Stev. 20.
V Ljubljani, 17. maja 1912.
LIL leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
7«« »piše, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati ifimo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov - vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h it it ii dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Po sklepu upravnega odbora Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v seji dne 4. aprila 1912 se bo vršila letošnja
XXIV. glavna skupščina
dne 10. in 11. avgusta v Celju.
Predlogi in predavanja za glavno skupščino, delegacije in sekcije se morajo prijaviti do 1. julija podpisanemu vodstvu; obenem naj se naznani dotični govornik. Poslane teme razglasimo takoj, ko se nam vpošljejo. Tovariše predsednike »Zavezi-nih društev« vljudno prosimo, da uvrste v vzpored enega prihodnjih zborovanj volitev delegatov v smislu § 7 lit e) Zavezi-nih pravil. Delegati naj se prijavijo vsaj do 25. julija t. 1. Izvolite delegate, ki se bodo glavne skupščine tudi res udeležili, da bo vsako društvo častno zastopano. Kdor ve že vnaprej, da ne pojde v Celje, naj se ne pusti voliti. Volitev delegatov smatrajmo za važno zadevo v naši organizaciji.
Društvene izkaze dobe tovariši predsedniki kmalo v roke. Izvolite jih izpolniti in prav zanesljivo vrniti do 25. julija, da bo mogel Zavezin tajnik izdelati svoje poročilo.
Tovariše blagajnike Zavezinih društev pa prosimo, da pošljejo blagajniku letni donesek do konca maja t. 1.
Po soglasnem sklepu lanske delegacije v Trstu se je določil znesek za upravno leto 1911/1912 od vsakega pravega člana 1 K.
Poživljamo že sedaj vse napredno učiteljstvo, naj se udeleži letošnje glavne skupščine v najmnogobrojnejšem številu.
Napredno učiteljstvo, vse na krov! Če je bil ta klic kedaj umesten, je to v se-
danjih časih. Naš stan stoji na robu propada! Skupno povzdignimo glas ter povejmo merodajnim krogom, da tako ne gre naprej, da je sila prikipela do vrhunca. Če ne bo kmalu pomoči, napisali bodemo v zgodovinske zapiske avstrijskega ljudskega šolstva. Bil je učiteljski stan!
Postaviti se pa hočemo tudi v bran preteči reakciji na ljudskošolskem polju, ki je začela briti od severa z dežel, ki so bile še pred kratkim časom zavetišče napredka in krepkega razvoja ljudskega in meščanskega šolstva.
Zato pohiti vsak zaveden učitelj in učiteljica 10. in 11. avgusta v Celje!
Vodstvo „Zaveze avstr. jugo-slov. učiteljskih društev".
Tajnik: Vilibald Rus.
Predsednik: L. Jelene.
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji.
(Dalje.)
5. Posvetovanje z zastopniki »Zveze nemškega učiteljstva v Avstriji.«
K posvetovanju so dospeli glede skupnega posvetovanja o predstoječih korakih v parlamentu zastopniki nemške učiteljske zveze za Avstrijo predsednik tov. M. Strebl. tajnik tov. Ant. Freiinger. tov. A. Ch. Jessen in tov. J. Hellman. Predsednik tov. M. Strebl se je zahvalil odboru »Slovanske učiteljske zveze«, ki je dala priliko k skupnemu nastopu učiteljstva, kateremu se nemško učiteljstvo rade volje pridružuje. Nato se je vnela debata o naslednjih točkah:
a) Izprememba § 55. državnega šolskega zakona. Po vsestranski debati, ki so se je udeležili vsi navzoči, se je določilo enotno stališče, da se zahteva izprememba § 55 v tem smislu, da se izenačijo učitelj-
ske plače s prejemki državnih uradnikov s srednješolskim zrelostnim izpitom, temeljem te izenačbe ima učiteljstvo psa-vico, da doseže najmanj osmi činovni razred državnega uradništva. Sklene se, da intervenira skupna deputacija slovanske in obeh nemških učiteljskih zvez v tem smislu v vseh paralmentarnih klubih in pri vladi. Sklene se nadalje naprositi člane predsedstva »svobodne zveze« poslancev učiteljev tovariša Konečnyja in Wedro, da prevzameta vodstvo deputacije.
b)	Kar se tiče sanacije deželnih financ naj se pri intervencijah zahteva, da se kro-novinam nakažejo primerna sredstva, da morejo te ugoditi svojim dolžnostim napram učiteljstvu in šolstvu sploh; v prvi vrsti naj se pa pospeši predlog poslanca Steinvvenderja, ki ga je sprožil v podod-seku iinančnega odseka Tovariš Freiinger opozarja, da bi morala v tem vprašanju sodelovati posamezna okrajna učiteljska društva, katerim naj se dostavijo vse potrebne informacije.
c)	Službena pragmatika. Tovariš M. Strebl sporoči, da se bavi nemška učiteljska zveza s sestavo in načrtom učiteljske službene pragmatike. Tovariš P. Skalicky izjavi, da je češko učiteljstvo organizirano v osrednji zvezi dežel, organizacij na Češkem, Moravskem, Šlezkem in Dolnje Avstrijskem že izdelala načrt take službene pragmatike, ki je pa ne more izvesti državni zbor, temveč posamezne kronovine. Sklene se, da naj se počaka, da bo izdala nemška učiteljska zveza to pragmatiko, da se potem skupno sestavi enoten načrt na podlagi češkega in nemškega.
A. Brambni zakon. Sestavi naj se peticija na posamezne deželne zbore, da naj se šteje leto vojaške službe v službeno dobo učiteljstva.
e) Olajšave za učiteljstvo na železnicah. Češki člani odbora javljajo, kar so doslej v tej smeri pokrenile češke učitelj-
ske organizacije, a kaj naj store tudi druge, posebno nemška. Treba je namreč predložiti spomenico in peticijo poslanski zbornici, posvetovati se s člani železniškega odseka, posebno pododseka, glede tega vprašanja, dalje s člani državnega železniškega sveta, kjer poda poslanec J. G. Ma-štalka predlog v tem smislu. Češki odborniki so se prepričali, da stoji vprašanje ja-ko ugodno, da je mogoče doseči uspeh. Posrečilo se jim je prepričati člane železniškega odseka, ki se v početku niso strinjali z učiteljskimi zahtevami, da bi bila ugoditev učiteljskim zahtevam splošno koristna za izobrazbo naroda in mladine, torej s splošnih koristi, vsled česar so člani odseka spremenili svoje stališče. Upati je, da se doseže enak uspeh pri vseh članih odseka. Prvi neuspeh ne sme nikogar preplašiti, da bi držal roke križem, kar niso storili češki odborniki, vsled česar so dosegli pri čeških članih odseka to, kar so želeli. Treba pa je tudi pozvati časnikarstvo. da se zavzame za te učiteljske zahteve in razloži javnosti splošne koristi teh olajšav za šolstvo. Sklene se predložiti železniškemu ministrstvu naslednjo spomenico:
Podpisana zveza slovanskega (odnos-no nemškega) učiteljstva v Avstriji posvetujoč se v šolskih in učiteljskih vprašanjih obrača se z naslednjo spomenico na visoko c. kr. ministrstvo:
Vedno bolj se uresničuje prepričanje, da je treba za vsa življenska vprašanja kar največje splošne naobrazbe. Visoka železniška uprava zahteva samo to od svojih uslužbencev, za katere zahteva končano izobrazbo v meščanski šoli. Isto-tako je tudi v vseh drugih panogah javnega življenja, v trgovini, obrti in gospodarstvu. Glavni širitelj te splošne izobrazbe. ki je od nje odvisen napredek v vseh teh panogah, pa je šola, odnosno učiteljstvo. Učiteljstvo se izobrazuje samo vedno
LISTEK.
Izdanja „Hrvatskega pedagoško - književnega zbora" za godinu 1911.
Književni dar »Hrv. pedagoško-knji-ževnoga zbora« za godinu 1911. dokazuje, da hrvatska literarna institucija ne na-sotji samo o tom. kako bi svojim članovima, koji su od veče česti pučki učitelji, dala takvih djela, koja imadu čisto stručno značenje. več da radi i o tom. kako bi se njihovo mišljenje o svijetu i kulturnom životu izgradjivalo na onakvim literarnim produktima stranih naroda, koji vrše u tome pravcu vrlo znamenitu i odlučnu zadaču.
U »Knjižnici za učitelje« izdao je »Zbor« za god. 1911. dva djela. Jedno su »Filozofijski problemi« od danskoga filozofa Haralda Hoffdinga u prijevodu dra Milana Ševiča, a drugo je »Uzgojna ideja u kulturno] povijesti čovječanstva« od Ljudevita Dvornikoviča. Prvo djelo ne
vaja uzeti kao jednostavni prijevod. jer mu je Ševič dodao prikaz života i rada Hoffdingova, koji zaprema jednu trečinu knjige. U njemu je vrlo informativno prikazan razvitak Hoffdingova rada na pod-ručju filozofije i njegovi pedagoški nazori. Hoffding nije doduše napisao nijedno djelo, koje bi se isključivb bavilo pedagogijom, ali je mnoge svoje misli o tom predmetu iznio u svojoj »Psihologiji« i »Etici«, a dr. Ševič pribrao je te misli i sveo ih u sustav.
Pedagoške misli danskoga filozofa stroga su konsekvencija njegovih filozofskih nazora, pa se i u njima očetuje jaka težnja za izmirenjem oprečnih kulturnih nastojanja, kao i u njegovim filosofskim radovima. Njegovo shvačanje uzgojnih nastojanja naginje mišljenju, što ga zastu-paju predstavnici socijalnoga uzgajanja, no pored toga u nima je dosta pregnantno istaknuta vrijednost kao i prava indivi-duuma.
Četiri glavna filozofijska problema, naime svijesti (psihološki problem]), sa-znanja (logični problem), bistva kosmo-
logijski problem) i procjenjivanja vrijed-nosti (etičko-religijski problem) obradio je Hoffding u tom svome djelu s namjerom, da istakne. u kojim se oni točkama sastaju i da pokaže, kako se sva četiri svode na jedan osnovni problem. Ovo traženje principa, kojemu bi valjalo u životu sve podvrči, bitna je oznaka filozofijskih njegovih nastojanja.
Dok ovo djelo imade opčenu vrijednost, naime jednako za učitelje kao i za svakoga inteligentnog čovjeka, drugo je djelo više stručno. jer vam u njemu priznati hrvatski pedagoški pisac Dvornikovič prikazuje razvitak čovjekovih nastojanja oko uzgajanja potomstva od prvih poče-taka ovamo. Ove godine izdao je »Zbor« I. dio toga djela, u kom je iznesena povi-jest uzgajanja u primitionih, istočnih i an-tiknih naroda. Metoda, kojomu Dvornikovič prati evoluciju uzgojne ideje od nje-zinih najprimitivnijih oblika dalje, volo je podesna. jer vam prikazuje u kontinuira-noj liniji tečaj njenoga razvitka, pa stoga djelo nije grupa fragmenata, več ¡edinstvena cjelina.
Djelo če vrlo dobro doči svakomu, tko se interesira za uzgojna pitanja, a na-ročito če dobro poslužiti učiteljima, koji če u njemu nači u savezu s razvitkom kulturnoga života prikazane vjerno one elemente, iz kojih je sastavljeno današnje shvačanje uzgojnoga i obrazovnoga rada.
U »Knjižnici za mladež« primili su članovi za god. 1911 zbirku slika iz života pod natpisom »Izpod brda Djeda«. Makar da nije Trstenjak u prvomu redu pripovje-dač po svom literarnom radu, to mu je ipak uspjelo, da u ovoj zbirci iznese nekoliko slika iz života, koje če se dojmiti djece, jer su pisane lako, s ljubavlju i s temperamentom. Te slike iz života imadu odgojnu tendenciju, no ona im nije izvana nametnuta. jer je Davorin Trstenjak ocrtao samo takve dogadjaje iz života, u kojima ie našao takou tendenciju, koji imadu sami po sebi veliku odgojnu snagu.
Sve te knjige mogu dobiti članovi »Slovenske Šolske Matice uz članarinu od 1 K.

naprej, bodisi na pedagoškem polju, zasebnimi študijami, udeležuje se raznih kurzov, potuje na razstave, obiskuje muzeje, potuje v tuje kraje, da razširi svojo naobraz-bo, svoje duševno obzorje in se izpopolnjuje v vseh življenskih vprašanjih, a vse to svoje delo žrtvuje prospehu šole in širšo izobrazbo mladine. Tako ni presmela trditev, da postane na ta način učiteljstvo najkoristnejši član človeške družbe med raznimi stanovi.
Visoka železniška uprava je dovolila že nekaterim stanovom (in tudi njih rodbinam) iste olajšave, kakor svojim uslužbencem, ki služijo v veliki večini le njih osebnim potrebam. Učiteljstvo pa, ki dela za splošnost, a je enakopraven činitelj med vsemi drugimi stanovi, ni žalibog tako gmotno situirano, kakor so oni, ki imajo enako naobrazbo, občuti na sebi težko, da doslej še ne uživa takih olajšav, ki bi jih že po svoji nalogi zaslužilo a to v prvi vrsti v korist šolstva in prospeh človeške družbe.
Visoka železniška uprava na Ogrskem je dovolila z odlokom z dne 23. maja 1910, št. 33.980 učiteljstvu olajšave glede voz-nine za polovico na vseh državnih in zasebnih progah svojega okrožja.
Pravico do teh znižanih cen imajo na Ogrskem visokošolci, državne in zasebne srednje šole, trgovske šole, višje dekliške šole, meščanske, nadaljevalne in ljudske šole. Te olajšave uživajo samo učitelji za se, a ne njih obitelji.
Legitimacije, opremljene s fotografijami, izdajo vsako leto na zahtevo železniško ravnateljstvo koncem decembra, ako pa kdo nastopi svoje mesto v kakem dru-gen mesecu predloži svojo legitimacijo lahko v tem času, ko nastopi službo.
Učiteljstvo organizirano v Zvezi upa, da železniška uprava ugodi na način, kakor je na Ogrskem, tudi avstrijskem učiteljstvu glede olajšav in znižanje voznih cen, da si more učiteljstvo s potovanji razširiti svoje duševno obzorje, kar bo le v korist mladini in narodu.
Visoko c. kr. železniško ministrstvo naj blagovoli uvaževati to spomenico in dovoliti učiteljstvu znižanje voznine na polovico.«
f)	Stalni odbor vseh učiteljskih Zvez. Na predlog tovariša dr. Kanarka se sklene, da naj določijo vse Zveze delegate v stalni odbor vseh avstrijskih učiteljskih zvez, ki naj bi se sestal od časa do časa k posvetovanju o splošnih vprašanjih, ter tudi podvzel potrebne intervencije. Na predlog tovariša Hellmanna se sklene pozvati tudi italijansko učiteljstvo, da imenuje svoje delgate v ta stalni odbor.
g)	Stališče glede Steinwenderjevega predloga v koroškem deželnem zboru. Ker se vedno povdarja, da se mora šolstvo svobodno razvijati, čemur pa nasprotuje Steinwenderjev predlog, ker zaustavlja svoboden razvitek, se sprejme soglasno sledeča izjava:
»Učiteljstvo organizirano v ,Zvezi slovaškega učiteljstva v Avstriji in v Zvezah nemškega meščanskega in ljudskošolskega učiteljstva soglasno izjavlja, da značijo predlogi, ki jih je predložil poslanec doktor Steinwender v koroškem deželnem zboru nevarnost za razvoj ljudskega in meščanskega šolstva, posebno se pa zavračajo z največjo odločnostjo vsi napadi na institucijo meščanske šole. Učiteljstvo si ne želi samo širše učiteljske naobrazbe in v soglasju s tem splošne ljudske izobrazbe, ampak pričakuje tudi, da vse napredne stranke brez razlike narodnosti zavrnejo te predloge nevarne ljudski naobrazbi.
h)	Vprašanje o definitivnosti okrajnih šolskih nadzornikov. Tov. St. Nowak razloži kako škodo trpi šolstvo v Galiciji vsled definitivnosti okrajnih šolskih nadzornikov in želi, da se tudi v tem vprašanju zavzame enotno stališče. Tov. P. Ska-licky izjavlja, da je on osebno za defini-tivno nameščenje okrajnih šolskih nadzornikov seveda temeljem gotovih pogojev glede njih kvalifikacije za to službo, kakor se je to že razpravljalo v čeških učiteljskih organizacijah, odločno je pa proti predlogu posl. dr. Rollerja, da bi bili imenovani vsi sedanji okrajni šolski nadzorniki definitiv-nim. Tov. Freiinger poroča, da tudi nemško učiteljstvo ne zavzemlje v tem vpra-
šanju enotnega stališča, n. pr. nemško učiteljstvo na Češkem je za definitivnost, na Moravskem pa proti. Na predlog tov. Hellmanna se sklene, da se zbere v tem vprašanju ves materijal, katerega preuče potom vse učiteljske zveze, da zavzemo ko-nečno stališče.
i) Program bodočega odbora delegatov zvez. Na predlog tov. Skalickega se sklene, da naj obravna skupni odbor delegatov vseh zvez naslednja vprašanja: 1. hospitacija in koedukacija na meščanskih šolah; 2. usposobljenost absolventov četrtega razreda meščanskih šol. 3. Širša učiteljska izobrazba. 4. Pravica enoletnega piostovoljstva. 5. Nujne potrebe izpre-memb državnega šolskega zakona. 6. Zakon o šolskem nadzorstvu (številnejše zastopstvo učiteljstva po voljenih delegatih v šolskih uradih, zastopane naj bi bile vse kategorije, učitelji ljudskih in meščanskih šol, kakor tudi učiteljice. 7. Upoklic šolskih zastopnikov za referente v šolskih uradih. 8. Imenovanje šolskih zastopnikov podpredsednikom deželnih šolskih svetov.
j) Veliko demonstrativno zborovanje vsega učiteljstva na Dunaju. Konstatira se, da je v sedanjih razmerah nemogoče zahtevati od učiteljstva vsled skrajno neugodnega materijalnega položaja, da se udeleži manifestacijskega shoda na Dunaju, ker tudi ni mogoče preskrbeti povračil za stroške, se za enkrat opusti misel o sklicanju shoda.
Z vsemi temi sklepi sta se izjavila solidarna delegata Zveze nemških meščanskih učiteljev tov. Lorenc Manner in Franc Hickel, ki sta dospela tekom razprav k posvetovanju.
Ad 4. Češko šolstvo na Nižjeavstrij-skem. Po odhodu zastopnikov nemških učiteljskih zvez je nadaljeval tov. J. Lud-viček svoj obširno in vestno sestavljeni referat o češkem šolstvu na Nižjeavstrij-skem, iz katerega povzamemo sledeče: Enotni češki klub je dobil poziv, da naj posveti največjo pozornost češkemu šolstvu na Nižjeavstrijskem, kateremu grozi velika nevarnost vsled vedno se ponavljajočih poskusov uzakonitvi predloga o samonemškem učnem jeziku na Nižjeavstrijskem (Lex Kolisko). Tak zakon nasprotuje členu 19. osnovnih državnih zakonov iz 21. prosinca 1867, a poleg tega tudi § 6 državnega šolskega zakona, po katerem učni jezik določuje deželni šolski svet v sporazumu z onim faktorjem, ki vzdržuje šolstvo. Zato je pa nemogoče prepustiti odločitev glede učnega jezika popolnoma deželnemu zakonodajstvu. Isto tako pa je lex Kolisko v nasprotju s § 72 istega državnega šolskega zakonika, po katerem ne odločuje glede podelenja pravice javnosti posameznim šolam učni jezik, ampak je samo pogoj, da se uprava in učni načrt zasebne šole v ničemur ne razlikuje z upravo in učnim načrtom javnih šol. Zato pa bi bilo uzakonjenje tega zakona prava in velika krivica, ker v nekaterih okrajih Nižjeavstrijske prebiva samo-rodno češko prebivalstvo. Občine Po-štorna, Char, Nova ves in Lohovec v Mit-telsbaškem okraju imajo nad 90 odstotkov češkega prebivalstva. Tem občinam je priznana po razsodbi državnega sodišča z dne 25. aprila 1877, št. 91, in z dne 19. oktobra 1882, št. 209, pravica do javnih čeških šol. V občinah okraja Vitora-škega: Rabšah, Tuča, Nemecki, Trpnouz in Halamky podučuje se še danes v ljudski šoli verouk v češkem jeziku. Kar se tiče Dunaja samega, je državno sodišče z dne 18. oktobra 1904, št. 437 in 438, razsodilo, da Čehi na Dunaju niso narodnostni faktor, ter nimajo torej pravice do javnega šclstva, toda ta razsodba, ki nasprotuje gori citirani glede občin Poštorna in drugih, ker je to razsodbo izzval politiški položaj, a dejanski položaj sam ne odgovarja razlogom razsodbe. Samorodnost Čehov, oziroma Slovanov na Nižjeavstrijskem, pctrjuje še Ptolomej iz leta 140 p. Kr.; dokazujejo nemški zgodovinarji in učenjaki Alfons Huber, Wantscha in profesor Umlauft. Peticija nemško-nacijonalne zveze za Nižjeavstrijsko, podana deželnemu zboru leta 1906, obsega zanimive podatke o češkem življu in o napredku istega, ker se v nji dokazuje, da tvorijo v mnogih občinah
J Nižje Avstrije Čehi od 29 do 90 odstotkov skupnega prebivalstva. O nemškem značaju Dunaja govore naslednji podatki: 2C,S % vsega obrtništva je iz Češke in Moravske, izmed čevljarjev 39,6 % Čehov, a izmed krojačev 32,6 %. Tiskovine okrajne bolniške blagajne so dvojezične. V peticiji se trdi, da je Dunaj izgubil že davno nemški značaj. Uradno se ceni število dunajskih Čehov na 102.974, v resnici pa jih je trikrat toliko. Narastek češkega življa v posameznih dunajskih okrajih je sledeči: Neubau 62,5 %, Fünfhausen 69 %, Favoriti 90 %, Landstraße 106 %, Otta-kring 110,5 %, Rudolfsheim 177,5 %, Hiet-zing 222 %, a Simmering 409 %. Ako naraščanje češkega elementa tako napreduje tudi v naprej, bo imel Simmering češko večino v dvajsetih, Rudolfsheim v štiridesetih, Favoriten, Landstraße in Hietzing v petdesetih, Ottakring in Fünfhausen pa v šestdesetih letih. Po uradnih podatkih je bilo med tujimi občinarji najmanj 411.037 prebivalcev iz Češke in Moravske; izmed teh pripada 304.563 tujih občinarjev po poreklu samočeškim občinam, kar po-menja torej skoro 1h vsega dunajskega prebivalstva. Od tega časa je temeljem uradnih podatkov naraslo število dunajskega prebivalstva iz 1,497.282 na
I,912.092	prebivalcev, in gotovo ni prevelika napaka, ako vzamemo za narastek češkega elementa številko 200.000. torej tvorijo Čehi skoro pol milijona dunajskega prebivalstva. Češka šola družbe Komensky obstoji na Dunaju že 29 let. a nje šolski obisk je tako znaten, da so vsi razredi brez vsake posebne agitacije vedno polni, a vrhu tega mora vodstvo radi pomanjkanja prostora na leto odkloniti skoro redno nad sto otrok. Kako željno zahtevajo češki roditelji vzgojo svojih otrok v rodnem materinskem jeziku. vidi se najlepše v XII. in XX. okraju, kjer se učenci po zaprtju čeških šol poučujejo edino le doma, ker se roditelji ne dado preplašiti z nikakimi sredstvi, da bi pošiljali svoje otroke v nemške šole. A češkega šolskega naraščaja je od leta do leta več. V III. dunajskem okraju vživa vsled zaprte češke šole nad 360 šoloobveznih otrok pak v rodbinah. Število čeških šoloobveznih otrok je znašalo 1. 1907.
II.168	na dunajskih nemških šolah. Češka dunajska manjšina ima isto pravico javnih čeških šol. kakor jo ima nemška manjšina v Trstu (za 4564 otrok), v Tri-dentu in Pulju pa za 2049 nemških otrok.
Temeljem proračuna za leto 1912 izda država za germanizacijo v Primorju 712.504 K. na Tirolskem 269.081. v Dalmaciji 418.444, tedaj skupaj 1,628.410 K. Filozof Herder pa pravi: Kdor krade mladini materinsko reč, krade ji razum in življenje. A to se godi na Dunaju. Z ozirom na ta dejstva, pogovori se enotni češki klub. da se zavzame za naslednja načela: 1. onemogočenje zakona Kolisko v kakršnikoli obliki. 2^ Ustanovitev zadostnega števila državnih čeških ljudskih in meščanskih šol za češko manjšino v Dolnji Avstriji. 3. Podelitev javnosti obstoječim češkim šolam društva Komensky, katere naj potem prevzame država v svojo upravo. Tov. Ludviček se pooblasti, da sestavi temeljem svojega referata spomenico na enotni češki klub.
Sprejela se je še nadalje naslednja resolucija:
»Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji izraža svoje skrajno začudenje, kako je megla nova zveza nemškega svobodomiselnega učiteljstva sprejeti na svoji ustanovitveni javni skupščini sledečo resolucijo: Zbrano učiteljstvo izjavlja se za enotno nemško šolstvo v Dolnji Avstriji, in pričakuje od deželnega zbora, da prej ne odneha, dokler ne doseže sankcije zakona Kolisko. po katerem se upelje na vseh šolah Dolnje Avstrije nemški učni jezik.« Ta resoluciaj nasprotuje temeljnim pedagoškim načelom in stavlja svobodomiselstvo nemškega učiteljstva v prav čudno luč!
S tem je bilo posvetovanje, ki je trajalo z malimi presledki od 10 dopoldne do 10. zvečer, končano.
Dne 24. aprila pred intervencijo v parlamentu so se sprejele še resolucije za posamezne parlamentarne klube in za-
stopnike vlade, ter se določili govorniki deputacij.
Dne 25. aprila je odbor Slovanske učiteljske zveze za Avstrijo, nadaljeval svojo sejo in še konečno razpravljal o naslednjih točkah.
Določitev časa in programa za zborovanje delegatov oziroma skupščine slovanskega učiteljstva. Na predlog tov. Szadoa se je sklenilo, da naj se letos z ozirom na neugoden gmoten položaj učiteljstva. ki mora posvetiti vse moči agitaciji. da se doseže v posameznih deželnih zborih rešitev učiteljskega vprašanja, opusti velika skupščina slovanskega učiteljstva; sklene se pa. da se vrši v Kra-kovu dne 23. julija zborovanje delegatov z naslednjim vsporedom:
1. Dne 22. julija: Prijateljski sestanek udeležencev. Dne 23. julija. Ob 8. uri seja odbora slovanske učiteljske zveze. Ob enajstih zborvanje delegatov, ki naj prej izvolijo predsedstvo in odbor, a nato obravnavajo sledeča vprašanja: Šolske razmere v Galiciji a) poljske, b) ruskinske. Referirajo govorniki, ki jih izvoli dotična organizacija. K temu se doda referat o razmerah ljudskega šolstva v zemljah češke krone, referenta določi osrednji odbor čeških učiteljskih organizacij. Nujna potreba izpremebe državnega ljudskošolskega zakona; referenta določi ista organizacija. Dne 24. julija: izleti. Natančnejši program izvede predsedstvo zveze.
7.	Delovni program Zveze in odborov ter delokrog posameznih odbornikov. Prvi del se je obravnaval že tekom prve seje odbora, delokrog odbora in posameznih odbornikov pa izdela temeljem razgovora v delegacijski konferenci novi od. bor.
8.	Slučajnosti. Na predlog tov. Haj-nyja sklene se poslati ravnatelju tovarišu J. Ulehli povodom njegove 601etnice pozdravno pismo.
S tem je bila seja zaključena.
*
Svoje poročilo, priobčeno v zadnji številki, moramo izpolniti v toliko, da se je zborovanja na Dunaju udeležil tudi tov. Adoli Šustr iz Hrudima. ki je bil v tej misiji na Dunaju od 22. do 26. aprila.
Kranjski deželni odbor — dolžnik učiteljstva.
Škandal je to, kar se dogaja dandanes na Kranjskem, da se učiteljstvu ne izplača niti prisluženega denarja, da se izmozgava in izkuša z zavlačevanjem izplačila gmotno oškodovati socialnega trpina — slovenskega učitelja.
Krvavo prisluženi denar se izkuša odtegovati učitelju s prepoznim izplačilom zaradi malomarnosti «uradov, in po krivdi uradnega šikaniranja se prisiljuje učiteljstvo do tega, da se zadolžuje. Znana nam je politiška zloba, ki jo uganjajo v uradih razni ljudje.
Znano je že, da kranjski deželni odbor ni hotel izplačati učiteljstvu nagrad za nadaljevalni pouk in tudi ne raznih drugih nagrad. Zavlačeval je namenoma izplačilo, samo da je učiteljstvo trpelo gmnotno škodo. Znana je najnovejša stvar, kako deželni odbor kranjski še do danes ni izplačal petindvajset procentnih doklad učiteljstvu in hoče naravnost izstradati učiteljstvo.
Saj si je pa deželni odbor kranjski tudi z zlobnim namenom pridržal izplačevanje nagrad in drugih stvari, ki jih je prej določeval deželni šolski svet, da oškoduje učiteljstvo, kjer le more.
To so dejstva, ki kriče do neba. to je toliko, kakor bi deželni odbor jemal denar iz žepov učiteljstva, zakaj učiteljstvo se mora zaradi malomarnega izplačevanja že prisluženega denarja od strani deželnega odbora zadolževati in mora plačevati visoke obresti, ker mu dežela ne mara plačati tega — kar mu je dolžna.
Tu so uveljavljeni menda tisti nauki Krista, po katerih se ravna pri nas v deželi katoliška vladajoča stranka; tu je tisto krščansko usmiljenje; tu je zapopa-den klerikalni princip iz sedem poglavitnih grehov; duševni in telesni ubijalci učiteljstva stef
r.
Politiški bojkot; da, tisto prokletstvo krščanske pravičnosti!
A zmagonosno koraka naša armada nasproti vsemu, in klerikalizem bo padel in se ubil pri naskoku na naše vrste. Prepričani smo, da bo prej prišlo solnce s tira, če govorimo s Solonom, preden mine zvestoba učiteljstva do napredne ideje, in prepričani smo, da bo prej konec vseh sodobnih hudobij, preden mine v učiteljstvu čut pravičnosti izpreminjati se.
V duši učiteljstva odmeva danes vsak glas iz slovenske javnosti, in vsa sodobna nasilja so našla v srcih in dušah učiteljstva tako krepak odmev, da bo plamen užaljenega človeka izbruhnil liki plamenu groznega požara, ki uniči vse. In tok, ki ga sade drugi z razporom, ne bo prišel na dan v obliki ponižne revolucije, temveč bo izbruh najsvetejših čuvstev užaljene slovenske duše, ki bo z anarhijo vračal dela anarhistovske družbe.
Politiški bojkot, ki je danes v slovenski javnosti rana, ki se celi, je v srcih učiteljstva še odprta, nezaceljiva rana; in narodno izdajstvo klerikalizma je najogor-čenejši izraz čuvstev, ki bude v človeku sposobnosti za najhujša dejanja.
Deželni odbor kranjski hoče zbuditi v srcih učiteljstva ves gnjev in pripravlja izbruh najogorčenejših dejanj.
Danes povemo javno, da se kranjski deželni odbor norčuje iz slovenskega učiteljskega trpina in ga trpinči naravnost na inkvizicijski način.
Račune, ki so jih preganjani napredni učitelji predolžili že pred dvema letoma kranjskemu deželnemu odboru, in ki jih je kranjski deželni odbor dolžan plačati, jih še do danes ni poravnal. Kranjski deželni odbor daje torej preganjano učiteljstvo na inkvizacijsko natezovalnico in ga trpinči na naravnost nečloveški način.
To so stvari, ki jih naj zve javnost, zakaj ta dejanja morajo roditi odpor, ki mora postati smrtonosen za sedanje anarhistične razmere.
Učiteljstvo in abstinenčno gibanje.
(Vprašanja, odgovori in drugo.)
C. kr. deželni šolski svet je naročil našim šolskim nadzornikom, da poleg drugega nadzorujejo tudi protialkoholni pouk na naših šolah in kako deluje učiteljstvo proti alkoholizmu med šolsko mladino.
Z ozirom na to sem poročal o proti-alkoholnem delovanju na učiteljskem zborovanju v Postojni, pri kateri priliki so izrekli nekateri tovariši nekaj pomislekov, oziroma vprašanj. Iz teh sem spoznal, da ta zadeva mnogim ni prav nič jasna in mislim zato kot pravilno, da na ta vprašanja tudi javno odgovarjam:
1.	Zakaj se priporoča abstinenca in ne treznost?
Odgovor: a) Če bi se priporočala poslednja, bi ljudje in torej tudi otroci pili nekoliko opojnih pijač, kar je popolnoma nepotrebno, ker se brez teh prav lahko in dobro živi. Dokaz temu premnogi ab-stinentje.
b)	Zaradi treznega pitja preti velika nevarnost, da se zaide v nezmernost, to je alkoholizem.
c)	S socialno-gospodarskega stališča.
Končno se pa le po abstinenci doseže
treznost, kar je ravno namen abstinenč-nega gibanja.
Dokaz temu moje šestletno delovanje. Popolnih zdržnikov sem pridobil le minimalno število, toda splošno in veliko treznost. Pripomnim pa takoj, da so bili ab-stinentje večinoma najbrihtnejši otroci.
2.	Kakšno akcijo mislijo abstinentje Priporočati v slučaju, da bi se zaradi pro-tialkoholnega gibanja preveč oškodovali vinogradniki?
Odgovor: Nikakoršne, ker je že iz prvega razvidno, da je namen tega gibanja treznost naroda, to je, če že ljudstvo mora Piti, naj bi pilo le domača pristna vina. Ako dosežemo, da vsaj šolska mladina nič ne pije in tudi vinogradnik le zmerno, tedaj bo imel več pridelka za prodaj kot doslej.
Ost vsega abstinenčnega gibanja je v Drvi vrsti naperjena proti žganjepitju, in sicer pred vsem proti nedomačemu, t. j.
tujemu fabrikatu. Ta je razširjen po vsem Kranjskem, največ pa po obmejnih krajih. Ako bi tamkašnji učitelji delovali vsaj v tem slednjem smislu, bi že dosegli za naš narod velikanske uspehe, kako bi bilo mogočno obrambno sredstvo. Zaradi ne-zanimanja pa propada slovenski rod ob mejah, bogatijo pa naši strupeni zatiralci pritepeni Nemci (glej »Ptujsko okolico!«)
3.	»Konjak, pomešan z mlekom, mi je rešil otroka!« je vzkliknil tov. Brinar, ker sem trdil po izjavi vseh priznanih zdravnikov, da je vsaka alkoholna kapljica za otroka do 4. leta življenske dobe — strup.
Ta trditev velja seveda za zdrave in normalno razvite otroke.
Če uporablja tedaj zdravnik alkoholov strup za uničevanje telesnega strupa, se s tem ne izpodbije moja gornja trditev.
Vsi priznani zdravniki priporočajo še več. Oni trdijo, da ne potrebujejo nobenih opojnih pijač zdravi otroci in mladeniči celo do 18. leta ne.
Znani veleum Edison je star nad 60 let in ni še užjj nobene opojne pijače. Ko ga je nekoč vprašal prijatelj, čemu ne pije alkoholove tekočine, mu je odgovoril: »Jaz rabim svoje možgane za kaj boljšega nego za alkohol.«
4.	Na prigovor tovariša iz Vipavske doline, da ni še naletel na pijanega učenca, je to vsekako jako častno za Vipavca, toda s tem pa še ni opravičeno trditi, da bi tam ne bilo potrebno šolskega protial-koholnega pouka in delovanja; zakaj alkohol, že v prav majhnih količinah zavžit, polagoma uničujoče učinkuje posebno na otroški organizem, ker je treba pomniti, da preide alkohol popolnoma neizpreme-njen v kri ter ima — po izjavi dr. Novot-nega — najmanjši kemični molekil, zaradi česar mu je edinemu omogočeno prodirati do notranjih živčnih tkanin.
S tem otopi polagoma delavnost možganskih osredij in na vrsto pridejo živalska osredja, nagoni in strasti; končno otrpnejo tudi ta, in preostane samo še telesno životarenje.
Pritisnejo pa navadno neozdravljive bolezni, kakor vodenica, zlatenica in pre-mnogokrat kap na srce ali možgane.
5.	Kdaj se naj začne s protialkoholnim poukom?
Odgovor: Takoj, ko vstopijo otroci v šolo; zakaj v višjih razredih (oddelkih) ali celo v ponavljalni šoli bi bilo naše opo-minjevanje večinoma prekasno. Poučuje se v začetku čim najpreprosteje ali opozarjati se mora otroke na alkoholovo nevarnost. Na naši šoli je vsako soboto in ponedeljek kratko opominjevanje, oziroma izpraševanje.	x
Pohvalijo se oni, ki so bili zaradi abstinence doma ali od koga drugega zasme" hovani.
6.	Čemu je »Zlata knjiga«, saj je že kdaj — odpravljena?
Odgovor: Če je bila odpravljena, ni s tem še rečeno, da je tudi za naš namen nepotrebna. Ne, ampak celo jako potrebna je, posebno pri organizaciji abstinentov kot vzpodbuda za krepko vztrajanje pri njihovem sklepu.
Opomnim pa obenem, da sem vpisovanje v »Zlato knjigo« nekoliko izpre-menil in vpisujem vanjo mlade junake — zdržnike poslej le enkrat, to je po preteku enoletne vzdržnosti, s katero lahko začnejo v začetku ali tudi med šolskim letom. Druge opazke zaznamujem v svoj »Ročni zapisnik« sproti s posebnimi znaki.
V tem se torej »Zlata knjiga« nekoliko razlikuje od one, ki sem jo bil opisal v brošuri »Učitelj v boju proti alkoholizmu«» II. zvezek, katero knjižico toplo priporočam v preštudiranje.
Sploh si dovoljujem prositi cenjeno učiteljstvo, da bi blagovolilo odslej zasledovati z večjim zanimanjem to najpleme-nitejšo človeško idejo ter jo izkušalo udej" stviti vsaj med mladino, ker z odraslimi itak ni dosti opraviti.
Če storimo toliko, smo storili že mnogo, saj krepimo obenem voljo in tako posredno vzgajamo trdne značaje.
Rudolf Horvat, nadučitelj.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotovltl gosposke obleke.
Delo češkega učiteljstva in njegov položaj.
Danes se že pri vseh kulturnih narodih smatra šolstvo in učiteljstvo, ki opravlja v šolah eminetno kulturno delo, za eden najvažnejših slojev naroda, seveda se to njegovo delo v praksi ne ceni tako, kakor zasluži, in vendar se je že tolikokrat izkazal kot resničen nazor, da čim boljše šolstvo ima narod, tem močnejši in sposobnejši je v svojem boju za eksistenco.
Z jezo moramo ponavljati upravičen izrek, da je pravzaprav pruski učitelj premagal Avstrijo leta 1866., leta 1870. pa Francoze, in iznova se dokazuje, da je pritlikavi Japonec zaradi svoje višje izobrazbe premagal nezavednega, neizobraženega Rusa. In vkljub temu se pri naših proračunih ozirajo mnogo bolj na postavke za vojaštvo, kakor za postavke za šolstvo.
Ako veljajo danes Nemci, Skandinavski narodi, Angleži in Američani za prve in najizobraženejše narode na svetu, izhaja to od tod, ker imajo ti narodi že zdavnaj vzorno urejeno šolstvo, kakor ga drugi narodi nimajo. Na njih se očividno uresničuje izrek, da tisti narod, ki bo imel najboljše šolstvo, bo med vsemi narodi prvi na svetu.
Za dobro šolstvo in izvrstno učiteljstvo pa je treba tudi nekaj žrtvovati. Država in dežela ne bi smeli začeti štediti ravno pri šolstvu.
Tudi pri nas, na češkem, se v teoriji pripisuje šolstvu in učiteljstvu velik pomen za narodno življenje; splošna izobrazba naroda se priznava kot edino sredstvo k ohrani in napredku češkega naroda; gesla: v delu in znanosti je naša rešitev, s prosveto k svobodi! so nam postala že splošna načela. To pa velja le bolj v teoriji, v praksi naši merodajni činitelji niti danes še ne smatrajo šolstva za aktualno narodno zadevo; nasprotno, velik del naših ljudi smatra šolstvo in učiteljstvo za nekako breme, za socialno zlo,, ki zahteva od davkoplačvalcev le mnogo žrtev, ki nima od njih nobenih pozitivnih koristi. Vseeno pa se radi pobahajo, češ, da je češki narod eden najbolj izobraženih, da ima manj analfabetov, kakor Nemci itd. Kdo ima zasluge za to? Učiteljstvo! Ne domišljamo si, da vsa izobrazba izhaja edinole iz šole, vendar pa ni mogoče utajiti, da ima za izobrazbo češkega naroda, kakor tudi za njegov preporod, občno kulturo in politiško moč največje zasluge ravno češka šola in njeno učiteljstvo.
V dobi Marije Terezije in Jožefa II., ko se je začelo šolstvo tudi na Češkem razvijati, zač enja tudi kulturno narodno delo češkega učiteljstva, ki je, dasi v bednih materialnih razmerah — marsikateri učitelj si je moral namreč kot gostilniški godec ali kolednik iskati zaslužka — budilo češko ljudstvo k narodni zavesti, spisovali so marljivo češke učne knjige, obenem delali tudi izven šole za narodno izobrazbo in prosveto. Leta 1848. je zasijala za češko narodno šolstvo lepša, svobodnejša doba. Zdaj je češko učteljstvo moglo več storiti za svojo pedagoško izobrazbo; nastalo je več pedagoških društev. Ali kmalu je prišla doba reakcije in germanizacije. Vendar je to dobo češko učiteljstvo moško preživelo in ostalo je zvesto idealom svobodne narodne šole, ki se jih je navzelo v letu 1848.—1849. Prišla je pa zopet nova svobodnejša doba. ki je omogočila češkemu učiteljstvu pravo kulturno delo za svoj narod. Nastale so strokovne in stanovske učiteljske organizacije, začelo se je živahno duševno delo na polju narodne vzgoje. Tedanji strokovni časopisi so verno zrcalo tega delovanja. Ideal češkega učiteljstva je bila češka narodna šola, ki se je za njo vztrajno in smotrno bojevalo; obenem pa je delovalo tudi na to, da se stari šolski zakon odpravi in šola popolnoma osvobodi od varuštva cerkve. Ali ravno v tej dobi se je nahajalo češko učiteljstvo v jako težavnem položaju, zakaj voditelji češkega naroda so bili proti svobodomiselnim šolskim zakonom, ki so bili največjega pomena tako za razvoj našega šolstva, kakor za učteljski stan. Tiste učitelje, ki so šli z narodno opozicijo proti vladi in niso hoteli izvajati šolskh zakonov, je prega-
njala vlada; te pa, ki so se postavili na stran zakonov, so politiški voditelji raz-kričali kot narodne izdajalce. Štirideset let je minulo od teh dob, ali še do danes se ta razpor čuti v češkem učiteljstvu in narodu. V narodu samem je ostal še vedno odpor proti šoli in učiteljstvu. Noben davek ni pri navadnem davkoplačevalcu tako ne-simpatičen kakor šolske doklade, med uči-teljstvom samim kakor med narodnimi politiki pa je ostal spor med načelom avtonomije šolstva in pa med načelom podr-žavljenja vsega šolstva, kot spor med dvema bistveno si nasprotujočima tendencama, ki imata dosti argumentov za in proti.	_ (Dolje.)
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev v Logatcu ima svoj redni občni zbor V. četrtek, dne 23. maja t. 1., ob 2. uri popoldne v Skocijanu pri Rakeku. Na dnevnem redu je razen navadnih točk razgovor o izpremembi Zavezinih pravil in določitev zastopnikov, ki jih pošlje učiteljstvo v ces. kralj, okrajni šolski svet. Udeleženci se zberejo točno ob pol 2. uri popoldne v restavraciji gospoda A. Do-micelja na Rakeku, od koder se podajo skupno v divni Škocjan. Pri neugodnem vremenu se vrši zborovanje na Rakeku. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
Postonjsko okrajno učiteljsko društvo je zborovalo 2. t. m. v Postojni, in sicer ob obilni udeležbi vzlic silni burji, ki je ta teden vihrala po naših kraških planotah ter vzlic še groznejšemu in nemoralnemu pritisku od druge strani, katera nam niti ne dovoljuje biti v svojih društvih lasten gospodar, to je brez duhovskega jerob-stva.
Predsednik tovariš Dragotin Česnik zato z veseljem otvori zborovanje, omenja srebrne poroke našega ustanovitelja in našega častnega člana Jakoba Dimnika, nadučitelja v Ljubljani,. ki mu želi zbor dočakati tudi zlato ter se spomni še drugega našega častnega člana in narodnega mecena, rajnkega gospoda Josipa Gor upa, viteza pl. Slavinjskega, kateremu v poča^ ščenje se dvignejo zborujoči s sedežev.
Na to poroča tov. Rudolf Horvat o temi: »Šolska mladina in alkohol.«
Njegovo predavanje zbudi precejšnjo debato, o kateri poročamo na drugem mestu.
Tudi poročilo predsednikovo o »Izpremembi Zavezinih pravil« se je obravnavalo vsestransko in temeljito ter so bile soglasno sprejete sledeče resolucije, ki jih morajo zagovarjati delegati pri prihodnji skupščini:
1.	Pri »Zavezi« naj se strogo delita gospodarska in organizatorska stran delita gospodarska in organizatorska stran delovanja.
2.	Okrepi naj se bolj naša krajevna organizacija, po kateri se prihaja laglje v stik z ljudstvom; zato se naj ne sili preveč vse osredotočevati v Ljubljani.
3.	Stalnega tajništva naj se ne ustanovi, ker bi bilo predrago in težko izvedljivo. o
Tajnikovo poročilo se sprejme s pripombo, da se pri glavni skupščini »Zaveze« ni nič oziralo na predlagane teze našega lanskoletnega poročevalca tovariša Zaletela v telovadnem pouku, zlasti ne z ozirom na sklep, da Se naj storijo potrebni koraki glede uvedbe enotne telovadne terminologije v šolah in društvih.
Iz blagajnikovega poročila zvemo, da ima naše društvo imetja 794 K 53 h.
Odbor je ostal dosedanji, v »Zave-zino« skupščino pa se je izvolilo šest delegatov. Končno sklene predsednik zborovanje s trikratnimi klici »Slava« na presvetlega vladarja.
Reformni srednješolski zavodi in naši od-nošaji.
Štajersko.
Šaleško učiteljsko društvo se je maj-
niškega izleta, ki ga je priredilo celjsko učit. društvo dne 5. maja 1.1. v Žalec, udeležilo v precejšnjem številu članov. Izlet je nad vse pričakovano dobro uspel. Zahvala gre v prvi vrsti tovarišu Brinarju; ki je kot predsednik Celjskega učit. društva tako spretno aranžiral in vodil ta izlet. Preživeli smo nekaj srečnih ur v krogu vrlih naših tovarišic in dragih tovarišev. Rečemo lahko* da je bil ta dan res učiteljski dan, ki je nanovo oživel in okrepil stanovsko zavednost. Ostane nam vsem v prijetnem spominu.
Ptujsko učiteljsko društvo je zborovalo 2. maja v ptujski okoliški šoli. Navzočih je bilo 21 tovarišev in 14 tovarišic. — Predsednik tov. Klemenčič pozdravi vse navzoče ter se spominja najprej bivšega tovariša, rajnega Dragotina Zupančiča. Namesto venca na njegovo krsto se je nabralo med navzočimi 21.80 K; kar
L
se je poslalo za »Dijaški dom« v Mariboru. Nato se preide k dnevnemu redu. Na dopis učit. društva za sevniški in bre-ški okraj glede pasivne rezistence ter grdih napadov in laži po klerikalnem časopisju. se sklene, da bodo o tem poročali delegati na binkoštnem zborovanju. Nato se je izvolil odsek, obstoječ iz 7 članov, ki je prevzel priprave za veselico, ki se naj vrši o priliki binkoštnega zborovanja Zveze učit. društev. Na dnevnem redu je bilo potem poročilo tov. Klemenčiča o učiteljevem delovanju izven šole. Podal nam je iz lastne izkušnje jasno sliko, kako plodonosno je lahko učiteljevo delovanje zunaj šole. Vsi navzoči, posebno pa mlajši učitelji so od tega poročila gotovo mnogo pridobili, želeti bi bilo, da se po danih navodilih tudi ravnajo, zakaj potem so jim uspehi zagotovljeni. Dobro bi bilo. da bi tov. Klemenčič objavil svoje poročilo v »Učiteljskem Tovarišu«, da bi ga brali tudi tisti, ki so mogoče vendar naročniki našega stanovksega glasila, ki pa iz ko-moditete ali malobrižnosti ne posečajo naših zborovanj. Zal, da je v ptujskem okraju še veliko takih, ki ne pridejo nikdar k zborovanju. Kje si, stanovska zavednost?
Gornjegrajsko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 5. majnika t. 1. v šolskem poslopju v Gornjem gradu. Zaradi bolezni nekaterih in znane malomarnosti za društvene zadeve pri drudih je bila udeležba precej pičla. Predsedik Kelc pozdravi navzoče, posebe še milega nam tovariša Gosaka, ki nadomestuje obolelega tovariša Korbana. Po dovršitvi navadnih točk vzporeda, da predsednik besedo tov. Zem-ljiču ml., ki je točno temeljito in vse hvalevredno predaval »O našem socialnem vprašanju«, razdelivši ta aktualni predmet v tri glavne točke, namreč 1. o socialnem individuelnem vprašanju, 2. od tega je odvisen razvoj šolstva in 3. neposredni kulturni pomen celokupnega naroda našega, za katerega prospeh se v prvi vrsti boriti, je glavna naša misija. Ker so od »Zveze« doposlani predlogi o obupnem gmotnem položaju učiteljstva v neposredni zvezi s prej navedenim referatom, je predaval tov. Kocbek o dotičnih predlogih, sklicevaje se na vlogo »Verbanda« v »Päd. Zeitschrift«, in sicer se je sprejelo samo 1. predlog z dostavkom, da naj »Zveza spodnještajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic« skrbi, da naj takšno in enake vloge vlaga na višja mesta »Lehrerbund« za vse štajersko učiteljstvo. Debata. ki se je bila o vsem razvila, je bila živahna in temeljita; zakar je predsednik oba govornika, kakor vse. ki so se tega razgovora udeležili, zahvalil najprisrčneje. Predloga 2. in 3. sta bila soglasno odklonjena. Ker se po raznih listih širi vest, da hočejo neki krogi nivo naobrazbe pri uči-teljstvu namesto povzdigniti in razširiti, stisniti in potlačiti na še nižje mesto, predlaga predsednik Kelc, naj »Zveza« deluje z vsemi mogočimi silami za to. da se naj pred dovršenim 15. letom nihče ne sprejme na učiteljišča in tudi ne, ako ni dotičnik dovršil vsaj štiri učna leta gimnazije, realke ali meščanske šole ter naj se učiteljstvu odpro enkrat že vrata na vseučilišča; v tem smislu naj namreč delujejo složno in odločno vsa avstrijska učiteljska društva.
Med posebnimi predlogi je bil sprejet tudi ta. da se vrši prihodnje zborovanje dne 30. junija t. 1. v Novi Štifti, kjer bosta obhajala tovariš Kelc 351etnico, tovariš Kocbek 301etnico svojega učiteljevanja. Na veselo snidenje!
Srednješolski vestnik.
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
Prof. Josip Wester, Ljuljana.
I.
A. Gimnazije in realke.
Do 1. 1908 smo imeli v naši državni polovici dvi tipa srednjih šol: gimnazijo in realko. Nekatere gimnazije so imele v nižjih štirih razredih risanje kot obvezni učni pgsdmet; to so bile takozvane realne gimnazije, ki pa jih smemo šteti z vsa pravico med gimnazije, zakaj v višjih razredih se njih učni načrt popolnoma strinja z gimnazijskim.
Osnova gimnazijam je podana z odlokom naučnega ministrstva z dne 15. sept. 1849, štev. 6467 v takozvanem »organi-začnem osnutku« (Organisationsentwurf). Ta osnutek je ostal skoz 60 let in dalje do danes kot splošno veljavni učni načrt. V tem je izražen namen gimnazije s sledečimi besedami: »Višja splošna izobrazba na podlagi bistvene uporabe starih klasičnih jezikov in njih slovstva; s tem obenem priprava za vseučiliške študije.« — Popolna gimnazija obstoji iz 8 razredov: 4 tvorijo nižjo, drugi 4 višjo gimnazijo.
Nižja gimnazija pripravlja za višjo; vendar dosega s tem. da vsak učni predmet relativno zaokroži in zaključi, enotno
splošno izobrazbo, ki je za večje število življenskih poklicev zaželjena (»erwiinsch-lich«) in zadostna (»ausreichend«).
Višja gimnazija pa nadaljuje ta pouk na bolj znanstven način in je takorekQč pripravljalnica za univerzo.
Učni predmeti za gimnazijo so: a) splošno obvezni: verouk, latinščina, grščina. učni jezik (pri nas nemščina in slovenščina). zgodovina, zemljepis, matema-matika, naravoslovje, prirodopis in kemija. modrosl. propedevtika; v novejši dobi (po novem učnem načrtu) tudi še: lepopisje, risanje, telovadba; — b) relativno obvezni so deželni jeziki ( v posameznih kronovinah različni); — c) prosti predmeti: moderni jeziki (pri nas na po-edinih zavodih francoščina in laščina), petje, stenografija, dež. jeziki (ponekod); opisna geometrija; fizikalne vaje (ponekod); prostoročno risanje in telovadba, (dokler se ta dva predmeta ne uvedeta kot splošno obvezna v smislu novega učnega načrta). — Taka gimnazija, ki jo zovejo tudi »humistično«, obstoji bistveno neizpremnjena že dvainšestdeset let: dve človeški generaciji sta se izobraževali na podlagi tega načrta, skoro že osem študijskih kolobarjev (turnusov) po 8 let je dovršenih.
Drugi tip dosedanje srednje šole tvori realka.
Kot organizačno osnovo za realke ima skoro vsaka kronovina svoje deželne zakone, ki so bili potrjeni okolo 1. 1870. Samo za realke na Kranjskem, Goriškem in v Trstu so izšle posebne ministrske na-redbe v 1. 1870-72; tako velja n. pr. za realko v Ljubljani min. naredba z dne 31. maja 1871, št. 2431. Po tem takem so realke v primeri z gimnazijami dokaj mlajši zavodi; najstarejši štejejo nekaj več ko 40 let svoje zgodovine.
Namen realke je: 1. podati splošno višjo izobrazbo s posebnim ozirom na ma-tematično-naravoslovne stroke; 2. pripravljati za višje strkovne šole, t. j. za študije na politehničnih visokih šolah, na gozdarskih in rudarskih akademijah itd., torej za višje šole. temelječe na realnih učnih predmetih.
Popolne (velike) realke imajo po 7 razredov in se dele v nižje in višje realke. Nižja realka (4-razredna pripravlja za višjo in nudi do neke stopinje zaokroženo višjo izobrazbo tistim, ki hočejo, dokon-čavši te razrede, stopiti v praktično življenje.
Višja realka (3razredna) izpopolnjuje učno snov nižje realke in pripravlja zlasti za višje študije, temelječe na matema-tičo-naravoslovnih vedah. Višja realka ne obstoji (kakor tudi ne višja gimnazija) sama za se. ampak je vedno v zvezi z nižjo realko ali pa tudi s štirirazredno realno gimnazijo (starega tipa).
Učni predmeti na realki so (slično ko na gimnaziji) a) obvezni: verouk, jeziki (učni jezik, deželni in moderni jeziki), zgodovina. zemljepis, matematika, prirodopis, kemija, fizika, opisna geometrija, prostoročno risanje, telovadba. — Kar se tiče učnega, oz. deželnegai in modernega jezika, veljajo v raznih kronovinah posebne naredbe. — b) Relativno obvezni (v raznih deželah razni). — c) Neobvezni ali prosti (različno). — Na realki torej v jezikovnem pouku ni tiste enotnosti, kakor je na gimnaziji; naravno, ker so realčni zakoni v posameznih deželah v soglasju s praktičnimi potrebami dotičnih pokrajin. In prav v tem tiči prednost realnih študij pred gimnazialnimi.
B. Reformni zavodi.
Kakor znano, je zborovala na Dunaju v dneh od 21. do 25. januarja 1. 1908 od naučnega ministrstva sklicana srednješolska enketa. katere so se udeležili poleg šolnikov zastopniki ministrstva, znanstveniki, pedagogi in visokošolski profesorji, vojaški dostojanstveniki itd. tudi zastopnice žen-skeh vzgojevalnih zavodov.
Uspeh te enkete se je pokazal še isto leto v naredbah naučnega ministrstva z dne 8. avg. 1908, št. 34.180. S tem odlokom se je namreč načelno dovolilo, da se smejo (poleg obstoječih 4-razrednih realnih gimnazij) osnovati tudi novo organizirani osemrazredni zavodi, t. j. osemraz-redne realne gimnazije (tip. A). Razun teh se sme tudi poskusiti z reformnimi realnimi gimnazijami (tip B). To sta dva nova reformna tipa srednje šole. Tretji pa ja takozvani »dečinski tip« (tip C) realne gimnazije; že 1. 1907 je bilo naučno ministrstvo dovolilo, da se občinska realna gimnazija v Dečinu ob Labi preosnuje v višjo realno gimnazijo s posebnim učnim načrtom. Sedaj je ta zavod v upravi države in tvori takozvani »dečinski tip«.
Tako torej imamo v državi troje vrst reformnih zavodov. Ze ta trojnost kaže, da se sedaj še poskuša, kateri tip se najbolje obnese. A že vsa znamenja kažejo, da se bo najprej in najbolj udomačila osemrazredna realna gimnazija (tip A). Po statističnem pregledu za 1. 1910/11, izdanem od naučn. ministrstva v naredbe-nem listu dne 15. jan. 1911, je bilo v to-
straski državni polovici 296 gimnazij; med temi 21 malih gimn., dve 4-razr. realni gimn. (starega značaja), 3 male realne gimnazije. 215 velikih gimnazij, 4 realne in velike gimnazije, dve veliki realni gimn. (star. znač.), 47 osemrazr. realnih gimn. (tip A) in dve reformni realni gimnaziji (tip B). Med temi se preosnavlja 34 hum. gimazij v realne, oz. reformne gimnazije in štiri realke v realne, oz. reform. gimnazije.*
Preden se spustimo v nadaljnje raz-motrivanje. je treba te zavode točneje označiti po njih bistvu in učnem načrtu.
l ip A. Realna gimnazija ima 1. osem razr. (prejšnja realna gimn. le štiri nižje); 2. od 3. razr. dalje se poučuje mesto grščine kak moderni ali deželni jezik (franc, angl.. i tal. itd.); 3. realnim učnim predmetom je določen širši obseg in odme-njeno več časa.
Tip. B. Reformna realna gimnazija je na nižji stopnji (4 razr. nekaka nižja realka. torej brez latinščine in brez grščine; višja stopja (4. razr.) pa dobi gimnazi-jalni značaj s tem, da se poučuje od 5. razreda dalje latinščina kot obvezni predmet; grščine se sploh ne uče, a mesto nje kakega modernega ali deželnega jezika
Tip C. V prvih dveh razredih so še vsi učenci združeni in se uče vsi po enotnem načrtu, tudi latinščine. V tretjem razredu se učenec odloči ali za gimnazi-alno ali za realno smer; v prvem slučaju se uči grščine, v drugem pa francoščine kot obveznega predmeta, dočim ostane v ostalih predmetih pouk skupen.
To velja za 3. in 4. razred. V 5. razredu pa se prične popolna delitev: realisti opuste lat. kot obvezen predmet, a se je uče lahko še nadalje neobvezno; zato pa se uče tekom višjih 4 razredov še angl., kemije in opisne geometrije. — Gimnazi-alci pa se uče še nadalje latinščine; prost predmet postane zanje prostoročno risanje, ki je v nižjih razredih za vse obvezno-razun tega se lahko uče franc.. angl., opisne geometrije in kemičnih vaj kot prostih predmetov. V višjih razredih je torej popolna delitev v realni in gimnazialni oddelek; od 1. 1910/11 pa imajo na tem zavodu še poseben realno-gimnazialen oddelek. torej trojno cepljenje (»dreifache Gabelung»).
II. Pravice absolventov.
1.	Gimnazije: Absolventje z zrelostnim izpričevalom se lahko vpišejo kot redni slušatelji na vseh (4) fakultetah vseučilišč za vsakršne akademične študije; dalje kot bogoslovci na bogoslovnih semeniščih; (v slučaju posebnega dovoljenja dotičnega ordinariata) tudi brez mature, samo z ugodnim zadnjim letnim izpričevalom. Dalje imajo pravico do študij na ži-vinozdravniški vis. šoli, vis. šoli za poljedelstvo. na konzularni akademiji, trgovskih akademijah; tudi na tehničnih visokih šolah, če prestanejo posebne izpite iz prostoročnega risanja, oz. opisne geometrije v tem oziru dajejo humanistične gimnazije po novem učnem načrtu priliko za pouk v teh predmetih s tem, da se vpelje prostoročno risanje kot obvezen predmet (v nižjih razr.), v višjih pa opisna geometrija kot neobvezen.
2.	Realke: Zrelostno izpričevalo daje pravico do študij na vseh visokih šolah tehničnega značaja in za vse tiste kakor gimn. izpričevalo, razen za vseučilišče. Vendar se morajo absolventje z maturo vpisati kot redni slušatelji na vseučiliščih na vseh fakultetah, če prestanejo posebno izkušnjo iz latinščine, grščine in modro-slovne propedevtike (min. nar. z dne
28.	aprila 1885, št. 7553, brez izkušnje iz grščine imajo pa iste pravice kakor absolventje realnih gimnazij (min. odlok
29.	aprila 1910, št. 10.853.)
3.	Reformni zavodi. V obče veljajo za absolvente reformnih zavodov vseh treh tipov iste določbe, torej iste pravice kakor za absolvente gimnazij in realk. Torej so zrelostna izpričevala teh zavodov širše vrednosti, kakor izpričevala gimnazij, ozir. realk za se; zato nudijo absolventom priliko za več in za različnejše študije kakor gimnazijska, oz. realska zrelostna izpričevala. In baš v teh pravicah in tej obsežnosti obstoji praktična prednost študij na reformnih zavodih: 1. nudijo ti zavodi učencem priliko, ida se laglje prilagodijo predmetom spričo svojih zmožnosti; in 2. daje zrelostno izpričevalo reformnega zavoda obenem skoro vse tiste pravice, ki jih daje gimnazijsko, oz. re-alsko izpričevalo samo za se.
Tepravice so: 1. Absolventje realne in reformne gimnazije se lahko imatrikulirajo na posvetnih fakutetah vseučilišč kot redni slušatelji in delajo lahko vse državne izpite in rigoroze; posebe: posvete se lahko juridičnim in medicinskem študijam sploh; filozofskih pa iz vseh modernih jezikov te realističnih predmetov. Učiteljsko (profesorsko) izkušnjo iz klasične filologije, iz latinščine in francoščine (kot glavnih predmetov), iz zgodovine in iz modroslovja smejo delati le tisti slušatelji, ki se izkažejo, da so prestali najkasneje dve leti pred
sklepom predpisanih vseučiliških študij dopolnilno izkušnjo iz grščine v obsegu zahtev pri gimnazijski zrelostni izkušnji. To izkušnjo napravijo lahko na kaki ginmaziji ali pa pri posebe za to določeni izpraše-valni komisiji na univerzi.
Zato se osnujejo na univerzah tudi posebni učni tečaji za latinščino in grščino. — Slične določbe veljajo za teološke študije (ministrski odlok z dne 12. decembra 1909, st. 49.645), da morajo absolventje reformnih zavodov prestati posebno izkušnjo iz grščine v obsegu gimnazijskih zahtev. Dodatno izkušnjo iz grščine morajo delati tudi tisti osmošolci, ki so od pristojnega ordinariata sprejeti v semenišče samo na podlagi letnega izpričevala (brez zrelostne izkušnje).
2.	Absolventje osemrazrednih realnih gimnazij in realnega oddelka dečinskega tipa (C) se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji tehničnih visokih šol; absolventje reformne gimnazije (tip B) pa le, če izkažejo slično, kakor absolventje gimnazij, zahtevano spretnost v prostoročnem risanju.
3.	Absolventje reformnih zavodov tipa A in C (realnega oddelka) se sprejmo brezpogojno kot redni slušatelji na visoki šoli za poljedelstvo; absolventje reformne gimnazije (tip B) pa morajo prvo leto poslušati predavanje o opisni geometriji.
4.	Na živinozdravniških visokih šolah imajo absolventje vseh reformnih zavodov dovoljen pristop kot redni slušatelji.
5.	Za apotekarske (lekarske) študije zadošča absolviranih šest razredov kakega reformnega zavoda; le absolventje 6. razrednega tipa C. (realnega oddelka) morajo narediti dopolnilno izkušnjo iz latinščine, kolikor je predpisano za 5. in 6. razredne realne gimnazije.
6.	Absolventje reformnih zavodov se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji rudarskih visokih šol (akademij) v Ljubnem in Pribramu.
7.	Pravice do enoletne prostovoljne vojaške službe so iste, kakor jih imajo absolventje gimnazij in realk. Iste pravice veljajo za sprejem v vojaške vzgojevalne zavode in za pripust h kadetnim izkušnjam.
(Konec.)
Književnost in umetnost.
Karel Widrov abecednik: „Moje prvo berilo" je dobilo na priporočilo ocenjevalcev ministrsko predaprobacijo. Na podstavi ocen se vrše priprave, da bo abecednik do začetka prihodnjega šolskega leta zanesljivo izšel; zato letošnje okrajne učiteljske konference brez skrbi lahko uvedejo ta abecednik že za prihodnje šolsko leto. Da to tem laglje store, navajamo v naslednjem mnenje strokovnjakov, ki so po naročilu šolskih oblastev „Moje prvo berilo" ocenjevali v rokopisu. Priznan pedagog in pedagoški pisatelj piše med drugim: „Das vorliegend „Moje prvo berilo" kann ungescheut den modernen neuern Fibeln an die Seite gestellt werden. Es steht auf der Höhe der Zelt."
Dva druga priznana šolnika in strokovnjaka pa pišeta:
„V sedanji sestavi odgovarja ta knjiga vsem pedagoškim zahtevam, bodisi glede vsebine in učne poti, bodisi glede jezikovne pravilnosti. Odlikuje se zlasti v tem, da so že med male črke uvrščene bralne vaje, ki nastopajo v njih besede z dvema in tremi soglasniki. Te bralne vaje nadomeščajo one preobširne, suhoparne bralne vaje, ki so v dosedanjih abecednikih sledile malim črkam in so povzročale otrokom pri branju dosti težav, učitelju pa ugrabile veliko dragega časa.
Vsebina bralnim vajam v „Mojem prvem berilu" je v obliki kratkih opisov in pove-stic zajeta iz nazornega nauka, kar bo nedvomno pospeševala le-ta nauk. Stavki v njih so kratki, jedernati in lahko umljivi, ki bodo navajali otroke na samostojno mišljenje. Ker vsebujejo bralne vaje deloma poučno snov iz otroškega življenja, zato bodo tudi vzgojevalno močno vplivale na mlado dovzetno dušo.
Podpisana se popolnoma strinjata s sedanjo razvrstitvijo malih in velikih črk in odobrujeta sploh vso uredbo „Mojega prvega berila".
„Moje prvo berilo" bo ilustrovano deloma z dvema, deloma s tremi barvami. Ocenjevalec-strokovnjak piše o ilustracijah: „Sie sind im Geiste des Kindes gezeichnet. Einige zeichnen sich besonders durch lieblichen Humor aus.* — „Moje prvo berilo" se torej brez skrbi uvede že s prihodnjim šolskim letom v vseh naših šolah.
Politiški pregled.
* Ljubljana proti Čuvaju. V seji ljubljanskega občinskega sveta dne 9. t. m. je bil sprejet nujni predlog, ki izreka hrvaškemu narodu najtopleje simpatije Ljubljane v njegovem boju proti ogrski oligarhiji. Nemci se glasovanja niso udeležili.
Županov namestnik dr. Triller je tudi stavil dodatni predlog, da ljubljanski občinski svet obžaluje, da slovenski klerikalni poslanci ne podpirajo svojih hrvaških koleg tako energično in brezpogojno, kakor bi bilo pričakovati od slovenskega bratstva napram Hrvatom. Ta predlog je bil sprejet z naprednimi glasovi.
*	Italijanska univerza. Pododsek za italijansko pravno fakulteto v proračunskem odseku se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen Poljak dr. Rosner, za zapisnikarja pa italijanski klerikalec dr. Bugatto.
*	Čuvajev naslednik. Kraljevi komisar Čuvaj je dospel v Budimpešto. Konferiral je s hrvaškim ministrom dr. pl. Josipovi-chem in ministrskim predsednikom Luka-csem o politiškem položaju na Hrvaškem. Nekateri politiški krogi izražajo nado, da Čuvajev komisarijat na Hrvaškem ne bo dolgotrajen. Splošno smatrajo referenta v hrvaškem ministrstvu barona Skerlecsa za novega hrvaškega bana.
*	Službena pragmatika. Poročevalec Čeh je predložil poročilo o službeni pra-gmatiki za državne uradnike in uslužbence. Razprava v zbornici se prične morda še ta teden. Odsek je v hitrici predelal nekatere določbe, proti katerim se je vlada najodločneje upirala. Poročilo je jako obširno in pregledno. Poročilu so priloženi razni statistični podatki. Vseh državnih uradnikov in uslužbencev je 38 kategorij, 427.564 oseb, katerih plače znašajo v tekočem letu 763,049.000 kron. Po vladnem načrtu bi se plače zvišale za 10,068.000 kron, po odsekovem sedanjem načrtu pa za okroglih 25 milijonov. Pokojnine presegajo 100 milijonov.
Kranjske vesti.
—r. Društvo vpokojenega učiteljstva na Kranjskem je zborovalo dne 6. t. m. v restavraciji »Narodnega doma« ob 10. uri dopoldne. Udeležilo se je precejšnje število veteranov, poleg dveh gospa učiteljskih vdov. Predsednik Janko Škrbinec, nadučitelj v p. iz Višnje gore, je pozdravil vladnega zastopnika kakor vse druge udeležence, konstatiral sklepčnost zbora in poudarjal potrebo novega društva. — Tajnik Sim. Punčuh je prečital od c. kr. vlade potrjena pravila. Proti § 2. pravil se je znašal neki nečlan, ki je hotel vedeti, da ima odbor več pravic nego občni zbor. Zavrnil je to zgaganje prav dobro tov. Ra-čič in predlagal: Zbor sprejmi pravila kakršna so, za kogar niso, naj izpremembo predlaga prihodnje leto. Ta predlog je obveljal soglasno. V novo društvo se je sprejelo že okrog 40 članov in še pristopajo; saj ima društvo blag namen. Potegovalo se bo vsestransko za stanovske koristi in podeljevalo denarno podporo za pogrebne stroške umrlega člana. — Tajnik poroča dalje, kako se je društvo ustanavljalo, da je imelo od časa prvega sestanka tri seje, pri katerih so se pretresala pravila in predložila v potrjenje. Poudarjal je: Več članov, večja podpora! — Predsednik predlaga, da zborovalci izreko tajniku tovarišu Punčahu priznanje za njegovo požrtvovalno in uspešno delo za ustanovitev društva. — V novi odbor so bili izvoljeni z vzklikom: Predsednik Engelman Krist., podpredsednik Račič Alojzij, blagajničar Puncah Sim., tajnik Božja Josip, člani odbora pa Javoršek Ant., Žibert Ant., Škr-binec Janko. Za pregledovalca računov sta izvoljena Levstek Vinko in Kavčič Franc. — Predsednik izjavi, da je dnevni red dovršen, se zahvali zborovalcem za trud in delo ter zaključi zborovanje.
—r— Imenitni geografi so naši preljubi prijatelji pri »Slovencu«, ki še Kranjske dežele ne poznajo! V novomeškem okraju je vas Podstenice, ki jo nemško imenujejo Steinwand, Tam je enorazredna ljudska šola, kamor je bil te dni imenovan za def. učitelja Jos. Adolf. To vest je objavil tudi »Slovenec«, ki je poročal iz seje dež. šol. sveta, da je Jos. Adolf imenovan za — Steinwand! — Ali so pa tako poročali v »Slovencu« učeni gospodje zastopniki slavnega deželnega odbora! Na vsak način — občudovanja vredno!
—r— Rdeč balon — znamenje opoldneva. Na ljubljanski realki bodo sedaj Ljubljančanom zaznamovali točno pariški čas na ta način, da bodo točno ob pol 12. uri dvignili rdeč balon na drog. Točno opoldne bo balon padel z droga.
■—r— Iz šolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega učitelja Ivana Š m a j d e k a je imenovana za suplentko na ljudski šoli v Rovi Marija M e d i č e v a. Na mesto na dopustu se nahajajočih učiteljev Rudolfa K u m p a In Aleksandra J e 1 o č n i k a sta imenovani za suplentki na ljudski šoli na Viču nad Ljubljano Pavla Marin-k o v a in Terezija Črnologarjeva. — Deželni šolski svet je imenoval za namestnika profesorja Franca Orožna, ki je dobil iz zdravstvenih ozirov dopust, aprobiranega učiteljskega kandi-
data Ivana Visenjaka. kot suplen ta na moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani. — Za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Metliki je imenovana Julija Prestorjeva iz Bele cerkve; za suplenta na ljudski šoli v Črnomlju pa Lavrencij Š u s t e r na mesto do konca t. 1. na dopustu se nahajajoče učiteljice Josipine Šusterjeve. Na mesto za radi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Justine Kozamernikove pride kot suplentka na ljudsko šolo v Postojni Ana Prudičeva. — Imenovani so: M. Miklavec-Janša. Notranje Gorice; A. Trošt, Bloke; Roza Pichler, Lipoglav; Marija Sirnik. Golo; Lj. Omejc. Črnuče; M. Grebnc. Preserje; Jos. Adolf, Podstenice. — Okrajni šolski svet v Kranju je namesto obolele učiteljice Julije Jaklič imenoval bivšo suplentinjo v Ratečah pri Beli peči Julijano Rotar za suplentinjo na ljudski šoli v Besnici. — Deželni šolski svet je imenoval izprašano učiteljsko kandidatinjo Ano Kessler za suplentinjo na vadnici ljubljanskega učiteljišča.
Štajerske vesti.
—š— Mariborski maturanti 1897. Letos preteče 15 let, odkar se nismo več videli. Izrekla se je od nekaterih tovarišev želja, da se naj snidemo vsaj sedaj, ker smo desetletnico zamudili. Ako ste zato, izrazite svoje želje in nasvete podpisanemu ali pa tovarišu Ant. Hohnjecu, c. kr. kaznilniški učitelj v Mariboru. Jožef Kle-menčič, učitelj v Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
—š— Iz deželnega šolskega sveta.
Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji izrekel priznanje članu okrajnega šolskega sveta v Ljutomeru, g. Antonu Božiču v Radislavcih, zaradi njegovega delovanja v ljutomerskem okrajnem šolskem svetu. — Imenovan je učiteljski su-plent Ludevit Mužek v Središču učiteljem in provizorični učitelj v Prevorjih Ivan Jordan definitivnim učiteljem isto-tam.
—š— Čudni pojavi v zavodu šolskih sester v Mariboru. Splošno je znano, da se slovenska dekleta v tem zavodu ne vzgojujejo v slovenskem narodnem duhu. Zdi se nam, da je došlo sedaj že celo dalje: na razpolago so nam pisma, na katere so nalepila slovenska dekleta v zavodu šolskih sester schulvereinske kolke. Ali so to storila prostovoljno? Bilo bi obžalovanja vredno, ako bi se utegnilo dokazati nasprotno, ker se nahajata v zavodu šolskih sester šola C. M. D. in pa C. M. otroški vrtec. Ako sestre mislijo, da lahko žive le od Nemcev — prosto jim! Slovenski starši si bodo vedeli pomagati tudi brez učiteljišča šolskih sester v Mariboru.
—š— Nekaj številk iz nemškega »obrambnega dela« v Mariboru. Minulo soboto sta imeli tukajšnji podružnici »Siidmarke« svoj občni zbor. Ženska podružnica je štela 400 članic in je imela 874 K 4 vin. dohodkov; glavnemu vodstvu se je odposlalo 750 K. — Moška podružnica je štela 667 članov in 9975 K 52 vin. dohodkov. Od te vsote se je porabilo za nemško dijaško kuhinjo v Mariboru 4040 K in za dijaške podpore 425 K. Dijaki, gimnazijci in učiteljiščniki, katere podpira »Siidmarka« v Mariboru, se morajo učiti in naučiti slovenski.
—š— Okrajne učiteljske konference za šolsko leto 1911 12 se letos na Štajerskem ne bodo vršile. Naučno ministrstvo je z ozirom na prošnjo štajerskega deželnega odbora, naj bi se letos zaradi pomanjkanja denarja v deželni blagajni ne vršile okrajne učiteljske konference, odredilo, da te za to šolsko leto izjemoma odpadejo. O tem ministrskem odloku se bodo obvestili vsi mestni in okrajni šolski sveti s pristavkom, da štajerski deželni odbor z ozirom na slabe deželne finance tudi ni mogel ustreči želji, naj bi se vbodoče dnevnina za obisk okrajnih učiteljskih konferenc zvišala.
Goriške vesti.
—g— Tovarišice, tovariši! — V Dolenji Trebuši se je ustanovilo prepotrebno bralno društvo »Vodnica*. Društvo si hoče ustanoviti ljudsko knjižnico, ki naj izdatno pripomore v povzdigo narodne prosvete. Ker pa društvu nedostaje gmotnih sredstev za nabavo knjig, zato se odbor obrača z vljudno prošnjo do cenjenega učiteljstva, da bi to prizadevanje nanovo ustanovljenega društva podprlo s tem, da daruje kako knjigo. Vsaka knjiga bi nam dobro došla. Darovane knjige rade volje sprejema g. Marica Repičeva, učiteljica v Dolenji Trebuši, Josip Rakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji, kakor tudi odbor imenovanega društva »Vodnica".
—g— Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo za šolsko leto 1911 do 1912 tudi za peti razred dekliškega li-ceja šolskih sester v Gorici.
—g— Roditeljski sestanek v Trebčah. V nedeljo, 5. t. m., je sklicalo učiteljstvo
v Trebčah roditeljski sestanek na pol 4. popoldan. Udeležilo se je sestanka veliko število staršev, tako da je bila prostorna prvorazredna soba natlačeno polna. Sestanek je otvoril tov. Bratoš, ki je poročal jako lepo in zanimivo o skupni vzgoji otrok po učiteljstvu in starših doma in v šoli. Nato je poučeval naše ljudstvo tovariš učitelj Rode o vzgoji otrok, preden so začeli pohajati v šolo. Tudi to poročilo je bilo zanimivo in upam, da ga bodo posebno naše matere upoštevale in se ravnale po njem pri vzgoji svojih otrok. Kakor zadnji se je priglasil k besedi župnik Stefanutti. Predavanja tov. voditelja Bra-toša in tov. učitelja Rodeta je napravilo na udeležence prav dober vtisk. Nato sta se priglasila k besedi še dva domačina, nakar je tov. Bratoš zaključil ta res povsem lep sestanek. Mnogo je v Trebčah še dela na polju vzgoje otrok in upamo, da predavanje, kakor je zaželel tov. Bratoš na zaključku, pade res na plodna tla in da bo donašalo dobrih uspehov.
—g— Šolska veselica v Vojščici. V nedeljo, dne 5. t. m., je priredilo šolsko vodstvo na Vojščici šolsko veselico, ki je vsestransko jako dobro uspela. Občinstvo, ki ga je bila polna šolska soba, je s pozornostjo sledilo posameznim točkam in živahno ploskalo, kar dokazuje, da je bilo prijetno iznenadeno. — Kdo pa bi se ne bil veselil tega pestrega pomladnega cvetja — brhke mladine v vsej krasoti — ko je tako lepo, dovršeno nastopala?! Starši so zrli s ponosom na svojo deco, ki jim je pokazala, da je tudi v njej moči in sposobnosti za marsikaj lepega. — Marsikomu je zdaj orosilo oko, zdaj zopet švignil preko lic usmev notranje radosti. Vse točke so bile prijetne, izprememb polne; posebno ginljivi prizori pa so bili: »Berač«, »Konjiček«, »Ob košnji« in »Pastir«, v katerem je deček izmed pevskega zbora predstavljal pastirja in gestikuliral. Pevci so pa res pevali kakor gozdni krilatci in nam polnili srca s svojimi zvonkimi glasovi. Kratko: veselica je uspela nepričakovano dobro. Vsa čast tov. učitelju A. Furlanu za trud in požrtvovalnost. V uspehu je žel zadoščenje in pohvalo. Starši in mladina so mu hvaležni,
Tržaške vesti.
—t— Pave Baričevič je pred kratkim umrl kot c. kr. fin. nadsvetnik v Trstu. Baričevič je bil navdušen Hrvat in prijatelj učiteljstva. Interesantno je to, da se je v mladeniških letih nameraval posvetiti učiteljstvu. IJovršivši osmo šolo, se je bil vpisal na učiteljišče v Koper. A izprevidel je. da mu učiteljski stan »ne kaže«, pa ga je tudi trla — beda. Tako je dal učiteljišču slovo, napravil maturo na gimnaziji ter vstopil k financi, pri kateri je bil napravil res lepo kariero. Svojemu učiteljiščnemu sošolcu in prijatelju je pri-lično pisal te vrstice: »Hvala Bogu. sam dostigao mjesto. na kakovo nebih bio ni snivat smio u vrieme, kat smo prijateljevali u Kopru. Pravo imaš, kad kažeš, da me dobra vila »odpihala«. Bog znade. hočemo li se još gdje vidjet i kada?« — Žal. dragi Pavel! Ne bova se videla več! Blag Ti bodi spomin!	L n.
t Naš članek »Nekaj o naših izpitih« prijavlja »Edinost«.
—t— Nekoliko odgovora na dopis »Iz učiteljskih krogov«, priobčen v »Edinosti« z dne 26. pret. mes.: Ko sem prečital imenovani dopis, sem se spomnil na znano povest o tistem nevoščljivcu, ki bi imel dobiti za delo enkratno plačilo, njegov tovariš pa dvakratno. Pravico do volitve darila je imel nevoščljivec. In kaj si je ta želel? Naj mu izdero eno oko, misleč, da bodo potem njegovemu tovarišu izdrli obe očesi. — Tak nevoščljivec je menda tudi dotični, ki je pisal omenjeni članek. Posebno je to grdo od njega, če pripada tudi on k učiteljskemu stanu, o čemer pa dvomim. Zakaj se dopisnik ujeda? Ni mu prav, da se je češki deželni šolski svet zavzel za to, da se vadničnim učteljem, ko pridejo v deveti činovni razred, podeli naslov »glavni učitelj«, onim, ki pridejo v osmega, pa naslov »profesor«. — In če bi se to res zgodilo? Če bi ne imel naučni minister nič proti temu, ker ve, da se nahaja dandanes po svetu že toliko raznih »profesorjev«, da je joj. Le naj gospod dopisnik pogleda malo okolo, pa jih bo našel, kolikor jih bo hotel. Nekoč sem jih videl v gledališču »Verdi« menda 120, pa samo pri raznih godalih. Če je bil tudi na sedežu v pritličju kateri, ne vem. Blizu mene na galeriji sta stala pa dva in še, Bog nas varuj, neki glavni učitelj. Ker je bilo tudi nekaj »ljudskih« učiteljev (oziroma narodnih učiteljev) zraven, se mi čudno zdi, da se ni gledališče podr-lo. — Potem sem videl že »profesorje« tudi drueie, o, celo na plesu, pa še niso bili v osmem činovnem razredu ter tudi nikoli ne bodo, sodeč po človeški pameti. Če gospod minister pozna toliko vrst »profesorjev« kot jih že mi vadnični učitelji, mislim, da ne bo imel nič proti temu, da se da tudi
vadničnim učiteljem malo lepši (?) naslov, posebno, ko to nič ne stane. Zaradi tega naslova pa ne bo noben pameten vadnični učitelj nič bolj neumen, nespametnim ter častihlepnim in njihovim polovicam bo to pa pogodu. Privoščimo tudi tem malo veselja, g. dopisnik. — Kar pa piše g. dopisnik o naslovu »cesarski svetnik«, ki ga po njegovem dobivajo učitelji devetega, oziroma osmega činovnega razreda pri prestopu v pokoj, misli najbrže na naslov »šolski svetnik«. — Kar se tiče sreče, oziroma pokroviteljstva glede vadničnih učiteljev, je pa težka stvar. Proti pokroviteljstvu smo gotovo vsi, posebno tisti, ki ga ne potrebujemo. Prepričan sem pa in menda tudi g. dopisnik, da prevladuje dandanes pokroviteljstvo povsod. Je to dejstvo, ki ga midva ne bova spravila s sveta, g. dopisnik, pa če se prav postaviva na glavo. Glede zmožnosti vadničnih učiteljev (namreč onih slovenske narodnosti v Trstu) moram pa že opozoriti g. dopisnika, da so — vsaj po mnenju me-rodajnih šolnikov — dobri učitelji. Dalje ni niti enega, ki bi ne imel izpita vsaj z dveh učnih jezikov, česar se menda o »ljudskih« učiteljih na Tržaškem ne more trditi. Mislim, da bi se zaradi tega slovenski narod ne smel protiviti izboljšanju gmotnega položaja teh učiteljev, ki so tudi del naroda, in sicer potreben in zaslužen del. Saj se vsi trudijo po svojih močeh koristiti svojemu narodu na raznih poljih, kar je menda g. dopisniku znano. Če mu pa ni, pa naj malo povpraša. — Končno k tej stvari še nekaj! Ako se državnim učiteljem izboljšajo gmotne razmere, se menda posredno tudi narodnim učiteljem. Saj na ta način vendar vlada vpliva na rnerodajne gosposke, da tudi te izvrše svojo dolžnost nasproti učiteljstvu. Tako se dozdeva meni in še marsikomu drugemu. G. dopisnik naj o tem malo premišlja, mogoče se pridruži tudi on mojemu mnenju. — Da se pa g. dopisnik repenči po političnih listih glede državnih učiteljev in ravno sedaj, ko je v državnem zboru na vrsti službeni red za državno učiteljstvo raznih skupin, se mi zdi grdo. Če je imel kako dobro misel, naj bi jo bil priobčil o pravem času v stanovskih glasilih. Ljudi in pa poslance hujskati zadnji trenutek po političnih listih se pa ne sme, posebno ko je velika večina slovenskih državnih poslancev že itak proti vsakemu izboljšanju gmotnega stanja učiteljstva, bodisi potem te ali one skupine, državnega ali »ljudskega«. — Odkritosrčno moramo povedati tudi slavnemu uredništvu »Edinosti«, da je ta članek napravil na vse slovenske državne učitelje in učiteljice v Trstu jako neprijeten vtisk. Toliko pa pač smemo zahtevati od uredništva vsakega slovenskega lista, ki hoče biti upoštevan, da ne izkuša škodovati celemu stanu lastnega naroda brez vsake koristi za druge stanove. Ali bi se drugim slojem našega naroda kaj poznalo, če bi se okrog 20 državnim učiteljem in učiteljicam v Trstu zvišalo dohodke? Prav malo ali nič! Mogoče vsakih par let po 1 v. Da smo pa državni učitelji v Trstu ne samo potrebni, ampak tudi vredni boljšega gmotnega stanja, je pa prepričano menda tudi slavno uredništvo. — Da ne bo torej v prihodnje brez potrebe jeze in prepira, svetujem v imenu več svojih tovarišev in tovarišice: Take dopise v koš!
Vadnični učitelj.
Učiteljski konvikt.
Letnino za 1912 so plačali p. i. tovariši in tovarišice: Egon jezeršek, učitelj na C. M. šoli v Trstu; Ivan Dimnik, učitelj na C. M. šoli v Trstu; Slavoj Dimnik, učitelj na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu; Egidij Schiffrer, učitelj na Jesenicah na Gorenjskem; Makso Baje, nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro; Aleksander Lunaček, šol. ravnatelj v Št. Rupertu; Makso Baje, nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro ^za 1. 1911); Matija Brezo-var, učitelj v Št. Rupertu; šolsko vodstvo v Št. Petru v Sav. dolini; Adolf Rozina, učitelj v Ormožu; Josip Zemljič, nadučitelj pri D. M. v Brezju; Josip Kotnik, šolski vodja v Dobrini pri Celju; Karel Štravs, nadučitelj v Hotederšici; Loni Dolinšek, učiteljica v Kamniku; Alojzij Majcen, nadučitelj pri Sv. Duhu pri Lu-čah; Josip Topolovšek, šolski voditelj v Turjah pri Hrastniku; Janko Muren, učitelj v Draščicah; Ivan Kocijančič, nadučitelj v Bušečivasi pri Krškem; Albina Kocijančič »učiteljica istotam; nadučitelj Mavro Frančišek (3 K) in učiteljica Ivana Tramšek iz Sromelj.
—	Skladatelja pl. Zajca je jugoslovanska akademija v Zagrebu imenovala za svojega častnega člana.
—	Častniki v hrvaških društvih, vojno ministrstvo je dovolilo, da smejo na Hrvaškem častniki brez razlike vojne stroke pristopiti v razna društva kot redni in aktivni člani.
i* m
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvornica za sukno .'. v Humpolcu (Češka).
Vzorci franko.
-Eskomptuje trgovske menice.-
Denarni romet v 1. 1911. Upravno premoženje v 1, 1911. K 100,000.000-—	K 20,500.000 —
Rezervni zaklad nad	Stanje hranilnih vlog
pol milijona kron.	dvajset milijonov kron.
-Ustanovljena leta 1882. -
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let ▼
zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo*
pos« p«tvT Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! p^fpS™^
Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
—— poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja na deželi itd. :::

Splošni vestnik.
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošajl. Pod tem naslovom pričenjamo priobčevati temeljit referat o namenu realnih gimnazij in pravicah tovrstnih absolventov. Ker je edirio-le kranjska dežela še brez reformnega srednješolskega zavoda, opozarjamo občinstvo na tozadevno razpravo, da jo pazljivo prečita. Koncem maja bi se potem sklical shod vseh, ki se za to zadevo zanimajo (predvsem pač starši), da se da prilika tudi naši javnosti, zavzeti svoje stališče nasproti novim srednješolskim tipom.
Važna razsodba v učiteljski zadevi.
Učiteljica Papp v Hrastniku je bila leta 1908. postavljena v dveletni začasni pokoj. iNato jo je štajerski deželni odbor stalno upokojil in ji odkazal penzijo po starem zakonu. Deželni šolski svet in nauč-no ministrstvo sta pa odločila, da se ji ima prisoditi pokojnina po novem zakonu. Sedaj pa je upravna sodnija razsodila v smislu deželnega odbora, ker da je stalni pokoj, ako nastopi za začasnim, le nadaljevanje prvega.
Milijonsko darilo v češke narodne svrhe V Nizzi je umrl Čeh Peter Houska, ki je zapustil v češke narodne namene več nego iniljon kron. Med drugimi dobi šolsko društvo »Komensky« na Dunaju 10.000 K.
Novi dvekronski srebrni denar bo kovan iz pet šestink srebra in ene šestinke bakra. Iz enega kilograma te zmesi bodo skovali 100 dvekronskih srebrnikov. En komad bo torej tehtal 10 gramov. Meril bo novi denar 27 milimetrov počez. Od 35 milj komadov teh srebrnikov se jih bo kovalo na Ogrskem 15 miljonov.
Kača v šoli. V Tuzli-Radi v Herceg-Bosni je prišla v šolsko sobo strupena kača Pičila je 17 otrok. Trije so umrli, druge so rešili. Učitelj je bil zbežal, ko je zagledal kačo.
Proti nečednim razglednicam, finančno ministrstvo je izdalo odredbe, glasom katerih je po tobakarnah strogo prepovedan prodaja nečednih razglednic in tiskovin v interesu javne morale miru in v interesu nepokvarjene mladine. Istotako je prepovedano razobešanje sličnih predmetov in tiskovin po gostilnah, kamor prihajajo zlasti ob nedeljah mladi, nepokvarjeni ljudje in otroci v spremstvu starsev.
Zanimiva razsodba upravnega sodišča Učitelj Nikolaj Pongjalo je bil svoj čas prosil istrski deželni šolski svet, naj ga premesti v Pazin. Deželni šolski svet je tej prošnji ugodil. Proti tej premestitvi pa se je šolska občina v Pazinu pritožila in naučno ministrstvo je pritožbo ustreglo in je sistiralo premestitev iz razloga, daje pri premeščenjih na lastno prošnjo treba privoljenja vseh šolskih faktorjev, torej občine, krajnega šolskega sveta in deželnega šolskega sveta. Deželni odbor se je proti tej odločbi naučnega ministrstva pritožil. a upravno sodišče je njegovo pritožbo odbilo.
Sprejem voiaških veterinarskih akademikov. V c. kr. živinozdravniško visoko ošlo na Dunaju prejme vojna uprava začetkom šolskega leta 1912/1913 14, na
kraljevi ogrski veterinarski visoki soli pa 7 vojaških veterinarskih akademikov. Sprejeti prosilci se morajo obvezati, da bodo kot vojaški zdravniki sluzih v c. in kr armadi. Med študijsko dobo bodo na račun armadnega —oračuna skupno preskrbljeni, oblečeni in oboroženi. Kolegijskih kakor tudi pristojbin za izkušnje in za diplomo jim ni treba plačati. V vojaški službi lahko napredujejo po končanih študijah do štabnega živinozdravnika, ki je uvrščen v osmi činovni razred.
Cvetični dnevi za nemška obrambna društva. V teku letošnjega poletja nameravajo nemška obrambna društva po nemških mestih in kopališčih v alpskih deželah prirediti cvetlične dneve, katerih čisti dohodek bi si nemška obrambna društva razdelila med seboj.
Arinadni nauk kot del državnopravne vede naj po mislih stotnika dr. Roedra uvedejo na šolah.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z »«omejen« zavez«
v lastnem zadružne» dem V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
ca _a. <u
a ~ «-
— K
Sprejema tudi vloge m tekočI račun v mreži s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 81/40/0 brez 7o0SiJoeru"na amortIzadje
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.
Štev. 1406.
Na trirazredni ljudski šoli v Tržišču se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno oziroma začasno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 10. junija 1912.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalotn dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 8. maja 1912.
Žt. 1572.
Na enorazredni utrakvistični ljudski šoli v Dragi razpisuje se v stalno nameščenje učiteljsko in voditeljsko mesto s postavnimi prejemki in prostim stanovanjem.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 11. rožnika 1912.
C. kr. okrajni šolski svet Kočevje, * dne 7. velkega travna 1912.
Št. 1606.
Na šestrazredni ljudski šoli v Loškem Potoku razpisujeta se v stalno nameščenje dve učni mesti z omejitvijo na moške prosilce z zakonitimi prejemki.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 20. rožnika 1912.
C. kr. okrajni šolski svet Kočevje, dne 10. velkega travna 1912.
Št. 1014.
Na dvorazrednici v Štrekljevcu se razpisujeta nadučiteljsko in učiteljsko mesto v stalno nameščenje.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom sem vlagajo do 10. junija 1912.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 7. maja 1912.
Knjigoveznica
Anton Janežič
iFlorij anska -ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadajočih
........................... del............................
Pri večjih naročilih 10 °/0 popita.
jpagi'»»*
Ljubljana
Dmisjakii cesi»
Šivalni stroji, kolesa in
pisalni stroji. • •
stroji, it?
* Pletilni
Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo črevljev, gamaš in galos po najnižji ceni. Zunanja naročila izvršujem točno.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7" Grcrlci
Trža-šlsa, -o.lic a šte-v. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
t Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
(II. pomnožena izdaja)
priporoča	^
Milena Kiferle A
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.