108. številka.
Ljubljana, v četrtek 12. maja.
XXV. leto, 1892.
[■haja vsak dan aveeer, isimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman sa avstro-ogerske dežele za vse leto 1F> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta A ^Id , za jedea mesec L gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., «a jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za» oznan ila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., fe ee oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vefikrat tiska.
Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu in up ravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. t Opravništvn naj se blagovolijo pošiljsti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Državni zbor.
Xh Dnnaji 11. majaika. Zbornica nadaljevala je danes generalno razpravo o Dunajskih prometnih napravah Zanimiva ata bila samo govora posl. LiecliteuBteina in Luegerja, katera pa nista principijelno nasprotovala vladnemu načrtu, ampak le poganjala rs za delavski stan, hoteč varovati ga liberalnih špekulantov. Tudi posl. Tržaške trgovinske zbornice, vedno molčeči vitez Stalit/, se je oglasil in tožil, da propada Trst, ker vlada zanj ničesar ne stori.
Prvi govornik je bil princ Alojzij Liechten-8tein: Veseli rne,  da  morem jedenkrat glasovati za kako vladno predlogo. Ne zato, da si s tem zaslužim vladno naklonjenost,  mi ne čutimo v sebi poklica pastati vladna stranka, kakor izvestne druge frakcije. Veseli nas predloga, ker hoče vlada ustreči željam in interesom naših volile«v. Uzrokov, da za prebivalstvo Dunajsko kaj stori, ima dovolj. Preložitev užitainske meje,  naklada na pivo ia nove trgovinske pogodbe so za Dunaj velika nesreča. Življenje se je podražilo,   zaslužek pa se je zmanjšal. Zimski pristan in Dunavski, Oderski ia Labski kanal bodo veletrgovini v basen in upati je, da Be ne bodo izselili obrtniki, kakor ho  že začeli. Gospodarska korist novih naprav je gotova,  a socijalna korist je zavisna od tega,  kako se bodo dobili potrebni denarji in kako se bodo dela oddajala.  Ako vlada vzame pri velikih bankah potrebni denar na posodo, imeli bodo dobiček   kreditni kralji,  ako   pa bode najela javno posojilo, pomogla bode srednjemu staau. Delo bode labko oddala podjetnemu spekulantu, ki bo za svoj dobiček skrbel, ali pa manjšim podjetnikom. Od vlade je zavisno, kaj nam bode gledati, ali lepi prizor, da sede lahko vsakdor za polno mizo in se nasiti, ali pa prizor, da bo le nočni prišel do mize, slabi pa ostal  pred vrati. Država ni pri-moraua ozirati se na konkurencijo. To tirjamo, ker je to  konsekvencija   našega krščansko-socijalnega prepričanja. Iz govora trgovinskega ministra je bilo razvideti, da neče ničesar slišati  o določitvi minimalne mezde. To je vprašanje, ki se ne da za vbo kraje nakrat rešiti, nego samo z ozirom na krajevne razmere.  Pri zgradbenih delih   bila bi minimalna mezda 1 gld. 30 kr. primerna.   Kadar se pobijajo socijalističke tirjatve, vedno se pozablja, da je glavna Bocijalistiška tirjatev,  naj se delavcu zagotovi človeški obstanek.   Ta tirjatev je moralno upravičena in izvršljiva in tudi pravi uzrok, da se razširjajo socijaliatiški nauki tako hitro.  Iz starih beležk je razvidno, da so Dunajski delavci zaslužili v 16. stoletji vrednost 8 ali 10 funtov mesa. Razmere tudi sedaj niso povsod jednake. Avstralija je pravi eldorado za delavca.  Tam je uveljavljen osemurni de* lavnik,  postavodajalstvo  je  v rokah  delavcev. V Ameriki so plače visoke, a vender se vse ugodno razvija. Živila so tam prav po ceni, delavec živi kot človek. Da govorim samo o ljudeh in ne o napravah umnih,  temu se ni čuditi,   meni se vidijo moralna jamstva za blagostanje Dunaja ravno tako važna, kakor materijelni njega napredek. Ne vem, kako si predstavljate  zastopniki starih  idej našo bedočnost.   Vi sodite,  da   bodo vaše  ideje vedno polnile dušo naroda, a jaz sodim, da se bodo navzlic svoji važnosti umaknile kmalu, kajti bližajo se nam kritični dnovi.  Vaše ideje ne bodo vodilna misel v bodočem dejanji zgodovinske opere, socijalno vprašanje ne bo v tem dejanji samo spremljalo naše melodije, ampak nas preupilo.  Kadar nastane vihar in bobni grom, tedaj utihne Cvrček.
Posl. dr. Lueger omeni, da je nekdo rekel: ta predloga je za Dunaj bogato obložena miza Govornik boče skrbeti, da bode za to mizo sedlo Batno ljudstvo, in da se z nje ne bo nič odneslo. Glede materijalne strani vladne predloge pravi govornik, da bode najbolj obremeuila Dunaj, ker svota, ki jo more plačati mesto, je prevelika, ako se pomisli, da vsa stvar občino prav za prav nič ne briga. Voljan je podpirati posamne dežele, ali ugovarjati mora, Češ, s temi predlogami se pokloni Dunaju veliko milijonov. Dunaj ni nikomur hvaležnosti dolžan, kar je, poBtal je iz lastne moči. Res pa je, da vladni načrt o teh napravah ni jasen. Vse, kar se je govorilo, je bilo neresnično. Program je v naglici skrpan, mej krpanjem pa se je sipal prebivalstvu pesek v oči. Opozicijonalec gleda dobro. Splošno se sodi, da se ta program ne bo nikdar izvršil. Kadar bodo gotove strategiške proge, reklo se bode: denarjev ni in vse bo pri kraji. Z regulacijo Dunava se ne bo to deseglo, kar se namerava. To isto velja za vodovod. Čudno je to, da hoče vlada oddati koncesijskim potem prav tiste proge mestne železnice, od katerih je pričakovati kaj dobička. Lokalne železnice so pravo zločinstvo, ker bodo aničile najlepša mesta na Dunaji. Govornik pretresa sa to načrte o regulaciji rečice Wien. Zimski pristaš bode potreben žele tedaj, kadar bode gotov kanal iz Dunava v Moldavo in Labo. Dunaj ni več mesto užitka, ampak mesto siromaštva. To je zasluga vlade in njenih privržencev. Posojilo treba dobiti potem javne subskripcije. Delavci naj bodo avstrijski državljani, sicer bodo samo Italijani in Slovaki odnesli ves zaslužek. Italijan jo polento, čevljev in obleke mu ni treba. Rokodelstvo naj se ne pozabi. Trgovinski minister naj bo ravna po uzoru umrlega ogerskega ministra Barossa.
Posl. dr. J aqu68 poudarja, da potrebuje Dunaj novih prometnih naprav. Zveza mej posam nimi kolodvori je v posebnem interesu države. Posl. Herold je rekel, da se Dunaj še ni legitimoval kot prestolnica Avstrije. Kar ja zabeleženo v zgodovini tekom 600 let, se ne da izbrisati. O liberalni stranki kot manehesterski stranki je sedaj smešno govoriti. Liberalci se potezajo sedaj za delavske zbornice iu za politično zastopstvo delavskega stanu. Poslauec Lueger, Boulanger s predmestja Margarethen, ima navado, da toliko ostreje govori, kolikor menj o kaki stvari umeje. Mladočehi naj se poganjajo za svoje narodne interese, kot Avstrijci pa morajo glasovati za predloge.
Posl. Stali t z toži, da so Trstu nastale velike neugodnosti, ker se je odpravila prosta luka. Zgradba skladišč prouzročila je Trstu velikih bremen. Promet in trgovina propaduta vedno bolj. Tudi Sueški kanal ni koristil Trstu nič, ker nedostaje potrebnih železniških zvez. Trstu je le pomoči, če se zgradi železnica iz Škofje Loke čez Ture. Kadar stavi Trst kako tirjatev, vedno se izgovarja vlada da nima denarjev. To bi moralo za vsa mesta veljati. Ako se delaio na Dunaji prometne naprave, zgraditi je tudi za Trst neobhodno potrebno železnico. Dotična resolucija Tržaških poslancev se je v častno zaprašeuje dejale ad aeta. Govornik apeluje energično na previdnost trgovinskega ministra in izjavlja, da bo glasoval za predlogo v nadi, da bode vlada storila za Trst vsaj to, kar je nujno potrebno.
Posl. Pirquet trdi, da je načrt za mestno železnico v vsakem oziru izvrsten. Posl. Lueger je sicer rekel, da je ta načrt zločinstvo, a Lueger in tovariši porabljajo priliko, govoriti o mestni že-
leznici v to, da govore o krščansko socijalnih železnicah in o delavski politiki. Žal, da vlada doslej še ni zgradila strategično potrebnih železnic na Dunajskem „Ringu". Opozicija proti predlogam je Bamo jezikovna. O svojem času se ni na jezik po-kladala nikaka važnost. Ako nai bode Dunaj nevtralno mesto, moralo bi prebivalstvo govoriti vo-lapiik.
Vladni zastopnik sekcijski načelnik VVittek zavrača očitanje, da načrti niso izdelani. Pregradba Dunavskega kanala je potrebna in le čudno, da se doslej še ni tirjala. Glede oddaje del, pravi govornik, da jih vlada iz socijalno-politiških ozirov ne bode oddala vseh vkupe. Za Prago storila je vlada zadnja leta več, kakor za Dunaj. Govornik polemi-zuje b posamnimi predgovorniki in pojasnjuje nekatere podrobnosti. Proti posl. Stalitzu omeni, da dela vlada studije od katerih je zavisno, ali je moči ozirati se na zahteve Trsta. Končno priporoča, naj se vladna predloga vsprejme.
Posl. Kaftan zavrne vladnega zastopnika trditve glede na mestno železnico načrtov in glede pomena Dunavskega kanala.
Razprava se na to prekine.
Posl. Drzorad in tovariši interpelujejo mi-nisterskpga predsednika zaradi mladočeškega shoda v Pferovu, katerega je bilo politično oblastvo prepovedalo.
Prihodnja seja jutri.
V vseh klubih razpravljali so predvčerajšnjim o želji finančnega ministra dr. Steinbacha, naj se začno zaupna posvetovanja o valuti, bodisi tako, da se vrše ta posvetovanja za vsak klub posebe, bodisi tako, da voli vsak klub nekoliko odposlancev, kateri bi se sešli na vkupuo posvetovanje v finančnem ministerstvu. V klubu nemške levice izrekla se je večina zoper to, da bi bilo voliti posebne odposlance, čeS, to bi bila povse nepotrebna nova institucija. Končno obveljal je predlog, da gre klubovo predsedništvo na ta posvetovanja, da se pa ne sme k ničemur zavezati. Klub konservativcev volil je bil že dan prej 15 odposlancev, s katerimi se bode finančni minister posvetoval o valutnih predlogah; klub grofa Coroninija volil je za odposlance na ta zaupna posvetovanja grofa Coroninija, grufa Dubskega iu Stalitza, a nemško-nacijonalni klub pooblastil je v to svojega predsednika dr. Steinwendra, kateri je zajedno pooblaščen, da si izvoli še koga drugega, ako se mu to vidi potrebno. — Predvčerajšnjim izjavil se je grof H oh en vv ar t v klubu konservativcev, da bode poslanska zbornica najbrže zborovala samo do srede meseca junija ter referiral o programu delovanja v tekočem nasedanji, poudarjajoč, da nimajo protiliberalni Dunajski poslanci, zastopajoči velik del davkoplačevalcev, nikakega zastopnika v duvčnem odseku. Klub je nadalje določil tudi kandidate za volitev v permanentni odsek, kateremu bode pretresati kazenski zakon. Klub konservativcev nameraval je doslej voliti v ta odsek profesorja kazenskega prava na Praškem vseučilišči dr. Zuckra, in sicer kot zastopnika Staročehov, kateri so ga prav zato volili, ker je priznana avto-rituta v kazenskih rečeh. A klub konservativcev n i volil dr. Zuckra in sicer zato ne, ker je pri mlado-češkera predlogu, da je obtožiti pravosodnega ministra, govoril proti Scboobornu. Proti Zuckrovi kandidaturi izjavile so se vsi tri skupine tega kluba. Kandidati konservativnega kluba so dr. Ferjančič iti dr. Schorm. Poslauci, kateri ne pripadajo ni-
kakemu klubu iu katerim se je dovolilo jedno mesto, volili bodo dr. Pattaia, moravsko-češkim poslancem zagotovljeni sta dve mesti, jedno bode zavzel poslanec F a mir lik. —Poljski klub je nkrenil glede želje finančnega ministra, da bi se začela zaupna posvetovanja, da bode določil avoje odposlance šele tedaj, kadar bodo državnemu zboru došle valutne predloge, kar se bode zgodilo v soboto dne 14. majnika. Predvčerajšnjim bila je tudi seja ministerskega sveta, trajajoča tri ure. Mimo drugih stvarij bila so tudi posvetovanja o definitivni določitvi besedila valutnih predlog.
Iz deželnega zbora isterskega.
(XII. seja, dne 6. aprila 1 892.) (Dalje.)
Dr Fragiacomo stavi v imenu političnega odbora sledeče predloge: 1. odobruje se sklep permanentnega odbora deželnega kulturnega sveta iz dne IG. januvarja 1892. v zadevi pogodbe Avstrije z Italijo glede vina. 2. Dež. odbor pozivlje se, naj vladi predloži spomenico; a) da se v Južnih deželah poviša naklada na pivo v korist deželam in občinam vsaj za toliko, da bode jednaka oni na vino, b) da su za istrska vina in vračane prazne poBode znižajo tarife na železnicah.
Predsednik predstavi ravnatelja Huguesa, katerega je poklical v zbor.
Dr. Laginja: Kot državni poslanec na Dunaju bil sem navzoč, ko se je razpravljala ta zadeva. Ne bodem navajal, da li je kdo slabe ali ne najbolje razloge za in proti imel, ker jaz sem bil mlad poslanec v onem zboru in nisem mogel proučiti te zadeve, kakor bi bilo treba. A moji drugovi iz vinorodnih dežel, iz Dalmacije, Goriške Kranjske in ž njimi tudi Tirolci videli so veliko škodo v tem, ako Italija zniža svojo carino. Misli se, da bi se mogla prodajati istrska vina v Italijo, ako se zniža carina. Nisem trgovec, niso mi znani prejšnji od-noAaji, a mislim vender, da se gospoda moti. Mi ne moremo pričakovati koristi, nego samo škodo. Res je, da so naša vina, posebno teran, priljubljena v Benetkah. A treba se ozinti tudi na ceno. Kraljestvo italijansko pomnožilo je vinograde, skrbelo je za železniške zveze, vlada trudi se, da bi promet in prodajo olahkotila. Tako bi morala delati tudi naša vlada. Dandanes je mogoče v Benetkah piti dobra vina iz spodnje Italije. Naš kmet ima primerno dober dnevni zaslužek in zato mu je tudi zemljišče več vredno. V Italiji žalibog je zaslužek nizek in nizka je vrednost zemljišč. Mi bi torej morali prodajati vina za jako nizke cene, morali bi torej tudi delavce nižje plačevati iu naši vinogradi pali bi v ceni. Tu ne gre torej za to, da ne bi mogli prodati vina, nego za to, da ga bodemo morah prodajati za razmerno prenizko ceno. Znižanje carine moglo bi morebiti kaj koristiti, ako bi se ista znižala dvostroko. Glasovali bodemo proti prvi točki predloga. Glede druge točke smo sporazumni. Od povišanja naklade na pivo sicer ne pričakujemo posebne koristi, ako ne za deželno in za občinske blagajne, kajti kdor je navajen piti pivo ali žganje, ostal bo pri tem, ako je tudi nekoliko dražje. S zadovoljstvom pa budemo glasovali za točke 2, b, v nadi, da bode mogoče izvažati naše vino v one kraje, kjer bi se lahko prodalo.
Posl. S bis a. govori o umetnem vinu. Dr. Venier  podpira  predcovornika  in želi, da bi se obstoječi zakon izvajal. (Dobro! na levici.)
Odgovarja mu vladni komisar Eluschegg in zatrmje, da je on deloval po predpisih onega zakona.
Govori o tem še ravnatelj Hugues in stavi predsednik na glasovanje predloge. Prvega vsprejme večina- Druzega a in b ves zbor jednoglasno.
Vrli se volitev deželnega odbornika iz Bkupine kmetskih občin na mesto posl. Spinčića, kateri je odložil odborništvo še v lanskem letu.
Odda se 11 listkov, 7 glasov dobi dr. Laginja, 4 glasa dr. Venier.
Predsednik proglasi, da je za deželnega odbornika kmetskih občin izvoljen dr. Laginja.
A ker je bil <>n do zdaj namestnik deželnega odbornika, treba torej tudi tega na novo voliti. Sedem glasov dobi posl. Mandič, 4 glase poslanec Wsssermann.
Predsednik proglasi torej kot izvoljenega namestnika deželnemu odborniku kmetskih občin posl. Man d i ća. (Konec prita.)
Politični razgled.
HI o l ra iiJ e <l eže I e.
V Ljubljani, 12 maja. Ljudski shod v Čaalavi. V nedeljo sklicala je svobodomiselna narodna stranka (mladočečka) shod v Časlavskem gledališči, ki je bilo natlačeno polno. Dež. poslanec dr. Podli pny ilustroval je v dolgem in ostrem govoru sedanje stauje češkega naroda in povdarjal državno pravo češko, ki se ne sme odstaviti z dnevnega reda, dokler ne bode rešeno to vprašanje, ki je češkemu narodu priraslo na srce. Ko mu je vladni seastopni* segel v besedo, rekel je dr. Podlipoy,
Molčim danes o tej reči, kadar bode pa narod samo molče delal, potem bode Dunajska vlada gotovo tudi ravnala drugače. (Burno odobravanje.) Narod hoče samostalnost kraljestva češkega in kronanje kot znamenje obnovljenega državnega prava in prej ne bode miru, dokler se to ne zgodi. Vsa moč izhaja iz naroda, ta narod je prestolu udan, a vlada je bila tista, ki ga je vznemirila. — Ko je govornik zopet ostro govoril o „rabulistiki" ministra Schooborna in rekel, da grof Taafte nima srca za češki narod, da se ga minister Gautsch spomni le takrat, kadar je treba zapreti kako gimnazijo ali odvzeti kako subvencijo, in je kritikoval ministrovo postopanje pri slavljenji Komenskega, Begel mu je vladni zastopnik večkrat v besedo, rekoč, da ne pusti, da bi se tako govorilo o ministrih. Potem govoril je dr. Podlipov o zatožbi proti ministru Schoabornu in dokazoval, da to nikakor ni zadnji korak, kakor trdijo nasprotniki. Mnogo truda in dela čaka narod češki, a državno pravo mora si priboriti. MHočete li delati za samostalnost češkega kraljestva" ? vprašal je in gromoviti klici odgovarjali bo: Hočemo! „Hočete li delati za ne-razdeljivost teh zemelj"? — „HoČemo!" — »Hočete li boriti se za ravnopravnost domovine ? Boriti se za vsa njena prava?" — „Hočemo!" .Hočete li v vsakem slučaji braniti samostalnost tega kraljestva?" — Burni odgovori: .Hočemo, hočemo, bodemo!" Torej bodemo gotovo do segli svoje svete želje in zahteve. Burno odmevali so po vsem gledališču klici: Slava dr. Podlipnemu, slava našim poslancem. Govorili so še: dr. Zim-mer, Hanuš Milinovski, ki ie predlagal resolucijo, v kateri sbod volilcev Časlavskih slovesno protestuje proti temu, da bi kdorkoli rušil jedinstvo češkega kraljestva, čegar prebivalci so bili vedno udani in žrtvovali za dinastijo kri in imetje. Shod pritrdi vsem korakom čeških poslancev in tudi zatožbi proti ministru Schoabornu. Z burnim odobravanjem bila je resolucija soglasno vsprejeta.
Volilno gibanje na Hrvatskem, Po vsej deželi kaže se Živo zanimanje za bodoče saborske volitve. „Stranka prava" postavila bode v 40 volilnih okrajih kandidate, »Obzorova stranka" v 20 okrajih. Samostalna srbska stranka bode tudi v kakih 20 okrajih postavila svoje kandidate. Da bode vladi prijazna narodna stranka vsled pritiska od zgoraj dobila zopet večino, o tem ni dvomiti. Računi se, da utegne zmagati v kakih 70 okrajih izmej 88. Najbolje bi bilo, če bi se povsod posnemal vzgled volilnega okraja Sv. Ivana. Obe opozicijonelni stranki sta se sporazumeli in je odstopil kandidat .stranke prava" dr. Haram-bašic* ter je kot kandidat opozicije postavljen župnik Turšič, pristaš „Obzorove" stranke. Huda volilna borba bode v Zagrebu. „Stranka prava" kandiduje v III. volilnem razredu Folnogoviča, ker meščan Hagenauer zaradi bolehnosti kandidature ni vsprejel.
Goreti jeavstr t jski šolski zakon. Deželni zbor gorenjeavstrijski vsprejel je bil v zadnjem zasedanji zakonski načrt o preosnovi deželnega šolskega sveta, seveda v konservativnem zmislu. Po tem načrtu zagotovljena bi bila konservativni stranki absolutna večina v tej korporaciji, a sedaj javlja „Grazer Volkablatt", gotovo dobro poučeno glasilo, da cesar tega načrta ni odobril in sicer zato ne, ker nima po njem verska združitev židovska nikakega zastopnika v deželnem šolskem svetu.
Vuaiije države.
Dlnam.lt v Boli/ariji.
Nekaj dnij je Že tega, kar smo javili, da so bolgarski žandarji našli v hiši nekega radikalnega Armenca več dinamitnih bomb, katere so bile namenjene takisto turškemu sultanu, kakor sedanjim bolgarskim mogotcem v Sofiji. Sedaj pa se je izkazalo, da so bile te bombe namenjene v Carigrad. Armenci se dele v dve stranki, katerih jedna je s sedanjimi razmerami povse nezadovoljna in je pred nekaj leti tudi ie poskusila atentat na patrijarha v Carigradu. Iz listov, katere so zdaj našli v Ruščuku, je razvidno, da so tudi te bombe bile pripravljene v jednako svrho.
Odlikovanje grenadirja lAlcka.
Kakor smo poročali ob svojem času, napadel je nekdo v Berolinu vojaka, ki je stal na straži. Vojak streljal je v obljudeni ulici za bežeči m napadalcem in ga uBinrtil. Pri tem pa je bil nevarno ranjen še neki drugi človek, ki je slučajno šel po ulici in le čudo je, da ae ni zgodila še večja nesreča. Cesar Viljelm pa je te dni odlikoval na poseben način tega vojaka. Poroča se, da ga je vsprejel v častniški kazini, pohvalil njegovo pravilno postopanje in mu izročil svojo podobo s podpisom. Drugi dan imenoval ga je pred zbranim polkom za poddesetnika rekoč: Podam Ti pred vsem polkom roko, ker si zvesto spolnil svojo dolžnost. Čast je za polk, da ima tako vrle vojake. Cesar opominjal je potem vojake, da se pri resnih dogodkih vedno spominjajo svoje dolžnosti. Mej občinstvom zbudile bo te vesti veliko senzacijo. .National Ztg." pravi, da je nerazumljivo, kake posebne zasluge si je pri dobil Liick s tem, da je streljal za bežečim izgred nikom. To odlikovanje bi utegnilo imeti nasledke, da bodo vojaki, ki ne umejo razločevati, postali prav resna opasnost za varnost po ulicah.
Revizija ustave v Belgiji. Zbornica vsprejela je s 110 glasovi proti 13 člen revidirane ustave, s katerim se Belgija deli v 9 pokrajin. Šest poslancev ni glasovalo. Dalje se je vsprejel članek 26. s katerim se uvajs kraljevin referendum. Zanj je glasovalo 78 poslancev, proti 48. Desnica glasovala je samo 8 pridržkom. Revizija Člena 34. glede volilnih preiskav bila je zavržena s 120 glasovi proti 11. Član 36. glede obli-gatorične volitve za ministre imenovanih članov zbornice bil je vsprejet a 73 glasovi proti 32
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani 10. maja.
iDaije.)
Obč. svet. I. Hribar oglasi se k besedi za nujni predlog in pravi:
V deželnem zboru kranjskem sprejela se je v seji dne 23. novembra 1890 soglasno sledeča resolucija: .Deželnemu odboru se naroča, da mu je pri trgovskem ministerstvu z vso odločnostjo delati na to, da se za čas trajajočega, od dežele za obrestovanje in amortizovanje pri roj i tet prevzetega poroštva v upravnem svetu delniške družbe, ki se ima ustanoviti v namen zgradbe dolenjskih železnic, določi deželi v pravilih še jeden zastopnik in da bo vrhu tega v ta svet sprejme tudi odposlanec deželnega stolnega mesta."
Nimam sicer pred sabo pravil delniške družbe „Dolenjskih železnic", a po poročilih, katera je bilo čitati o občnem zboru te družbe, ki se je vršil na Dunaji dne 4. t. m., sodim, da je c. kr. trgovsko ministerstvo ustreglo želji, izraženi v gori navedeni resoluciji s tem, da je določilo več upravuih svetniških mest, kakor se je iz prvega početka nameravalo. Poklicani so namreč bili v upravni svet trije zastopniki koncesijonarjev, dva zastopnika c. kr. trgovskega ministarstva, dva zastopnika dežele kranjske, dva zastopnika kranjske hranilnice in jeden zastopnik Trboveljske rudarske družbe, torej vsega vkupe deset članov, a mesti dveh upravnih svetnikov ostali sta za sedaj nepopolnjeni. — Gotovo ima stolno mesto Ljubljana na gradnji dolenjskih železnic jako velik interes, kot njib izhodnična postaja — da je res tako, dokazalo je najbolje s tem, ko je subskribovalo vsled soglasnih sklepov mestnega zbora za 55.000 gld. glavinakih delnic Brezdvojbeno je torej upravičena zahteva — kar je priznal celo deželni zbor — da se mu da zastopstvo v upravnem svetu delniške družbe .Dolenjskih Železnic". Glede na to stavim nujni predlog: „Slavni občinski svet naj sklene obrniti se do predsedstva aDolenjskih železnic" na Dunaji s prošnjo, da se v upravnem svetu njenem določi še mesto odposlancu stolnega mesta Ljubljanskega."
Ta predlog se sprejme jednoglasno.
V imenu personalnega in pravnega odseka poroča obč. svet. Iv. Gogola o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet in najsvetuje, da He odobre. — Temu se pritrdi.
Podžupan Vaso Petričič pravi, da po dosedanjem običaji nasvetuje, naj se bivšim občinskim svetovalcem izrazi pismeno zahvala za njih trud in delovanje.
Obč. svet. Iv. Hribar   izjavi, da se sicer pridruži nasvetu gospoda  podžupana, a glede jed-nega bivšega avetovalca ima na nekaj opozoriti ter po tem predlog staviti.   Ko so se pripravljale letošnje dopolnilne volitve za občinski svet, govoril je   bivši   občinski   svetovalec    dr.   Gre goric, samo,   da   bi   pospešil   agitacijo  neke frakcije narodne stranke, v strankarskem društvu ve do m a neresnico o delovanji občinskega sveta Ljubljanskega. Rekel je mej drugim v .Katoliško-političnem društvu", da je občinski svet naložil 6°/0 doklado na davke zgol za gradnjo novega mesarskega mostu, in rekel  je,  da  se je  izdalo  za  novo poslopje I. mestna deška šola 10 000 gld. več, nego je bilo proračunjeno. Jedna kakor druga trditev je neresnična in to je moral dobro vedeti dr. Grego r i č sam,  ker dotične okolnosti spadajo v čas, ko je on sam bil član tega zastopa. Moral je dobro vedeti, da se je naložila 6°/0 naklada le zaradi tega, ker se je  I. 1884. v deželnem  zboru kranjskem odtegnila Ljubljani samostalna uprava šolstva. Ljubljana je namreč poprej po sklepih prejšnje (nemške) večine pobirala 10% doklado; s to doklado ni le dobro izhajala za  šolske potrebe,  nego je ž njo še dokaj prihranila za druge potrebe. Teh prihrankov pa po deželnozborskem sklepu ni bilo več ; odpadli so mestu  in zaradi tega morala se je naložiti 6°/0 doklada, ne pa za most mesarski, kateri se bode stavil, ko se vravna osušeoje Ljubljanskega barja.   Tako je tudi golo natolcevanje, kar je dr Gregorič trdil  glede  novega Šolskega poslopja. Bivši obč. svetovalec bi se bil lahko vsak hip prepričal,  iu to je bila njegova dolžnost, — ako bi bil pogledal v proračun za to stavbo in pa računski zaključek, prepričal bi bo, da se proračun nikakor ni prekoračil, nego da se je prihranilo pri tej šolski sta v bi še 16.000 gl. (Klici: Čujte! Čujte!) Z neosnovanim svojim govorjenjem je torej dr. Gregorič hotel  delati  le n a-načno javno mnenje o našem gospodarstvu. Še bolj oduren pa je napad njegov na mestuo hranilnico. Saj je dr. Gregorič vender tam sodeloval
pri oje ustanovitvi in sedaj ta mladi zavod napada v zmislu, katerega ne more zagovarjati. ObČ. svetovalec, če prav ga ne pokličejo volilci več v mestni zastop, nima nikakor pravice, da neresnice govori o občinskem svetu. Takšne vrste agitacija, naj prihaja od katere strani koli, vredna |e obžalovanja. (Klici: Res je!) Če tudi, pravi govornik, prisnava trudoljubivo delovanje dr. Gregonča v občinskem svetu samem, obsojati pa mora to, da je javno neresničnosti podtikal mestnemu občinskemu svetu. Zatorej nasvetuje, naj občinski avet izreče zaradi neresničnih trditev bivšega člana dr. Gre gorica s v o j o indignacijo i n naj se ta izjava zabeleži v zapisnik današnje seje. (Dobro! Dobro!)
Obč. svet. P rose u c misli, da izražati indignacijo v takem zboru, ne bi bilo umestno. Kri-tikovanja občinskega sveta izven njega naj ne Bodi občinski svet. (Klici: Saj se indignacija ne predlaga zaradi kritike, ampak zaradi neresničnih dejanskih trditev.) Hranilnice mestne ni napadal dr. Gregorič, nego obrnil se je samo proti jedni osebi ravnateljstva, katere ravnanje je smatral za nepravilno. Izrekati pa zahvalo in indignacijo jedni in isti osebi, to se ne strinja.
Zupan Grasselli izjavlja, da je razumel predlog obč. svet. J. Hribar-ja le tako, da je izreči indignacijo zgolj le glede na to, kar je neresničnega trdil o poslovanji občinskega sveta dr. Gregorič.
Obč. svet. I. Hribar pravi, da ima gospod Prosenc pač čudovite nazore o časti zastopov. Kakor ima vsakdor dolžnost ceniti svojo čast in braniti jo, če se mu izpodkopuje z neresničnimi trditvami, tako tudi javni zastop. Pri volilnih agitacijah, res je to, zgodi se marsikaj, a vse le ni dovoljeno, najmanj pa razširjati laži o zastopu, v katerega se voli, katerega član je kdo bil. Jaz glasujem, pravi govornik, za zahvalo glede na delovanje dra. Gregorič-a v mestnem občinskem svetu, ker je bilo to njegovo delovanje korektno, ali, kar je delal izven občinskega sveta, to mora vzbuditi našo indignacija in zato prosim, naj se za-njo glasuje.
Pri glasovanji sprejme se predlog podžupana Petričič-a za zahvalo jednoglasno, predlog Hribar-jev pa z ogromno večino glasov
(Konec prih.)
Domače stvari.
— (Čitalnica Ljubljanska) preseli se v nedeljo 15. t. m. v svoje nove prostore v Pon-gratzovi hiši na Turjaškem trgu v I. nadstropji (nasproti Narodne Tiskarne). Sobane so lepe, zrsčne i a visoke in kolikor je bilo mogoče storiti, na novo okrašene. Bralna soba je lepa, svetla in prostorna, istotako sobe za kavarno. „Dramatično društvo" ima dve manjši sobi v porabo. Za beaede in plese bode odbor skrbel pravočasno, da dobi primerne prostore, ker društvenikom neče nikakor kratiti doslej običajnih zabav. Novo stanovanje ima dva dohoda: glavni na Turjaškem trgu štev. 4, drugi pa v Gospodskih ulicah.
— (Osobne vesti.) Višjim zdravnikom v garuizijski bolnici v Ljubljani imenovan je vojaško-zdravniški eleve v reservi dr. K. Fevertag. Umeščeni so po dovršeni prezentni službi rezervni namestniki azistenčnega zdravnika: dr. M. Klima od garniziJBke bolnice v Ljubljani, pri 17. pešpolku barona Khuna; £. Schrever od garn. bolnice v Ljubljani pri 5. dragouskem polku; A. Dolcettv od garn. bolnice v Trstu pri 97. pešpolku.
— (Himen.) Včeraj poročil bb je g. Josip Dobida, tajnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani z gospico Karolino Rakovčevo, hčerjo usnjarja in hišnega posestnika g. Ant. Rak ovca v Krati j i. Čestitamo!
— (Majnikovi isleti.) Vzlic slabemu vremenu hiti naša srednješolska mladina na prosto, da se po stari navadi veseli prebujenja narave. Predvčerajnim so se peljali učenci nižje gimnazije v Kamnik in okolico ter priredili popoludne lepo veselico, pri kateri se je pelo, deklamovalo, godlo in igralo. Županstvo Kamniškega mesta je poslalo tudi godbo k večerni zabavi in tako dokazalo, da meščani pazljivo motre razvijanje in napredovanje naše mladine. — Včeraj so priredili učiteljski kandidati svoj izlet v Tržič in Radovljico, kandidatinje pa nekaj k Sv. Katarini in v Škofjo Loko, nekaj pa v Kamnik.
— (Zadruga fijakarjev Ljubljanskih) se je včeraj popoludne v magistratni dvorani ustanovila vpričo obrtnega komisarja magi-Btratnega tajnika gosp. Še seka. Začasni načelnik g. Ivan Turk razložil je namen zadruge in povabil člane, naj volijo v zadružno starejšinstvo, na njega pa naj se ne ozirajo, ker ne sprejme nobene volitve. Fijakarji ■ kraja niso hoteli voliti, Še le ko
jim je magistratni tajnik g. Šešek razložil, da bode magistrat potem sam moral zadružno starejšinstvo imenovati, volili so, nekateri pa odšli iz dvorane. Izvoljeni so načelnikom: g. Josip Ju van, namestnikom: g. Fran J apel, v zadružno starejšinstvo gg : Matevž Črne, Jakob Trpine, Ivan Marovt in Josip Boštjančič; namestniki zadružnih odbornikov so gg.: Anton Štebi, Ivan Novak in Fran Pavlin.
— (Silna povodenj) prouzročila je Planini pri Rakeku in okolici ogromno škodo. Prebi-valatvo teb krajev, itak ubožno, obrnilo se je do svojega državnega poslanca g. dra. Ferjančiča, naj z nujnim predlogom skuša doseči državne podpore za poškodovance.
— (Železnica po Vipavski dolini.) V zadnji seji Goriškega mestnega zastopa poudarjal je dr. Veno t uprav toplo velike koristi, katere bi imelo Goriško mesto in vsa dežela od železnice po Vipavski dolini. Ta železnica bi deloma popravila škodo, katero bode trpela Gorica po Furlanski železnici. Dalje je govoril o tramvaju iz Gorice v Furlanijo in stavil nastopne predloge: 1. mestni zastoji naj sklene nakupiti za 100.000 gld. delnic bodoče železnice po Vipavski dolini ; 2 zagotovi naj 50.000 gld. za omejeni tramvaj ; 3. stori naj potrebne korake pri deželnem odboru za privoljenje, da si mesto izposodi gorenji Bvoti ; 4. naprosi naj drž. poslanca Franca grofa Coroninija, da predloži cesarju in trgovinskemu ministru sjiomenico, katera bo izražala gorečo željo Goriškega mesta za imenovano železnico. — Vsi predlogi bili so soglasno vs|)rejeti.
— (Okrajna učiteljska konferencija za Litijski okrsj) se bode vršila dne 4. julija od 9. ure dopoludne v Litiji v šolskem poslopji. Na dnevnem redu bo razen navadnih točk nastopne obravnave: 1. Pretresovanje slovenskih dolarskih knjižic v zmislu ministerskih naredb z dne 12. julija 1875.1. št. 315 in z dne 16. decembra 1885. leta št. 23324. — Za to točko pripravi se sleherni član konferencije pismeno, in sicer tako, da navede njemu znane in šolski mladini primerne, kakor tudi neprimerne knjižice. (Pri neprimernih naj se na kratko navedejo taki uzroki.) — Poročevalec določil se bode pri konferenciji. — Stalni odbor bode potem iz posameznih poročil sestavil posebni zaznamek, od katerega dobi vsaka šola jeden prepiB. 2 Teoretična razprava o pokončni pisavi. Poročevalec gospod učitelj Đ. Čampa. 3) Praktičui poskusi z Lavtar-jevini računskim strojem.
— (Nova gora na Kranjskem.) Do zdaj še ni nihče vedel za goro „Hirteuherg" pri Medvodah, niti pokojni Dežman ne, ki je opisal vse Kranjske visočine v prvem letniku izvestij muzejskega društva. Zdaj pa je začel najedenkrat znani „Dreistrichmanu" v .Laib. Zt-itung" rabiti to nazivanje za „Jeterbenk" nad Sv. Katarino. Po katastru in trigonometričnem popisu se ta gora imenuje „Kozoglavg, po specijalni karti pa „Peter-benk", kar je napačno zapisano mesto „Jeterbenk". To poslednje ime izvira od nekdanjega grada „Her-tenberg, Hiirteuberg", ki se je zato tako imenoval, ker je bil sezidan na rtu, artu, nemški „am Hart". Odkodi neki izvira najnovejši „Hirtenberg" ? Ali ima že vsakdo pravico pačiti zemljepisna imena in dajati jim nemško obliko?
— (Zasačen tat) Od Save se nam piše: V nedeljo posedal je sumljiv možak v gostilni g. Blaža Kimovca na Savi ter si privoščeval božjega daru v obiln! meri. Plačeval je večkrat in to s samimi „kebritt. Ponujal jo tudi kos kotonine na prodaj, to je vzbujalo v nekaterih sum, da bi to utegnil biti tat, ki je pokradel pri g. Vrtačuiku v Št Lambertu (kakor ste že poročali). Poslalo se je natihoma po omeujenega posestnika. Ko je ta skoro došel, spoznal je koj, da je neznani možak tisti, ki je pri njem prenočil, a se poslovil po francoski. Prijeli so torej tička in takoj brzojavili po orožnika. Temu je bil zatoženec že star znanec, Jože Krhlikar iz Slivne pri Vačah, ki ie zaradi tatvine že nad 14 let presedel po ječah. Šele pred dvema mesecema je bil izpuščen z Ljubljanskega grada, kjer je v zadnje tudi zaradi tatvine presedel 7 let. Ko sta ga orožnika preiskala, našla sta mu v Škornjih 202 gld. 19 Vi kr- denarja. Udal se je konečno, daje ta denar ukradel upokojenemu župniku v Št Jurij pri Izlakah g. Franu JeršiČu, kateremu ju odnesel tudi 20 metrov kotonine in 5 ključov od raznih omar. Kradel je mej Božjo službo, ko nikogar ni bilo v
župnišči. Odločno pa taji, da bi bil prenočil pri g. Vrtačniku v Št. Lambertu, ter tam kaj pokradel. Odvedli so ga v zapor v Litijo. — Ravnokar sem zvedel, da tudi Št. Lamhertski župnik gosp. Brce pogreša 160 gld. Morda je pa tu in pri Vrtačniku vender le „deloval" še kak drug dolgoprstnež.
— (Razpisane službe.) V Ormoškem Šolskem okraji je popotniti podučiteljska mesta na ljudskih šolah v H u m u, Sv. Lenartu, Sv. Miklavžu in pri S v. Tomažu z dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Provizorično nastavljeni dobe lahko še osebno doklado letnih 30 gld. Prošnje, v katerih je dokazati znanje slovenskega in nemškega jezika, uložiti je do 28. maja pri dotičnem krajuem šolskem svetu.
— (Nagla smrt.) Dne 9. t. m. kopal se je nadučitelj ljudske šole v Trbovljah g. J. Jrgl v Kartinovem kopališči. Kopajočega se zadel je mrtvoud, za katerim je tudi umrl. Pokojnik bil je star 56 let in  je služboval   28 let v Trbovljah.
— (Umrl je) v torek 10. t. m. ponoči v Gradci poštni oficlfal g. J. Erjavec, rodom iz Idrije, v 47. letu svoje dobe. Pokoinik služboval je od 1. 1891   pri glavni brzojavni  postaji v Gradci.
— (Umor.) V Hovčah v Vernberški občini na Koroškem prišel je mizar Meitzinger, Nemec iz Perave v gostilno, kjer je bilo več ljudi, ki so govorili mej saboj slovenski. Mej temi je tudi neki Mozir, na katerega je bil Meitzinger ljubosumen. Slovensko govorjenje rnzdražtlo je Nemca še bolj, ker je mislil, da se govori o njem. Potegnil je nož in ranil Mozirja tako hudo, da je drugi dan umrl. Da je kak Slovenec to učinil mej Nemci, gotovo bi vsi listi zopet zagnali krik o „pobtičuein* umoru. Iver je pa Nemec zaklal Slovenca — pa lepo molče.
— (Tržaške Slovence) pozivlje zadnja „Edinost", naj posnemajo vrle slovenske roditelje od sv. Jakoba, ki bodo dobili v dveh letih slovensko šolo. Vlada želi potzvedeti, v katerem delu mesta je veliko slovenskih otrok za šolo. Magistrat Tržaški pa tlela vse mogoče zavire. Naj torej slovenski roditelji sami poprimejo krepko to stvar ter odpošiljajo od vseh stranij Tržaškega mesta prošnje z nabranimi podpisi. Pomagajmo si sami in storimo svojo narodno dolžnost bode naj geslo vsacega zavednega slovenskega očeta v Trstu.
— (Slovenski klub na Dunaji) ima v soboto 14. majuika t. I. svoj večer v restavraciji „zur gold. Kugel* L Ani Hof, 10, mezzanin. Berilo ima c. kr. stotnik g. Igo Kaš: „Ne kaj z jadranskega morja". Začetek točno ob 8. uri zvečer, ker pride g. predavatelj navlašč iz Badna, kamor se vrne že isti večer. Na Dunaji živeči Slovenci so vabljeni k temu večeru.
— (Samomor.) V Strugu na Hrvatskem 'zvlekel je neki kmet žensko truplo iz vode. Spo-zuali so, da je bila Josefina Ban, vdova po bivšem igralcu narodnega gledališča v Zagrebu. Bržkone jo je tnalo pnm*nksnie v smrt.
Dane« „Jour«fixt'
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 11. maja. Valutne predloge bodo se predložile v soboto in izročile budgetnemu odseku. Dr. Steinbach bode jih uvedel s posebnim eksposeom.
Dunaj 11. maja. Imenovanje grofa Pačeta za podpredsednika najvišjega računskega dvora se bodo skoro razglasilo. Za deželnega predsednika v Bukovini je namenjen grof St. Julien.
Budimpešta 11. maja.   Kot naslednik
Barosa imenuje se poleg Langa tudi državni tajnik Lukacs.
Pariz 11. maja. Rusija si prizadeva pridobiti vnovič francoski kapital za štiri- ali triodstotno posojilo.
Peterburg 11. maja. Mestni načelnik Gresser umrl.
London 11. maja. Zasohna poročila iz Carigrada javljajo, da je sultan resno bolan na živcih. Bolezen njegova se ne da dalje zatajevati.
Razne vesti,
* (Ruski časniki v Bolgariji.) Bolgarska vlada vzela je štirim velikim ruskim časnikom poštui debit za Bolgarijo. Vse druge v Rusiji izhajajoče časopise razuu poljskih pregleda cenzura.
* (O g e r s k i dinamitardi.) Tudi na Oger-skem zaceli su nezadovoljni elementi rabiti dinamit. Dne 5. t. m. počila je v va8i V e r ea v i z pred hišo rudarskega uradnika Ludovika F a b i a na dinamitna bomba, ki je pa prouzročila le prav neznatno škodo; komaj pa se je pomirila splošna razburjenost, oglasili so se dinamitardi v drugič ter po noči razstrelili hišo okrožnega beležnika Žige Pappa v AIso-Fenezelu. Pappova hiša je popolnoma zrušena, poškodovane pa so še druge v bližini, a šipe v oknab so počile po vsej vasi. Redarstvo zaiurlo je nekega Rumuna Babica kot prouzroči-telja in nekega Eotvbsa kot storitelja tega atentata. Povod k atentatu je političen; beležnik Papp bil je znan kot strasten sovražnik Rumunov in prav zato ga je vlada tudi zopet nastavila navzlic temu, da je bil leto dnij suspendiran zaradi dokazanega poneverjenja. Diuamitarda sta svoje dejanje že priznala.
* (Mraz in sneg v gornji Italiji) sta prouzročila veliko škodo. Poseono prizadeti sta svi-ioreja in sadjarstvo.
* (Bicikli v francoski vojski.) Francoski vojni minister Frevcinet odredil je, da se osnuje poseben kor vojaških velocipedistov iu izdal provizoren pravilnik. Kor velocipedistov bode imel 3100 mož, ki se bodo razdelili mej posamične vojne oddelke. Oboroženi bodo s karabinkami, pozneje z revolverji in bodo služili skoro izključno za prenašanje štafet.
* (Redka poroka.) V St. Mauru na Francoskem vršila se bode te dni poroka, kakor se redko dogajajo. Ženin star je 7G, nevesta pa 80 let. Oba Re že v tretjič podajata v Bveti zakon in imata skupno 24 otrok iz prejšnjih zakonov. Za priče so 4 starci od 82—85 let. Ženin in nevesta s pričami imajo skupaj lepo starost 491 let. Pa naj še kdo reče, da je „starost slabost".
■llllitlttlllllttllUii
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
sa VB6 leto 4 gld. 6O kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
11. maja.
nMil*) t Seiduer. Pollak, VVreda, Miillner, Kob-
Tržne cene v EJultljanl
dne 11. maja t. 1.
Pšenica, h k ti. Rež, , Ječmen, „ 0 'ea, „ Ajda,
Proso, „ aornza, „ Krompir, . Leća, „ Grah, , Fižol, , Maslo, Mast,
Speb tri sen
kKr.
jrl.'kr. ' 7'40
r> s«-
4'231 9 77 li — 471 4 60 2 86 12 — 12 — 10 — |—B6 — 66 —[M
IliLjIr
Speh povojen, hgr. . — 64 Surovo maslo, „ . Jajce, jedno : ... —i 2 Mleko, liter . . . . — "« Goveje meso, kgr. \— i62 Telečje „      ,   ;— 58
Svinjsko „ ' „ — 64 Kostrunovo    „       ,     — 40
Pi£anee......— 60
Golob......— 20
Seno,   100 kilo .   .       1 i>6
Slama,.....1 2 40
Drva    trda, 4 [3uotr. I 6 60 „    mehka, 4      „      j 4 60
Meteorologično poročilo.
jI	Čas opazovanja	Slanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moki* 111» T mm.
! « •5» a	7. zjutraj 2. popoL 9. zvečer	734'2 mm. 734 6 mm. 7.")."> mm.	13 4° C 19'0» C 14 0° C	si. svz. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	050 m. dežja
Pri
•iček, Bchvrars, Sbln, Pokornv, Ilans, PlaUer, Schwank, Meschel, Goldschmidt z Dunaj« LuHHatto, Padva, Peters is Trsta. — Sparovitz iz ilradea. — Kette iz Vrhnike. — Kuhn, Hreniug, Škraba, GGUi* iz Maribor<t. — Wrany iz Prage.
Pri Mnuii: Haitsner, Fabiani, Prossina^tf, Griin-bautu, Thomas, Fiicbbitch, liichter, Picb, GrHche z Dunaja. — T'uderberg, \Visaell. Sitte, Urhančič. Herman iz GrHdca. — Janša iz Zagreba. — Lorenc iz Beljaka. — Peters iz Pulja.
Pri |aftueia kolodvoru: VVeiss z Dunaja. — Maver iz Gradca.
Srednja temperatura 15'5°, za 2*4U nad normalom.
XD\xr^.SLjsls:£L borza
dne 12. maja t. 1.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    9550     — gld. 95-55
Srebrna renta...... 95 05     —   ,      95 2o
Pilata renta.......111-45    —   „ 11175
6u/0 marčna renta   ...     „    101-35     —   „ 10130
Akcije narodne banke .   .     ,     9*0"—     —    „ 988-—
Kreditne akcije   ....     „    080*76    —   , 320-—
London.......,     11970    —   „ 11H-70
Srebro.......,      —'—     —   „      —'—
Napol........„        9*60     —   „ »50
C. kr. cekini.....,        5*84     —   , 564
Nemške marke .... , 58-55 — „ 58-57'/« 4"/„ državne srečke iz t 1854  .    250 gld.   140 gld. 50 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 100   „     184 „   40 „
Ogerska zlata renta 4"/.».......lCt> „   70 „
Ogerska papirna renta 5°/0......100 „   70 „
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     100 gld.   122 „   — ,
Zemlj. obč. avstr. 4,/t(V0 zlati zast. listi .   .   117 „   — ,
Kreditne srečke......100 gld.   186 ,   75 t
Rudolfov« srečke...... 10   „       22 ,   — ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   „     149 ,   50 „
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.....242 „   — ,
v Zavrstniku pri Litiji, s tremi kamni in s stopami, v dobrem stanu, z lepo lego tik okrajne ceste; proda se iz proste roke. — Natančneje pove iz prijaznosti X^ra.zx "^7"»lE©rLigrgf. trgovec v Šmartinu pri Litiji. (515—3)
P.etužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš pre-•jubljeni, nepozabni sin, brat in svak, gospod
FELIKS ŠAREČ
Ttogoslo-vec
po dolgi, mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 24. letu svoje starosti, danes zjutraj ob '/»uri, mirno v Goipodu zaspal.
Pogreb bode v Moravčah dne 13. maja ob 10. uri dopoludne.
Sv. maSe se bodo brale V farni cerkvi v Moravčah.
Moravče, dne 11. maja 1892.
Fran Nare«, oče. — Agaeia Šarev, mati.
— Jadvlg* Aarec, Karollna Deleja roj. Sare«, Jonlpinn Rudna roj. tiare«, sestre.
— Valentin Deleja, Davorin Rudna*
svaka. (528)
Nastopne,   ravnokar  izšle  novosti priporočam prav toplo:
Zbirka 111'trodnlh  prlpovedek in mladino,  I. in
II. zvezek, a 20 kr., po pošti 3 kr. več. Mlinarjev Janez,  alovenakl Junak  alt vpleuie-
itliha Telierfnnov. Spisal F. Kočevar. Cena 40 kr.,
po pošti 43 kr. Šiulda aplal, X. zvezek: l.udovlk, mladi izaelje-
nec, 20 kr, po pošti 23 kr. Redeuek — ttoluce In aenca. povest, 15 kr., po poŠti 18 kr. Sienkiewicz — Z oajujem lu ui*>teui, bist«»rioni roman,
30 kr., po pošti 33 kr. Vouoinir-Križan — Svlioalav, povest za slovensko ljudstvo, 15 kr., po pošti 17 kr. Potem Ivana Jenka pesmi, od katerih  sem nabavil
aadujv lavode. Cena namesto 1 gld. samo «t» kr.«
po p^šti 63 kr. (53U—1>
J. Giontini
trgovina .s knjigami in papirjem v Ljubljani.
< Maršala Flo^sie.
Najbolji« Italijansko de-aartno vino sa slabotno, bo-lahna ln okrevajooe.
■toklontoa 1 a;ld.
Piccoli-jeva lekarna
9,I*rl anuelju**
v Ljubljani, Dunajska cesta.
4 4 4 4 4 4 4
a Mnunjft namcila se gftuttl povzetju gvttte 1 Ji totnt* iztr-MHjejt*. (fi9—
>
► ►
►
k
r
se oddasta o SV. Mihaelu
posebno pripravni za hranitev špecerijskega blaga, vina itd.,  ker od blaga v njiju shranjenega ni plačati užitnine. (518—2) Več je izvedeti v upravništvu ^Slovenskega Naroda".
Štajerska
deieln a
Tempeljska
in
i j s Is si slatina.
Vedno sveža, jedrovita polnitev v novo zgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca.
Dobiva aet Pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani: 9|lhnela Knatnerjn in IMorlca Waa;nerja vdovi, kakor
tudi v vseh proda/alnicah lnineaalnib vOd, v špecerijskih prodajaloicah in dro guerijab, ki so na dobrem glasu, ter v lekarnah. (478—1)
natron-litijonova
st^^aV> ^a!?
Izborno srodstvo sopar   protin ln bolazni na mehurji.
— OHveževalna pijača, odlikujoča se po tem, da ima v sebi Jako mnogo ogljikovo kiselina. — Ceniki ee dobo povsod, kjer imajo to aUtiho na prodaj, po&ilja je pa tudi ravnateljstvo zdravUča
(379—5)
Eadinj na Štajerskem.
Franc & Melhior Breme '
liljnc^arj«.  in  i^d<3lov»t«>lj«. telitiiio
v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču).
Priporočava »lav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro urejeno
aW* ključavničarsko delavnico "VI  (257—Iti)
v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestuo, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava se tudi za izdelovanje vsake vrste novih tohtnlo, kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko spndajočih del, kakor železna. vrata za oorkvo ln pokopališča, omrežja, ograjo, mnogovrstna lepa in trajna Stedllna Ognjišča itd. — Zunanja naročila se hitro in točno izvršujejo.
UBojamo si opozoriti slavno p. n. občinstvo najudaneje, da se ne prodaja
KathreinerjaKneippova-sladna-kava
& nikdar na prostor
ampak samo v belih originalnih aavojih a modrina tldkom a '/i kilo, ca. 200 in 100 gramov, na katerih je naš podpis in poleg stoječa varnostna znamka.
DSJC" ZlHNtl J« pasltl na varnoHlno mamko, ka|tl poMuetki. a katerimi ae hoee oaleparltl «-fii|*Mio obćlnatvo9 ao allno raaalrjenl. 1'aplr, tlaek in Ueaedllo vae Je natanko poaueto po nnaern fabrikatu, aauio vele^aatneita Koapoda »upnika allke In nafieica podplaa ni na falal-llkatlli. — Nlkee naj ne aodl o Itathretnerja Knelppovl-aladui-kavi, »ko nI dobil priKtne«« blaga v zavoji, na katerem Je natlan|ena »ar-uoatua aiiHiiika. (417—4)
Kathreinerjeve tovarne za sladno kavo
Berlin — Dnnaj
y
■ Kmimi^noiM:—
Monakovo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina ie tisk .Narodne Tiskarne*.
SB
EO