let Hribarja m « 0 Ongerčki liomit. Blancu y* - íO fyopska turneja Teatra (harno mi* - ■ #n V-y ir t ' Završnik: l°Jesetletje sem > * I Slovenska 54a, 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73 Fax: 01/433 62 05 E-pošta: inlo@golf1urist.si 1230 Domžale, p.p. 137 Tel. 01/721 96 Fax: 01/721 15 87 E-pošta: domzale@golfturist.si TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trdinova 3, 1000 Ljubljana Tel. 01/433 71 73, faks: 01/433 62 05 E-pošta: info@golfturist.si Vaš svetovalec za potovanja po naročilu ■ boćitnice. potovania in izleti • saimi in nu, letalske vozovnice • hotelske rezervacije - izposoja avtomobilov Zakaj tehnični pregledi v obrtni coni TRZIN? ROTRING KVALITET D045 CENEJŠE TISKANJE! o Glava za usk. Canon BJ 10e/ex/sx/20/200.. (BC-02) Glava za tisk. Canon BJC 2000/4000/5000 (BC-20) Ćmilo za tisk. EPSON 4XX/5XX/6XX ISU20093.S020187) Čmilo za tisk. EPSON 4XX/5XX/6XX (S020■ poslanec, v letih 1907 - 1911 pa Wžavni poslanec. Hkrati je bil tudi predsednik Izvrševalnega odbora Narodno-napredne stranke, ob tem pa še član osrednjega odbora Narodnega veča v Zagrebu, član predsedstva Narodnega sveta v Ljubljani, jugoslovanski poslanik v Pragi, pokrajinski namestnik za Slovenijo, član vrhov-nega zakonodajnega sveta , senator in častni doktor ljubljanske univerze. Ivana Kobilica - Ivan Hribar Bilje izjemno vsestranski in neutruden. Enostavno ni mogel vzdržati brez delà in gibanja. Povsod je imel predloge, nacrte in izredno voljo do delà. Poseben ton njegovim prizadevanjem paje dajala goreča narodna zavednost. Na vseh korakih seje bojeval za pravice in enakopravnost Slovencev in slo-venščine. Zavedal seje, da bo politične težnje Ljubljane in slovenskega naroda mogoče uresničiti samo z uspešno gospodarsko dejavnostjo in organiziranostjo. Krepko seje zavze-mal za univerzitetni sklad in Stipendije za slovenske znanstvenike, za ljubljansko mestno hranilnico in druge slovenske banke. V času njegovega županovanjaje Ljubljana dobila vodovod, plinarno, elektrárno, električno železnico, prvo ljudsko kopališče, zgrajen paje bil tudi Zmajski most. S svojimi predlogi v času obnove Ljubljane v popotresni obnovi sije pridobil številne zasluge, zavzemal pa seje tudi za gradnjo železnice Kranj-Kamnik-Celje in za gradnjo vrhniške proge. Priza-deval seje za ustanovitev sklada za melioracije in druga javna delà, s svojimi predlogi paje spodbujal tudi razvoj šolstva in še zlasti uvedbo slovenščine kot učnega predmeta pri nekaterih predmetih na gimnaziji. Posebej seje zavzemal za ustanovitev slovenske univerze in prenovo Ijubljanskega učitelj išča in za združitev vseh slovenskih pokrajin. Že v letu 1867 je začel s prevodi pesmi sodelovati pri Zgodnji Danici, nato paje pod psevdonimom Trzinski objavljal pris-pevke v različnih časopisih in drugih pub-likacijah. Ustanovil je politični list Slovan, ki gaje nekaj let tudi izdajal, stalno paje sodeloval tudi pri Slovenskem narodu. Leta 1928 je objavil svoj življcnjepis Moji spomini, skupaj s Hadelapom paje izdal tudi pesniško zbirko Brstje. Iz političnega življenja seje umaknil leta 1925. V pokoju je živel v Ljubljani, 18. aprila 1941 paje razočaran nad okupacijo domovine svoje življenje končal v Ljub-Ijanici. Ivan Hribar je za seboj v slovenskem življenju in v Ljubljani zapustil tako globoko sled, da bi bilo prav, da bi spomin nanj na primeren način ohranili tudi v njegovem rojstnem kraju - Trzinu. Miro Štebe GUSTIN & Co. d.n.o. Take that first slovene-american english bilingual step onto us, and - call us today! Simultano prevajanje poslovnih razgovorovs takojšnjim zapisom, prevajanje/tolmačenje, profesionalne storitve »public relations«. Informacije od 10. -17 ure. Tel : (01) 534-90-77 GSM: 031-866-936 E-pošta: tjasa.gustin@telemach net Fax: 0015-094-793-625 NOVO OBRAČALIŠČE IN POČIVALIŠČE TABLA TUDI DEZINFORMIRA /-j e res, da včasih slišimo opo-zorila, da zaradi neštetih luči že onesnažujemo okolico, da noč spreminjamo v dan in daje večina trzinskih ulic in cest v glav-nem dobro osvetljena. Vseeno pa bi bilo prav, če bi z javno razsvetljavo oskrbeli tudi del ulice Pod gozdom od križišča, kjer se zavija k šoli, do mostu čez Pšato pri Gregcu oz. pri kri-žišču z Ljubljansko cesto. Na čelem odseku ni niti ene luči, pa čeprav cesta teče prav pod gozdom in jo najpogosteje uporabljajo šolarji. Prav bi tudi bilo, če bi primerna luč osvetljevato • ;d dostop do blokov, ki jih je tam zgradila UBK-banka. Naobír sicer pravijo, da so bili investitorji dolžni urediti tudi tisto a-na njej popraviti poškodbe, ki so se pojavile v času gradnje, p kr-beti za njene bankine in tudi osvetlitev. Ker paje šla družba L3k v stečaj, so njihovi dolgovi enostavno padli na pleča občine. í res ni prijetno, vseeno pa bo treba ugrizniti v kislo jabolkog< i krbeti za javno razsvetljavo vzdolž ceste. Dnevi se namreč bolj krajšajo, in otrokom, še zlasti najmlajšim, verjetno ni p. prijetno, ko morajo od krožkov domov po temni cesti. NA MIHAELOVEM SEJMU TRZINSKE SEKIRICE IN KLOBÁSE v Clani Turističnega društva Trzin so se odločili, da bodo r haelovem sejmu, ki bo 28., 29. in 30. septembra v Mengšu. : stavili trzinske sekirice in klobáse. Pokazali bodo najstargft • Trzinu najdene kamnite sekirice, mesarice in druge sekire. !>■■■■ ne so v preteklosti uporabljali Trzinci in po katerih so naši [•'--' niki sloveli. Kot že na Florjanovem sejmu, bodo tudi v Mengšu předšla* 1 » drugo značilnost Trzina iz preteklosti - trzinske klobáse. Te • nekdaj slovele daleč naokrog in jih zdaj poznamo kotkran;---klobasc. Vendar pravijo, da so zdaj kranjske klobáse že čiít ' dustrijski izdelek in niso več tako dobre, kot so bile iranske I zinski mesarji bodo zato po starih receptih spet naredili pra*« zinske klobáse, v Turističnem društvu pa si bodo prizadei'1 ' bi trzinske klobáse postale znane pod trzinsko blagovno« O b glavni cesti, ki vodi v industrijsko cono, so pred kratkim razširili ccstišče in na njem uredili parkirne prostore, ki so namen-jeni tištim, ki se skušajo znajti med smernimi tablami za podjetja v coni in nekako najti izbrani cilj. Čez čas naj bi tam namestili tudi poseben informacijski računalniš-ko voden pano, ki bo obiskoval-cem nazorno prikazal, kako v coni priti do iskanega cilja. Vse lepo in prav. vendar so tisto izogibališ-če začeli izrabljati obiskovalci lokalov v piramidi za parkirišče, saj je drugje težko najti parkirno mesto. Vse več je tudi voznikov, ki tisto razširitev vozišča izrabljajo za obraćanje, še zlasti v noč-nih urah pa so se tam tudi z avtomobili začeli ustavljati mladi, ki so zelo živahni in hrupni. Prebivalci sosednjega »gradu« se že pritožujejo zaradi nočnega kaljenja miru na tistem »počivališču«. S merne table, ki so jih zdaj namestili že tako rekoč po vsem Trzinu, imajo svoje zagovornike in ognjevite kritike. Pred kratkim pa so nas opozorili, da ena tabla za-vaja oziroma dezorientira iskalce. Ko smo si šli stvar ogledat, smo ugotovili, da ena tabla res kaže v napačno smer, vendar paje to po vsej verjetnosti posledica nesreče. Domnevamo. daje tablo s svojega položaja izbil kak višji avtomobil, po vsej verjetnosti tovornjak. Ne kaže drugega, kot da tablo nekdo spet pravilno namesti. Stroške bo verjetno plaćala občina. RAZSTAVA OLDTIMERJEV V JABLAH od tega skoraj 50 traktorjev. Najstarejši razstavljeni traktorifll ponašal z letnico izdelave 1941, nekatere naprave na razsta * : so bile celo še starejše. Prireditelji, člani Društva kmetijske* ' U kc so najstarejše in najbolje ohranjene ali restavrirane primati nagradili Naorari sn hili rli-lpíni tiirli tralrtn..;..*: i.: _ nagradili. Nagrad so bili deležni tudi traktoristi, ki so se v spretnostni vožnji s traktorji. Prava paša za oči je bila p^ T traktorjev, za številne obiskovalce paje bila zanimiva tudi ■ stavitev nekaterih nekdanjih kmečkih opravil s starimi stroji ~ primer mlačev z mlatilnico. Srečanje, ki gaje spremljal drui program, so popestrili tudi nekateri zbiralci starih avtomobil dvokoles, ki že tradicionalno sodelujejo na razstavi v Jablah * CESTA BREZ LUČI I—/ jubitelji in zbiralci starih avtomobilov in motorjev niso več posebna redkost, vse pa kaže, daje pri nas tudi vse več Ijubiteljev stare kmetijske tehnike, še zlasti traktorjev. V soboto, 28. julija so v Centru za razvoj kmetijstva in podeželja v Jablah pri Trzinu na že četrtem slovenskem srečanju Ijubiteljev stare kmetijske tehnike prikazali čez 100 primerkov starih kmetijskih strojev. POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM ceste še vedno eden najbolj perečih problemov leto se ob začetku pouka še posebej zavemo, da so ceste nevařen kraj za malčke, fir? stopajo na pot učenosti. V krajih, kakršen je Trzin, je skoraj nemogoće urediti pov-' '-'varne dostope otrok do šole. Nemogoče se je izogniti prometu, križanju poti s pro-- -Mimi cestami ali povsod urediti pešpoti, ki bi bile namenjene samo šolarjem. Prosto-kaj takega enostavno ni. Tudi če bi imele vse ulice pločnike in če bi bili vsi prehodi -šcesemaforizirani, to še ne bi pomenilo popolne varnosti za otroke. Vseeno pa se sud trudijo, da bi za otroke nekako določili sorazmerno najbolj varne poti v šolo. vi»«!« župana g. Antona Peršaka smo mrafeli, kaj so v zadnjem času popra-, n. ali še bodo, na najbolj nevarnih po trh po katerih hodijo trzinski otroci v lolo. C : soje še vedno najbolj nevarna Men-Macesta, sledi pa ji Jemčeva, ki je tudi »ecii prometna in nima pločnikov. Prav «i nevarna nekatera križišča v osrcd-f... ndelu naselja in v Mlakah. Občina si v« :js prizadeva, da bi razmere na naj- kritičnih mestih izboljšala. Vsako le-t b /ačetku pouka z najvarnejšimi pot-Di J,i šole seznanimo učence in z njimi IX ušamo doseči nek dogovor, da bi te poti csnično uporabljali. Poseben prob-km ie tudi pot čez hrib preko t.i. območja fvjer je upravna enota zaradi bližine : IfeiSča šolsko pot zaprla. Otroci mora-wii hoditi v šolo po cesti Pod hribom, > j'i je tudi sorazmerno nevarna, ker je . ' .1 in nima urejenih bankin in ne javne -i ictljave. Skušali smo vsaj nekako ■■< ili težave, in tako smo dali urediti • t proti šoli ob robu območja T-3, po - - 'i bregu Pšate od mosta preko Pšate } ■ -"bljanski cesti do mosta ob šoli. Ta • ipot, ki bo sorazmerno varna, naj bi 1 'oh dneh končana in bo ena večjih "iih pridobitev za varnejšo pot otrok •no vprašanje pa sta še vedno Jemče-■ Mengeška cesta. Za Jemčevo, kot • • ne moremo doseči pristanka precej--^iStevila lastnikov zemijišč ob cesti " ■ -o razširitev in ureditev pločnika ob _*' '^'kateri nikakor niso pripravljeni sorazmerno ozkih pasov svojih " Zanimivo je, da to velja tudi za tis-čke parcel, preko katerih so že pred ; -l« potegnili asfalt. Nekateri pa za 'imljišča zahtevajo res astronomske " -••rnarja, kot da bi šio za zazidljive • -'- namenjene poslovni gradnji. Ker I možnosti, da bi dosegli pristanke • 'tnikov tistih zemijišč, smo zdaj í ~ '' Nudijo, s katero naj bi preve-:. ., so na«rti za posodobitev in •sv Jemčeve sploh realni, hkrati pa J~! Prever'li možnosti za to, da bi »" od 15.30 do 17.00 ure na dvorišcu Občine Trzin > od 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve. laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avlomobilov. - Nevarni odpadki naj bodo v embalaži. ki omogoča varen přenos do zbirnega mesta - Tekoči odpadki naj bodo zapni, čeprav improvizirano - Odpadkov iz iste skupine ne smemo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcijc - Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe. ki bodo pri rukovanju / njimi upoStevale varstveno tehnična navodila, pridobljenaob nákupu izdelka ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V Občini Trzin bo jesenski odvoz kosovnih odpadkov v sredo, 17.10.2001, Kosovni odpadki iz gospodinjstev morajo biti postavljeni zraven zabojnika samo na dan odvoza do 5. ure zjutraj. Med kosovne odpadke ne sodijo: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno Prav tako med te odpadke ne sodijo avtomobilski deli, pnevmatike, akumulatoiji, gradbeni material in obrezane veje dreves oz živih mej. Vodja seklorja javna higiena: Simon Urankar Direktor: Marko Fatur ca, smo najprej slišali, da na Občini - čakajo na inšpekcijske in tehnične P*. de dodatnih prostorov trzinskega vrt." : prostorih nekdanje OŠ Trzin. Na Obi", upajo, da bo oddelek, ki so ga že poin vali Palčića, v kratkem odprt. To bi rc ^* precej težav staršev, ki čakajo na ''] orgamziranega varstva svojih malčko. dopoldanskem času, hkrati pa bi lahk. tudi trzinski vrtec zaživel kot zavod. U bi se, kot smo slišali, pozitivno odrak . tudi pri finančnem poslovanju vrtca Predsednik Nadzornega odbora Obol; Trzin Andrej Senica je nato zelo izćrpno poročal o nadzoru finančnega pošlou j trzinskega vrtca. Nepravilnosti pri vod«», ju vrtca niso opazili, ugotovili pa so.^ , vrtec lani posloval z izgubo. V letoš« . š prvem polletju paje poslovanje pozit. , Lanska izguba je bila v precejšnji me plod prepoznega odziva vodstva vrte.- j zvišane ekonomske cene programa vra Ker Občina ni imela ustreznih podatk , seje na višje cene prepozno odzvala i' ..i-to je tako rekoč za nekaj časa sama krili stroške višjih cen programov v vrtcu. !>.<■ ni vzrok za izgubo so tudi lanska priCu* ■ vanja, da bodo odprli enoto vrtca Pak ■ V vrtcu so namreč svoje ukrepe in pn ■ ve usmerili v pričakovanje, da bo Pak . : lahko začela delovati takoj, ko bo ustan vljen zavod Vrtec Trzin, žal pa se to i zgodilo. Poseben problem so tudi ter: rt« do staršev , ki neredno plačujejo racu . Med razpravo o problemih vrtca so ls ■ rili o možnostih za zmanjšanje izgubi inča, med drugim so vodstvu vrtca nak i da po sodni poti izterja dolgove nered mh plačnikov, razmišljali so o drugačni -1* nizaciji čiščenja vrtca, nazadnje pa se sprejeli sklep, da mora Svet vrtca tako.' zagotoviti, da bo njegovo delovanje » skladu z veljavno zakonodajo in druu »' predpisi, v najkrajšem času pa mora v stvo vrtca tudi pripraviti sanacijski pt i' rani za rešitev vprašanja zadolženosii vrtca. Svetnik Romeo Podlogar je tuJ predlagal, da Občinski svet sprejme us--tovitev, daje v.d. ravnateljica vrtca j.*™-vodila nestrokovno in da naj bi zato p ' val Svet vrtca, da imenuje novo v.d. nateljico. Ostali svetniki se s tem niso strinjali in so predlog soglasno za\r;: _ slišali pa smo tudi ocene in pohvale-po strokovni in pedagoški strani trzinskega vrtca vzorno in dobro. Za konec so člani Občinskega svet; prvo jesensko sejo, podobno kot \s< ge, zaključili s pobudami in vpraSi»jj občinskih svetnikov. Mi:-' iatt PRVIČ V VRTEC Okoli prvega leta otrokové starosti mati v službo, otrok pa najpogosteje ncc. Ločitev od staršev je za otroka < čň dogodek vendar paje vrtec za ot-! ijpomemben korak od naravnega do- - , okolja v široki svet, ki ga bo Loâiavaî in osvajal še dolga leta. . ii nastopi vloga nas, pedagoških de-..v v vrtcu. Otroka je potrebno za ■ \ vrtec pripraviti na mehak, nežen ft' j v novo okolje, da ne bi negativno li na otrokov čustveni in socialni «voj. ,Un .1 se ob vstopu v vrtec odzivajo raz- • Nekateri se hitro prilagodijo novim k il -jinam, drugi imajo normalne prila- í\ene težave: ob ločitvi jokajo, se dr-. .. >taršev, odklanjajo hrano, so nemirni, . itljivi, nekateri celo zbolijo. , vl/i v vrtec je pomemben dogodek tudi suršc. Zato je zelo pomembno, da se - : tudi starši dobro počutili, ko bodo • K.izaupali novim, največkrat nepoz-L il ljudem. ■ ■ ■ \u želimo omogočiti prihod v vrtec, . 'tako zanj kot tudi za starše najmanj \ Poslužujemo se tako imenovanega r pnega uvajanja. Prvi dan pride eden - staršev z otrokom za krajši čas, nato pa v: čas bivanja v vrtcu podaljšuje. Y .• ini je ves čas z otrokom v oddelku, i tie pa se postopno za nekaj časa od-1 -'1 Tako otrok dobi občutek, da starš l>e 1 ; pride. Zelo pomembno je, da otrok tr • u prvi mesec redno v vrtec, da se "lie ne prekinja. r- "-'pnim uvajanjem v vrtec prav goto-e homo preprečili joka ob ločitvi ot- roka od mame, mu bomo pa zelo pomagali, da bo ta ločitveni jok trajal dosti manj časa, kot bi sicer, če otroka ne bi postopno nava-jali na vrtec. Ko bo morala mama v službo, bo otrok přišel v že znano okolje, k že znanim osebam, pridobil pa si bo tudi že občutek, da ga imamo tudi v vrtcu radi in da mu bo pri nas lepo. Z novim šolskim letom smo v naš vrtec sprejeli 33 novincev: 23 otrok v prvo starostno skupino (1-3), 10 otrok v drugo starostno skupino (3-6). V popoldansko pripravo na šolo je vkliu-čenih 10 otrok. Ker je na voljo še nekaj prostih mest, se lahko še prijavi otroke. ki so rojeni leta 1995 in 1996! Tudi naš vrtec je vključen k rednemu izva-janju kurikula, ki je strokovna podlaga za delo v vrtcih in nam omogoča doseganje ustreznih ravni kakovosti predšolske vzgoje v vrtcu. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen pedagoškim de-lavcem vrtca in omogoča strokovno načrto-vanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, upošteva pa tudi neposredno odzivan-je otrok v oddelku, organizacijo življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje. Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslcdnja področja: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Pa še novica o Palčići! Kot ste morda opazili, se zadnji mesec zo-pet nekaj dogaja okoli Palčiće. Zaradi mnogih vprašanj staršev in ugibanj kaj se dogaja smo za odgovor prosili podžupana, gospoda Kolenca. Pojasnil nam je, daje Ministrstvo OBRATOVALNI ČAS VRTCA IN OBRAČUNAVANJE 0DS0TN0STI OTROK V VRTCIH -ii staršev se na Občino in na Vrtec Trzin obrača z vprašanjem, kdo določa ' 'valni Cas vrtca in kdo oblikuje cene vrtca za čas odsotnosti otrok iz vrtca. ■válka župana za družbene dejavnosti Andreja Kočár nam je v zvezi s tem '-"•lia, da obratovalni čas vrtca v skladu z Zakonom o vrtcih (Ur.l.RS št. 12/96 in - Oldoloči vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme Svet vrtca. •■ 1 obračunavanja odsotnosti otrok pa vrtec kot izhodišče upošteva ~aogijo za oblikovanje cen programov vrtcev, ki jo je novembra 1999 predpisalo . v-1, . •it%0 23 šolstv°. znanost in šport. Ta metodologija določa, da vrtec ob odsotnosti lj(li|'" lz vrtca mesečno plačilo staršev izračuna tako, da od cene programa na otroka Piafiin ffleSe'c za neP°rabljena živila. Na tej osnovi vrtec izstavi staršem račun v višini -Sa razreda, občini zavezanki pa račun za plačilo razlike do cene programa. ' - plačilo staršev se izračuna po formuli: ^ í-rograma na otroka - znesek za neporabljena živila) x % plačila po pravilniku. vrty sJ^A6 tud'treba upoštevati, da morajo starši načrtovano odsotnost svojih otrok roílti vnaprej, da lahko v kuhinjah pripravijo toliko manj hrané. za okolje in prostor řešilo pritožbo glede meje v korist Občini. S tem sije Občina pridobila gradbeno dovoljenje, ki ga mo-rebitna nova pritožba ne zadrži; sedaj pa pospešeno izvajajo delà, ki so nujno potrebna za tehnični pregled prostorov na-menjenih vrtcu. Ko bo tudi ta pregled opravljen in bo vse zadoščalo za tehnični prevzem, bo Občina zaprosila za uporabno dovoljenje. Po pridobljenem uporab-nem dovoljenju pa bo treba zaprositi še Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da njihova komisija naredi še zadnji pregled pred pričetkom uporabljanja prostorov. Vse to naj bi se zgodilo po najboljših na-povedih še pred koncem leta 2001. Držimo pesti! Petra VABILO NA SPROSTITVENE DELAVNICE Tudi letos bodo v trzinskem vrtcu pote-kale sprostitvene delavnice za: > predšolske otroke > za šolarje > za mladostnike > za odrasle. Delavnice bodo vsebovale vaje iz joge, telesne vzgoje, avtogeni trening, meditacijo, vaje za dojemljivost, za izražan-je čustev, sprostitveno teorijo, ... S temi vajami se umirimo, začnemo lo-čevati pomembno od nepomembnega, izboljša se nam koncentracija, inteli-gentnost, postanemo samozavestnejši, izboljšamo si samopodobo. Če želite več storiti zase in za svoje otroke, si izboljšati kakovost življenja in pomagati svojim najbližjim, se nam pridružite ob PONEDELJKIH. Pričetek bo 1.10. 2001 ob 16.30 (predšolska skupina) Za informacije in vpis pokličite 01 537 55 51 ali 041 628 677. Prisrčno vabljeni DOTIK - izobraževanja Agnes Luin Jeverica S padanjem in vstajanjem se otroci naučijo hoditi. Nizozemski Majhni otroci in majhni dolgovi dajo veliko opraviti. Nemški VESELO NA DELO A rvi šolski danje samo eden in otroci se ga še dolgo spominja-jo. To je dan, ki se ga neizmerno veselijo, ga nestrpno pričakujejo in s ponosom povejo vsakomur, da bodo tudi oni obiskovali veliko šolo. Nepozaben dan skušamo vsako leto pripraviti tudi na naši šoli. Letos so se učenci zbrali v avli. Po kratkem pozdravu gospoda ravnatelja, sva razredničarki Zvonka in Andreja odpeljali najine prvošolčkc v matične učilnice. Učilnice so bile že lepo pripravljene in okrašene. Učenci so se razigrani usedli za mizice. Po prijet-nem kramljanju in predstavljanju sem jim povedala zgodbico o ribici, ki je šla tudi prvič v šolo. Ker je bila ribica osamljena, sem predlagala, naj bi vsak učenec pobarval svojo ribico, jo izrezal in přilepil na kjer je že bilo narisano morsko dno. Tako bi ribice imele vel' prijateljev in bi jim bilo v šoli lepo. Seveda so bili vsi učene; dušeni. Po končanem delu pa so si zaslužili malico. Posladk-so se s torto, ki jo prvošolčkom vsako leto podari DPM Trzin '? starši smo imeli tudi krajši roditeljski sestanek. Prvi šolski danje minii v prijetnem vzdušju in želim si da bi ci z veseljem hodili v šolo. Andreja K IGRISCE ZA MALČKE IZ PALČIĆE D a se z bodočo enoto vrtca Palčića nekaj dogaja, je videti tudi na zunaj. Konec poletja so z žičnato ograjo ogradili prostor, kjer se bodo otroci lahko igrali na prostém, na bližnji zelenici pa so že postavili tudi nekaj igral. Nekateri so ob postavitvi ograje ugotavljali, da bo na dvorišču stare šole zdaj manj parkirnih prostorov, kar se bo poznalo še zlasti v popoldanskem času, koje včasih asfaltna ploščad pred poslopjem že skoraj premajhna za vse avtomobile. Pa nič zato, Ie da se bodo otroci imeli kje igrati in da bodo varni. VARNA ŠOLSKA POT ^Sf teh dneh smo še posebno pozorni na varne poti otrok v šolo. Že lani smo ugotavljali, da pot pod hribom iz naselja Mlake proti šoli ni posebno varna, saj je na njej vse več prometa. Nekateri so se zavzemali, da bi šolsko pot uredili po levem bregu Pšate mimo blokov na območju T-3 oz. bodočega centra Trzina. Lani stvar ni bila izvedljiva, saj je bilo tam še gradbišče, Ietos pa so se stvari precej zboljšale. V teh dneh so delavci že m ou maicKe zeio dobrodošla in tudi varna. Nekateri imajo sicer pomisleke zantJi bližine Pšate, vendar je pot še vedno varnejša kot tista po cot pod hribom. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE TRZIN poročilo o opravljenem prostovoljnem delu varovanja prihoda otrok v šolo v času od 3.9. do 7.9.2001 ( )•> nričetku šolskega leta smo člani sveta ..„voru s 5.redne seje SPVCP Trzin j Feiah, gospod Šilar in gospod Ložar \ s policisti PP Domžale, gospodom ,, .im Plantanom iz PPP Grič, vodjo sek-;.»podom Zvonetom Vindišem ter še à policisti iste policijske postaje, opra-.'Uitedensko varovanje prihoda otrok v isio. . .anje smo opravili na križišču pred btfl .ikrižišče Kidričeve z Mlakarjevo u!.), pr m >stu če z potok Pšata (cesta Za hribom). u kn/ivču Ljubljanske in Mengeške ul. pri pu ,;cm domu, križišču čcz šliripasovnico u . : ,t Depala vas - Domžale - Ljubljana m ,-.jprehodom pred pekárno Kralj na vi nifiki cesti. Mes) vm časom smo ugotovili določene VVILNOSTI: Skupinska vožnja s kolesi po sredini cole. 1 '-u '■ roleiji in skiroji po vozišču. '• ma koles brez rok na krmilu, '■ ■•.«števanje že danih navodil o varili i šolo (predvsem starejši otroci viš- •■/redov šole), kar kot vzor zelo ne- S no vpliva na mlajše učence, ■ • -niranje med vožnjo s kolesi in rolcrji, - zrodno nevzgojno in neprimerno J • -mo pnmer enega od staršev, ki je ' ^ -'en prevažal dva otroka na dirkal-'lesu. nepripravljenem za vožnjo ' '-'h-oba otroka sta bila prvošolč-J řutovitev: brez komentarja. ' ••ednji primer navajamo voznika, -^•04.09.2001 ob 10.00 ur, vozil iz i '.'.', Mcnge$ke c. in zavijal desno na , ■ns*° ul., převozil prehod za pešce ,". ,'mu-da so otroci v skupini in v \0 '•'lU policistov přečkali prehod. pfci " vozila U 59-74D je storil očiten - «. vendar gaje policist kljub temu samo opozoril. vendar je bil voznik celo užal-jen in nesramen do policista. Zopet: brez komentarja. Primer s komemarjem: V času varovanja prihoda otrok v šolo je učenec 8. razreda OŠ Trzin kljub prisotnosti policista v križišču převozil rdečo luč in se ignorantsko obnašal do policista. Sledi komentar, ki bo dokončen epilog imel pri sodniku za prekrške. Tudi tukaj skoraj brez komentarja. Kot izredno nevarno "črno" točko smo ponovno ocenili prehod na semaforiziranem krišišču 4-pasovnice Depala vas - Domžale - Ljubljana iz smeri Mengeške ceste. Nevarnost preži od voznikov, ki pripcljejo iz smeri Mengša in zavi-jajo levo proti Domžalam, istočas-no pa imajo zeleno luč tudi pešce. Vozniki so zaradi zelene luči pri zavijanju levo zelo agresivni in zelo nevarno za pešce. Prav v tem križišču smo imeli že več prometnih nezgod, žal tudi eno s smrtnih izidom. Kljub poslanim obvestilom odgovornim osebam za ureditev podal-jšanja intervala za prehod pešcev dosedaj to še ni urejeno. Dne 04.09.2001 so predsednik SPVCP gospod Smajo Fetah, policist PP Domžale gospod Marko Plantan in policist PPP Grič gospod Zvone Vindiš, z obema razredoma letošnjih prvošolčkov přehodili šolsko pot in jih pri tem opozarjali na nevarnosli, svetovali in tudi pokazali tudi varno hojo po šolski poti. Prvošolčkom so člani SPVCP Občine Trzin pri-skrbeli in razdelili: kopije Načrta varnih poti v šolo, dopis za starše Otroci udeleženci v prometu, knjižico RSPVCP Prvi koraki v svetu prometa, ravnila, urnike in svinčni-kc (donatorja Petrol Ljubljana) in knjižico, ki jim jo je podělila Občina Trzin. Predsednik sveta je připravil panoje z oznako ŠOLSKA POT - VOZ1TF. PREV1DNO - OTROCI NA CESTI in jih izobesil po šolskih poteh. Okvirje za panoje je sponzoriralo Mizarstvo Pevec iz Trzina. Pri pregledu šolskih poti, ki sta ga opravila predsednik sveta, gospod Fetah in policist Marko Plantan, je bilo ugotovljeno, da lalne označbe na voziščih niso povsod obnovljene. Z veseljem je bilo na koncu prvega šolskega ledna ugotovljeno, da se v tem času ni zgodila nobena prometna nezgoda, pn kateri bi bili udeleženi učenci. Policisti so izvedli naslednje ukrepe: - opozorili so 16 voznikov, 5 pešcev, - mandatno so kaznovali 18 voznikov, - obravnavali so I prometno nezgodo, - podali 1 predlog sodniku za prekrške zoper učenca OS Trzin in 1 predlog zoper voznika os. avtomobila. Zgoraj navedene podatke o ukrepih policistov so pridobljcni na obeh, že omenjenih policijskih postajah. Poročilo pripravili Smajo FETAH PREDSEDNIK SPVCP TRZIN Datum: 11.09.2001 KAKO SE JE V TRZIN U VČASIH ŽIVELO... Iz kronike duhovnije Trzin Pri brskanju po kroniki duhovnije Trzin smo prišli do leta 1900, koje bila cerkev po potresu ( 1895) temeljito obnovljena in zgrajeno župnišče, duhovnika pa še vedno ni bilo. Domačin in dobrotnik Martin Narobe, župnik v Zapogah, je v tej zadevi iskal nasvetov. Svetovali so mu, naj v Trzinu ustanovi popolno župnijo, ki bo bolj gotovo dobila stalnega duhovnika. Trzinska občina je kljub temu novembra 1900 vložila prošnjo Ie za ekspozituro ali duhov-nijo (nekakšno podružnico). Pripravljena je bila tudi napraviti pokopališče pri cerkvi ali na Kušarjevem travniku ter krstni kamen. Kronika očita župniku Martinu Na-robetu neodločnost in pomanjkljivo poznavanje razmer. Poleg tega so vaščani Depale vasi oklevali, ali naj ostanejo pri Trzinu ali naj se pridružijo Domžalam. Ljubljanski knezoškof dr. Anton B. Jeglič je obljubil v kratkem času nastaviti duhovnika - ekspozita. Narobe se nikakor ni op-rijel nasvetov, ki so prihajali z raznih strani, naj se vendarle poteguje za ustanovitev samostojne župnije namesto duhovnije. Ustanovitev je v vsakem primeru zahteva-la natančen predračun dohodkov in stroškov, namreč dajatev vernikov (bire) in prispevkov občine, da bi bilo zagotovljeno primerno življenje duhovnika in vzdrže-vanje cerkve in župnišča. Največji delež dohodkov so bili »dohodki glavnic v javnih zakladih«, to so bile obresti ustanove Martina Narobeta iz I. 1888 (19.650 kron). Zadeva seje vlekla tudi zato, ker ljubljanski škof želji Trzincev ni mogel ustreči zaradi pomanjkanja duhovnikov. Obljubil je Ie, da bi bil morda kakšen upokojen župnik pripravljen priti v Trzin. Tudi mengeški nadžupnik očitno ni bil najbolj navdušen nad tem, da bo izgubil del svoje fare. Po škofovem nas vetu seje občinski odbor sam obmil na upokojenega župnika Jožefa Prešo v Ovsišah na Gorenjskem. Ko se župan pisno obrača nanj s prošnjo, mu takole opisuje razmere v Trzinu (februarja 1902): »Občina Trzin šteje okoli 1100 duš. Ima železniško postajo, brzojavni in poštni urad, svojo šolo, občina je povezana z državno in deželno cesto. Ima na novo postavljeno župnišče poleg cerkve. Cerkev je na novo predelana in za dohodke duhovnika je položenih v državnih obligacijah (obveznicah) 10.000 forintov, 72 štiflanih (ustanovnih) maš, 100 goldinarjev(?) kot letni prispevek od občine in drugih plača-nih maš obilo. Naše razvpito ljudstvo ni več v tistem stadiju, kakor je bilo pred 40 ali 50 leti, ampak je mimo in dobro in vedno težko pričakuje, da bi enkrat dobilo duhovnika in Vas bode z radostním srcem sprejelo.« "Kdor prav moli, prav živi" (Slomšek) T X e dni minevata dve leti, odkar je Janez Pavel II. v Mariboru razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Lani smo praznovali tudi dvestoletnico njegovega rojstva. Kaj nam ima Slomšek danes povedati? Prisluhnimo njegovim besedám in bomo videli, daje ta veliki mož še danes moderen. Takole piše: »Katoliška vera je luč, ki nam sveti v věčno življenje. Največje bogastvo, najdražji zaklad, najlepša čast je katoliška vera ... Kakor nam pa dobri Bog vsak dan daje sape in življenja, živeža, obleke in vsega potrebnega, dajmo tudi mi Bogu majhen dar vsakdanje molitve. Najsi ravno veliko moliti ne utegneš, vsaj dober namen zjutraj stori, rekoč: 'Zahvalim te. Oče nebeš-ki, da si me nocoj hudega varoval; varuj me tudi danes vsakega zla na duši in na telesu ter mi daj vse delati v tvojo čast.' ln kadar zvečer truden dolgo moliti ne mo-reš, pred posteljo poklekni, rekoč: 'Zahvalim Te, Oče nebeški, za vse dobrote, ki si mi jih dal. Odpusti mi moje grehe in » daj lahko noč. V imenu božjem naj i pim, v imenu božjem se zopet zbudiií Taka moiitev je zlata vredna. Slišiš zj, • raj, opoldne in zvečer zvoniti, ne od|D moliti. Tudi pred jedjo in pojedi molnV skupaj in na glas. Najmočnejšajemol združena ... Učite moliti, vi očetje im ," tere, svoje otroke in iz mladih dni vadile jih. Kdor prav moli, tudi prav živi. M, ;.. tev gre gor, usmiljenje božje pa dol. \, dajte otrokom kosila, dokler ne odmoi.v brez molitve jim ne dajte zaspati. Če,.; « člověk v mladosti navadi, vse svoje dni zna. Kakor se vinska trta svojega kola zves drži, daje vihar ne polomi, tako se mi » mo držati Boga tudi mi, v veselju kak >r » žalosti, v sreči kakor v nesreči: Z Ijub™ Bogom nas pa veže sveta služba bozi Sest dni nam je dobri Bog dal, da vsa a ■>•» posvetna delà opravimo in telo oslabimo, sedmi danje sebi posvětil, dagaBojji. \ čast in zveličanje duše obrnemo.« dr Bogdan ! fca — ANKETA 0 PRIČAKOVANJIH OBČANOV TRZINA i NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI L/eta 1999 je trzinska občina pripravila in sprejela Strategijo razvoja občine Trzin. Zbori občanov, srečanja s strokovnjaki za posamezna področja in ankete so pokazali, kakšna so pričakovanja in zahteve občank in občanov občine na področju družbenih dejavnosti. Kot glavne cilje na tem področju so takrat izpostavili: ustanovitev ambulante splošne medicine v Trzinu, odprtje lekarne, ureditev knjižnice, izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo, zagotavljanje zadostnih zmogljivosti šole in vrtca, povećanje števila igrišč za otroke ter ureditev doma za starejše in t.i. varo-vanih stanovanj. Do zdaj je Občini uspelo nekatere stvari na področju družbenih dejavnosti izboljšati, ker paje bilo marsikje potrebno začeti povsem na začetku, rezultati teh prizadevanj na prvi pogled niso dovolj vidni. Občina je v tem času pridobila 1.000 m2 poslovnih prostorov v osrednji stavbi bodočega centra Trzina. Tam bo mogoče urediti ambulanto, knjižnico, mladinski klub in manjšo večna- TRZINA ; 0STIJ mensko dvorano. V pripravi je projekt a prizidek k OŠ Trzin, v okviru katerega bo za daljši čas rešeno tudi vprašanje potreb po dodatnih prostorih za vrtec. Pred• jetjemje ureditveni načrt za športno:.' reacijski park v Mlakah, v prostorih OS so odprli nov oddelek vrtca, obnovili, • so tudi prostore v stari OŠ, v katerih • -uredili tudi bodočo začasno enoto V skega vrtca Palčico. Stekle so tudi pi P"-ve za gradnjo varovanih stanovanj in doma za starejše. Na občini so ob tem ocenili, daje zc. spet smiselno preveriti pričakovanja oo-čank in občanov in ugotoviti njihou' dejanske potrebe po infrastrukturi n. področju družbenih dejavnosti. Zato - >'3 Občini pripravili anketo s katero SO. K*» ne povprašali o njihovih željah in p. • -bah na tem področju. Anketirali so ?" občanov iz vseh treh delov Trzina i iz " regadela naselja 18, Mlak 21 in izOIC 20). nadaljevanje na str. 25 mwlova zala - izjemen gledauški podvig na studencu pravi spcktakel, je lako nastopa-lo čez 100 igralcev, pevcev, giasbenikov, folkloristov, ple-salccv, konjenikov in drugih statisiov. Med nastopajočimi iz šestih občin domžalsko-kamniš-kega območja smo imeli ludi Trzinci dostojna zastopnika. Tone Ipavcc je res nepozabno od-igral enega glavnih likov predstave župana Serajnika, družbo pa mu je délai tudi Ivko Ručigaj kot Ožbej. Še zlasti Tone Ipavec seje z igro zelo izkazal in prijatelji so se na koncu šalili, da mu je vloga župana pisana na kožo, saj je bil že tudi resnični župan, preden seje Trzin osamo-svojil kot občina. Ni čudno, da so v uradni nápovědi sodelovanje trzinskih igralcev v igri ves čas omenjali na vidnem mestu. Igro, ki govori o bojih koroških Slovencev s Turki ter o junaštvu in zvestobi Miklove Zale, ki seji je posrećilo pobegniti izsu-ženjstva v turškem haremu v Carigradu in se vrniti v domovino, je dramatiziral Fran Žižek po poročilu koroškega duhovnika Jakoba Sketa. Taje zapisal ljudsko legendo o pogumnem dekletu, ki so jo včasih na Koroškem širili s pripovedo-vanjem iz roda v rod, sama igra pa zdaj že sodi med slovensko narodno klasiko. Predstava, ki jo je režiral Lojze Stražar. je pritegnila neštete gledalce. Avditorij letnega gledališča je bil, kljub številnim po-novitvam, kar pretesen za vse, ki so si igro hoteli ogledati. Še pred koncem avgusta so naSteli čez 10.000 obiskovalcev, predstavo pa so dvakrat ponovili že tudi v septembru. Glcdalci so prihajali praktično iz vseh kra-jev Slovenije, med njimi pa niso bili redki tudi Trzinci. Uprizoritev Miklove Zale je bil vsekakor eden tistih dogodkov letošnjega poletja, ki bi jih bilo greh izpustili. Treba je pohvaliti vse, ki so sodelovali v igri in pri njeni izvedbi, še posebej pa je treba izpostaviti režiserja Alojza Stražarja, scenarista Jožeta Napotnika in zavzetost nastopa-jočih, ki so v predstavo res vložili veliko truda in zanosa in s tem nagradili vse. ki so si jo prišli ogledat. Miro Štebe letnem gledališću Studenec pri •jlah Kulturno društvo Miran Jare u, že več let v poletnih mesecih " ■ „ulja najrazličnejše kulturne prireditve. ' ■ - pa so jih prvič združili pod okriljem .rnega poletnega festivala Studenec. V jm festivala so med drugim uvrstili iidmevno domaćo operetno predstavo nska roža, koncert Slovenskega okteta. • Don Pasquale. ob koncu festivala pa >. ■. oktobru pripravili še že tradicionalni •.irodni koncert Glasba treh dcžel. • Jnja prireditev festivala pa je bila gledališka predstava Miklova Zala. r, :hiIapovsem običajna gledališka igra, goavtorji do dobra izkoristili možnosti, i m jih je nudil velik, odprt odcr poletne-. icdališča. K sodelovanju v predstavi so ;. . jiili številne nastopajoče tudi iz sosed-• >híin. V predstavi, ki se je spremenila v 'RozANcr mm 2001 na turneji v nemčiji K •'t \sako leto. smo bili veterani folklor-; ' JP'ne Tine Rožanc (z njimi tudi Greta. m Rado iz Trzina ter Boža iz Domžal) ■ -'His na folklornih festivalih. Tokrat smo • Jli v Nemčiji. Prvi teden smo bili gost-; Meča Schlitz (4000 prebivalcev, pri ' • • v osrednji Nemčiji, Mestece ima 1150 -• "o cerkev z največjo svečo na svetu, in -ano v Guinnesovi knjigi rekordov. «tabernu vremenu smo vsak dan nasto-; - »srednjem trgu, kjer se je vedno zbralo od 5000 do 10000 Iju-e •luční nastop je prenašala hessenska TV. Naslednji teden smo tm v kraJ Scheesel (med Bremnom in Hamburgom), kjer Pttt prve 3 dni Prave počitnice. Ogledali smo si lahko največji 'p na Prostem v Evropi, na razpolago smo imeli tenis igrišča in « Rttmma.. ' so nas v eno najbolj znanih nemških pivovarn 'Beck' ' cknt" .jer smo zavzeto poskušali njihova najboljša piva. Tja Iq j. en Pf'SIl s polnim vrčkom nostalgije, kajti prvič smo bili v •<"-' ''J"" "j'^ovi gostje davnega 1.1969, ko smo kot dijaki/štu-S ! ,w®Pal' v Bremnu s folklorno skupino Emona iz Ljubljane. ■ I nwfSllVa,'h smo nastopali z gorenjskimi. koroškimi, ribniški-tt vse smo prihajali akterji tega fes- IZOLA 2001 - ... ,i „«y«-, y^nano je, da kulturniki nikoli ne počivamo. Nekateri gredo po Evropi raz-kazovat svoje znanje, drugi pa odidemo le do Izole, kjer izpopolnjujemo svoje znanje. Pa nič zato; nobenemu, ki je obiskal mednarodni gledališki seminar v lzoli, ni bilo žal, daje přišel tja. Med 130 udeleženci seminarja nas je bilo pet iztrzinskega KUD-a: Jure, Tanja, Ana, jaz in Franci, kot eden izmed organiza-lorjev. Letos je seminar trajal kar deset dni, od 23. avgusta do 1. septembra. Delo po skupinah ne bi bilo tako mučno, če se ne bi kuhali v učilnicah, v kinodvoranah in podobno. Nekateri (med njimi sta bili tudi Tanja in Ana) so poleg vročine morali prenašati tudi telesne bolečine. Kaj bi si mislili o člověku in kako bi ga pogledali, ko bi vam rekel, da tokrat po stopnicah ne boste hodili (v našem primeru je bila to tribuna v telovadnici), temveč se boste po njih skotalili? Take in podobne stvari - ki jim lahko rečemo umetnost, so se učili udeleženci fizične-ga teatra pri Sebastjanu Stariču in Branku Potoćanu. Pri mlađem rcžiserju Mat-jažu Šmalcu smo veliko množili in seš-tevali. Čudno, kaj? Ne, ni bila matema-tična delavnica. Učili smo se izražanja čustev. Namesto svojega jezika, se pravi slovenščine, smo situacijo odigrali s "čustvenimi številkami". In ne boste verjeli, gledalci so na koncu prav dobro vedeli, zakaj je v zgodbi šlo. Letos je prav dobro zaživela tudi glasbena delavnica, katere član je bil tudi Jure. Napisali in posneli so himno Izola 2001, himno lanskega leta in še nekaj drugih skladb, ki so bili kasneje spremljava za produkcijo nekaterih skupin. Po delu, se pravi ponoči, paje bil čas spro-stitve in užitkov. Med drugim smo skupaj z Izolčani praznovali tridnevni ribiški praznik - žur posebne vrste, ko "veliki" postanejo otroci. Predzadnji dan so sledile produkcije, ki so bile na ogled vsem, ki so si želeli ogledati mlade gledališčnike. Prizorišča dogajanj so bila različna: športna dvorana lzola; fi-zično gledališče, Manziolijev trg - gleda-liška igra, cerkvica pri stari italijanski šoli - gledališka igra in ploščad hotela Riviera (SGTŠ) - glasbena delavnica, gledališka igra, impro delavnica in filmska delavnica. Skupine so pokazale končni izdelek, katerega smo pilili vsak dan po približno šest do sedem ur. Na koncu smo še za kako urico ali dve malo zaspali ter se nato polni znanja, lepih trenutkov in še vsega ostalega, kar spada zraven, s solzami v očeh vrnili vsak na svoj konec Slovenije, Italije, Avstrije... V imenu vseh trzinskih kudovcem, ki smo se udeležili seminarja, se zahvaljujem predsedniku KUD-a Jožetu Štihu, ker nam je denarno omogočil udeležbo na mednarodni poletni gledališki šoli v lzoli. Urša ■/ dike Britanije, Belgije, Slovenije in seveda Nizozemske, ki i™ sii odpovedujemo predstavo, vendar je na žalost pregovoril. Na žalost pra-. kajti v tako težkih pogojih kot smo '„ jj Mega ata tisti večer, nismo igrali še : -t.ne predstave. Vsega je bilo preveč; •. iilcev, šundra, ali hrupa po domače, tišine ne. Pa vendar je to sedaj za •Ú in zopet ena izkušnja za nas več. • v nekako vidite moje drage dame in i'odjeje potěkalo naše vroče poletje, :, ivflO. Ni nam žal truda, ki smo ga v to ., /ili. bilje poplaćan, kajti kakor je bilo - inio je bilo tudi prijetno. Ostali bodo amo Se shranjeni festivalski listi, fotogra-•: .. časopisni članki in na koncu spomini, štejejo. Sicer pa vsem vam, ki ste se -, »ili do konca vestičk tokrat še posebno řflim veliko prijetnih jesenskih sprehodov v*t vedno en lep gledališki pozdrav. Jože Štih Kako ste prišli iz Šoštanja na Hrvaii Ze na začetku tridesetih smo se tja prT lili z družino. Moj oče je bil namreč u, jar in smo se večkrat seleli sem in tja. Nam lahko zaupate katerega letaste rodili? Rojen sem bil 16. 3. 1925. leta. O, potem ste zdaj stari... 76 let in su bili ob začetku II. sv. vojne še mlad,,. letni. So vas vpoklicali v vojsko ali sk bili premladi? Ko seje začela II. svetovna vojna, sen imel 16 let. Tedaj sem Se dělal v pekar Karlovcu pri Horvatu do konca oktobra 1942. Potem so nas Nemci aretirali in peljali v zbirališče, od koder so nas pr tih dnevih transportirali v vagone in odpeljali proti Mariboru, kjer so vstopili drugi. Tam so nas slekli in dali obleki parne kotle, da so se razkužile. Pot sm nadaljevali v Nemčijo preko Leipziga, Brandcnburga v Belcig v civilno tabor če, kjer so bili še Francozi, Rusi in Pi-1 jaki. O času, ki sem ga preživel v tab, : ču je že bil objavljen článek v časop. _ Svobodna misel z naslovom »Preživel j lastno smrt«. Novembra 1943 je Maks Grašič iz 1 ja, s katerim sem se spoprijateljil org« ziral pobeg, ki nam je, skupaj s še emn sotrpinom, ime mu je bilo Nikola inje ( Hrvat, tudi uspel. Srečno smo prišli v i lovec. Tja je bil izgnan moj starejši b" je délai pri obrtniku v pekarni. Izvedel sem za njegov naslov in prav nam je pomagal, da smo kasneje prišli 4. operativno cono, od koder so nasi poslali na Dolenjsko. To je bilo mare. leta 1944. Kakor mi je zanano, ste imeli pekárno v najemu. Da, imeli smo jo v najemu pri Kralju. To je bila krajevna pekama oz. občinska. Bila je nacionalizirana takoj po končani vojni. Prej je délai samo en pek - Perne Anton in je bila odprta mogoče dvakrat na teden. Torej ste bili v državni službi. Ja. v državni. Bil sem zaposlen v državnem podjetju, kot upravnik. Ne spomnim se. kako je Kralj dobil pekárno nazaj, ampak vem, da smo mu plačevali najemnino in obrabnino. Takoj sem zaposlil pel pe-kov, tudi vajence. Žena je dělala v trgovini. Razen kruha, smo pekli razno pecivo, Takoj po vojni sem dělal v Postojni i jaški pekarni in organiziral, da smo. dovolj pekov, saj jih je primanjkov Nadaljcval sem na Poljanski cesti ' ljani, 1945. leta pa sem bil v podolu šoli v Jablah.Tedaj sem bil še v unit. ' potem sem šel v Ljubljano v Cekine grad. Moral bi nadaljevati višjoofk- Sošolca Gorazda so vsi klicali »Pek«. Nikoli mi ni bilo jasno zakaj. Zdaj pa vem. Pek je bil namreč njegov dedek Edvard Završnik. Ko sva skupaj brskala med starimi fo-tografijami, je v dnevno sobo vstopila mlajša pravnučka in z nežnim glaskom, ki še ne preino-re pravilne izgovorjave prosila: »A mas lado?« Dedi je stopil do garderobne omare in iz škatle vzel zadnji čokoladiei. Počutila sem se, kot v »cimru« svoje stare mame ... V Trzinu sem bil pek in upravnik deset let. Kasneje sem postal direktor pekarne v Grosupljem. Délai sem tudi pet let v Ljubljani. otvoritev pekarne Grosuplje Konec leta 1951 so me iz občine Mengeš prosili, da prevzamem pekárno v Trzinu. Zupanoval je gospod Viđali. Tedaj sem stanoval na Jemčevi ulici. medenjake. Razvažali smo v Domžale, Jarše, Mengeš, ... tudi v Ljubljano. Na dan smo spekli do 600 kg kruha. Ali zdaj pekarna še obratuje? Sedaj jo je prevzel sin pokojne-ga Kralja, tega pa že nadomešča njegov sin Andrej. Kako se je podjetje, za katerega ste delali, imenovalo? Kar Pekarna Trzin. Po prevzemu smo potem delali dobrih deset let do leta 1962/63. Zaradi zvišanja najemni-ne smo šli v redno likvidacijo in zapustili Trzin. Moji fantje so začeli delati v Pekarni Center v Ljubljani. Trzinsko pekárno paje prevzela Pekarna Domžale. Spominjam se, daje přišel nekdo iz Lukovice. Pa ste vi tudi pekli ali ste imeli preveč delà z upravljanjem? Ja, tudi sam sem dělal v Trzinu, kasneje, v Ljubljani pa nič več, ker je bilo preveliko podjetje. Pisarno smo imeli na Medvedovi, pokrivali smo vse pekarne v Šiški, Šcntvi-du, za Bežigradom. Na kakšin način ste prišli do pekovskega pokliča? Za peka sem se najprej učil na Hrvaškem, kjer sem dělal do leta 1942. Kako se je torej odvija) pekovski študij? Začeli ste na Hrvaškem, vmes je bila vojna, ... Pravzaprav sem leta 1939 dělal v slaščičar-ni. kjer nisem bil najbolj zadovoljen, zato sem prestopil k pekom, ker sem mislil, daje tam boljše. Mojsterski izpit sem naredil v Ljubljani. Sof ;,imema ekipa leta 1956 I ' 1947 sem postal civilist in se zapos- 1 Ljubljani v Zvezi potrošniške zad-ru- Bil sem nabavljač. Odkupoval sem ■ " liske pridelke, sadje, vino. Vni|U|Miha Kralj ni tišti Kralj, ki Mi pekárno? N -.'sorodniki, vendar govori va o dveh •ulifnih družinah. "»Hnili ste brata iz Celovca. Imate ' "i mamo . x Zagrebu, vendar me to ni veselilo -.•ni se raje vpisal med nogometaše, saj • imel rad šport. Že v vojski smo imeli , ,.;;ko ekipo. ! i.rat sem spoznal pokojno ženo Anico. , |c Malnova, tako se je reklo po do-buíí. ker so imeli včasih mlin in žago. V m Kralj je bil njen oče. Stanovali so na . : .u Trzina, v Loki, v beli hišici ob poti, i, 'Ji proti Jablam. pričati. Veliko sem že preživel in dosedaj seje vse dobro izteklo. Ko vas takole poslušam, se mi zdi, da ste precej aktiven člověk ... Ja, zelo. Stalno sem bil s čim zaposlen. Če imam čas, grem rad na partijo šaha h kolegu Romanu Županu, včasih sem streljal, sem v balinarskem društvu. Doma sem zadolžen za negovanje trte. sadja. Starejši sinje glasbenik in tudi sam rad zaigram na harmoniko. Že oče je ig-ral. Sicer sem pa samouk. Koliko članov ima vaše društvo upokojenih invalidov? Sedaj nas je 2124 skupaj s podpornimi člani. Članov s statusom nas je nekaj čez 1800, nekaj jih je brez statusa, ostali so podpořili člani. Kaj pomeni »podporni član«? Ti plačujejo malo višjo članarino in nas tako podpirajo. Z nami lahko hodijo na izlete, če prostih mest ne zapolnijo aktivni člani. Celoten naziv našega društva je Medob-činsko društvo invalidov Domžale in pokriva področje Trzina, Domžal, Lukovice, Mengša in Moravč. Kakšna je vaša naloga predsednika v tem društvu? Predvsem nosim glavno odgovornost za vse kar se dogaja, priporočam, iščem zveze, organiziram razne zadeve. Pomagajo mi podpredscdnica Vida Peme, tajnica Dragica Sodnik, blagajnik Rajko Kosmač in drugi poverjeniki, ki jih je okrog trideset. Imamo komisijo za socialo, pa komisijo častencga razsodišča, nadzorni odbor,... Potem ste videli že lep kos sveta? No, saj jaz ne grem povsod, nimam toliko časa. Kot pred samo encga ali vas je bilo več? Bilo nas je sedem otrok. Pet bratov in dve sestri. Jaz sem bil četrti po vrsti. Živ je samo še en brat in mlajša sestra. Tudi starši. ostali bratje in sestri so bili v izgnanstvu na Poljskem. Ko so prišli domov, je ena od sester umrla, ker je imela tuberkulozo. Tudi oče je kmalu umri. Kdaj ste začeli živeti v Trzinu, v tej hiši na Habatovi ulici? Oženil sem sc decembra leta 1948. Z ženo sva že imela sina Edija, ki seje rodil leto prej. Zaprosil seni za parcelo in dobil 1000 m2 občinske zemlje za zasluge v vojski, pravzaprav je bila še prej ccrkvena in bor-čevsko posojilo. Sprva sva stanovala nasproti ženine doma-čije, kasneje v farovžu. Leta 1950 sva dobila sina Cvetota in 1954. še Silvota, Goraz-dovega očeta. Ves čas sem veliko sodeloval v Krajevni skupnosti, pa pri Zvezi borcev, bil sem predsednik stanovanjske komisije za Trzin. Leta 1973 pa sem imel hudo prometno nes-rečo pri Ruskem carju. Bil sem 2 leti v bol-niški, potem so me invalidsko upokojili. Kmalu sem se vključil v društvo invalidov. In zdaj ste predsednik društva invalidov v Domžalah, kjer je tudi sedež. Kako dolgo že? Že 12 let. Pred kratkim sem bil ponovno izvoljen še za naslednji štiri letni mandat. Mislil sem vse prepustiti, saj me je pred dvěma letoma doletěla operacija črevesja rakastega izvora, vendar so me uspeli pre- Kaj pa je naloga komisije za socialo? Ta se sestane z vsakim invalidom. se seznáni glede stopnje invalidnosti, skrbi za sociálno ogrožene, tudi finančno, če je treba. Sicer pa jih poverjeniki obiskujejo na domu ob osebnih obletnicah, pošljemo jih v Topoljščico in pri tem krijemo 2/3 stroškov. Veliko hodimo na izlete. Letos smo bili že třikrát tudi izven Slovenije, med-dmgim v Španiji, Italiji in na Grosglocknerju. V tem poletnom času se izmenja več skupin dopustnikov v hotelu Delfin v Izoli. BARILOSKIVRABCKIV m PRI MENGŠU »kupina sedmih mladih pevcev »Bariloš-ki vrabčki« iz daljne Argentine je junija in julija letos obiskala domovino svojih dedov. Samostojne koncerte pod vodstvom Lučke Kralj Jerman je imela v desetih slovenskih krajih; dne 11. julija v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu. Z izjemno ubranim petjem so nastopili s cerkvenimi, slovenskimi narodnimi in umet-nimi tcr argentinskimi pesinimi. Številni poslušalci so uživali v prelepi predstavi, še posebno ob petju slovenskih pesmi. Stane Mesar BARILOSKI VRABČKI Oj drobni vrabčki, daljne vam dežele kako so zvonko vaše pesmi pele, saj blagovestniki ste nam, klicarji, raduj srce se, naj vsak'mur pravi ' Je domovina dedov tukaj bila, njih delo rok, narava je krasila, vesela pesem njih je ugasnila, ' iz trpljenja dobro seme vzklilo. V tujini kruh z znojem bil grenak, domovino v srcu nosil naš rojak, povsod kjer bil ponosno si obstál, sinu, hčeri, vnuku slovensko pesem da. Hvala vam, ker ste veliki domoljubi, čeprav v nesrečo gnal vas brat - pogu ljubezen vaša vrača se v deželo, kjer zibel tekla je in mati pela. Emilijan Pt NE POZABITE! > ZBIRANJE IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV ponedeljek, 15.10.2001 » ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV sredo, 17.10.2001 DVESTO PROTI STIRI TISOČ X a smo lahko uživali ob poslušanju lepe-ga otroškega petja! Dne 11.7. nas je obiskala skupina osmih otrok in zborovodkinja Lučka Kralj Jerman iz Bariloč v Argentini. V nabito polni cerkvi v Loki pri Mengšu seje marsikomu utrnila solza zaradi občudovanja, da že tretja generacija goji ljubezen do domovine svojih dedov ter prepeva lepe slovenske narodne pesmi. Ganljivo je bilo, koje gospa Lučka přejela šopek v zahvalo in z zanosom razprostrla trak slovenske trobojnice. No, kdaj bo naša mladina v Trzinu tako lepo zapela? V Bariločah živi dvesto Sloven-cev, pa so zbrali tako kvaliteten otroški zbor, nas paje štiri tisoč. Bomo prepevali le tuje pesmi? Kje je tu domovinska za\i Ali pa bomo kazali, kako znamo lepo! le ob budnicah, preko izpušnih cevi torjev? Pogum, mladenke in mladen'ć ponosom pojte in gojite lepo slovenska narodno pesem. Človeško življenje je prekratko, da bi se dalo v njem dokončab ka; resnično velikega. Ljudje samo nadaljujemo s tem, kjer je nekce prekinil, ali pa postavimo temelje tištim, ki pridejo za nami. joanOnftt Ljudje bi se morali več učiti druf drugega in manj učiti drug druge. Peter Us! ' '' sednik imam uradne ure dvakrat teden-sko - ob sredah in petkih, vendar takrat ne morem delati v miru in se velikokrat vrnem v pisarno ob drugih dnevih, da us-pem vse obdelati. Do lanskega leta sem bil še predsednik gorenjske koordinacijo, kjer je združenih devet invalidskih društev. Ta mandat traja dve leti, potem pride na vrsto drugo društvo. Trenutno to mesto zasedajo Jesenice. Takole sva čebljala v prijetni senci pod drevesom, poleg katerega stoji vrtna hiši-ca gorenjskega, planinskega stila in pos-kušala v treh urah zaobjeti celo. bogato življenje. Seveda je bilo to nemogoče, a sva kljub temu ošvrknila vsaj nekaj delčkov. Hvala gospod Edvard, da ste se prijazno odzvali in podělili z nami svojo zgodbo. V.P.O. novice izprostovounega gasilskega društva trzin naši veterani udeležili srečanja in tekmovanja veteranov regije Ljubljana III in osvojili odlično tretje mesto. Kot zanimivost naj povemo, da so tekmovali z našo 111 let staro brizgalno. Po pravici povedano, so bili boji napeti čisto do konca, saj ni nihče popuščal. Tako so nam naši starejši tovariši dokazali, da lahko še kako računamo na njih. Za sedaj bodi dovolj, končujem z našim pozdravom NA POMOĆ! Jože Kajfež predsednik POD Trzin V PŘÍHODNOST : urizem se sonči v vrhu svetovnega gospodarstva, Trzin pa se z im že lepo spogledujc. Strategije za uspeh v turizmu se počasi iejanjajo, kljub temu pa to nikakor ne zagotavlja uspeha. Turi-<.'m ni teorija, človeški dejavnik je tišti, ki kroji njegova pravi-! Le-taso zato bolj muhaste narave. Lahko jim sledimo le, če pred njimi. vrokovnjaki za turizem so po številnih raziskavah in modro-•nju prišli do pomembnih zaključkov v zvezi s predvidevanji ' • !*šen naj bi bil turist bližnje příhodnosti. Govorimo o pov-"ečnem turistu, turističnih tokovih in trendih v prihodnosti. vrstni podatki so pravi zaklad za vse, ki želijo uspešno razvi-dolgoročno turistično delovanje, saj je psihološki profil ciljna turista potrebno dobro poznati, da bi ga přivábili in pravil-• postregli. Že zdaj moramo razmišljati, kaj bomo ponudili jr»stom v prihodnosti, če hočemo biti konkurenční in boljši od drugih. »šen bo torej turist po predvidevanjih? Širok segment turis-• nodo predstavljali upokojcnci, ki bodo v prihodnosti bolj . rnni.' I)0'j »poskočili« (zahtevali bodo večjo vključenost " íhř VSe k0'-' navduSen' nac' dolgimi potovanji. Trzin -Ako s svojimi številnimi sprehajalnimi potmi take goste . morda tudi kolesarske navdušence, kak krč pa bi bil lah--nro odpravljen v trzinskem fizioterapevtskem centru. '■Ovni turizem bo še rasel, tako da ne bi bilo napak resno raz-' 0 nastanitvenem obratu za goste tega segmenta, morda ■ s pogodbo o sodelovanju s katero od kongresnih, 'H1'n. prevoznih ali letalskih institucij oz. podjetij. ' /;>gibni »mrčes« pa bodo vedno študentje, ki bodo veselo na debelo potovali z gigantskimi nahrbtniki še naprej - tudi debelina denarnice se ne bo kaj drastično spremenila. V Trzinu bi ne-dvomno našli svoj košček prostora pod drevesi v gozdu (če bo le še kaj drevja). Pomembnoje, da neizmerno željo, da bi jih nagnali ali slabo postregli, ukrotite, saj bodo ti študentje nekoč splezali na stoičke poslovnežev, ki bodo prav vse obdržali v spominu... Profil povprečnega turista v bližnji prihodnosti bo zelo verjetno takle: individualist; zavedal se bo pomembnosti kot tudi ogro-ženosti okolja, z željo po širjenju obzorij in premagovanju raz-dalj, iskal bo nove in nenavadne točke oz. kraje - posebnosti, prej mogoče možnosti, nove, kvalitetne in ustvarjalne turistične proizvode ter storitve. Pobegniti bo hotel od tehnološko natrpa-nega sveta. Še ena lastnost paje, in sicer selektivnost; že danes je le postelja in hrana mnogo premalo, celo pod kriterijem. Tuje še cela vrsta storitev in novih produktov ter dodatkov, ki naredijo neko pobudo posebej privlačno. Biti moramo torej nekaj posebnega, da nas »opazijo«. Brez maničnega posnemanja drugih in seveda tudi brez zastavljanja ciljev, ki so v nasprotju z naravnim okol-jem našega kraja, bi lažje našli lastno edinstvenost. Trendi se spreminjajo, toda nekaj pa ostaja vedno enako po-membno: prijaznost in dobra postrežba. Katera je tista zlata formula za uspeh? Kot so govorile že naše babice in dedki: do ljudi se obnašaj, kot želiš, da bi se oni do tebe. Sama pa dodajam, bodimo prekomerno velikodušni z idejami, ki so kamenčki do brega. Urška M. nami so počitnice, če temu sploh )lt0 [ako rečemo. Za nas gasilce so bile - -ričakovano delavne. Na pomoč so nas i isu počitnic poklicali kar šestkrát, od ' " je bil dvakrat lažni alarm. Ne razu-rcino ljudi, ki ob enih ponoči s svojim azumljivim počeijem zbudijo deset ga-.„•v in jim zaradi objestnosti kratijo . J^n počitek. Očitno nekateri ne razu- ... da se moramo odzvati na vsak . m in da imamo ob tem Še vsi po vrsti obveznosti na delovnih mestih. Ni nam hu-do iti na pomoč sočloveku v stiski, saj je to naša naloga in poslanstvo. Menimo, da so to vrstne šale zelo neokusne in vredne zani-čevanja. Prav tako pa nekoga očitno motijo rože na gasilskem domu, saj so bile že večkrat razmetane po tleh. Neznanemu storilcu sporočamo, da odvečno energijo lahko potroši na mnogo bolj korišten način v dobro nas vseh. Sedaj pa k lepšim novicam. Tudi letos so se mladi zadnji teden v avgustu udeležili tabora v Libeličah. Po pripovedovanju so se imeli zelo lepo. Že prvi dan so jih za dobrodošlico opikale ose. Med drugim so plezali po umetni steni, vadili z lokom, se vozili po Dravi, kolesarili, imeli športne igre in še bi lahko našteval. Vrhunec tabora paje bil, ko so jih obiskali starši. Med povabljenimi gosti se je tabora udeležil tudi naš župan. Otroci so za starše pripravili krajši program, nato paje sledilo družabno srečanje. Tudi letos bomo nadaljevali s krožkom Mladi gasilec na osnovni šoli. Otroci lahko dobijo prijavnice v šoli, srečevali pa se bomo vsako sredo ob 16.00 uri. In še zadnja novička. V petek, 14.09., so se STEGOVANJE VRATU, DA BI VIDELI REKREACIJA 2001/2002 Športno društvo Trzin tudi v šolskem letu 2001/2002 organizir:. rekreacijske treninge. Možnost rekreacije imajo vsi občani, ki imajo plaćano članarino ŠD Trzin za tekoče leto. Pridržujemo pravico spremeniti termine zaradi zasedenosti dvorane. [KOŠARKA I Ponedeljek 120.00-21.. Tako kot vsako leto bo tudi letos rekreacijo košarke (igranje i 5 ali street bali) vodil Janez Lenarčič. REKREACIJA ZA ŽENSKE Sreda Rekreacijo za ženske vodi Uljana Smrekar. Z vsako uro bosi. naredile nekaj zase in predvsem za svoje počutje. [AEROBIKA [Torek in Četrtek [20.00-jj: Andreja in Matjaž vas bosta dodobra razmigala z zanimivimi koreografijami ob živahni glasbi. PRIDRUŽITE SE NAM, VABLJENI !!! Športno društvo1 ANTON ŠKRLEP GRE TUDI LETOS NA HAVAJE Trzinski »železni mož« Anton Škrlep sije tudi letos pribor, vstopnico za nastop na svetovnem prvenstvu triatloncev -Ironman Triathlon Championship na Havajih. V Celovcu » Avstriji je zasedel 2. mesto v svoji starostni skupini. Tako borno 6. oktobra spet držali pesti za našega Toneta in na\ij za njegovo čimboljšo uvrstitev na njegovi že tretji havajski pustolovščini. Tanja Prelovšek ' nm* SD TRZIN MEMORIALNI DAN KOŠARKE TRZIN 2001 etos je Športno društvo Trzin že četrto leto zapored pripravilo Dan košarke v spomin na prijatelja Aljoša Kolenca. Program smo popestrili s tekmami mladih iz Trzina in Mengša, prijateljev, sošolcev in sorodnikov. Kot prvi so se med seboj poměřili mladi iz Trzina in Mengša. Zmagala je ekipa Mengša. Takoj za njimi sta se med seboj poměřili ekipa Aljoševih prijateljev in ekipa Aijoševih sošolcev in sorodnikov. Tokrat je bila absolutno boljši ,- nasprotnik ekipa Aljoševih sošolcev in sorodnikov, saj je imela popolno převládo na igrišču celi dve uri, kolikor je trajala tekma. Zmagali so kar 194 : 175. Ker smo letos izgubili še enega dobrega prijatelja, soigralca in privrženca športa - Tadeja Zevnika, smo tudi njemu posvetili tekmo med izbrano vrsto iz Trzina in ligaško ekipo iz Smlednika. Tekma je bila do kon zelo napeta. V prvih dveh četrtinah so imeli převládo na igrisc igralci iz Smlednika. V tretji in četrti četnini so se jim igralci J Trzina sicer približali, vendar so vseeno izgubili. Končni rez je bil 77 : 87 za ekipo iz Smlednika. Rezultati tekem: TRZIN mladi : MENGEŠ mladi 45 Aljoševi PRIJATELJI :Aljoševi SOŠOLCI&SORODNIKI 175: TRZIN :SMLEDNIK 3.SKL 77: fanja Prelovšek M ŠD TRZIN - SEKCIJA ZA PODVODNE AKTIVNOSTI Clani sekcije za podvodne aktivnosti so letošnje poletje izko-ristili do popolnosti. Temu so botrovali predvsem vroči in sončni dnevi. Potapljali so se in raziskovali lepote morja v Rovinju in na otoku Krku. Nekateri člani pa so se odpravili na otok Vis. Radi pa se podajo raziskovat tudi jezeri v Bohinju in na Bledu. V septembru so imeli tudi že prvi sestanek, na katerem so pripravili načrt delovanja v zimskem času. Udeležili se bodo potopa v Sočo (tolmun je globok cca 20 m), potapljali se bodo tudi v re-kali, jezerih in morjih. Naredili so tudi že zaščitni znak sekcije za podvodne aktivnosti, s katerim bodo razpoznavni v širši in daljni okolici. Znak je opremljen z inicialkami sekcije (SZPA) in simbolom Trzina (sekirica). Še vedno pa so dobrodošli vsi, ki jih karkoli zanima 0 potapljaš-kem športu. Člani sekcije jih vabijo, naj se jim pridružijo. Tanja Prelovšek Marolt SAHOVSKE NOVICE Šahovska šola 'LOŠINJ' smo se zgodaj zjuiraj, da bi se izognili mučni vročini. Ve-TTu da je do Lošinja daleč, zato sem se takoj kar se da udobno - *4il na svojem sedežu. Zaspal sem, in potovanjc je tako minilo j nitro. sem se. ko smo bili že blizu našega cilja, 'zdravilišča za ast-' j"!".'' kjer je v sklopu priprav hrvaške mladinske reprezentance po-^'u vsakoletna mednarodna šola šaha. -ino prišli prczgodaj, še nismo mogli dobiti sob. Zato smo odšli Éuwbližjo plažo, kjer smo se odpočili od naporne poti, nekaj pojed-p.ipili ter se odšli kopat. Ure so hitro minevale in vrnili smo se v •- 'ilišče. kjer sem dobil ključ svoje sobe in izvedel. da sem v sobi ! . -um prijateljem, hrvaškim šahistom, Velinom Grozdanićem in pa -•.jalnim prvakom Bosne in Hercegovine, Seanom Čorovićem. tro>cm odšel v sobo in razpakiral. prchaďil me je prijatelj Velin, ko sta s Seanom prišla v sobo. Odšli ,;•■ « sprehajat. Pri tem smo srečali našega učitelja, mednarodnega BW -ira iz Hrvaške, Gorana Mufiča, ki nam jc povedal. da nam bodo • ; .."čemem sestanku pojasnili potek šahovskih treningov. Pred ^wt)effl smo ob bazenu še poslušali nastop glasbenikov, ki so tam Jan igrali v živo. tč . :odaj zjutraj me je prebudil učitelj in mi povedal, da se začenja .,;! ng. Treningi so potěkali dvakrat na dan. enkrat zjutraj in enkrat : I iltlnc. tako daje bilo dovolj časa za proste aktivnosti. V prostém smo se veliko kopali ali pa se sprehajali. . :k danje poleg treningov zvečer potěkal tudi hitropotezni turnir na Janje. Tam so igrali vsi, tudi hrvaški reprezentanti, ki so bili dru-■ .. ločeni od nas. Z vsakiin nasprotnikom si moral igrati 4 partije. Ion. ki je izgubit, je lakoj izpadcl iz lekmovanja. Kot zanimivost naj r-'..fn. da so poleg turnirja potekale tudi stave, kjer je vsak lahko po-nekaj denarja na svojega favorita. • './.ilo seje. da sem na mednarodnem turnirju v Ljubljani porabil zadnje moči, saj nisem igral prcveč dobro. Malo me je mučil it ' -trah. saj je name slavila skoraj polovica udeležencev. V prvem i ; nisem imel težkega delà, in sem svojega nasprotnika, hrvaškega : ..,'kaiegornika Sandija, gladko odpravil z rezultatom 4:0. Drugi • - igral z aktualno prvakinjo Slovenije, Veroniko Hari. V tem 'slovenskem derbiju' sem v zadnji partiji pri izenačenem rezultatu po-kazal zobe in zmagal z 2,5 : 1,5. Zvečer smo spet odšli ven in se zelo pozno vrnili v sobe. Zjutraj sem bil precej utrujen in sem těžko vstal. Po prvem treningu smo se dogovorili še za nogometno tekmo, kjer sem porabil še svoje zadnje rezerve moči. Po tekmi sem ves izmučen odšel pod tuš in potem takoj na trening. Po treningu sem malo počival in kot bi trenil, seje že začela partija. Igral sem s hrvaškim prvokategornikom, Markom Boseuči-ćem. Med prvo partijo sem pokazal, da sem mnogo boljši, in sem gladko. ne da bi nasprotniku dopustil kaj možnosti, zmagal. Potem pa seje pokazala utrujenost in posledice ponočevanja, in sem naslednje tri partije brez borbe izgubil ter izpadel iz turnirja. Tako sem si prido-bil malo počitka. V naslednjih dneh je poleg Ireningov polekal tudi hilropolezni turnir, na katerem so sodelovali vsi šahisti iz okolice Lošinja in pa vsi naši učitelji. Nekje do sredine turnirja sem se držal povprečno. Polem pa sem se malo zbral in najprej premagal hrvaško aktualno državno prvakinjo Borko Frančišković, takoj zatem hrvaško aktualno državno prvakinjo Majo Čolić in naslednjo partijo še učitelja, mojstrskega kandidata iz Lošinja, Bojana Tirkajlo. V samem vrhu, na tretji deski, sem zopet naletel na Veroniko Hari in lokrat izgubil, potem pa po zelo čudnem sistemu přišel na prvo desko in izgubil z favoritom turnirja, priznanim velemojstrom Jurajem Nikolcem. Tudi v zadnjih nekaj kolih nisem imel sreče, in sem večino partij izgubil ter na koncu končal nekje v sredini tabele. Nato smo imeli nekaj dni premora, saj smo trening prekinili zaradi pomembnega finala v tenisu, kjer sta na travah angleškega Wimble-dona igrala hrvaški teniški igralec Goran Ivanišcvić in Avstralec Pat Rafter. Zame je bilo to malce premora, za vse Hrvate pa še hujši napori. No, na koncuje le zmagal Hrvat in vsi smo bili veseli. Zaradi velike izmučenosti sem přespal zaključni turnir in zadnji trening. Pred naporno potjo nazaj sem se raje malo odpočil in se v mor-ju ludi malo okopal. Zadnji dan smo vse spakirali in se odšli še malce kopat. Pomeje přišel oče in moral sem se posloviti od prijateljev, ne-katerih deklet, ki sem jih spoznal, in pa učiteljev. Krcnili smo na pot. Večino poti nazaj sem přespal; zbudil sem se v Ljubljani, kjer sva z očetom odšla nekaj pojest in polem domov. Za konec bi povedal, da mi je bilo na Hrvaškem zelo všeč in da sem se nekaj tudi naučil, si malo odpočil 1er se ludi kopal v morju. Rad bi tudi povedal, da se bom naslednje leto, če bo le mogoče, mednarodne šahovske šole zopet udeležil. Zahvaljujem se Občini Trzin, da mi je omogočila udeležbo na tej šahovski šoli. Aleksander Nadj BAR REPEK TRZIN in ŠD Šahovska sekcija TRZIN ""'ledila šahovski turnir, ki je veljal tudi ' - venski državni rating v pospešenem Wiu (2-krat 15 minut, 7 kol, švicarski sis-)■ t urnir smo 4.avgusta izvedli pred lo-* - Bar Řepek v novem Trzinu. Od 17 do .' >mo videli precej zanimivih, borbe-"•> ' predvsem kvalitetnih partij. Med 18 'ml igralko smo imeli enega medna-** mojstra (IM), štiri mojstrske kandi-' ' Stiri prvokategornike (l-kaiego-'kde na poletni čas dopuslov in to. da -mir samo ustno objavljen pet dni ; • --umir zelo uspel. ^•-ni rating igralcev je bil 2200 (6 igral- 1 I O ratingom), poprečni lokalni ra-(1 :. weh igralcev) je bil še vedno - ' «prav so socieiovali tudi 4 jgra|ci z začelnim ratingom (1500). Z najvišjim ratingom je sodeloval Maljaž Mikac (IM iz ŠK Branik Maribor), ki je bil tudi zmagovalec turnirja s 6 O točkami. Drugi jc bil komaj 13-letni Lenič Luka ([.kategorija, državni prvak do 14 let, ŠD Vele Domžale - 5 točk), o katerem bomo prav gotovo še veliko slišali. Konec meseca bo zastopal slovenske barvě na evropském prvenstvu v Grčiji. Tretje mesto pa je zasedel Vavpetič Vid (MK, državni prvak med veterani, ŠD Vele Domžale). Igralci iz Trzina so bili uvrš-čeni takole: Nadj Aleksander (ŠD Vele Domžale) lO.mesto (dobil nagrado za najboljšega do 16 let) Bajec Borut (ŠD Mengeš) 11 .mesto Hozdič Idriz (ŠD Trzin) 14.meslo (dobil nagrado kol najboljši izdomačega ŠD) Župane Radovan (ŠD Trzin) I ó.meslo Nadj Vladimir (ŠD Vele Domžale) 17.mesto Medvešček Miha (ŠD Trzin) 19.mesto Turnir je brezhibno vodil državni sodnik g. Poglajen Franc iz Komende, k dobrému počutju igralcev pa je prav gotovo pripo-mogel šef Bar Repka Boštjan, ki je bi tudi sponzor tekmovanja. Iz prijav smo pobrali 10.000 SIT, Turistično društvo je prispe-valo knjigo, ostalo je prispeval sponzor, ŠD Trzin pa krije stroške sodnika. Nagradni sklad : 1. mesto: 10.000 SIT 2. mesto: 5.000 SIT 3. mesto: 3.000 SIT 4. mesto: knjiga Trzin in Mengeš najboljša ženska: najboljši do 16 let: najboljši domačin: skozi čas 2.500 SIT 2.500 SIT 2.500 SIT Župane Rado êfâ ONGIR P D TRZIN MUAD1NSK1 PbAM'NSKJ TABÓ& KRNICA 2001 rednjo vlogo. lgluje pa smo potem sestavlja-li kar v njem in jih kasneje odnesli na dolo-čena mesta. Letošnja zima je postregla v visokogorju z obilico snega, tako da smo se na predtabor-nih oglednih turah odločili, da Špik in Pri-sojnik »odpadeta«, Varnost je vedno na pr-vcm mestu. Ampak ciljev tam okoli tako ali tako ni manjkalo. Na Mavrinc (po lovskih stezah) in Slemenovo špico smo se odpravili vsi in uživali v lepem razgledu, saj nanije bilo vreme izredno naklonjeno. Na Malo Mojstrovko in Kepo paje šla le »starejša skupina«. Mlajši pa so si ogledali »staro« pot na Vršič, muzejsko Liznjekovo hišo v Kranjski Gori in jezero Jasno ... Čas v táboruje bil izpolnjen z mnogimi de-javnostmi. »Lov za zakladom« je bil seveda standard, njegova »vsebina« se zaradi različnih lokacij vedno menja. Suho Pišnico smo nič kolikokrat přečkali - seveda smo poskusili, kako se prečka deroča gorska re-čica. Plezanje v naravni steni blizu koče v Krnici je bilo za večino veliko doživetje. Pri izvedbi je sodeloval Janez Cerar (AO Domžale). Obiskala sta nas gorska reševal-ca postaje GRS Kranjska Gora Tomaž Šuš-tar in Janez Robič, ki sta nam pokazala mnogo zanimive opreme, ki jo gorski reševalci uporabljajo pri svojem delu. Med športnimi igrami je bila odbojka hit tabora. Ročne spretnosti (izdelovanje naprst-nih lutk, cvetovi iz papirja ...) so bile tudi zanimive. Pri porokah ni bilo ravno u fi interesentov, zato pa je bilo toliko veo nimanja za izbor mistra in miss. Le da udeleženci obrnili svoje vloge. Krst pg , bil tako ali tako poglavje zase. V velik veselje nanije bilo, da so ga vodili net > teri starejši osnovnošolci, »veterani- p., smo dobili vlogo rablja in obrambe. Letošnji MPT Krnica je v celoti uspel Mladi člani društva so osvojili nekaj / • mivih vrhov, se zabavali... V vsakem pogledu na to zelo vpliva izbor vodsh-saj mladi laže vzpostavimo stik z otro! Sedem članov vodstva in 23 udeležen,; je pod šotori preživelo devet prijetnihù Po MPT pa se vodstvo že po tradiciji i J. pravi na svoj »veteranski« MPT Leto-smo si za izhodišče izbrali Kobarid. 0; kali smo »Kobariško zgodovinsko pot Vrli nad Peski, Batognico, Km in Mai.! S vodja MKT Emil/Vwç Irena Muiibabić Zahvale: l abor ne bi bil lak, kol je bil, če nam n. n {" na pomoč priskočili: Igor Košir; Bojan Vuksinić; Mimi Birk; Lojze Šircelj: Mi ) Potrbin; Kralj Franc: Andrej Lavtižar.' " : Trzin; Občina Trzin: Planinska zveza S -venije - Planinska založba; Založba Si ta, Ljubljana, l iskama Vovk Domžale l iskama Ravnikar Domžale; Tomaž Št tar in Janez Robič (GRS Kranjska Go: • Janez Cerar (AO Domžale); Občinski « CZ Trzin; Interina, plinama Trzin; LI KA ; d.o.o., Trzin; Marka d.o.o., Trzin; LM : production (Bogdan Kozina). Na koncu pa seveda zahvala vodstvu !■ ra, ki se svojemu zaslužku za delo rui : ru že tradicionalno odpoveduje v kori-nakupa labornc opreme in materiala. HVALA! Pa še to: V svoje vrste vabimo dijake in študent« děla na področju planinstva je veliko Prostovoljno delo je pa tudi zopet "i ' Za osnovnošolce bo planinski krožek v OŠ Trzin potěkal vsak" sredo ob 15.00. ir L/etošnji »Mladinski planinski tabor« smo mladi trzinski planinci postavili v Krnici (V klinu) pod Vršičem. Prijeten prostor smo zadnjič obiskali leta 1993. Nekateri člani sedanjega vodstva so bili takrat še mladi udeleženci in na nek način seje zdelo, da je to prava izbira. Krog izobra-ževanja se nekako sklepa - od udeleženca izletov in taborov do vodnika PZS (izpra-šanega in registriranega - se razume). Zadnji teden pred taborom je bil izredno naporen. Za začetek je Tomaž doživel prometno nesrečo. Kolo je postalo za vedno neuporabno, Tomaž paje bil kljub poš-kodbi gležnja in mavcu še vedno »v pogonu«. Tako smo kar naenkrat imeli rešeno vprašanje, kdo bo stalno v taboru. Okoli Vršiča se namreč poleti potika mnogo »magnetnih Čeliov« (po besedah nadzornika TNP), s katerimi zna včasih oditi marsikaj, kar ni privezano, přibito, zalep-Ijeno ... Da ne bo poniote - Čeh i (in ostali vzhodnjaki) znajo biti čisto OK, posa-mezniki pa vseeno mečejo slabo luč na ostale. Tomaž je tako dopoldne, ko smo bili laboreči na turi, připravil vse potrebno za popoldanske dejavnosti. Začetek taborjenja (dan pred prihodom otrok vodstvo postavi šotore in pripravi tabor za nemoteno delovanje) je bil prav obupen. Odhod iz Trzina so pospremile střele in grmenje, neboje bilo tako rekoč črno ampak saj bo (na koncu tabora smo ugotovili, da rek »Slab začetek, dober konec« res drži. V okolici Lese se ni nič vidělo - še bližnjih Karavank ne. Spomnim se pripovedo-vanja naših starejših članov, v kakšnem vremenu so postavljali tabor na Jezerskem sredi 80-ih let. Vedel sem, da tudi nam tokrat ne bo lahko, ampak člani trzinske-ga MO nismo iz »cukra«. Ko pridemo v Krnico, se nebeške vodne zapornice za 20 minut priprejo in to je ravno dovolj, da postavimo »členkarja«, veliki šotor, ki ima v času taborjenja os- ONGRCKI NA MT. BLANCU i jj-'lo seje lani jeseni, koje Grega v • o pnpeljal 20 svojih sodelavcev iz - ;..'.', S1Q je do tedaj planinstvo poznal Spbninskega društva. r ,Tkaj skupnih izletih jc postalo jasno, potrebno vključiti v kakšno društ-T ikoje Onger postal bogatejši za 18 ,«-. ; vzponu na Mt. Blanc (4807 m) se - : j,|a na lanskoletnem taboru na Križ-[■>-. : niih. Grega je naredil načrt připrav * uJeleženci so od decembra lani do le-- .-ga avgusta pridno trenirali. . iiing je bilo predvidenih 10 skupnih . na katerih je bila približno 80% .. /ha. Bili smo na Kofcah. Velikem \ èu Storžiču, Tolstem vrhu. Triglavu, Ojim-ï. Grintovcu in še kje. , »o se na skupnih izletih naučili, di-*t piti. jesti in hoditi i derezami ter us-:, : .ai s cepinom. Trening je bil kar mala nska Sola • „no je napočil 10 avgust, ki je bil do-.1 kot dan odhoda. Za aklimatizacijo egadoločil vzpon na Gran Paradiso ;- I m). Ker smo přečkali Italijo v času : Dobu in da bi bilo prav, da mesto za od gališče izberejo kje drugje. Se posebej i ločni nasprotniki so tišti, ki žive najbliž odlagališču. Nekateri celo govorijo, da : jim bilo potrebno zagotoviti nadome gradnje, s katerimi bi zamenjali svoje» danje domove. Ker ima v domžalskem < činskem svetu pozicija premoč, se zna. diti, da bodo opozicijski poslanci preg vani. Treba paje tudi povedati, da smo prebivalci Doba izvedeli, da vsi ne na tujejo predlagani rešitvi, saj ocenjujejo ■ je v tem lahko tudi denar za Dob. Nase je tudi na račun denarja, ki ga je zaradi < ponije přejelo v prejšnjih letih, v zadnje obdobju lepo razvijalo. Kakor koli že. činski svet občine Domžale bo o možni« za širitev obstoječe deponije na Dobu : pravljal v oktobru. popravni izpit po sam o u pravu an j u ■ cvek T^v iretjem tisočletju se dogajajo . li ali polčudeži in to v Trzinu. Dve " U nazaj sem Trzinec ali Trzinčan ÏL o plohu na postaji, o televizijskem ^ipu v Mlakah, o asfaltiranju prehoda in kvikem igrišču na Reboljevi. v ,'jpanova občina je prvič hitro odrea-. i ipo enem mesecu) in se lotila pre-T ' .aline vem kaj, igrišča. Pripeljali so . , '"',/or. ki je »pojedel« betonske klopce. Ki pajihje prebavil, jih je moral nekje .-■•: >iti. Te betonske plošče je enostavno odlo/il v gmajni vzhodno od bajerja. Tam m;,- Msipavajo nekomu iz New Yorka . látvno parcelo. Tako je tem res videti lepo rdeče ploščice, azbestne salonitke, da pa fiila parcela bolj trda, je nekdo pri-. 1 -e jogi. Vi igrittu so postavili nekaj igral, stare P» dc'no obnovili. Prebarvala pa jih je, saj veste, babica. Toda pozabili so, odstraniti neke plastične »čepe«, ki sedaj krasijo gu-galnice. Nabavili so tudi cvetlična korita, da otroci ne bi pohodili cvetja - lepo. Toda ta korita so postavili na pese, lep bel pesek in to v širini enega metra od robnika proti igriš-ču. Po Reboljevi je tako zdaj v dolžini igrišča po ulici posut pesek, ki se posipava, ko pridejo otroci na igrišče. Saj se spomnite, daje prejšnji prehod ob TV anteni, ker seje posipavalo, eden od občanov samoupravno asfaltira!. Sedaj pa nam občina posipava pesek v deset-kratni količini. V Odsevu je tudi pisalo, da se župan zavzema za lepši in enak videz Trzina. To je res. s populárními smerokaz po čelem Trzinu, ki so enaki pobarvi in višini. Žal pa to ne drži za klopce. Na Mlakarjevi rjave, na Reboljevi bele. Morda pa bodo na Kidričevi rdeče, saj je tam tudi neki park. V času socializma so bile betonske klopce skupaj, da so se ljudje pogovarjali. Zdaj, ko imamo demokracijo pa so te klopce narazen več kot 10 metrov in tako ljudje lahko vpijejo drug proti drugemu. Hvala-bogu, da te zdaj ne zapro, če pověš kak vic čez državno administracijo. No, to je ta polčudež, ki gaje županova občina dělala skoraj mesec dni. Toda žal na pol, nedokončano. Bližnji sosedje smo mislili, da bo to otroško igrišče ograjeno z lepo ograjo primerne višine. Tako bi lahko v celoti služilo svojemu namenu in ne bi vaški potepuški psi namakali otroškega igrišča, kjer je dostop omejen le s koriti in ni nikjer table »Prepovedano za pse!«. No pa saj, psi ne znajo brati, tako da, kar se njih tiče, ne zaleže če tabla je ali paje ni. ANKETA 0 PRIČAKOVANJIH OBČANOV TRZINA NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI "'--iljevanje s str. 12 * agitiranih je bilo 33 žensk in 26 moških 1 :-">mih družbenih položajih, z različ--njo izobrazbe in različne starosti. -r'Jšanjih o potřebnosti ambulante v ■ jí več kot polovica vprašanih me-J : i » ambulanta zelo potrebna, manj *iea paje menila, daje ambulanta - nj. Ie majhen odstotek je menil, da ,ta ni pomembna. Za ambulanto a,i' "«10 največ prebivalcev starega katerem tudi noben od ^ '-ih ni menil, da ambulante ne pot-•' Zanimivo paje, da večina ne bi takoj zamenjala svojega . tanjo zasul s trdim gradbenim materialom, čez pa bo nato da'' navoziti zemljo, tako da bo tišti predel kmalu lepši, kot je bi: lepo in prav, osebna lastnina je sveta, vendar so zaskrbljeni« jevarstveniki že na prvi pogled odkrili, da na tistem kupu ni* le »trdi« gradbeni odpadki. Vmes so tudi azbestne plošče. ki i"1 bo deževnica lepo izplakovala in nato strupene snovi raznaii' • okolici. Ker paje: kup blizu naselja. ■ zdi nekaterim pa-'; kot naročen zacd" ganje njihovih l kov. Pridno soi tja voziti najrazlu" odpadke in zelo r je možnosti, ni tudi nevarnih Kdo lahko ukrep-' KAM JE ODTEKLO OUE? KOLO BREZ LASTNIKA KOnovice PSATO ŽE ZARAŠČA v * preteklosti je bila ř! - » --la. pravijo, da celo ■»? vori o zlobni, neuk-,ui!." rcki, ki je pogosto f- fb Ijala in dělala ško-* x '-dnjem času na njej ™ več tolmunov in j " • delo v struge, paje v sušnem obdobju že široko razgaljala svojo z mahom 1 : Poraslo dno. Vendar se je ponekod potrebno do struge kar prebijati skozi goščavo. Struge marsikje skoraj ni videti, kjer paje dostop možen, pa se pogosto odkri-vajo žalostné barikade odpadkov. Je struga Pšate res postala kanal za odpadke? Navlaka ODLAGALIŠČA OB »BELI« CESTI v zaraščeni strugi kvari izgled in preti z maščevanjem v času je-senskega in tudi zimskega deževja. Pšata spet lahko dokaže, da ne nosi zaman imena, ki nakazuje, daje lahko zla. Jezovi odpadkov in zaraščeni bregovi jo lahko prisilijo, da bo svojo moč in jezo razkazovala tako, da bo prestopala bregove in pustošila tam, kjer najmanj želimo. Prav bi bilo, da tudi v Trzinu prisluhnemo pozivu županov iz Komende in Mengša, da naj bi Pšata spet postala čista - studenec. S pomladi in v začetku polet-ja seje v Trzinu zvrstilo res veliko zabavnih, družabnih in športnih prireditev. To je poživilo življenje v našem kraju, prireditelji pa so spet dokazali, da smo Trzinci dobri organizatorji. Vendar ali znamo paziti na vse? Po eni od prireditev seje na asfaltni ploščadi za poslopjem kul-turnega doma, kjer ima sedež tudi naša občina, pojavil velik črn madež odpadnega olja. Kdo je bil kriv za to, da seje olje razliva- lo po tleh? Po dokaj hitrem posegu ozaveščenih so madež izprali, vseeno paje vsaj nekaj olja ponikni-lo v tla. Prav bi bilo, da bi bili organizatorji še posebej pozorni na nevarnosti za okolje, ki bi jih lahko povzročila njihova prireditev ali pa njeni udeleženci. N edaleč stran seje pred časom znašlo povsem dobro moško kolo. Gaje lastnik pozabil? Si gaje kak nepridiprav »sposodil« in se z njim pripeljal v gozd, ko ga ni več potřeboval, gaje pa enostavno pustil tam? Takih vsakdanjih zgodb odvrženih koles je na tisoče. Bolj vzne-mirljiv paje madež v bližini kolesa. Nekdo je očitno tam izlil neko snov, zaradi katere je na tem mestu vse rastlinstvo po-rumenelo. Je šlo za strupeno, nevarno snov? 0 « iako ime-f vam -bel i« je. Upeljev ; / vmesnega afrnoCja med l^trijsko cono 1 c-iaiim delom t r/ini SO tišti, ki marzana-!ii Cisto okol- •c .v .iûlgo tu in tam na črno odlagali odpadke. Letos so bili še P vj delavni, saj je svinjarije že več kupov. Prav na koncu Ej» Prevali je znani Trzinec pripeljal kar lep kup odpadlega ^ . ".-ncga materiala in druge svinjarije. Nekdo drugje pripeljal Jhluženo strešno opeko, budno oko pa lahko najde še cele kupe drugi navlake. Kaj Ijudje, ki na ta način pacajo naše okolje, sploh m sliji»? So izvedeli, daje odlagališče odpadkov na Dobu skoraj p pamislijo, daje treba najti druga odlagališča? Na Dobu odpadke še sprejemajo in po vsej verjetnosti jih bodo še precej . - r'iio potruditi seje treba do tja. Ampak to stane! Res je, toda u ; •!§, naravno okolje bi sc vseeno lahko žrtvovali. Če ne zase, js ».it /a naše zanamce! Človeštvo si žal žaga vejo, na kateri 4cJ: Ampak kaj naj rečemo za znanega trzinskega okoljevarstve- nika, ki so ga pol-na usta besed o varovanju okolja, pa so ga pred časom videli, kako je s samokolnico odpeljal odpadke izpred svojega praga na divje odlagališče? Lahko smo žalostni. IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 04.07.2001 VLOM V BETONARNO V TRZINU Policisti so opravili ogled kraja vloma v betonarni Trzin. Ugotovili so, daje nez-nanec iz kleti omenjenega objekta odtujil visokotlačni stroj za pranje znamke Karc-her. v vrednosti okoli 400.000,00 SIT. 07.07.2001 VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Na Lobodovi je bil tega dne prijavljen vlom v stanovanjsko hišo. Neznani stori-lec je vlomil v hišo, pregledal vse prostore v notranjosti in z vlamljanjem povzro-čil precej gmotne škode. 08.07.2001 TATVINA OSEBNEGA AVTOIMOBILA Na PP se je zglasil P.I. in prijavil, da pog-reša svoj osebni avtomobil znamke Fiat 500, katerega je imel parkiranega na dvo-rišču v naselju Motnica. Naslednji danje storilec vozilo vrnil tja, od kodér gaje od-peljal, le da so bila na njem razbita stekla. 11.07.2001 POBIRANJE PRISPEVKOV ZA CERKEV V TRZINU T. A. in T.F. iz Mengeške ulice v Trzinu sta prijavila, da sta prispevala 5.000,00 SIT za trzinsko cerkev. Denar je pobiral neznani moški, star okoli 30 let, visok 160 cm, suh, kratkih las, s čepico na glavi, v levem ušesu pa je imel dva uhana. Oškodovanca sta brž po »prispevanju« uviděla, da gre za pretvczo, zato sta ob-vestila policijo, neznanec pa seje v tem času že odpeljal s kolesom neznano kam. 18.07.2001 DREVO POŠKODOVALO VOZILO Zaradi močnega vetra, ki je tega dne div-jal v Domžalah in okolici, je na Jemčevi ulici v Trzinu izruvalo dřevo, ki je padlo na parkiran tovorni avtomobil Peugeot Boxer, na katerem je nastalo za okoli 150.000,00 SIT škode. 22.07.2001 VLOM V HIŠO Tudi tega dne na Jemčevi ulici niso imeli sreče. S.M.je namreč neznanec vlomil v hišo, iz katere je odnesel nekaj denarja v tuji valuti, računalnik in več kosov zlatnine v skupni vrednosti okoli 2.000.000,00 SIT. 23.07.2001 POVZROČIL PROMETNO NESREĆO, NATO ŠE GROZIL V Trzinu v bližini Baron bara je prišlo do manjše prometne nesreče. Voznik - pov-zročitelj in njegov sopotnik sta takoj po ne-sreči izstopila iz vozila, oškodovanca udarila v predel glave, nato pa sta sedla v avto in odpeljala, kot da se ni nič zgodilo. Oba se bosta morala zagovarjati pri sodniku za prekrške v Domžalah. 27.07.2001 VROČEKRVNI GOST V gostinskem lokalu na Kidričevi ulici v Trzinu je bilo vse lepo jn prav. dokler ni přišel vanj pijani gost Č.I., ki je od natakari-ce zahteval alkoholno pijačo. Postregla mu je, vendar mu to ni bilo dovolj. Po lokalu je začel razmetavati inventar. Kljub posredovanju policistov se Č.I. ni pomiril, zato je bil pridržan do ztreznitve na policiji, kjer so mu čez čas pošle moči. Č.I. in natakarica U. N. bosta predlagana v postopek pri Sodniku za prekrške. Č.I. zaradi že omenjenega de-janja, natakarica pa zato, ker je postregla alkoholno pijačo pijani osebi. 06.08.2001 POVZROČIL PROMETNO NESREČO ZARADI VOŽNJE POD VPLIVOM ALKOHOLA Na Mengeški cesti v Trzinu seje v zgodnjih jutranjih urah zgodila prometna nesreća zaradi neprilagojene hitrosti vožnje voznika Š.J., ki gaje zaneslo s ceste, nakar je z vozilom trčil v ograjo bližnje stanovanjske hiše. Po opravljenem preizkusu alkoholiziranosti seje izkazalo, daje bil povzročitelj tudi pod vplivom alkohola, vendar se z rezultatom preizkusa ni strinjal. Zaradi tega so policisti odredili odvzem krvi in urina v ZD Domžale. Skupna gmotna škoda znaša okoli 2.000.000,00 SIT. 06.08.2001 VLOM V POSLOVNE PROSTORE IC TRZIN Policisti so opravili ogled kraja vloma v Špruhi, kjer je neznanec na vzvod odprl vhodná vrata poslovnih prostorov podjetja STENKO d.o.o. in tako přišel v notranjost. Ukradel je FAX aparat in dva računalnika. Skoda, ki je pri tem nastala, znaša okoli 500.000,00 SIT. 09.08.2001 POŽIG OSEBNEGA AVTOMOBILA V TRZINU Gasilci so morali pohiteti na kraj požara v Trzin, ker so bili obveščeni o požaru na osebnem avtomobiiu. Z ogledom so policisti ugotovili, da gre za požig, saj je neznanec z vnetljivo tekočino polil vozilo, nato pa za-netil ogenj. Zadevo raziskujejo kriminalisti iz UKP Ljubljana. PROMETNE NESREČE NA OBMOČJU TRZINA Na območju Trzina seje v mesecujuliju in avgustu 2001 pripetilo pet prometnih nesreč z materialno škodo, vzroki pa so bili kot po-navadi: nepravilen premik z vozilom, pre-kratka varnostna razdalja, neprilagojena hit-rost in v enem primeru nepravilno naložen tovor. V vseh primerih so bili povzročitel-jem nesreč izdani plačilni nalogi za porav-navo kazni. TATVINE BENCINA Tudi tokrat ni šio brez »zastonj samopos-trežbe« na bencinski črpalki. Na PP Domžale so bili prijavljeni štirje primeri tatvi-ne goriva. Dva storilca so policisti že izsledili, za dvema pa še poizvedujejo. V.P.O. psata -studenec 1 red kratkim sta župana občine Mengeš Tomaž Štebe in občine Koir<-J da Tomaž Drolec dala pobudo za akc Pšata - studenec. Oba župana se še spomnita, kako sta se v mladosti v P<.. še lahko kopala, župan iz Komende r~ se tudi spominja, kako so Pšato včasi-lahko brez slabih posledic pili kot pir vodo. Župana in seveda tudi številni ljudje, ki živijo ob Pšati, bi želeli, dar potok, ki teče tudi skozi našo občino. spet postal čist, pravzaprav studenec. Svoj poziv sta naslovila na vodstva vici občin iz porečja Pšate, na Ministrstvoa okolje in prostor, inšpekcijskim služfc.,-ter vodstvu Centralne čistilne naprave . Studi. Najbolj problematične so raznu rt v zgornjem delu toka Pšate, saj v obOi-nah Cerklje in Komenda nimajo še pov sem urejene kanalizacije in ustreznih čistilnih naprav. Komendski župan g. Drolc pravi, da so njihove čistilne nap-rave pravzaprav triprekatne greznice in da se zaradi slabih čistilnih naprav \ Pšato steka precej odplak. V Komen.: in Cerkljah so sicer načrtovali posta* ■ tev novih čistilnih naprav, vendar p>>-budnika akcije za čisto Pšato predlajja, da naj bi vse odpadne fekalne in tehn loške vode preko skupnega kolektori.i odvedli do centralne čistilne naprave Študi. Predlagata tudi uvedbo loćenega sistema kanalizacije za odpadne pad.: vinske vode, ki naj bi jih opremili z I > vilci olj in usedalniki, čiste padavin»1. (meteorne) vode pa naj bi odvajali \ p nikalnice in s tem bogatili podtalnkv Na vodovarslvenih in vodozbirnih ob-močjih ter v gorah pa bi morali vzpf-tavili razmere, ki bi preprečevale kak -nokoli onesnaževanje. Pobudnika akcije sta prepričana, da hi upošlevanjem predlaganih ukrepov C-čas lahko Pšati in tudi podtalnici na*. -! območja vrnili nekdanjo čistost in d. bila Pšata spet primerna za kopanje, it že ne za pitje. Zavedata pa se, da bi >'S tem morali precej narediti tudi sami 11'-čani, ki živijo ob Pšati, saj vanjo vse prepogosto odmetavajo stvari, ki so odslužile svojemu namenu in jih ne potre-bujejo več. Prav gotovo bi bilo pra\. • se v akcijo dejavno vključi tudi na>2 ob" čina in seveda tudi vsi prebivala Tr.': * Največja naravna nadloga je da"-člověk. Ken NEDELJKU V SLOVO Naše oči bodo še dolgo želele uzre-: ZV oj nasmejani obraz in tvojo ro-• . dvignjeno v pozdrav. Težko je sprejeti. da si nas za vedno zapustil. PriSel si iz oddaljenega rodnega kraja in si v našem kraju ustvaril x dom. Kmalu si s preprostostjo, -mehom in pridnimi rokami : 'iJobil naklonjenost Trzincev. Pri nursikateri hiši v Trzinu so pomagale tvoje moine roke. Te roke pa i .!»>polnjevalo plemenito srce. VJoljko, pogrešali te bomo. SP tinjali se te bomo s hvalež-»v-ljo. ker si nam dajal zaupanje v il ■ ekovo dobroto. Tvoji prijatelji "3 poti k smrti, ~oreš vrniti. .v:; *rr,re. neha živeti, -- e^ati živeti ' domeni umreti. Tvoj sameva čebelnjak, obstál za vedno je korak, ■V-jfl kje tvoje skrbne so roke, pogrešajo te čebelice, <£ saj rekel si jim ljubice. V -1' Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in lasta „4 JOZETA DOLINS& VII Se zahvaljujemo vsem prijateljem, čebelarjem, sosedom, gasilcem in ostalim Trzincem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku Pavletu Krtu za lep cerkveni obred, organistu Franciju Banku in Mengeškemu zvonu za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Vsi njegovi Vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dajal ti. bomo v srcu nosili vsi, i w do konca naših dni. v ■ ZAHVALA Prerano in nenadoma nas je v 54. letu zapustil naš dragi mož. oče in dedi NEDELJKO LUKIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, posebno sestri Ruži in sosedi Milki Zirdum za pomoč najtežjem trenutku. Iskrena hvala vsem, ki ste nam prišli izreč sožalje. Sosedom, prijateljem in trzinskemu Karitasu hvala za dar, ki ste ga darovali namesto cvetja. Hvaležni vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. brez pomena žanje so razdalje. kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in stric MIHAEL PIRNÂT Lukov Milia iz Trzina Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani. Hvala za podarjeno cvetje in sveče in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Pavlu Krtu za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu oktetu Zvon Mengeš za zapete žalostinke in gospodu Stoparju za sočutno zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi vadôâ stráň km m m mmma® y mmm v wmmmm® mmmz Ker v uredništvu Odseva ne vemo /.a vsako prireditev. ki se bo dogajala v naslednjem mesecu. vabimo vse. ki pripravljajo kako zanimivo prireditev. da nas o tem obvestijo. Vroćo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt. zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 7213-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 29.-30.09. Turistično društvo Trzin Predstavitev Trzina na Mihaelovem sejmu v Mengši 06.10. Društvo prijateljev mladine Trzin Teden otroka: športne igre, kulturne predstave 06.10 Planinsko društvo Onger Trzin Izlet: Slavnik in jama Dimnice Mladinski odsek in DPM Trzin 13.10. Turistično društvo Trzin Izlet - trgatev (sv. Jurij ob Ščavnici) 18.10. Kulturno-umetniško društvo Trzin Tematski kulturni večer Oktober Športno društvo Trzin Turnir v maleni nogometu Oktober Društvo upokojencev Žerjavčki Izlet v Prekmurje Oktober Gasilsko društvo Trzin Mesec požarne varnosti êmim mmu\s t3?* Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu Strelsko društvo Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od 18. do 20. ure na strelišče. Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek MO PD Onger Trzin vabi v svoje vrste mlade, ki jih zanima »odkrivanje nekoristnega sveta«. S planinskim krožkom na OŠ Trzin bomo nadaljevali v sredo 3. oktobra ob 15. uri (v učilnici zemljepisa), dijaki in študenti pa ste vabljeni vsak drugi četrtek v mcsecu ob 20.00 v društveno hišico (projekcije diapozitivov, dogovori za ture, ...). i3t' Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija Šahovska sckcija Trzin bo nadaljcvala s ponedeljkovimi srečanji prvi ponedeljek po 15.septembru ob 19,30 uri. Informacije o turnirjih - internet www.sah-zveza.si ali telctekst 599 ali 041-679-515 Kado Ï3f Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, ki še niso člani, da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri srečanja v prostorih stare OŠ Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo, da naj se jim pridružijo. POVABILO PEVCEM Pevski zbor društva trzinskih upokojencev Žerjavčki vabi vse, ki jih veseli pelje, naj se jim pridružijo. Vse pevke in pevce, ki si želijo dobre, vesele družbe in lepega petja vabijo, da naj pridejo v ponedeljek, I. oktobra 2001 ob 19. uri v društveno dvorano v I. nadstropju stare trzinske osnovne šole na Mengeški 22. Vabljeni Turistično društvo Trzin organizira informativni sestanek o rezbarstvu 1. oktobra ob 16. uri v stari OŠ. uga «»ka d.o.o hfMGuuca Derčeva 31 je v trgovini z modno konfekcijo "NAOMI", Kidričeva 12, 1236 Trzin [pri Pizzeriji in špagetariji Da Mattia, trgovini Flis in nasproti mesnice Arvaj oz. papirnice Čačke] odprla zbiralnico za čišćenje, pranje in konfekcijska popravila. Z dolgoletno tradicijo vam nudimo hitre in kakovostne usluge za: kemično čišćenje vseh tekstilnih izdelkov inpregnacijo SCOTCHGARD za vsa vrhnja in športna oblačila pranje in likanje posteljnine, zaves ... globinsko čišćenje lamelnih zaves globinsko čišćenje vseh vrst in velikosti preprog čišćenje usnjenih izdelkov vsa konfekcijska popravila Trgovina Naomi je odprta od ponedeljka do petka od 12.00 do 13.00 ure Ob sobotah od 09.00 do 13.00 ure 5Tel. št. NAOMI 01 724 15 115 a • • • • Se priporočamo! OPTIKA Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06 Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00 -18.00 sobota 9.00 - 12.00 Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: i tt $ ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠĆENJE STEKLA • TALNIH OBLOG • OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, JOCIJI- I j • GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZU ! • STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA I • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA.. IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! • IAM. ZAVES IN ŽALUZIJ • ROLOJEV • ZATEMNI rVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOUJE SLIKOPLESKARSKE STORITVEÍ clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 721-0-432, gsm: 041 / 630 e-mail: samo.music@siol.net Za prijetno f Vsem, ki vas po brezskrbnem dopustu skrbi, kako zagotoviti denarna sredstva za vse obveznosti, ki jih prinaša jesenski čas, v Banki Domžale nudimo: POTROŠNIŠKE KREDITE - po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilom do 60 mesecev - našim zvestim stránkám, ki z nami poslujejo preko tekoćih računov, ponujamo možnost najetja gotovinskega kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev Ljubljanska 24 1236 Trzin telefon 01 721 22 34 www.tord-servistrzin.si e-mail: ford.salon@siol.net e STANOVANJSKE KREDITE - pri reševanju stanovanjskega problema vam pomagamo tako, da vam strokovno svetujemo in skupaj z vami izberemo za vas najugodnejšo možnost kreditiranja. Nudimo vam konkurenčně dolgoročne kredite, z možnostjo odplačila tudi do 20 let Za vamo hrambo vaših dragocenosti so vam na voljo SEFI - sefi so različnih velikosti. Z njihovo uporabo se najbolje zavarujete pred nezaželenimi obiskovalci v vaših domovih. Oglasite se v eni od enot banke, kjer dobite vse potrebne informacije. banica domžale Banka Domžale d.d., Domžale Banina skupina Nove Ljubljanske banke