JESENSKA LITERARNA ŠOLA NA POLŽEVEM
Čas je ubožen za poezijo,  a pesniki se radi družijo
Sončna jesen je udeležence literarae šole na Polževem, ki so letos razpravljali predvsem opesništvu, zvabila kar pod kostanj pred hotelom. Na levi strani fotogra-fije sediPeter Božič, kije »vodil diskusijo na prostem« in dokazal, da vedno znova uspeva ostati obkrožen z mladimi literati. Povprečna starost udeleženeev šole je bila približno 22 let. Udeležili so se je tako osnovnošolci kot učitelji, tako pravi literati inpublicisti kot tisti, kišele začenjajopisati.            (Foto: Jean J. Frbežar)
Šolniško ime iz zgornjega nadnaslova skriva v sebi vse kaj drugega kot klasično šolo, kakršno poznamo iz osnovnošolskih, najstniških in študentskih let. pravzaprav bi to šolo, ki je od 12. do 14. oktobra letos potekala na Polževem, lažje imenovali družabno srečanje, ki je bilo razdeljeno na zabavnejši, sproščenejši del in na sam »šolski« del. Taka literarna šola je po svoje dokaj paradoksalna ustanova, vendar na eni strani nadgrajuje klasično šolo, na drugi pa zadovoljuje interes, ki se kaže v splošnem porastu ukvarjanja mladih z literaturo. Ti mladi pa, polni čustev in zagnanosti, nemalokrat zgubljajo svojo energijo, ker ne obvladajo strokovnosti tega posla; vse premalokrat se zavedajo, da kvalitetno literarno ustvajati pomeni naravnost poklicno in erotično predanost temu poslu.
Ideja za tako šolo se je poro-dila ob podobni, vendar celote-denski literarni šoli, ki jo Zve-za kulturnih organizacij Slove-nije organizira v Radencih. Ta-ke šole se težko udeležita več kot dva udeleženca. Če pa jo organiziramo sami, so stroški za organizacijo dokaj majhni, obenem pa se je lahko udeleži-jo tudi tisti, ki se ne združujejo v Literarnem klubu Grosuplje. Letošnja literarna šola na Pol-ževem, ki jo organizira Literar-ni klub Grosuplje, je bila že četrta po vrsti. Lahko rečemo, da je že postala tradicionalna. Gostje na literarni šoli so bili vsa ta leta znani literati, publi-cisti in kritiki kot so: Peter Bo-tit, Tone Peršak, dr. Anton Trstenjak, Štefan Remic, Ma-tej Bogataj, Andrej Blatnik, Tadej Zupančič, Igor Bratož, Lojze Kovafcič. Letos sta bila gosta pesnik Tomaž Salamun, ki ga nekateri štejejo za pre-lomnega in v tem času enega najboljših slovenskih pesni-kov in pa scenarist, pesnik in pisatelj Željko Kozinc, ki je že nekaj časa tudi Grosupeljčan.
Šola se je, ob prisotnosti predstavnikov ZKO Grosuplje in Kulturne skupnosti občine, pričela v petek zvečer z nadvse uspelim literarnim večerom. Iz ust avtorjev smo slišali nekaj najnovejših še neobjavljenih literarnih del. Svojo najnovej-šo prozo sta predstavila Tugo Zaletel in Tamara Doneva, ironične zapiske iz življenja književnikov generacije 60 let nam je prebral Goran Gluvič, nekaj najnovejših pesmi smo slišali od Iva Frbežarja, mlada
Rajka Pervanje iz Kranja je predstavila zanimivo doživljaj-sko prozo, prav gotovo pa je navzoče močno presenetil Ljubljančan Artur Štern, ki je na pamet recitiral svojo daljšo pesnitev v zanimivem starin-skem in za današnji čas nena-vadnem jeziku. Opazni so bili tudi prispevki drugih avtorjev.
Vsekakor kvalitetna literatu-ra in izjemno doživetje kot na-lašč za uvod v soboti resni del, ki ga je pričel s pozdravom v imenu predsedstva ZKO Grosuplje Stefan Horvat in nadaljeval Ivo Frbežar z ese-jem Cemu pesništvo. V zgodo-vinskem prehodu od predan-tičnega »božjega pesnika - maga« pa do današnjega »ubožnega časa za pesništvo« je nanizal razmišljanja cele ko-pice svetovno znanih pesnikov in teoretikov na to temo, ki je naravnost izzivala k pogovoru in ni čudno, da se je potem zunaj, kar pod kostanjem ob mavričnih jesenskih barvah in toplem soncu, razvila živahna diskusija, kjer je imel največ besede, nad Polževim in lite-rarno šolo navdušeni, po duhu večno mladi Peter Božič.
Po odmoru in kosilu se je literama šola prevesila v po-poldanski del z osrednjim go-stom Tomažem Šalamunom. Vse udeležence ie najprej, v klenem in preprostem jeziku brez »političnih okraskov« pozdravil župan, oz. kpt je v ša-li dejal Goran Gluvič, da se temu danes reče predsednik skupščine občine, Rudolf Ro-me in si pridobil simpatije pri-sotnih. Prav tako se je pozdra-
vom literami druščini pridru-žila tudi Majda Može, predsed-nikca kotniteja za družbene dejavnosti IS občine Grosup-lje. Tomaža Šalamuna je pred-stavila Darja Pavlič. Nadalje-vala sta Goran Gluvič in To-maž Šalamun. V dobrih dveh urah pogovora je bilo moč sli-šati vrsto misli Tomaža Šala-muna; od njegovih začetkov borb samega s sabo in oko-Ijern, pa do današnjih poto-vanj, uspehov in dela. Z njemu svojsko tankočutnostjo nam je pripovedoval o zapisovanju skrivnostnih trenutkov, popi-sovanju razpoloženj, vtisov in vrezovanju življenja v verz. S svojo preprostostjo in nepo-srednostjo je predstavil pesni-štvo, svoja dela in poglede na-ravnost očaranemu avditoriju in dokazal, da tudi po tej plati spada med ljudi, ki jim redko najdemo para.
Sredi popoldneva so si ude-leženci ogledali film Krč, za katerega je scenarij napisal Željko Kozinc. Po ogledu filma je z Željkom vodil pogovor Mitja Novljan. Udeleženci šo-le so spoznali scenarij kot lite-rarno zvrst, delo scenarista, Željkovo delo, razmišljanja pa tudi težave, na katere je naletel ob svojem dolgoletnem literar-nem ustvarjanju in delu pri fil-mu. Pogovor je sklenilo razmi-šljarge prisotnih o čudnih po-tih slovenskega filma, pomanj-kanju strokovnjakov in šol s tega področja in zato tudi po-manjkanja dobrih slovenskih filmov, tiste dobre je namreč najpogostje ustvaril Čeh, Srb in še kdo drug.
Srečanje se je končalo v ne-deljo.
Lahko bi dejali, da je četrto literarno šolo Polževo '90 Lite-rarni klub Grosuplje vzorno organiziral, v strokovnem smi-slu pa je prav gotovo predstav-ljal vrhunec dosedaj organizi-ranih literarnih šol. In da ne pozabimo, veliko težje bi ga or-ganizirali, če ne bi svojega de-leža prispevalo trgovsko po-djetje Tabor, oziroma enota go-stinstvo, ki vsako leto ostaja sponzor literarne šole. In prav je, da se jim zahvalimo za gesto in mecenstvo, ki ni ravno po-gosto. Udeleženci pa, navduše-ni, pravijo da bodo na literarno šolo, pa tudi na Polževo, še prišli.
IVO FRBEŽAR