GEOGRAFSKI OBZORNIK KRATEK REGIONALEN ORIS PORTUGALSKE Jurij Senegačaik UDK 911.6 (469) KRATEK REGIONALEN ORIS PORTUGALSKE Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina, Resljeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja delitev Portugalske po raz- ličnih kriterijih. V tekstu je na kratko pred- stavljenih 11 portugalskih provinc. Portugalska je z 10 milijoni prebival- cev sorazmerno majhna država na skraj- nem jugozahodnem koncu celine. Ta značil- na lega, ki je med drugim pogojevala čisto poseben družbeno-zgodovinski razvoj, se odraža tako v atlantskem, kot tudi v sredo- zemskem značaju države (1, 2, 3, 4, 5). Če bi hoteli na kratko regionalizirati to državo, bi to seveda lahko storili po raz- ličnih kriterijih. Verjetno je najpreprosteje ločiti atlantsko Portugalsko na severu od sredozemske na jugu. Pri tej delitvi lahko poleg severnega in južnega dela ločimo še tretji del - notranjo Portugalsko. Gleda na relief je severni del države gorat (pred- kambrijske in stare paleozojske magmatske in metamorfne kamnine), južni del (terciar in kvartar) pa je bolj uravnan in nižinski. Razlika med severom in jugom pa je pred- vsem klimatska, kar se zrcali v silni pe- strosti vegetacijskih združb na Portugal- skem. Količina padavin je na severu na splošno trikrat višja od tiste na jugu. Skra- jne vrednosti na severu v gorovju na meji s špansko Galicijo celo presežejo 3000 mm, dočim v notranjosti jugovzhodnega dela pade količina padavin tudi pod 400 mm. Za severni del je tako značilna atlantska oblačnost s pogosto meglo, južne province pa močno občutijo poletno sušo. Reka Tejo, ki ločuje večji severni del od manjšega južnega dela države, pa tvori tudi družbeno-politično mejo. Če je za se- verni del države značilna predvsem drobna posest in v političnem življenju prevlada tako imenovanih konzervativnih političnih strank, je za nekdaj latifundijski jug zna- čilna velika posest. Zaradi velikih social- nih razlik med veleposestniki na eni stra- ni in delavci brez zemlje na drugi je to območje oporišče levičarskih sil. UDC 911.6 (469) A SHORT REGIONAL DESCRIPTION OF POR- TUGAL Jurij Senegacnik, Gimnazija Ledina, Resljeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenia The article represents the division of Portugal based on different criterions. 11 Portuguese provinces are represented in short. V socialnogeografskem pogledu pa je potrebno ločiti predvsem dva dela države: obalo in notranjost. Proces litoralizacije (se- litev prebivalcev in njegovih dejavnosti na obalo) je sicer značilen za vse sredozemske države, vendar je pri Portugalski ta proces praznenja notranjosti in kopičenja prebival- stva v urbanih centrih na obali še posebej izrazit. Zanimivo je, da se na eni strani prazni vsa vzhodno ležeča (pretežno gora- ta) notranjost države, koncentracija prebi- valstva ob obali pa se povečuje večinoma le v dveh največjih aglomeracijah Lizbone in Porta, kjer je skoncentrirana kar dobra tretjina prebivalstva države. Na drugi stra- ni imamo opravka z izredno majhno gosto- to prebivalstva (tudi pod 20 prebivalcev na km 2 ) v južni provinci Alentejo. Upravna razdelitev države je v pre- teklosti temeljila na 6 tradicionalnih pokra- jinah "provincias" (Minho, Tras-os-Montes, Beira, Estremadura, Alentejo in Algarve). Te so leta 1833 zaradi administrativnih razlogov razdelili na 17 območij "distritos", ki so bili nekako analogni francoskim departementom. Vsako od provinc so razde- lili na 2 ali 3 območja, razen province Algarve, ki so jo pustili nerazdeljeno. Sala- zarjeva vlada Jih je 100 let kasneje regru- pirala v 11 "novih" provinc, ki jih bomo obravnavali v nadaljevanju teksta (slika 5). Najbolj severozahodna provinca je Minho, ki predstavlja zibelko portugalskega naroda. Tu je nastala portugalska država, ki se je potem počasi širila proti jugu na ozemlja, ki so jih osvobajali od Mavrov. Ta močno namočena granitna pokrajina je precej gozdnata, drugače pa intenzivno obdelana. Visoka gostota prebivalstva je tako v preteklosti kot danes povzročala močno ekonomsko emigracijo. 13 i GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Na Portugalskem lahko skoraj na vsakem koraku trčimo na številne kultur- ne spomenike, ki pričajo o nekdanji veliči- ni te države. Romarska cerkev Dobri Jezus z gore (Bon Jesus do Monte) pri Bragi se ponaša z znamenitim baročnim stopniščem. (Foto: Jurij Senegačnik.) Južno od tu je provinca Douro Lito- ral (Obalni Douro), kjer ob ustju istoimen- ske reke leži drugo največje portugalsko središče Porto. Če gremo ob reki Douro proti vzho- du, pridemo v edinstveno periferno provin- co Tras-os-Montes e Alto Douro (Za gora- mi in Zgornji Douro). Za severni del te province "Terra Fria" je značilno hladnejše celinsko podnebje, južneje ležeča in toplej- ša "Terra Quente" pa med drugim slovi po slikovitih vinogradniških terasah svetovno znanega portovca. Tras-os-Montes je portu- galska pokrajina z najpočasnejšo dinamika gospodarskega razvoja. Še leta 1981 je bila tu več kot polovica prebivalstva kmeč- Slika 2: Najzahodnejšo točko celinske Evrope predstavlja rt Cabo da Roca, ki se v stometrskem klifu vzdiguje nad Atla- ntikom. Ta točka zaradi bližine Lizbone privablja čedalje številnejše množice turi- stov (Foto: Jurij Senegačnik.) kega. Nekakšno osrednjo portugalsko regijo predstavlja južneje ležeča Beira, ki jo deli- mo na 3 precej različne province. Najbolj gorska je Beira Alta (Zgornja Beira), ki predstavlja nadaljevanje kastilskega platoja z vzhoda. Tu je najvišji granitni masiv v državi Serra da Estrela (Zvezdno gorovje) z nadmorsko višino 1993 m. V odmaknjeni legi ob španski meji je redko naseljena Beira Baixa (Spodnja Beira). Najpomembnej- ša je Beira Litoral (Obalna Beira), ki je sestavljena iz sipinaste obale z lagunami in obsežnimi borovimi gozdovi ter iz oblju- dene notranjosti z rodovitnimi dolinami in starim univerzitetnim mestom Coimbra. Ribatejo je izrazito prehodna provin- 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Ob zgornjem toku reke Douro se nahaja strogo omejeno območje pridelave slovitega vina portovca. Celotna pokrajina je spremenjena v enkraten sistem vinograd- niških teras na kristalinskih kamninah. (Foto: Jurij Senegačnik.) Slika 4: Najbolj znamenito drevo na Portugalskem je hrast plutovec. Se posebej je značilen za Alentejo v južnem delu države. Plutovina je poleg portovca in sardin še danes najznačilnejši portugalski izvozni artikel, čeprav je njen delež v vrednosti izvo- za le še simboličen. (Foto: Jurij Senegačnik.) 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Portugalske province. ca med severom in jugom ter med obalo in notranjostjo. Leži na obeh bregovih reke Tejo, vendar je prebivalstvo in gospodars- tvo zgoščeno predvsem na severni strani. Pomembna je za kmetijstvo, še zlasti njen nižji del ob reki. Estremadura predstavlja najzahod- nejšo portugalsko provinco, ki zajema veli- kanski sestuarij reke Tejo in še precejšen del obale. To je geološko pestro in seizmič- no zelo nemirno območje. Leta 1755 je to dobro občutila tukaj ležeča portugalska prestolnica Lizbona, ki je doživela katastro- falen potres. Velika mestna aglomeracija Lizbone predstavlja gospodarsko srce drža- ve. V pokrajini so tudi nekateri najzname- nitejši turistični centri. Z izgradnjo slovite- ga železnega mostu preko ustja Teja pa se je urbanizacija razširila proti južno leže- čemu mestu Setubal. Fiziognomija pokrajine pa se popolno- ma spremeni v velikanskih prostranstvih Alenteja na jugu države. Sestavljata ga provinci Alto Alentejo (Zgornji Alentejo) in Baixo Alentejo (Spodnji Alentejo). Za to izredno redko poseljeno pokrajino so značil- na velikanska ekstenzivno izrabljena po- sestva. Tipično podobo pokrajini daje hrast plutovec, čigar skorja je eden najznačilnej- ših portugalskih izvoznih artiklov. Skrajni jug države zavzema Algarve, ki s svojo subtropsko klimo, najtoplejšim morjem v državi in čudovitimi plažami med edinstvenimi klifi tvori pravcati turis- tični paradiž. 1. Houston, J. M. 1964: The Western Medi- terranean World. London. 2. Medeiros, C. A. 1987: Introducao a Ceo- graphia de Portugal. Lisboa. 3. Robertson, I. 1989: Portugal. Blue Guide. London, New York. 4. Šegota, T. 1982: Georafija Južne Evro- pe. Zagreb. 5. Way, R. 1962: A Geography of Spain and Portugal. London. 16