih 15.000; ena grško-katoliška župnija je tudi v Slo-Dl (Metlika). Okrog 20.000 je Rusinov po Bački, Sremu in Slavoniji, nekaj ž *Pa Ukrajincev iz Galicije. Zedinjeni Romuni (okr. 3.000) imajo dve nie-u* v vzhodnem Banatu. Peta skupina so potomci nekdaj z Rimom zedi-; !"h Bolgarov in Makedoncev po Makedoniji (okr, 4.500). Križevski škof iian-es dr. Gabrijel Bukatko. Pomaga mu G5 duhovnikov. Semenišče imajo Magrebu. g Osebnostim, ki so tako ali drugače povezane z vprašanji vzhodnega krš-kot8tva, veljajo trije članki. Dr. Vodopivec označi pokojnega škofa Rožmana Pri C'0Veka vere in poguma ki so mu bili ločeni Vzhod in zadeve edinosti y«.a-S1icu *n Je bil prepričan, da imamo Slovenci prav posebno nalogo pri amjenju. V 8 • J(anežič) se “Ob dveh jubilejih” kratko ozre na dva naša duhovnika Antlrne'*s^vu’ ^ se močno zavzemata za delo zedinjenja. To sta biseromašnik bo>°n ^erhun — v pričujoči zbornik je le-ta prispeval članek o glagolskem Slfalužju, ki izzveni v poziv, naj se kd0 vprašanju tega bogoslužja med ,Venci posveti s temeljitostjo in ljubeznijo, kakor ju stvar zasluži — in 8tl.«*nomaSnik dr. Metod Turnšek, nekdanji urednik in obnovitelj unioni-■ 'Hega glasiia “Kraljestvo božje”. jih ■ ^ebula “Zapis o Pasternaku” se ustavlja ob religioznih pesmih, ki ttiov'6 maja umrli avtor “Doktorja Živaga” dodal romanu. Če njegova do-Daivlnva. "danes naskakuje božje bivanje z vsemirskimi raketami, se njen ecji poet klanja s spoštljivim trepetom nad listi blagovesti.” S. t,^°Kled v tri izredno bogata življenja nam ob njihovi smrti posreduje ‘l?*ežič (“Poslovili so se”). Nadškof Aleksander Evreinov je trideset let hšk 1Zsh°pil iz carske diplomatske službe in bil leta 1913 posvečen za kato-b*«* duhovnika. 23 let kasneje je postal škof in odtlej v Rimu posvečal je v °VCe bizantinskega obreda. — Protojerej Dimitrij Kuzmin, Karavajev let ^hidosti simpatiziral z boljševizmom, pa se kmalu odvrnil od njega in Rtia • 0 vstopil v katoliško Cerkev. S 30 izobraženci je bil jeseni 1922 iz-JUl,.n Vi Sovjetske zveze. Postal je doktor teologije. Gojencem zavoda sv. V Mendonu pri Parizu, pozneje gojencem Rusika v Rimu je bil živa ■Uopedija ruske kulture. — Ciril Koro'evski je bil po rojstvu Francoz, bito Je Vseje je “njihova največja napalm " Misijonar ne sme nikoli imeti kakš-Uslužbenke; nikoli ne sme piti dru-opj,4 vodo, čaj ali kavo; sam mora bioirx ati vsa ^e*a zase> le če je to ne-ran. e’ naj mu pomaga kak moški. Ba-T.a se ja natančno po tem ravnal, ljiv oder misijonar mora imeti “potrpež-bo§t St’ usmiljenje in ljubezen, duha u-Va in ponižnost”. Potrpežljivost je potrebna za prenašanje neotesanih manir teh neciviliziranih iplemen. Nedvomno je Baraga močno težilo pomanjkanje in enoličnost. Kakšna razlika do mladostnih let doma in do študentovskega življenja na Dunaju! Kot posebno neprili-ko enoličnosti navaja “pomanjkanje dobre družbe’. Na Slovenskem je imel toliko znancev, na Dunaju mu je bil duhovni voditelj svetnik — tu pa so često pretekli mesci, ne da bi videl duhovnika; še v kasnejših letih je mogel dospeti do drugega misijonarja šele po dolgem potovanju in kot škof je bil pogosto sam. Usmiljenje in ljubezen omogočata težko delo kljub nehvaležnosti Indijancev. Duh uboštva in ponižnosti daje moč, da služiš enemu najbolj bednih in nizkih ljudstev na zemlji, zapuščenemu in preganjanemu. Ta kratki zapis je kot zrcalo Baragovega življenja. Ne da bi hotel, je v njem podal svojo podobo. H koncu odgovarja na nekatera vprašanja in zapiše, da je misijonarju v tolažbo naslednje: 1. “... do pike bo izpolnil nasvet Jezusa Kristusa, ki je dejal: Zapusti vse in idi za menoj.” 2. “.. . delal bo prav to, kar je delal na zemlji Jezus Kristus: oznanjal je revežem nauk in sam bil ubog v zemskih dobrinah.” 3. V nebesih bo množica duš, ki bo tja prišla zaradi dela enega misijonarja; pa *e zveličanje ene same duše bi bilo vredno vsega tega truda. 4. čim večja je misijonarjeva želja, da dela za božjo čast in zveličanje duš, tem večje je lahko njegovo upanje na večno božje plačilo. Msgr. Joseph J. Dunleavy je prispeval “nekaj pripomb o procesu (za razglasitev za svetnika) V njih govori o zgodovini “ hudičevega advokata ” ali “čuvarja vere”, ki ima važno vlogo v takih postopkih. Prvikrat se pojavi ta funkcija pred ok. 420 leti, v dobi reformacijskih trenj pod papežem Leonom X., ko je šlo za kanonizacijo Lavrencija Justiniana, beneškega patriarha (umrlega leta 1455). Naloga “čuvarja vere’ je bila, da se upira kanonizaciji, da išče vse, kar bi govorilo proti nji. Leta 1731 je poseben zakon naložil ne le “čuvarju vere”, marveč tudi pristojnemu škofu, da pokličeta in zaslišita vse priče, ki bi govorile ipro-ti proglasitvi za blaženega ali za svetnika. A ko tega nista storila, je bilo vse delo komisije ocenjeno kot brez vrednosti. Danes je vloga “čuvarja vere” rajši še večja, dasi ne predstavlja več tiste mračne, na vse kriplje beatifikacijo o-virajoče osebe, kot so jo prej radi opisovali. Njemu mora komisija uradno javiti vsako sejo. če nanjo ne more priti, ga morajo o poteku natančno poučiti. Brez tega je vsaka seja neveljavna. Včasih imenujejo dva “čuvarja vere”, da je vsaj eden lahko vedno prisoten. Naloga “hudičevega advokata” je, da pazi na pravilnost postopanja. Sestavlja vprašanja, ki naj nanje ipriče odgovarjajo. Njihovim odgovorom more prigovarjati ; prekiniti sme zasliševanje in predložiti nova vprašanja, da se pričevanje pojasni. Vztrajati mora na tem, da se dokaže pristnost predloženih dokumentov. Zagotoviti mora, da se vse delovanje komisije natančno sklada z zakoni. Pri kakršnem koli prekršku mora zahtevati, da se popravi. Ko je postopek zaključen, pošlje z zapisnikom tudi svoje posebno poročilo v Rim. Pomen “hudičevega advokata” je v tem, da pomaga pri iskanju resnice, celotne resnice. Medtem ko more na druge vplivati navdušenje, vnema, upanje, mora on ostati hladen in neodvisen. Naslovno stran vestnika krasi posnetek kipa, ki ga bodo postavili v nekdanjem Baragovem misijonu v AssininsU blizu L’Ansa v Michiganu. Naročili so ga Kolumbovi vitezi 4. stopnje v Bakreni deželi v sodelovanju s kapucini. Kip predstavlja še mladega Barago, kako drži desnico na glavi klečečega indijanskega mladeniča s knjigo v roki, levico pa na rami indijanskega otroka z rožnim vencem. Petersov članek sipremlja posnetek Baragovega dnevnika in perorisba, ki prikazuje, kako piše Baraga v kotu svoje kolibe. Zunaj dežuje —opaziti je, kako skozi strop pronica voda—; sveča daje nekaj luči: podoba uboštva, samote, neudobja — pa svetniške vztrajnosti. Stara sličica prikazuje Eagle Harbor, kjer še stoji Baragova cerkvica in kamor prihajajo poleti posetniki od vsepovsod (lani jih je bilo skoro tisoč). Na drugi sličici je videti novo cerkev sv. Družine v Ontonoganu. Tu je leta 1853 Baraga ustanovil župnijo. Končno je videti posnetek iportreta našega škofa, ki bo odslej krasil višji kolegij v Marquet-tu. Podobo je napravila ga. Jingo Vuta-la Vachon po dunajski gravuri iz leta 1854. 15. LETNIK, ŠT. 1. Avgust 1960, 8 strani V tej številki najdeš tri članke: dve poročili in prikaz začetnega dela procesa za proglašenje svetnikov. Mesto Manistique je praznovalo stoletnico obstoja. Proslave so se začele 26. junija z mašo, ki jo je na prostem daroval p. Francis Scheringer, predsednik Družbe škofa Barage. Prisostvoval je tudi prevzv. škof T. L. Noa, sedanji Baragov naslednik. Iz časov ipred ustanovitvijo mesta govori Baragovo pismo julija 1832 o tenu kako so ga Indijanci toplo sprejeli blizu tam, kjer stoji danes Manistique-Naš misijonar poroča, kako je z Bobrovega otoka obiskal vasico štirih hiš, od- njim Zdaj Vi j n Jeno skoro dva dni potovanja. Prejš-niL.Z'm° j® Baraga obljubil tamkajš-Indijaneem, da jih spomladi pose-Jaj so ga sprejeli silno prijazno, čas, odkar so culi, da pride mednje jj l'SlJ°nari so hrepeneli po božji besedi. srce se Je napolnilo z neizrec-jn . Veseljem, ko je opazil pripravljenost v epa čustva teh revežev, ki so toliko j a eatali pogani samo zato, ker nik-* 1 n* do njih prišel noben duhovnik, tj basebej je Barago ganilo, da so bili iz j*"-' ljudje začeli graditi cerkvico jQti)rs;l in skorje. Nemudoma sc je sam v dela, njegovemu zgledu je sledilo bip1 devet spremljevalcev, tako da je D cerkvica dograjena še tistega dne. Iriip jutm je Baraga sklical vse in 1Jance> blagoslovil cerkvico, maševal ji čPrkliftal- Božji hram je posvetil bož-re da so že jezuiti iz Arbre Poskušali pokristjaniti prebival- st°janb*;0^U’ k' *®ži na zahodu od te po- leta'liZ7n drobne novice, da so Francozi Vedli Preprečili, da bi Indijanci od- ragovna ?t°k nekaj naseljencev, je Ba-dv0m ° P'srno 1. julija 1832 prvo ne-je j. Pričevanje o otoku. Piše, kako ta>n drllSk0Val’ če je poleg njihove vasi Shal ■ 0'‘ ®e kaj indijanskih naselij. Do-si, v . da 80 v različnih smereh tri va-koj , azdalji od enega do treh dni. Ta-k0riočn S° ujepiovi župljani opravili velika 0 ° sP°ved, se je odpravil na pot, rave inan' temu ubogemu ljudstvu "ožjo ' dišali besedo, ki je še nikdar niso duhovnikovih ust.” Najprej je napotil k prelepemu otoku v velikem Michiganskem jezeru; z obale ga komaj opaziš. Imenuje se Bobrov otok; obhodiš ga v štirih urah. Na otoku je indijanska vasica osmih hiš, bolje koč. Prebivalci se hranijo s poljedelstvom, ribištvom in pridelajo mnogo sladkorja. Misijonarjevo srce je hitro bilo, ko so se bližali otoku. V rokah je držal, kot je imel navado na misijonskih obiskih, belo zastavo z rdečim križem v sredini. V odgovor je otoški poglavar dvignil zastavo na svoji koči, kar je bilo dobro znamenje. Na obali so se zbrali skoro vsi vaščani in pozdravili misijonarja z dvema salvama. Prijazno so mu stiskali roko in ga odvedli v selo, najprej v glavarjevo bivališče. Vsi so že mnogo čuli o duhovnikih, ali nikoli še niso videli nobenega. Naslednjega leta je Baraga otok večkrat obiskal. 25. avgusta 1833 piše, da je našel le malo Indijancev: šli so v Kanado, da prejmejo letno darilo angleške vlade. Kapela je bila le do polovice narejena. Od nekaterih kristjanov je Baraga zvedel, da so poganski Indijanci še vedno sovražni veri, zato podirajo, kar verniki zgrade, in groze, da bodo požgali kapelo, če jo dograde. Krščanski Indijanci so mnenja, da je najbolje, da se preselijo v Arbre Croche. Baraga je to odobril. Naslednja Baragova omemba Bobrovega otoka je v pismu skoro 30 let kasneje (1860). Tu pripoveduje, da sta od Bobrovih otokov dva poseljena. Pred 30 leti so živeli tam le Indijanci. Malo pred 1860 pa so se na večji otok naselili belci“ najslabše vrste, namreč mormoni s turškimi nagnjenji, s svojimi številnimi ženami”. Poleg mnogoženstva so uganjali tatvine in morsko razbojništvo. Končno so jih prebivalci bližnjih mest z orožjem pregnali z otoka. Poslej so se tja naselili skoro izključno katoličani, največ Irci, pa Nemci in Francozi. Močno si žele cerkve in duhovnika. 22. maja 1860 je Baraga tam maševal in se nato s prebivalci dogovoril o zidavi cerkve, še tisto leto je bila postavljena. Prvi du- hovni upravitelj otoka je postal P. B. Murray, ki ga je Baraga leta 1857 posvetil v duhovnika. Poročilo o teh dveh stoletnicah je na-' pisal John Peters. V tajniškem kotičku (piše E. Eeavoy) pa zvemo o romanju slovenskih “Baragovih vitezov in gospe” po nekaterih krajih Baragovega misijonskega dela. 2. julija so odšli iz Mil-wauka in se najprej ustavili v L’Ansu. Tam jim je g. Bernard Lambert razkazal znamenitosti, med njimi spomenik, ki so ga pred kratkim postavili na mestu ene Baragovih misijonskih postaj. Potem sc je skupina napotila proti severu v Eagle Harbor, kjer je vodila ga. Byttyla. V nedeljo je bila maša v cerkvi sv. Odrešenika, ki jo je postavil Baraga leta 1853. Po obisku v Copper Harbor so romarji prišli v Marquette. Msgr. Zryd, postulator Baragove zadeve, je daroval mašo za vse umrle člane družbe, in sicer v Baragovi kapeli v stolnici sv. Petra. Za kelih mu je služil nekdanji Baragov kelih. Po maši so se slikali ob vhodu v Baragovo grobnico. Pod vodstvom č.g. Howarda Browna so si ogledali škofijsko mesto in obiskali sedež Baragove družbe. Tu jim je govoril dr. Jaklič “izgnani duhovnik iz Ljubljane in odličen ipisec več knjig o življenju škofa Baraga.” To prvo romanje letošnjega poletja je zelo lepo uspelo. Organizirala ga je gdč. Agnes Jenič iz Milwaukee. Msgr .J. J. Dunleavy nadaljuje z opisovanjem postopka za proglašenje svetnika. Najprej v kratkem obnovi dosedanje prispevke: Zgodovinska komisija je dokončala svoje raziskovanje. Postulator je napisal svoje članke. Na njegov predlog je škof imenoval razsodišče in druge člane odbora. Tako je vse pripravljeno — redne seje se morejo pričeti. Najprej se bo v njih razvijal informativni postopek. Odboru bodo predložili dejstva iz Baragovega življenja, o njegovih čednostih, o čudežih, ki so se zgodili po njegovem posredovanju. Na prvo sejo pridejo škof, delegirani sodnik, dva prisednika, branilec vere, po- stulator in več zapisnikarjev. Postute' tor predloži škofu pisano prošnjo, da D* se začel informativni postopek. Prošnj0 spremlja uradno imenovanje postulatof' ja z odobrenjem sv. Kongregacije obre-dov. škof pazljivo pregleda oba dokumenta in jih izroči branilcu vere v študij. če ta ne najde nič nepravilnega» proglasi škof dokumenta za zakonita, ju sprejme in naroči zapisnikarju, naj Ju vključi v arhiv procesa. Zdaj potrdi škof imenovanje sodu*' kov. Ti imenovanje sprejmejo in se obvežejo, da bodo prav vršili svoje dolž' nosti. Nato škof slovesno priseže, da b° zvesto izpolnil svoje naloge v procesUi da bo imel v strogi tajnosti vse, kar se bo tu dogajalo in da bo odbil vsako darilo, ki bi ga ponujale osebe z večji111 zanimanjem za proglašenje svetnika kot za resnico. Ostali člani odbora prisežejo isto. Posebno je stroga obveznost molčečnosti. Kdor bi jo namenoma kršil, bil takoj izobčen in le papež bi ga n10' gel kazni odvezati. Postulator predloži spise, ki jih je pripravil in imena prič, ki naj jih Z9 slišijo. Tedaj ga prekine branilec vere in zahteva, naj se spisi ne sprejmej0’ dokler postulator ne poda prisege o P1;! vem “namenu”, škof se temu pridruz9 Postulator priseže, da je prepričan pravičnosti zadeve; da se ne bo posl9 j ževal napačnih dokazov; da bo po r®5 i niči odgovarjal na vsa vprašanja, da 11 bo poskušal zavajati sodnike in prič6’ da ne bo zlonamerno zavlačeval pi"6’5. kave; da ne bo ničesar storil, s čin11’; bi oviral iskanje “čiste in zgolj reS9^ ce”. Da ga v delovanju za to stvar 11 j vodi ne ljubezen ne sovraštvo, ne str9 ’ | upanje dobička ali strah pred ljudi9’ temveč le gorečnost za božjo čast. Po tej prisegi sprejme škof postu*? j torjeve točke in določi kraj in čas 9 .• j slednjih sej. Branilcu vere naloži, 11 pripravi svoja vprašanja za prihodUJ sejo, na kateri bodo začeli s sprejel9 njem pričevanj. (Nadaljevanje) JOšVn*rman*J‘e P'sa' misijonski brat “je ® KRAMAR, koncem maja 1960: stitPo Pozdravljam in prosim, da opro-ve^e m°jemu dolgemu molku, saj niti Pošin° Vem’ sem se Vam za letošnjo setn J . zahvalil. Gospodu Wolbangu Pek •plSa*’ za Vas pa sem hotel zbrati f?rr]nJ ^°t°Krafij. A vse skupaj se je res kai Zavleklo. No, če bi imeli pri nas V°Ž moči, bi se to ne zgodilo. Lani sem sredi šolskega leta moral začeti z zidavo novega poslopja za naše aspirante v Anisakanu, 55 km iproč iz Mandalaya. Istočasno pa sem imel še tečaj za mizarske vajence čez dan, večerno šolo za vse rokodelce, zjutraj pred delom pol ure pouk katekizma, zvečer v obdobju med delom in šolo pa še nabavljati in odpošiljati gradivo za stavbo. Kar mi je ob sobotah in nedeljah Joško Kramar skupaj s pomočnikom, pri izdelavi rezbarij za škofov baldahin v novi stolnici. prostega časa ostalo, sem ga moral porabiti na stavbi sami. Vsako soboto zvečer sem se odpeljal v hribe, da sem se preveril, kako gre delo od rok. Seveda je bilo treba vsak teden kak zid podreti in ga potem naslednji teden spet točno po načrtu (postaviti. Po maši ob desetih sem bil že spet na poti v Mandalay, kjer sem popoldne imel shod za družbico sv. Jožefa (to je K A naših rokodelcev). Tako sem bil zaposlen vse do konca januarja. Istočasno sem začel tu v delavnici delati veliki baldahin za novo stolnico v misijonu irskih očetov v Bhamo. Tudi to je bilo izredno delo, ker sem si moral vse sam risati. Delo sem skončal le nekaj dni (pred izpiti in baldahin na posebnem kamionu poslal v Bhamo. Vam pa pošiljam nekaj slik iz moje delavnice. Ko bodo baldahin postavili in mi poslali slike, Vam bom tudi te poslal. Naši šolski (prostori so tudi že premajhni. Zato sem moral še pred začetkom počitnic začeti z zidavo nove stavbe, ki naj bi služila učilnicam. Seveda so predstojniki hoteli, da bi bilo že za začetek šolskega leta vse skončano. A stvar ni šla tako gladko od rok, četudi smo se dela z vso vnemo lotili. No, 15. maja letos je bilo 135 d"W> in 10 m široko poslopje slednjič le gotovo. 21. maja pa je bilo v 30 razredih te enonadstropne stavbe zbranih že 1772 “ptičkov” — naših gojencev. Stavba sama je veliko leseno ogrodje, vse iz birmanskega žele-zo-lesa, ki je res kot železo trdo. Odprtine v tem ogrodju pa smo zazidali z opeko in cementno malto. Vročina, ki je v počitnicah segla redno do 45''C in čez, se je zdaj s prvim deževjem polegla. A tudi vročini se človek slednjič privadi. Jaz sem se ji tako (privadil, da že 15 let sploh ne uporabljam pokrivala. V “Kat. misijonih” sem bral, da je neki birmanska vlada dovolila vstop v deželo novim misijonarjem, ki naj nadomestijo onemogle, da bi tako število misijonarjev ostalo isto kot pred zadnjo vojno... Žal je vse to samo v teoriji. Ne le da novim misijonarjem, razen redkim izjemam, niso dali vselitvenega dovoljenja, marveč nam delajo oblasti celo velike težave pri pošiljanju naših d on*9' čih redovnikov v noviciat in v bogoslo'" niče izven Birmanije. Zato se na vse n*°' či trudimo, da bi mogli še pravočas**0 vzgojiti toliko domače duhovščine, da le-ta pozneje lahko tudi samostojno del°' vala. Letos smo prosili za potni list z9 3 novince, pa smo po šestih mesecih <*9' kanja dobili šele enega. Prav tako so s6' daj tukaj trije kleriki, ki bi morali bogoslovje, pa vsi čakajo na potni li=*'1 eden že drugo leto... Pred osmimi meS' ci smo vložili (prošnjo za potni list za^ 8 deklet, iki bi rade vstopile v družbo H**e' ra Marije Pomočnice, pa sta do zdaj k*>' maj dve dobili dovoljenje... Vidite te' daj, da ne ovirajo samo tujih misijona*-' jev, marveč nič manj tudi domačine. P° zakonu iz leta 1947 ne bi nihče smel zidati na misijonskem zemljišču, če da' nes vseeno še lahko kaj postavimo, s® moramo zahvaliti samo krajevnim obla' stem, ki so nam naklonjene. A dovolj6' nja za zidavo ne moremo nikoli prosit*' ker bi nas takoj zavrnili, češ da nam S9 ne morejo dati. Kod ve, kaj nas še čeka> če bodo uspeli budizem razglasiti za d*-' "avno vero. Potem bodo na vodilnih me' »tih prav gotovo sami budisti. Muslin*9' ni so budistom zelo sovražni. Tudi dr**' ge verske manjšine jim niso naklonjen6’ Zato smo v resni nevarnosti, da bo pr*' šlo do druge državljanske vojske... Birmanija je pred leti dobila dva šk°' fa domačina. Letos v januarju pa pr V® ga domačega nadškofa, ki je Jožef J9' nez U Win. Novi cerkveni nadpastir sC bo seveda veliko laže boril za pravi**6 Cerkve in katoličanov. Zanimivo pa j6’ da je samo polovica budističnih bonc6^ za podržavljenje budizma. Je tako tild* med njimi trenje. Ker je teh boncev | mo v Mandalayu čez 20.000, ipride n*6“ i njimi večkrat do krvavih spopadov, P°' ; sebno kadar gre za imenovanje nov**1 j varuhov znamenitejših budističnih sv6' j tišč. Lani je to povzročilo pravo vojsk0 ■ v mestu. . . Ko Vas in vse misijonske prijatelj6 I lepo pozdravljam, se Vam vsem prav t° . plo priporočam v molitev. INDIJA na^ j'0J deželi že leta in leta deluje moč-ter' Sku,l‘na slovenskih jezuitov; neka-j 1 So že trideset let tamkaj. Med temi g tudi znani o. STANKO PODERŽAJ žini ' k' z Slovenska misijonska zveza to Pa tudi letno vsaj skromno podpo-čas/ S Je" *z njegovih pisem zadnjega i^čfdamo našim bralcem tele iz- list^jdkobesedni ste postali. Na zadnji jel v ^ Bengalskih poljan" nisem pre-nafaSG n°benega glasu. Smo ipač daleč §nj en- s pismi in okrožnicami in pro-stran.1 So Pa dobrotniki itak od vseh tud; ' .Legani. V sedanjem delokrogu hih i lrtlarn ne vem kakšnih romantič-del0 ®8°divSčin iz blata in džunglo, a lo {, ,! nič manj važno, če ne morda ce-Sveta ®em v središču izobraženega ljudst ln sre za približanje voditeljev težje a' Delo se širi in množi in vedno jo §e Zrnagujem, zlasti kadar pritisne-•ber , kake nadloge, kakor me na pridu; ^ftdnje čase muči zobobol. Že deset hrap Scin mogel zaužiti nobene trde Štej ’i a nioram vseeno vleči voz na-0dpr’l er sicer, kdo ga bo? — Rad bi PfVot,,' unanjo misijonsko postajo med kupiti llT1‘ Prebivalci, pa je silno težko P°treben kos zemlje in se pred- stojniki še obotavljajo dati pristanek, ker se boje, da bi se mi delo preveč namnožilo, v pomoč mi pa nimajo nikogar dati. Zadnjo nedeljo sem imel na misijonu obisk enega nadškofa in enega škofa. — Pri občinskih volitvah so spet zmagali levičarji (imajo 19 občinskih mož od 22), torej zgage še ne bo konec, šola se mi širi, škofija me vzpodbuja, naj zidam, a s čim...? Danes popoldne sem bil povabljen v “Bratachari Camp”, nekakšno domovinsko plesno-telovadno društvo, za zaključek večtedenskega tečaja, katerega so se udeleževale tudi tri učiteljice moje šole, da bodo mogle kot treba potem mojo mladino vaditi. Povabili so me, da imam tamkaj govor, a kaj ko je pa toliko takih in podobnih povabil..., kar za skoraj isti čas sem bil povabljen za govornika še na dve drugi strani. Tako moram vedno letati sem in tja, če sem pa doma, me pa doma oblegajo. Moj prednik je tožil, da je “samotaril”; preden je šel, mi je dejal, da mu je bilo najhuje, ker je bil tako “zapuščen”. Pri meni je pa prav narobe: dostikrat moram naravnost bežati in se skrivati, če hočem haj mirno delati. Priporočam v molitev akademika, pogana, ki je na poti v ovčjak, da bo sledil glasu milosti, pa tudi pastirja priporočam, da bo dober pastir. Prispevek iz misijonskega sklada v znesku 100 dolarjev se je prav prilegel in bo opravil važno delo pri mašenju raznih “lukenj” v mojih potrebah. Naj bo to največja priznanica dobrotnikom, ki so prispevali. Bog jih živi, za svoj trud in žrtve na tem svetu ne bodo dosti prejeli, obresti nebeške banke pa jim ne uidejo.” Misijonar o. VIKTOR SEDEJ, S.J., ki deluje na (področju Gangesove delte, v 24. Parganasu, v kraju Baidyapur, piše ičč. gg. Wolbangu in uredniku KM sledeče: “Navadno nikomur ne pišem, razen nekaj pisem na leto. Treba je bilo torej izredne energije, da Vam končno napi- šem nekaj vrstic. Zahvaliti se Vam imam za prelepi dar, ki sem ga prejel po o. Ehrlichu. Ker sem še vedno v velikih dolgovih, zlasti ker so bile zadnje tri rižne letine zelo slabe in je riž glavni dohodek župnije, mi je bil Vaš dar posebno dobrodošel. Na tem misijonu sem že sedem let čisto sam; v deževni dobi, kot smo jo imeli lani in letos, pa še posebno samo-tarim, saj je do glavne ceste treba iti 7 milj daleč po blatu in vodi. Četudi hodim bosonog, je zelo težko priti kam naprej, ker je blato silno spolzko, pa polno zdrobljenih školjčnih lupin. Tako potrebujem dve uri in pol peš hoje, da pridem do glavne ceste, čeprav imam dolge noge... V teh sedmih letih sem sicer sprejel lepo število poganov v katoliško Cerkev, vendar se število v tem času ni niti podvojilo. Potreboval bi sestre domačinke za šolo, za (pomoč v cerkvi in za učenje katekizma, zlasti ker so dobri katehisti vedno večja redkost. Vsaj za zimski čas upam dobiti sestre iz Mora-paja, da bodo malo poučile to množico neukih, ki jim pridige le težko v glavo gredo. Tam doli ob morju bom moral pozidati cerkvico^ kajti tam je nekaj dobrih katoličanov in jim je treba dati oporo. Lani so začeli postavljati zid iz blata, Indijsko dekletce — prvoobhajanka pa niso končali, letos pa tudi ne bo la*1 ko radi več težav: Pred vsem manjk» denarja, čeprav za tako kapelico 11 treba več kot kakih 100 dolarjev; pote1*1 je mladi katehist, ki je tamkaj vse v® dil, šel v Kalkuto s trebuhom za krl1 hom; vse polno je takih, ki imajo s*a 1)0 navado, da pripeljani materi»’ bambus in strešno opeko, jprav ra« brez dovoljenja raznesejo na svoje ‘1° move. . . Poleg tega ima še vas čuda®' slabodoneče ime “Rakoskhali”, to P prebivališče velikanov iz bajeslovja (r3 košev), ki so bili ljudožerci! No, me,lC dozdaj še niso pojedli, imam še veda® svojih 130 kg. (g. misijonar je sila velike postave, op. ur.)...” Na misijonu, ki ga je čudovito p°zl, vil o. Stanko Poderžaj, ko je bil v let tamkaj, v Khariju, zdaj že sk®. raj leto dni deluje drug slovens^ misijonar, o. LOJZE DEMŠAR S.J-» je pa v nasprotju z o. Viktorjem Sed jem zelo “pismen”, to se pravi, da liko in krasno piše, kadar se k temu P pravi. Tako se je prav zadnje čase 9pr® vil k pisanju člankov za naš list in n®1’. je poslal že kar tri, lepo opremljen6 jc (Juaioi rvcvi v,,, ici/u fotografijami, ki jih v tej številki že z, čenjamo objavljati in za katere smo »'! sijonarju iskreno hvaležni ter ga Pr®se mo, naj si še včasih takole ukrade ® j za te naravnost literarno pisane zg°°J za te iiaravnusu nuerariiu pisane j be, mi mu pa obljubljamo, da mu bo111 j vsaj za papir in pisalni trak poslali' V spremnem pismu k imenovanim s j, j jim člankom z dne 3. novembra lani še uredniku “Kat. misijonov” tudi » j slednje: “Ko sem bil postavljen za župnik» Khariju, kjer sem ljudi že od preje znal, saj sem bil pred osmimi leti J dni pomočnik o. Poderžaja tamkaj, s j se takoj vrgel na delo. Ljudem je e nomsko trda predla in rinili so v ve „ mesto Kalkuto, kjer so se potikali p° .j, stah in prosili hrane. Da se to prep1"®,,, nam je mati Terezija, slavna alban^, misijonarka, ki je ustanovila posebno Množice lačnih čakajo na razdeljevanje riža. j0fk0 žensko misijonsko družbo “Misi-2(, 1 se je preglednik kar zgrozil in eden >z kaste pometačev je zakričal od strahu >n mi vzel stvari iz rok, kakor da bi bde zastrupljene. Ves olajšan je vzdihnil, k» sem ostal živ in cel. Potolažil sem ga, da se bova videla pri delu in da se bo mora] počasi sprijazniti z mislijo, da je tudi delo kaste pometačev nekaj lepega ‘8 častnega. Počasi, prav počasi sc le podi' rajo stavbe, zgrajene na razredih. K® bomo delo opravili, bom poskusil na čaj povabiti nekatere pometače skupaj s štU' denti, ki so vsi iz višjih kast. — Lcp° prosim, da se v mojem imenu zahvalit® vsem dobrotnikom. Vsi so pri sveti m»0 vključeni: pro benefaetoribus, pro fidel cultoribus... še bolj kakor v moč do' larjev, ki nam jih pošiljate in ki so ta' ko dobrodošli, pa zaupamo v moč Vašd1 molitev, za katere se Vam še posebn0 priporočam!” Iz Darjeelinga na predgorju Himala' je so se oglasili vsi trije čč. gg. brati® jezuitje, ki tamkaj delujejo. Zahvaljuj®' jo se za skromno pomoč, ki smo jim j° poslali iz sklada in ki jim, tako kaŽCl veliko pomeni. Br. JANEZ UDOVč S.J. piše: “Naj' lepša hvala za krasen dar 60 dolarjeV’ ki sem jih prejel po misijonarju o. Ehr! lichu S.J. Zelo prav mi bodo prišli Pfl razširjenju mojega misijonskega dd8' kroga. Prav lepa hvala vsem! —■ %■' avgusta 1960 sem dopolnil 66 let in d® cembra bo že 31 let, kar sem prispel n Himalajo. Veliko sprememb sem doživ® Skupina dobrih katoličank z misijona o. Lojzeta Demšarja v Bengaliji žj ji *etih. Takrat so vladali tu Angle-j0’n ( vladajo domačini sami. Mi misiji smo medtem tudi postali indij-j°nskrŽaVljani- ker sicer bi morali misi-0 Polje zapustiti. Sicer smo se pa ^vživeli v to deželo, da bi bil res fagj ',Se'> kam drugam hoditi. Žal nahe J^a 'z domovine za ta naš delokrog je v °vr°mo dobiti, zato je pa toliko več-čini azn°sti, da skušamo tu med doma-key ^dojiti domače poklice. Sveta Čerjo 0l,.°t‘a ipognati korenine v zemlji, ki to zej,ern° 'n v katero sejemo. Sicer gre tig ^ 0 Počasi, a je le tolažilno, ko nale-domav na domačega bogoslovca, tam na ju p c° redovnico, pa se spomniš, da si desetletji učil kot otroka katero ]et: • • Ko sem prišel v te kraje pred H pf *’ SaJ si nismo niti v sanjah upa-Vstuij stavUati, da bodo iz teh rodov Ppapi. SVeti poklici, a upali smo proti ib slav ’n BoS je dal rast. Njemu čast a na veke! Moji sobrat je so vsi čili in zdravi. Br. Leopold Vidmar S.J. je premeščen v Kur-seong, kjer bo skupaj s Slavoncem, br. Schmidtom vodil tamkajšnjo farmo. Sedaj je še tu in skupaj z br. Drobničem dopolnjujeta delo na veliki novi stavbi kolegija. Vzgoja indijske inteligence, kateri se posvečamo, je za bodočnost Cerkve v Indiji neizmernega pomena, zato se trudimo, da bi naš delokrog kar najbolj razširili.” Br. FRANCE DROBNIČ: “Iskrena Vam hvala za lep dar, ki ste mi ga poslali! S tem mi bo mogoče pomagati misijonarju, sobratu, ki deluje na zelo siromašni postaji, pa mora prav zdaj zidati samostan za misijonarke, ki mu bodo prišle pomagat. — Tu je zdaj krasno vreme, da se himalajski snežniki kar lesketajo v sončnih žarkih in je pogled nanje res veličasten. Zato Vas povabim na obisk.. . Smo ipri koncu šolskega leta in študentje bodo kmalu odpotovali, le maturantje ostanejo do začetka decembra. Torej bodo kmalu počitnice. . . ” Br. LEOPOLD VIDMAR: “Najlepša hvala za lep misijonski dar! Že prej bi se Vam zahvalil, pa sem bil silno zaposlen, ker je bil br. Drobnič nekaj rahlega zdravja, pa so ga za nekaj mesecev poslali v ravnine, da se malo okrepi. No zdaj je pa že nazaj. Moral sem torej poleg mojega rednega dela v mizarski delavnici skrbeti še za delokrog br. Drobniča, to je nadzirati gradnjo. Ravno smo končali pralnico za 400-500 dijakov. Zidam zdaj stekleni cvetličnjak za vrtnarijo brata Udovča. Pred dvema letoma sem mu sezidal isto za kaktuse in razne druge rože, sedanji pa bo za gojitev orhidej. Zidamo tudi novo, veliko stavbo za vseučiliški dom naših študentov. Dosedanja je nudila bivališče in ostalo kvečjemu 400 akademikom, nova pa bo imela prostora za 1000 do 1500! Država nam' reč namerava v Darjeelingu ustanovit* lastno univerzo, fakultete pa poveriti dosedanjim trem univerzitetnim kolegijem se pravi: nam (St. Joseph College), 1°' retskim sestram (Loreto Convent) in P* vladnemu študijskemu zavodu. V tej deželi se čuti katoliški vpliv posebno med izobraženstvom. Starši imajo za svoj res največji sen, da bi lahko otroke poslal} v naše šole. Tako upamo veliko storit* za mladino, ki je up za bodočnost.” V Indiji deluje tudi več salezijanskih misijonarjev, med njimi dva duhovnikat gg. Pavel Bernik in Ignacij Kustec *** dva brata, Ivan Kešpret in Franc Zabret. G. PAVEL BERNIK S.D.B. je oktobra lani tole pisal g. Wolbangu C.M-: “Misijonska nedelja je ipred durmi. Medtem ko se prav te dni misijonski dobrotniki in prijatelji ter dobri vernik* nasploh še posebno radi spomnijo n3 Ta slika in naslednje kažejo čudoviti razvoj misijona s kmetijsko šolo gg. sali'ZV jancev v Južni Indiji, kjer deluje že deset let brat Ludvik Zabret. Tu ga tovariši pred prvotno misijonsko stavbo. Glej njegovo poročilo na nasl. vidrino 8 straneh■ — 10G — M tnisijonc) mi misijonarji ne smemo po-^abiti tistih požrtvovalnih duš, ki nam (uhovno in gmotno pomagajo. Tako ta toesec veliko mislim in molim za slovenske misijonske dobrotnike! Vaše čeke sem prejel. Imel sem to pot ^ekaj smole z njimi, a se je vse lepo ure, . l|o in sem denar že razposlal, le da se ?e malo zavleklo. Prav lepa hvala Vam 'n dobrotnikom! Zavod, kjer sedaj delujem, je tudi ve-iko semenišče. Imamo čez 70 mladih fan-j0v> od katerih je 22 novincev in 50 so-1‘atov klerikov! Ti so pa še precej da-od mašniškega posvečenja. Hvala Offu, da tu v Južni Indiji, posebno po rajih, kjer so delovali in trpeli aposto-v.vln misijonarji kot sv. Tomaž, sv. Fran-msek Ksaverij, sv. Janez Brito in drugi, uhovniških poklicev ne manjka. Za nji-ov° vzgojo ter vzdrževanje je pa treba eliko sredstev, ki jih prosimo na vse s rani. pa tudi tu je božja Previdnost ,a delu in pravi čas dobrotnike obudi, čeprav težav ne manjka.” I G- NACE KUSTEC S.D.B. se tudi zavojuje za poslani denar, obenem pa se Opravičuje, ker dolgo ni nič poročal: Šest takih vodnjakov je črpalo vodo iz zemskih globin in močilo puščavska tla noč in dan... S takšnimi traktorji, kot ga vidimo na spodnji sliki, so podorali vso zemljo z uspevajočo “sesbanijo”. “Odkar sem bil prvič v Bombayu (od aprila 1957), sem imel silno veliko dela-Malokaterim sem pisal in zelo redko. Potem sem bil spet po dolgih letih miši' jonskega dela za mesec dni v domoviP' in za pet mesecev v Italiji. Ko sem s# vrnil v Bombay, so mi naložili še ve<5 dela in moral sem korespondenco še bolj omejiti. Od meseca maja pa se naha' jam v Madrasu, kjer imam sicer večjo odgovornost, a malo manj napetosti pri delu. Ta šola je nova in šteje samo 700 gojencev; ona v Bombayu pa je stara in jih ima čez 3300. A ravno ker je šola V Madrasu nova, imamo še zelo malo opreme, in to je ravno moja dolžnost, da šoli poskrbimo vse potrebno, da bo na višini glede opreme. Seveda je to večletno delo, a moja dolžnost je, da čim bolj vse pospešim. Z božjo pomočjo bo že kako šlo, Marija Pomočnica in Don Bosco sta nam vedno pomagala.” Iz Južne Indije piše po dolgem času br. LUDVIK ZABRET S.D.B.: “Kar malo nerodno mi je, da Vam že tako dolgo nisem pisal. V bodoče bom bolj pogost dopisnik. . . Najlepša Vam hvala 3* denarno pomoč, ki sem jo prejemal vsa ta leta. Pisal nisem, ker nisem imel časa, kajti vsa ta leta sem zelo garal. Bog je v svojem usmiljenju s pomočjo dobrotnikov obilno blagoslovil naša prizadevanja. Kakor veste, smo pred desetimi leti začeli pripravljati teren za kmetijsko šolo. Imeli smo na razpolago veliko zemlje, a bila je vsa polna trnja in osata ter malih borovih drevesc, ki so jih ljudje uporabljali za gradnjo svojih kolib; deblo služi za ogrodje, listi za streho. Ta palmova drevesca smo tudi mi uporabili kot prvi naš gradbeni material-Dodali smo še nekaj blata, pa smo imeli bivališče! Kolibo smo pregradili, tak) da je en del služil za kepalico. Zemlja tu je pa ena sama peščena planjava, zaradi pomanjkanja vode. Dežja je občutno premalo! Krave in koze obirajo nizko grmičje; niti trava ne raste. Pomladi, ko je najhujša vročina, ne dežU' y 1 e levo kažejo kot po čudežu zrasle drevesne nasade, misijonsko opekarno in v° zgrajeno cerkvico, katera, pregrajena na dvoje, je služila tudi za stanovanje, skladišče in drugo... Tu zgoraj pogled na misijon danes. «kozi sedem mescev prav nič. Močan Se !'r Pa odnese še tisto malo zemlje, kar le ^ 11akaJa m®d peskom, tako da ostane Za SG vkamenje- To puščavo smo kupili j' našo bodočo kmetijsko šolo, ker je bi-]u z®mlja skoraj zastonj. Prva leta so bika» " ° tezka zaradi splošnega pomanj-VztJa- VSCffa- A naravnost trmasto smo prv.aja^ in po nekaj letih so se pokazali k; sadovi. Napravili smo vodnjake, silrf° nl‘ih diesel motorji črpali vodno , HOp iv, ___________________.............i_„>- _______ 1 j0 /!ož 'n dan in z njo namakali zem-jilj’ ’ snj° jo poleg tega še umetno gno-Pešč ° 'Pogasi povzročilo, da je prej Peš», počasi povzročilo, da je prej ga 6ria. zemlja začela zeleneti, živalske* KoriS’n0)a tu ni> ker kravjeke rabijo za l;n °’ a mi smo poskusili z dvema rast-siy0 .a’ ki smo ju vsej ali in ko sta zrasli, skun.Ja P°dorali, da je rastlinje držalo ko s>aj Pesek in zadrževalo mokroto. Ta-PPŠč ° °ddelovali ledino kos za kosom in aVa je začela zeleneti. Začeli smo s pridelavanjem riža, nasadili sadno drevje in drugo za kurjavo. Posadili smo zelenjavo, kupili tukajšnjo živino, neke vrste krave, ki ne dajejo mleka, pač pa gnoj, ki smo ga tako potrebovali. Začeli smo z izdelovanjem opeke, kajti dva metra pod peskom smo naleteli na ilovico. Z opeko smo gradili vodnjake in sezidali kapelico ter malo večje stanovanjske prostore. Medtem nam je zraslo drevje, ki smo ga posadili že prvo leto, in sesekljano nam je odlično služilo za izdelavo trdnejše opeke. Tako smo lahko začeli z gradnjo večjih poslopij. Živino ki nam je prej služila le za gnoj, smo nadomestili z mešanico evropske in tukajšnje pasme iz sev. Indije, ki daje vsaj malo mleka. Počasi smo pasmo znatno izboljšali. Leta 1950 ni bilo niti enega drevesa na vsem posestvu, a danes imamo preko posestva krasne drevorede in bogate to To je pročelje nove misijonske kapele in del zavoda. Spodaj pisec tega poročila in eden glavnih pionirjev tega “čudeža” vzcvetele puščave v Južni Indiji. Nahaja se v družbi gobavca, katerih je tamkaj zelo veliko in prihajajo na misijon po dušno in telesno pomoč. drevesne nasade. Kraj je popolnoma spremenjen, kar nam je prineslo velik» j olajšavo zlasti glede osebja, saj zdaj zares vsakdo rad pri nas ostane, dočim \ iprvih letih “puščave” skoraj nihče n1 vzdržal čez tri leta. Lani je država javno priznala našo šolo in sam kmetijski minister jo je odprl. Letos ob koncu julija je naš salezijanski domači škof slovesno blagoslovil novo šolsko poslopje in internat. Kmalu bomo sezidali še en trakt, tako da bom0 imeli prostor za vsaj 100 notranjih gojencev te naše kmetijske šole. Vsi se čudijo, kako smo mogli iz puščave takšno čudo ustvariti. Šole, organizacije in zastopniki oblasti prihajaj0 gledat in vprašujejo, kako smo vse to , zmogli; prosijo za nasvete, kako je mogoče s skromnimi sredstvi doseči tako velike uspehe. Prihajajo tudi škofje h' generalni vikarji, kajti nekatere škofij® imajo veliko zemlje, ki pa je bila doslej docela zanemarjena in neizrabljena, P9 bi hoteli zdaj kaj dobiti iz nje za vzdrževanje semenišč in drugih ustanov. Indija po tolikih stoletjih vendar začenja posvečati kmetijstvu tisto pozornost, k’ je nujna za samostojno življenje kak® države, pa za ostali kulturni in tetinih11 napredek. Pomanjkanje kmetijskih izdelkov je še vedno eno največjih vprašanj prehrane 400 milijonskega indijskega na" j roda. V tretjem petletnem državnem gospodarskem načrtu je posvečena kmetijstvu velika pažnja. Velikanska umetn-1 jezera, ki jih grade, bodo namakala tisoče in tisoče hektarjev zemlje, obe n ci11 pa proizvajala električno silo za industrializacijo dežele. Katoliška Cerkev vzporedno z oznanjevanjem blagovesti Gospodove Živah«0 sodeluje pri kulturnem in gospodarsko111 ter znanstvenem razvoju dežele. Zlasti j0 pri tem velike važnosti njene visoke s° le in univerze, pa tudi tehnične in km® | tijske šole. Dobro usposobljeni in zavc^ I ni katoliški tehniki in delavci so najboU^ ša obramba proti brezbožnemu komun’4 i niu,’ ki vsepovsod skuša priti na površje, Tlaj že zlepa ali pa zgrda. Naj se za zaključek prav lepo zahva-VJ1 vsem dobrotnikom in prijateljem milijonov, ki so kakorkoli v teh desetih le-'k pomagali z molitvijo ali darovi pri Ustvarjanju naše kmetijske šole. Kot vi-' je Bog blagoslovil njih žrtve. Delo Za zveličanje duš in za gmotni napredek Uaših revnih kristjanov in poganov se bo 1'a, °snovi dosedanjih uspehov lepo razklalo in vsi dobrotniki bodo deležni za-s u^enja in božjega plačila.” pucini z Malte. Škof je svetniška oseb nost, a že v letih in bolehen. Težav iti ovir pri misijonskem delu ne zmanjka. Po novem letu so prispele semkaj Misijonarke Ljubezni iz Kalkute, družba, ki jo je ustanovila Albanka, m. Terezija iz Jugoslavije, pred desetletji, ko je v Indij» odšla.” V pokrajini Assam, na severovzhodnem koncu Indije, deluje s. TEREZIJA MEDVEŠČEK iz družbe Hčera Marija Pomočnice, ki takole poroča ob koncu novembra lani: Poleg misijonarjev-duhovnikov in bra-°v imamo v Indiji tudi nekaj misijonark ^e(i njimi m. dr. Miriam Zalaznik in s. erezija Medvešček, obe že davni znanki laskih misijonskih prijateljev, ki jih ahko razveselimo z objavo njihovih naj-Uuvejših poročil. , dr. MIRIAM ZALAZNIK iz druž-? Virginum Anglarum še septembra la-1 tole piše: Nadvse sem bila presenečena, ko sem Jed nekaj dnevi prejela denarno nakaz-, lc° z darom slovenskih misijonskih do-r°tnikov, ki so se spomnili tudi mene, Prav se jih sama ne spomnim prav po-v^to s kakimi poročili. Polna sem ob-'lo van j a nad rojaki v zamejstvu, da ba*11 razmeram in tolikim potrt- Jn morete tako vztrajno misliti na nas 1Sljonarje in nam pomagati. Bog povr-Vsem tisočkrat! 7 v Paslova razberete, da sem nremeš-a' Vrnila sem se v kraj, kjer sem lov' začela svoje misijonsko de- yg]./1!®- Kar zadeva prebivalstvo, se ni ,® spremenilo. Ihansi je važna že-postaja in tudi vojaška posto-kr ,a; Poleg tega je veliko trgovcev v d0 j Angleški element je pa medtem hipo a 'zginil. V cerkvenem življenju je ti S(fa novega: navadna fara pred 30 le-rna,. ■ :le razvila v malo škofijo, eno naj-SedeJsi^ v Indiji, ki mislim, da obsega kai J0 v®®jih misijonskih ipostaj in ne-nonjših. škofijo oskrbujejo patri ka - “Najprej se Vam iz srca zahvalim tudi v imenu naših sester za lep dar 50 dolarjev, ki ste mi jih poslali iz sklada 1959 in za novih 50 dolarjev, ki so tudi že na potu, kot mi je sporočeno, iz sklada 1960. Ljubi Bog naj bo zares radodaren napram tistim, ki si mogoče težko pritrgujejo. da morejo darovati za misijone. Pri jaslicah bom molila za vse dobrotnike! Pretekle mesece so bili v Asamu nemirni časi. šlo je za vprašanje, kateri jezik naj prevlada. Hvala Bogu, da sm» v tistih neredih takrat imele ravno počitnice in nas skoraj ni bilo doma. Med nemiri je bilo celo nekaj mrtvih. Vse ulice so bile polne vojske in samo eno uro na dan si smel na cesto, edinole za nakup najnujnejše prehrane. Zdaj je pa že spet vse lepo mirno in urejeno. Naše misijonsko delo se v najlepšem miru lepo razvija. Le eno veliko težavo imamo: večno pomanjkanje sredstev. To pa zato, ker se nam delo množi, pa moramo množiti tudi gradnjo novih stavb. Vse to pa zahteva denar. . . še enkrat: vsem prav iskrene pozdrave in zahvalo!” (Sledi.) MOLIMO IN DARUJMO ZA SLOVENSKE MISIJONARJE! DESETA, JUBILEJNA VELETOMBOLA ZA SLOVENSKE MISIJONARJE' 8. JANUARJA 1961 V BUENOS AIRESU JE DOŽIVELA IZREDEN USPEH Lepo vreme, krasen prostor Mladinskega doma gg. salezijancev v Ramos Me j to' vabljivi dobitki, učinkovita propaganda, sloves misijonskih veletombol, jubileji predvsem pa velika ljubezen rojakov do slovenskih misijonarjev, vse to je vplival0 na izredno veliko udeležbo in na izredno lep moralni in gmotni uspeh te jubileja6 veletombole: 2.000 UDELEŽENCEV, in nad 140.000 PESOV ČISTEGA DOBIČKA ZA SLOVENSKE MISIJONARJE! Iskrena hvala in Bog plačaj vsem, ki so pripomogli k temu nepričakovanemu uspehu! Zahvala vsem darovalcem dobitkov, med katerimi naj navedemo vsaj nekatere- ! Pavle Novak je daroval družinski električni hladilnik BLED; tvrdka bratje Krošelj je darovala krasen usnjen kovčeg; Božo Stariha od Dycmar, dragocen utekočilniki Luka Milharčič, vrtno mizo s stoli; slovensko keramično podjetje “Caces”, velik zaboj prelepe keramike (ki se je, ker je prišla prepozno iz Mendoze, prodala sodelavcem in se izkupiček dodal dobičku veletombole) ; Jože Žirovnik je izdelal in daroval krasno razpelo; in tako naprej, cela vrsta plemenitih darovalcev, ki so prispevali najlepše dobitke! Zahvala tudi vsem 22 slovenskim ustanovam in tvrdkam, ki so s svojimi oglas1 v jubilejni brošuri omogočili njen natis in še lep izkupiček! Zahvala gg. salezijancem, pred vsem č. g. Jankotu Merniku S.D.B., za povsei*1 brezplačno prepustitev prostornega senčnega vrta in drugih prostorov in napravi Zahvala Slovenski hiši, slovenski pristavi v Moranu, Slovenskemu domu v Sa11 Justo in restavraciji “Ilirija”, ki so brezplačno posodili oder, zavese, mize, stole h1 drugo! Zahvala vsem sodelavcem-garačem, ki so pred tombolo, na tomboli in P° njej vložili toliko skrbi in truda, da je bilo vse kar se da lepo pripravljeno, izvedeno in pospravljeno! Zahvala vsem množicam rojakov, udeležencev, ki so z rekordnim nakupe*11 tablic in drugimi prispevki omogočili tako lep gmotni uspeh prireditve! Zahvala še posebno slovenskemu stavbnemu podjetju “Triglav” v Toronta Kanada, ki se je hotelo pridružiti naporom in žrtvam rojakov v Argentini in j6 namesto oglasa v jubilejni brošuri darovalo 100 dolarjev za večji izkupiček v pome6 slovenskim misijonarjem! Zahvala vsem, iki so se na ta ali oni način še posebej izkazali, pa jih tu **e omenjamo! Hvala večnemu Bogu, da je na vse te žrtve in trude razlil tako obilno sV°l ! blagoslov! Prireditev je potekla v najlepšem redu. Ob 11 dopoldne je predsednik Slove*1' ske misijonske zveze č. g. Ladislav Lenček C. M. daroval pri slovenskem oltarj11 Marije Pomagaj z Brezij v cerkvi zavoda Don Boško zahvalno mašo, katere so 5° udeležili vsi glavni sodelavci in lepo število drugih rojakov. Od 14 naprej so s? začele zgrinjati cele procesije rojakov na prireditveni prostor, ki je bil okrog 1' že povsem zaseden. Kmalu po pol šestih se je prireditev začela. Za uvod je č. Lenček C.M. razdelil sedmim tombolskim “jubilantom” spominske podobe v zahvalo za njih vodstveno sodelovanje pri vseh dosedanjih veletombolah. Ti “jut»' j lanti” so: Loboda Marijan, Amon Marijan, Avguštin Aleksander, Lavrič LojZe' ' Markež Ciril, Rezelj Lojze in Tomaževič Jože. Nato je bilo žrebanje med onimi, ki Sjasovali prvi in drugi največji dobitek: izžrebanca sta prejela krasno japonsko “ii tvi•na Svili in elektri5ni likalnik. Sledilo je igranje veletombole, ki je bilo tudi jubilejno pobarvano”: posebne tablice z misijonskimi sličicami, trobentač in sk.°^a, ki sta jemala številke, v kitajskih oblekah in še vodja igranja v misijon-, 1 tropski čeladi... Kvaterne in činkvini so šli brž med ljudi, ker je komisija r° poslovala. Bolj počasi je šlo z izžrebanjem in oddajo 54 tombolskih dobitkov. Da • 7.ni dobitek je bila izglasovana “vožnja v Evropo in nazaj”, na razpolago sit ^ , a varianta: električni hladilnik. Sreča se je to pot nasmehnila pevovodju c,genskega pevskega zbora v San Justo g. Štefanu Drenščku, in ta je izvolil Dol i ,Cr" hladilnik. Drug za drugim so bile oddane še vse ostale “tombole”. Okrog 'Cvetih, ko se je že mračilo. se je prireditev končala. Ljudje so se začeli počasi od v.s* vcseb 'D zadovoljni, nekateri, ker so imeli srečo in so kaj lepega in a • ’ vsi drugi pa, ker je prireditev tako lepo uspela in je Bog njihove žrtve Zast JaitVe tllk° hogato blagoslovil. In res, še presegli smo idealni cilj, ki smo si ga ■tavih: 100.000 pesov pomoči slovenskim misijonarjem; dosegli smo’celo 140.000! ^ rojaki! baše žrtve niso bile brez haska: fiO slovenskih misijonarjev bo ki lepe Porraof^•, Oni bodo s svojimi verniki in katehumeni molili za Vas vse, ste kakorkoli pripomogli k tako čudovitemu uspehu! Živela slovenska misijonska akcija v zamejstvu! Živeli slovenski misijonarji! SVET KRISTUSU! L.L. C. M. Naročnina “KATOLIŠKIH MISIJONOV” letnik 1961 Dežele Valuta N a r o č n i n a Argentina, Uruguay, chTuay' Navadna Podporna Dosmrtna arg. peso 150 300 2.000 ^stale dežele 'Užne Amerike arg. peso 200 400 2.600 Kanadf dolar 3 6 40 Dalija lire 1.600 3.200 20.000 Avstrija šilingi 60 120 800 prancija NF 12 24 160 Anglija Avstralija funti 1 V* 214 16 kj morejo, se lepo priporočamo za podporno ali celo dosmrtno naročnino! “KATOLIŠKI MISIJONI” SLIKA na prvi strani ovitka kaže različne poglede na 10. jubilejno misijonsko veletombolo v Buenos Airesu. SLIKA levo: Sestra domačinka, prva lZ rodu, sredi nekdanjih tovarišic. IZ VSEBINE: Najučinkovitejše — Misijonski tisk — Nekaj o Indoneziji lM njenih prebivalcih — Misijonska d°z! vetja — Popotni misijonski utrinki Ločeni bratje — Severnoameriški Baragov vestnik — Naši dragi misijonarji — Izreden uspeh misijonske veletonv bole. el B «E TARIFA REDUCIDA «« S CONCKSION 6612 < m Itegistro de la Prop. Int. No. 528.263 Director responsable: Lenček Ladislao CM-Domicilio legal: Cochabamba 1467, Buen Aires. “KATOLIŠKI MISIJONI' so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijons družb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze”. Izdaja ga “Barago misijonišče". Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C.M — Naslov uredništva uprave: Pedernera 3253, Bs. Aires, Argentina. Tiska Slovenska tiskovna druz “Baraga”, Pedernera 3253, (Lenček Ladislav C.M.), S cerkvenim dovoljenjem. NAROČNINA: V Argentini: in sosednjih deželah, navadna 150, podporna ÄS.??* ÄS Avstriji 60 (120. 800) šilingov. - V Franciji 12 (24, 160) NF. - V Angliji m Avstro* J IV* (2Vn, 16 funtov). Letnik 1961 bo imel 10 zvezkov s skupno 512 stranmi, ne upoštevajoč ovitke. PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina: Lenček Ladislav C.M., Misijonska pisarna, Pedernera 3253, Buenos Ai U.S.A.: Rev. Charles A. Wolbang C.M., St. Joseph’s College, P. O. Box 351, Princc.^0'!' New Jersey. - Rudi Knez, 679 E., 157 St ^—i—> m m';" - Tush‘ .JI1 o V>Ull“^t.j 17 • '/ • UvA Ol7Aj A 1 . Cleveland 10, Ohio. - Anica Tush»1 Box 731, Gilbert, Minn. Kanada: Rev. Andrej Prebil C.M., 594 Manning Ave, Toronto 4. Ont. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Uario 7, Gorizia. Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Francija: Louis Klančar C. M., Rue de Sevres 95, Paris (VI). Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. - Rev. Alojzij LuskaT Kamen 14, P. St. Kanzian i. J. Kärnten. - Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/D D. P. Camp. Kärnten. Avstralija: Franc Vrabec, Archbishop’n House, West Tee. Adelaide, S. Austr