Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 19. januar a 1938 Štev. 14. Leto Xif. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / TeL uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din t Oglasi po ceniku / Ogla* »e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani t Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 A a w fr m N ©se zeleznfce . V skupščinskem finančnem odboru se 16 razpravlja! novi proračunski osnutek letnega ministrstva. V okviru mini-r°vega ekspozeja in sledeče debate so Se obravnavali vsi oni mnogostranski Problemi, ki se tičejo naših železnic in nase prometne politike, saj naraščajo iz e‘a v leto tudi potrebe našega prometa. Izdatkj prometnega ministrstva so po- ' Večani v novem proračunskem osnutku 390.8 milijonov dinarjev, pri čemer gre "‘.2% 2a gradnjo novih železnic. V prvi Polovici tega proračunskega leta so zna-f3’* dohodki 1.030.9 milij. din. Od izdat- gre 30.89% za upravno službo, --•53% za prometno komercialno služ-®°> 9.64% za strojno službo, 38.85% za gradbeno službo, 1.64% za razne nedeljive materialne izdatke, 6.5% za obnovo 'Pventarskih predmetov, 28.62% pa za ^Plačilo dolgo\ in obveznic, tako da ^aša zvišanje materialnih izdatkov poprečno S.2%, zvišanje osebnih izdatkov povprečno 14.64%. „ Nagli tempo v sodobnem življenju vob-zahteva tudi hitrejši sodobni promet. ^ svojem ekspozeju je opozarjal minister ^r. Spah o na potrebo obnovitve trač-5 na glavni progi Beograd—Vinkovci, anševo—Vršac, na delu proge Osijek— koprivnica in Kotoriba—Pragersko. Kaze se pa tudi p* eba uvedbe motorizacij železniškega prometa, zlasti na progi Beograd—Sarajevo—Dubrovnik in je generalno ravnateljstvo državnih železnic *e naročilo 7 garnitur tridelnih Dieselo-motornih vozov na progi Beograd— Sarajevo-—Dubrovnik. Ti motorni vozovi Pridejo v promet še letos. Tudi bo nabav-ttmh več vozov za mednarodni promet. ~a gradnjo novih železnic je predvidenih ■52.1 milijonov din. Iz notranjega niljard-l,eSa posojila se jc žc izročila prometu Proga Koprivnica—Varaždin, gradi pa se Proga Št. J&nž—Sevnica, most čez Savo Pr Zagrebu, proga Bileče—Nikšič. Usti-Prača—Foča. Kraljevo—Čačak in Met-Ovič—Ploče, nadalje Požarevac—Kuče-°> Bihač—Knin, Koršumlija—Priština. Izdatki v pomorskem in rečnem pro-e*u so se zvišali za 10.5 milijonov di-a5jcv, saj je ob naši obali 386 luk in r‘s,tanišč, ki jih je treba deloma vzdrže-ati. deloma pa izgraditi. Na naših rekali a ie narasel zunanji promet od 650.196 ’a 1.183.475 ton ✓ letu 1937. 'V zvezi s proračunom ministrstva prosta. k; ga je skipščinski finančni od-r na svoji včerajšnji seji sprejel, je po-Sel nied drugim v debato tudi narodni slanec Iva. M o h o r i č, ki je ome-^j*'. da pogreša v novem proračunu kre-,, za jreureditev ljubljanskega glavna kolodvora, nadalje za izvedbo dru-^ Sa tira na oreobre: enjeni progi Zidani j,c St~-Zaprešič, potem za elektrifikacijo ^ rskih pr«g v dravski banovini kar bi v velikem interesu turizma, za kar tu i ^ai>l vsi Predpogoji. Opozarjal pa je gk 'a težko materialno stank železnl-v eRa osebja, ki vrši svoje dolžnosti z nj.°.rn'0 vestnostje in požrtvovalno disci-,i branostjo. Nujno potrebna pa je tudi j ,Va tarifna reforma, ki bi koristila vsem. tri?' ■Ia*i domači prod .ikciji in notranji I,g0vini- ki .je izključno navezana na su-•. Kmni Drevoz. Nikakor ne bi smela ta-v. na politika bolj obremenjevati dorna-1 'zdelkov k.,kor inozemske Izdelke. žer času se pojavlja v našem ezniškem promet!.1 velik nedostatek at-i zakasnHve vlakov, Poslanec Moho-‘e opozarja na velike neprilike. ki nastalo radi tega, ker izgubljajo potniki v Zoi,i zveze z inozemstvom. Chautemps le sestavil homogeno manjšinsko vlado radikalov PARIZ, 19. januarja. Nova francoska vlada je sestavljena sledeče: Predsedstvo ministrskega sveta Chautemps, ministra brez lastnice Frossard in Bonnet, minister narodne obrambe in vojske Daladier, minister vojne mornarice VVilliam Bertrand, letalskj minister Guy la Chambre, notranji minister Sarraut, pravosodni minister Campinchi, finančni minister Marchandeau, zunanji minister Delbos, trgovinski minister Hymans, pokojninski minister Las-sall, kmetijski minister Palmade, prosvetni minister Jean Zay, poštni minister J. Schmidt, minister za delo Ramadier, kolonialni m*nister Pierre Cot, minister za narodno zdravje Ricard, prometni minister Queiile. V novi Chau-tempsovi vladi so vsi člani radikali, med katerimi so vidnejši Chautemps, Daladier, Sarraut in Delbos, kj je zadržal zunanje ministrstvo, le državni podtajniki pripadajo republikanski uniji Paula Boncoura. Posebna naloga bo pripadala dosedanjemu finančnemu ministru Bonnetu, ki bo kot minister brez listnice izvajal kontrolo nad financami. V smislu dogovora bodo socialisti podpirali novo Chautempsovo vlado radikalne manjšlne, ki naj bi bila le prehodna vlada v zmerni republikanski režim. Nova vlada je danes že prevzela svoje posle. Chautempsu je radikalna stranka ponovila zaupnic0. Shjadinam v nemških U6$wk šotah BERLIN, 19. januarja. Včeraj si jc predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadi-novič ogledal letalsko akademijo v Gal tonu. častniško topniško šolo v Jiiterbor-gu. Raztovarjal se je s tiskovnim šefom nemške države dr. Dietrichom in šefom jugoslovenskega presbiroja dr. Lukovi-čem o odnošajih med jugoslovenskim in nemškim časopisjem, nakar je dr. Luko-vič konferiral tudi t dr. Gobbelsom. V smislu teh razgovorov naj bi časopisje upoštevalo dobre odnošaje med Jugoslavijo in Nemčijo. Dr. Stojadinovič odpotuje tudi v Dahme, kjer bo posetil Richt-hoffnove lovske eskadrile. U BesoutSifi m m mske.pt m židovskega j/emka BUKAREŠTA, 19. januarja. DNB po-Iv Besarabiji prepoveduje uporaba ruske-roča: V smislu sklepa Gogove vlade se*ga in židovskega jezika. Hitajska onemim a& putpeeju - Gverilske Hode ŠANGHAJ, 19. januarja. Kitajci nadaljujejo z ofenzivo vzdolž Jangceja in so prodrli že do Kuhuja v pokrajini Anvai, 75 km od Nankinga. Iz Formose prihajajo vesti o velikih nemirih in uporih delavstva proti Japonski. 7000 oboroženih upornih delavcev se je umaknilo v gorovje, od koder vodijo gverilsko vojno proti Japoncem. 'V-.taši so zanetili japonski gazometer v Ciuviumi in je bilo 50 japonskih vojakov ubitih. Sin. ftanM fetdiMM\a ta&šija fio Dunaju tajkovske sveMofae tehtam DUNAJ, 19. januarja. Preteklo noč so razbili reklamo na prometnem uradu nemških državnih železnic na Getreide-marktu. Na policiji je Ernest Hohenberg, mlajši brat voditelja avstrijskih legitimi-stov Maksa Hohenberga in sin pokojnega Franca Ferdinanda priznal, da je on razbil svetlobno reklamo. Dejal je. da se je s svojo soprogo sprehajal mimo tega urada in da je bi. ko je zagledal na svetlobni reklami kljukasti križ, tako razburjen, da je z vse silo s palico udaril po steklu. Hohenberg je izjavil, da je pripravljen poravnati škodo in je proti njemu uvedeno postopanje, m % ijudm, Hi so se sateliti v madridska kosiamUva MADRID, 19. januarja. Med republikansko vlado in tukajšnjimi poslaništvi se vršijo pogajanja v svrlio odprave 4 do 5000 beguncev, ki so se zatekli v razna madridska poslaništva. Posamezni poslaniki si prizadevajo, da bi se pogajanja čim bolj pospešile. Med republikansko vlado in francoskim poslaništvom se je že dosegel sporazum v tem smislu, da se ženske in otroci, kj so se zatekli v francosko poslaništvo, odpravijo v Francijo, moški pa v Valenci jo. aktepiive srnje kevitaimsii BERN, 19. januarja. Zvezna vlada ie izdelala načrt za ohranitev in okrepitev nevtralnosti Švice z ozirom na Društvo narodov. Ta načrt bo predložen Društvu narodov, oziroma posebnemu odboru, ki se sestane koncem januarja v Ženevi, da razpravlja o reviziji statutov Društva narodov. Švicarski predlog predvideva popolno nevtralnost napram DN predvsem v gospodarskih vprašanjih. 3,788.900 kg morskih rib so nalovili naši ribiči v letu 1937 ob obali našega Jadrana, to je v? 500.000 kg ,'eč kakor v letu 1936. Vrednost nalovljenih rib ie 36,297.523 din. Ukinjena koncesija. Tovarna za usnje V. Halbarth, ki ima svoj tovarniški obrat v Usnjarski ui.ci v Mariboru, je izgubila koncesijo, in sicer radi tega, ker že nad leto dni ne obratuje. 17.2 milijona vreč kave so uničili v letu 1937 v Braziliji in to radi tega, da cena kavi ne pade. Proračun beograjske občine predvideva 336.8 milijonov din izdatkov in prav toliko dohodkov. Občina bo pobirala 20% no občinsko doklado. V Italijo bomo prodali naše proizvode pod istimi pogoji kakor Avstrija in Madžarska. Doznava se, da je Italija ukinila preferenciale, ki sta jih pri svojem izvozu v Italijo uživala Avstrija in Madžarska. Z ozirom na to ne bo treba, da nam Italija prizna preferenciale, ker določa dogovor, sklenjen med Jugoslavijo in Italijo 25. marca 1937 v Beogradu, enake ugodnosti. Povečan izvoz naše perutnine in jajc v Italijo. Italija je ponovno izdala dovoljenje za uvoz perutnine in jajc iz Jugoslavije. V zadnjih 14 dneh smo izvozili v Italijo okoli 53.000 kg žive perutnine in 3 vagone jajc. Kliring. Narodna banka ie izplačala dne 17. t. m. v novem kliringu z Italijo nakazil do št. 9989 od 6, novembra 1937. Tri »ove tvornice za izdelovanje kvasa se bodo gradile, in sicer v Beogradu, Kreki in Jagodini. Omenjene tvornice bodo proizvajale tuai glicerin. V finančnem nist. pripravljajo revizijo v industriji kvasa in se predvideva tudi osnovanje prodajne centrale in kontingentiratiie proizvodnje. , Potrošnja cementa v naši državi se je lani povečala na 380.000 ton nasproti 325.000 tonam v prejšnjem letu. Povečani domači potrošinji pa stoji nasproti prav občutno zmanjšanje izvoza, ki je v prvih 11 mesecih leta 1937 znašal 179.000 ton nasproti 273.000 t„nam v 11 mesecih leta 1936. Davek na poslovni promet pri klanju živine. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, ki pravi, da se po členu 16 uredbe o skupnem davku na poslovni promet plača skupni davek za klanje živine pri občinske - oblastvu o priliki izročitve živinskega potnega lista odnosno o priliki izdaja..ja dovoljenja za klanje živine. Po uredbi je torej občim ka oblast dolžna pobirati kupni davek od vsake osebe, ki občinski oblasti izroči živinski potni list in zahteva dovoljenje za klanje živine ne glede na to. v kakšno svrho se bo zaklana živina uporabila. Za one osebe, ki koljejo živino izven klavnice brez dovoljenja občinske oblasti in ne da bi izročile živinski potni Ist, je za pobiranje davka pristojna davčna oblast. 97,736.296.80 din so znašali uohodki mariborske carinarnice v letu 1937, napram 68,356.499.02 din v letu 1936. Stalni jugoslovensko-madžarski gospo-drski odbor se bo sestal še ta mesec v Beogradu. Madžarska želi, da se dosedanji kompenzacijski promet poveča od 20 na 50 milijonov din. Ne pozabi naročnine! pA&edu Božične šolske počitnice V št. 3 poroča »Slov. beseda«: »Božične šolske počitnice. Letošnje božične po- [ čitnice so prinesle mnogo tegobe i otrokom i staršem. Povsem nerazumljivo je bilo, zakaj je bila šola 30. in 31. decembra, če šolska oblast že ni hotela, da bi katoliška deca in profesorji praznovali tudi pravoslavne, pravoslavni pa tudi katoliške praznike. Bil je ukrep, ki naj bi to vprašanje »pravično« in »enakopravno« rešil. Toda — kak je bil rezultat? Šolska oblast si je za vse kraje izven Slovenije premislila in za pravoslavne božične praznike dala tudi katoliški deci prosto. Na Hrvaškem, kjer je večina otrok katoliških, so imele vse šole tudi za pravoslavne božične praznike prosto.« Prikrajšani Celjska »Nova doba« izvaja v uvodniku št. 1: »Velika javna dela, mislimo tu predvsem na gradnjo novih cest, so v naši državi razdeljena tako, da je pri tem Slovenija prikrajšana. To dokazuje že statistika delavskega zavarovanja delavcev, zaposlenih pri gradnji cest, iz katere sledi, da je bilo v lanskem oktobru v vsej državi zaposlenih pri gradnji cest. železnic in vodnih naprav napram isti dobi prejšnjega leta 12.300 delavcev več ali v odstotkih okrog 45%, dočim je bilo zaposlenih v Sloveniji v isti dobi in pri istih javnih delih samo 217 delavcev več ali v odstotkih 6%. V tej statistiki so pa upoštevana javna dela, ki jih izvršujejo v Sloveniji naše samoupravne korporacije, prispevek države pri teh javnih delih se torej za obseg del, ki jih izvršujejo samouprave v naših krajih sorazmerno več, zmanjša. Na drugi strani pa vidimo, da država že okrog 2 leti gradi 25 kilometrov dolgo cestno zvezo Ljubljana—Kranj in da so se vršila že pred leti dela na državni cesti Št. Ilj— Maribor. Kar se tiče samoupravne iniciative za izgraditev cest v območju sreskega cestnega odbora v Mariboru, je ta za bodoče leto izdelal lepe načrte, katerih izvršitev bi bila velikega pomena za gospodarstvo našega obmejnega okrožja. Tudi sreskemu cestnemu odboru v Celju je na razpolago veliko in obsežno torišče dela, žal pa imata računati oba navedena sreska cestna odbora z omejenimi sredstvi, ker naše gospodarstvo večjih dajatev v obliki povišanja samoupravnih doklad absolutno ne prenese. Cestni načrti odnosno dela obeli sreskih cestnih odborov se pa ne tičejo državnih cest. za katere se morajo dobiti potrebna sredstva iz državnega proračuna. Iz tega sledi, da je državna uprava v prvi vrsti poklicana skrbeti za to da se uvedejo in proračunsko zagotovijo potrebna sredstva za izvršitev javnih del s tem, da se predvsem popravi naše cestno omrežje in nudi delo našim brezposelnim. katerih število ie v stalnem porastu. in nadalje z izboljšanjem naših prometnih sredstev pripomore k izboljšanju našega splošnega gospodarskega stanja. Narodno gospodarstvo v Sloveniji zaostaja za gospodarstvom v ostalih delih države: izdatno bi mu pa bilo po magano, če bi država v dravski banovini izvrševala javna dela v onem obsegu, ki temu delu države pritiče po njegovi davčni moči in dosedanjem kulturnem razvoju.« Verna slika „Xova doba“ piše v šl. 3.: „N’ašeniu narodu. narodno šolo! To je naslov uvodnika v ,,Slovencu", ki zahteva temeljito reformo šole in prosvetne politike, ki da je ..jugoslovenskim narodom** tuja, ker se naslanja na „versko brezbrižnost11. Po mnenju „Slovenca“ moramo mi Slovenci odklanjati „na-še liberalno državno šolstvo*1, ker je porojeno iz duha centralizma ter sc opira na vidovdansko ustavo, s katero smo bili Slovenci majorizirani in na določbe iz dobe diktature, ko v Jugoslaviji ljudstvo sploh glasu ni imelo. Značilna je ta ugotovitev danes za nas Slovence, ki vemo, da je v šestojanuar-ski vladi sodeloval voditelj slovenskega naroda, ki je kol član vlade vse lo zakonodajno delo in ureditev države podpiral. Prav isli gospod je sedaj že | Egipt v blesku poročnih slavnosti 16 letna kralji€9 18 FARIDA ZULFICA Komaj so za nami veličastne poročne slovesnosti grškega prestolonaslednika, co sledi Egipt v vročični napetosti poročnih priprav. Jutri v četrtek siavi Egipt pomembno slavje: Njegov mladi, komaj 18 letni kralj Faruk se poroči s 16 letno arido Zulfico. Prostrane, blesteče sobane kairske palače so že polne z garderobo mlade kraljice, ki ima okoli 200 oblek. O Faridi je znano, da je zelo moderna in napredna dama. Farida pripoveduje, kako je že kot mlada deklica sanjala, da bi postala kraljica. V rosni mladosti si je v igri iz ša-rernih cunj improvizirala »prestol« in se dala od sovrstnic častiti kot kraljica. Ko je Faruk po očetovi smrti prispel v London, je tamkaj pričel natančneje spoznavati svojo nevesto. Mlada, pametna prijateljica mu je ugajala. Z njo se je spre lajal in jahal v Hydeparku. Mladi kralj se je kmalu odločil, da jo poroči in da jo s tem povzdigne na mesto egiptske kraljice. In tako se bo jutri 20. t. m. zgodilo, - f ida dobi Egipt 16 letno kraljico, ki je že • ko t desetletnica pričela svoje razgovore z besedami: »Če bom nekoč kraljica«, to je bilo tedaj, ko jo je njen oče. sodnik v Aleksandriji, že določil, da postane tnala Suzi — Naz Zulfica njegova tajnica. Egipt bo od 20. januarja do 11. februarja v znamenju poročnih svečanosti in bo 11. februarja slavil kralj Faruk svoj 18. rojstni dan. Ta poroka je zbudila med egiptskim narodom mnogo odobravanja, saj si ni izbral Faruk svoje življenjske družice iz vrst knežjega rodu. To priča, da je mladi kralj sledil klicu svojega srca, ki se je razvnelo za izvoljenko v snegu in ledu švicarskih planin, kjer se je Farida kot prijateljica Faruko-vih štirih sestra z mladim kraljem smučala in zabavala. Farida je silno inteligentna, moderno usmerjena. Ima silno veliko zanimanje za tehniko, kakor Faruk sam. Vsak avtomobilski motor ume razstaviti in zopet sestaviti. Tudi pilotski izpit hoče napraviti. Se peča z lahko atletiko, je odlična metalka kopja, izborna jahalka, mojstrska smučarka. Šahira tako. da ji ni nobena Egipčanka kos, pa tudi matematika in fizika jo zanimata. Že v 12. letu si je dala urediti fizikalni laboratorij in se pečala s fizikalnimi poizkusi. Kavkaška in turška kri sta oblikovali ljubeznivo, krasno obličje kraljice Fari-de. Preje so jo klicali za Zulficar. 1 akoj po zaroki pa je morala spremeniti svoje ime — sedaj je Farida, kar pomeni »Edina« in s čimer je hotel kralj Faruk ustreči želji pokojnega očeta Fuada, ki je živel v trdni veri, da prinaša črka »F« njegovemu rodu srečo in zadovoljstvo. m steber vlade g. Stojadinoviča, pa še vedno ni prav urejena šola! Mi smo bili priče, kako se je ti dve leti in pol delala pri nas v dravski banovini prosvetna politika, ko se je izvršilo vse kar so krajevni veljaki in razni imenovani predsedniki občin zahtevali. Slovenski del JRZ, ki je imel generalno pooblastilo za Slovenijo in se ga je polno posluževal, sedaj tako iskreno honorira Beogradu lo pooblastilo, da svojo lastno vlado in svoje delo napada in misli, rla mu bo dobro slovensko ljudstvo še verjelo. To je verna slika katoliške morale.“ FARUK Ravno radi tega je dal vsem svoji® otrokom imena za začetnico F — Faruk, Feokieh, Feozich. Faiza. Falka in Fatia. Kot kraljica bo živela Farida, vsaj v začetku, popolnoma umaknjeno. Tako veleva islam. Jutri bo Farida češčena to občudovana. Bogve, če jo bo egiptski narod še kedaj videl. Faruk se hoče držati tradicijskih določil, četudi je bila njegova prvotna namera drugačna, ker se boji, da bi sicer njegov politični vpliv v muslimanskem svetu popolnoma' skopnel četudi ne odgovarja to njegovim osebni® nazorom. V okviru blestečih slovesnosti bo tudi uprizoritev Shakespearejevega »Beneškega trgovca« v arabščini ter arabske -opere »Zvezdni diadem«. Sekani Šoštanjski šahovski klub je imel zadnji petek svoj 8. redni občni zbor, ki ga je vodil klubov predsednik g. Robinščak. Tudi v lanskem letu je ta edina šaleška šahovska organizacija smotrno in uspešno propagirala kraljevsko igro. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Robinščak, podpredsednik g. Premelč, tajnik g. Scharner, blagajnik g. Movh, gospodar g. Kocjan. Odborniki: Veingerl, Lorbek in Aram. Kako smo lani kadili... V lanskem letu so kadilci v območju našega sodnega okraja pokadili tobaka in tobačnega papirja v skupni vrednosti din 2 milijona 347.475.75. Najvišjo številko je dosegel mesec julij in sicer din 223.395. V | primeri z letom 1936 je bil konzum tobaka v lanskem letu večji za 29.416.75 dinarjev. ""■■■■■ ............ Hjuientetske novice Za sodnika sreskega sodišča v Ljutomeru je bil imenovan g. Stanko Črnivec, dosedaj pristav sreskega sodišča v Ložu Odsek učiteljic pri sreskem društvu JUU v Ljutomeru je imel v soboto ob 14. uri svoj prvi sestanek, ki ga je vodila agilna ga. Josipina Mislejeva iz Stare ceste. Na sestanku so se obravnavala aktualna vprašanja naših učiteljic. Obisk je bil še dokaj zadovoljiv glede na vremenske prilike in oddaljenost učiteljic. OlOH iuštfMUU w lrVrffrvrVPVVIF Ob njegovi 60 letnici. 60 let poteče v nedeljo 23. t. m., kar so našemu rodu vile rojenice naklonile izredno dragoceno darilo: Dečku, ki je na ta dan pred 60 leti v Vrnici v Beli Krajini, zaihtel in zadihal v mirnopokojni slovenski svet, je bilo usojeno, da raste v majhnem In da dozori v velikem. Skozi rast in trpljenje se je ob drugih, ki so zarana omahnili na poti življenja, vzpenjal vse višje in višje, dokler ni na višku 2 leti in 0 mesecev najupljivnejši član1 ustvarjanja, oblikovanja zavzel mesta sil nega barda naše besede, naše krvi in naše zemlje. Naš rod je spoštljivo prisluhnil njegovi besedi, topli, iskreni in veličastni, kakor da prihaja iz svetopisemskih vrelcev. Zaupno je obstal ob njem, ki -nam je v temi in bolečini bil kakor prerok, videc iz dalj v dalje. Knez slovenske besede nam je postal borec za pravdo in svobodo, oznanjevalec velikih reči, mojster oblike, prižiga-lec misli, ki so se visoko utrnile nad našim svodom kakor bleščeče zvezde, ki so tako svetlo, upapolno zamigljale in nas poživljale od »Čaše opojnosti«, »Pisanic« in »Čez plan« pa do »Samogovorov«, »Cicibana«, »Sto ugank« in »V zarje Vidove«. Tvorec »Dume«, ki bi mogla biti edinstveno lepa, mogočna pesnitev v svetovni književnosti. Osvajajoča, iskrena, globoka, filozofsko izklesana, do-življena in dotrpljena je ta lirika, ki ji ni zlepa primere. Misli te grabijo in mehčajo, besede zvenijo lepše kakor najveličastnejša melodija, oblika razodeva velikega mojstra. Nešteto klasičnih, pregnantno dognanih ter dovršenih prevodov je položil na oltar naše prevodne književnosti: Sha kespeare, Rostand, Dickens, Maupassant in drugi vstajajo v njegovi besedi pred nami v vsej razkošni lepoti, ki presega izvirnost in prvotnost. In vendar izluščimo tudi ob tej svetli veličini nekoliko tragike. Ko bi bil naš Oton Župančič sin velikega naroda, biga danes poveličeval, blagroval in občudoval ves svet. Pa smo ga mi tem bolj vzljubili, ki nam je bil kakor usmerjevalec iz temin v svetlobo, kakor oznanjevalec dobrega v trpljenju in zapuščenosti. Ob 60 letnici Otona Župančiča, ki si & zmagovito priboril mesto poleg Franceta Prešerna, se ves naš slovenski rod ia jugoslovenskl narod klanja njegovi veličini. Maribor se bo tudi pridružil s pose-tom jutrišnje uprizoritve njegove tragedije »Veronike Deseniške« v tukajšnjem Narodnem gledališču. Počastimo O. Župančiča: Naš največji pesnik je, mojster pesniškega oblikovanja, knez slovenske besede, duhoven naše misli, prerok naše svobode in ujedi-njenja. _______ S taščico v Tičistanu Otonu Župančiču za 60-letnieo. Zdaj, taščica pač glad in hlad te grabi. Da varna si pri meni, se zavedaš Tako zaupno mi na roko sedaš. Kaiko bi se odrekla sladki vabi! To danes ti naročam, ne pozabi: ves božji čas po parku bistro gledaš in poizvedbe Siroma razpredaš — še zame svojo spretnost uporabi! Poišči tu družico modro šv-edsko, — gotovo o mrazu sem je priletela — pa tole na uho ji zagostoli: »Časti tu kneza Pevca ljudstvo kmetsko. Če kdaj še s severa mi prideš doli. s seboj prinesi Otonu Nobela. Anton Debel fce davnin človeškega rodu „Kitaiski pračlovek" pred »Neandertalcem" in pred „Krapineem“ „Sinanthrophus pekinensis" starejši ko »javanski pračlovek", ki je star 500.000 do milijon let — Zvezni člen od »Neandertalca" k antropoidnim opicam - »Kitajski pračlovek" je predhodnik mongolske rase Bes iz ruskega ujetništva P° svojih doživljajih napisal: J. Petre.) Pri tem napadu smo imeli precej mrt-Ranjenci pa, ki jih ni bik) maik>, so jjjorali brez obvez ležati dalje. Kdor m-“ sposoben za beg, mu ni bilo pomočj. Po daljšem begu smo se končno zopet »redili. p0 kratkem spopadu smo se zo-umaknili, potem ko smo pustili za &003 nirtve in ranjene. Tako smo posto-več dni. Naša naloga ni bila, da se ^Wemo s sovražnikom, marveč da ga "Bflržujemo tako dolgo, da sc uredi glav-a bojna fronta. tem umikanju smo končno dosegli ^cii hrib pred Dufclo, odkoder se nismo ttieli več umakniti. To je bilo 21. novem-J* 1914. Prvi večer so nam Rusi po-sw«,V 1>ozc*rav par šrapnelov. Na so-desnem hribu pa so se vršili j^iSi spopadi. Gorelo je več hiš, sli-Ig1 ^tno močno streljanje in razlegal se na bajonet. Tudi v levi smeri so ^ntielj posamezni topovi. Dobro smo ve-•'da se tudi pred nami nahajajo moč- - sovražnikove čete, a kljub temu smo mir. k ru2i dan je prinesel lepo vreme. Vse se flstai0 mirno, le iz oddaljenega gozda So dim. znamenje navzočnosti Lužnika. Opoldne je prispela vojaška planja, da nam razdeli hrano. Dasi jo . ^rivalo gosto grmovje, so jo Rusi /azili ter na9 začeli obstreljevati s to-da je marsikateri plačal kosilo z /''jetijem. Popoldne je postajal ogenj močnejši in nič ni kazalo, da bo Donehal. Medtem sem bil dodeljen patroli, ki je . bila povelje, da pregleda gozd še na vi strani. Našli nismo nič sumljivega, smo se splazili na skrajni rob goz-a> od koder smo mogli videti daleč na ^sko stran. S presenečenjem smo za-^^dali, kako se ruske kolone razvrščajo IJ, bojne vrste v vedno večjem obsegu, iiefr • smo 0 tem obvestili poveljnika, še k “kaj časa opazovali sovražnikovo gi-v?- n&to pa se vrnili, da orišemo po-lo?J • Prete^° nevarnost. Ta pa jeod-bm u jZjav*'’ da se odtod ne smemo toaknlti, marveč nam je vztrajati do JJdrijega moža. V nadi, da nam utegne •nesti drugačno povelje, je kljub temu jjpPosla 1 častnika na višje poveljstvo, a se več vrnil. Morali smo vzdržati in J® Dostaviti v bran, čtudi nas je sovraž-* obdal od vseh strani. je odjeknilo močno streljanje iz Jjjp in regljanje strojnic. Rusi so napa-. našo rezervo ki se je v naglem begu J^knila, okope pa je zasedel sovražnik. js,£ozda, ki smo ga nekoliko poprej prejmi, so istočasno navalile sovražniko-% ® na nas. S streli so nas hoteli dvig iz okopov, pri čemer so se nam prijal že na petnajst korakov. A tudi mi J^° držali križem rok in so jih naše ^»ke vsaj ya cnkrat zavrnile. Spopadi $ s® ponavljali do mraka. Izgubili smo Hj, Polovico mož, a pomoči ni bilo od sil°der- V mraku nas je napadla tolika h a> da bi bila vsaka obramba nesmisel r JJUnlk je hotel ogenj ustaviti, a radi SrJ^jenosti naših ljudi se inu to ni poit j Kmalu so nas Rusi ujeli. Bilo nas ^ 0 še petnajst s častnikom vred. Ko so Sv Sflali z bojišča, so nas ustavljali ob vi u-1 ki so kakor snopje na nji- *®Žall vse križem po tleli. Glejte, kaj ste storili! V ujetništvu. š^^kovali smo, da nas bodo iz ma-^anja kratkomalo pobili. A kaj take- ')fih>1S0 ime*‘ na utni1, ^e^ali ro nas l’° 11 skozi oni gozd,'od koder smo jih C^davno opazovali. S strahom v srcu Hu J‘ln sledili. Ko bi vsaj slutili, kam £*enc}o in kaj bo z nami! kj^z nekaj časa smo prispeli v dolino Ujt*!® bilo v vasi zbranih več romunskih ^kov. Vse so nas natrpali v neki ske- oSeJ ,iin nas opozorili, naj pazimo na vse k‘2r nas v primeru požara pustijo Vdreti. Drugo jutro so nas v sprem- daii kozakov napotili dalje, ne da bi nam lirjj. kaj jesti. Dva dni smo korakali s klg^nii želodci od jutra do večera, do- Vj- nismo prišli v Liskovo. Tu smo pr- % °b>li črnega kruha, trdega, da bi si k0 '1Jen? Polomil zobe. Dobili smo tudi čudno mešanico mesa, krompirja, 1 Pese in prosene kaše. Pravijo, da V zadnjem času se precej govori o kitajskem pračloveku »Siflau thropus pe-kineusis«. Podrobnosti o njegovi najdbi predstavljajo zares pravi roman. Ko je švedski arheolog prof. Ande rs so n s popolno gotovostjo kot prvi izrazil misel, da pričakujemo v pokrajini Suknotien, angleških 130 milj južno od Pekinga, v geološki formaciji trias v sloju pliocena lahko res zanimiva odkritja, je šel mladi dr. Birger Boh lin na delo. Čeprav je iskal nekaj mesecev, mi našel niti sledu. Zob pekinškega pračloveka je odkril sfačai. Ko se je pripravljal ,da opusti delo in odpotuje v Evropo, je doznal, da so izbruhnili revolucionarni nemiri. Nezadovoljen je ostal še nekaj časa, kjer je pričel z delom, in ta slučaj je doprinesel, da mu je prav v tem času prišel v roke tako dolgo iskani — zob. Vesel je šel dr. Bohlin takoj na pot, da pride čim-preje v Peiiplng. Na poti pa so ga napadli in ga oropali. Vse so mu pobrali, samo zob, ki ga je dobro skril, mu je uspelo po pustolovskem potovanju prinesti v Pedping, ki je bil takrat odrezan od sveta. Ko je prof. Black v Pejpiiigu detajlno pregledal zob, je prevzel odgovornost, da ga objavi kot prvo najdbo dosedaj neznane vrste pračloveka. Zobu je dal ime »sinauthropus«. Izkopavanje na račun Rockfellerjeve ustanove. Nadaljevanje izkopavanj je omogočila Rockfellerjeva ustanova. Kopali so v jamah Sukutiena in našli številne dele okostja, med njimi dve povsem nepoškodovani lobanji. Kmalu se je pokazalo, da je to najdragocenejša in dosedaj najpopol-nejša predhistorijska najdba, ker so našli nato ne samo lobanje odraslih oseb, marveč tudi otrok obojega spola. Od tkzv. »javanskega pračloveka«, ki ga cenijo na starost 500.000 do 1,000.000 let 'n ki so ga smatrali za najstarejšo najdbo te vrste, je ohranjen Samo kos lobanje. Niti deli okostja, okoli 600 kosov, neandertalskega pračloveka, niti vsi sledovi krapinskega pračloveka ne nudijo tako točne slike kakor sedaj »kitajski pračlovek«. Prof. W e i d e n r e i c h trdi, da so z anatomsko točnostjo rekonstruirali stanje tega človeka. Po tej analizi je treba najdbi; časovno uvrstiti v mnogo starejšo dobo, kakor so najdbe iz Neandertala ali Krapine, vendar ne tako daleč, kakor sega najdba »pithecanthTOpusa« na Javi, ki je prav za prav označen kot »antropoidna opica, ki hodi pokoncu«, radi česar pa je znanost še v dvomu, ali lahko govori o človeku, ali o vrsti opice. Zobje imajo za antropologijsko razisko vanje zelo velik pomen in ti po mišljenju prof. Weidenreicha govore o najstarejši najdbi pravih človeških ostankov. Zobje pričajo o veliki anatomski sorodnosti s človeškim zobovjem današnjih časov, vendar pa so tudi podobni zobem antro-poidnih opic, posebno ^impansov, na drugi strani pa zobem gOrile. Pri tem pa se zobje zelo razlikujejo od zob neandertalca, pri ženi pa so očividno manjši kakor pri možu. je glad najboljši kuhar: .led nam je izborno teknila. laz pa sem prišel v nepriliko, ker nisem imel posode, da bi si šel po svoj delež. Moj jedilni pribor so mi namreč odvzeli Rusi, ko so me ujeli. Oziral sem se naokrog, kje bi iztaknil kaj pripravnega, ko zagledam na dvorišču med razmetanim pohištvom pločevinasto škatlo, ki je svoj čas služila najbrž za kavo ali sladkor. Ves vesel sem hitel h kotlu, kjer so delili kosilo. Ko zagleda kuhar ta kaj čuden pribor me vpraša, za koliko oseh želim hrane. — Za dva. (Nadaljevanje prih. sredo.) Prof. Weidenreich trdi, da je s tem ugo tovljen davno zvezni razvojni člen med neandertalcem in antropoldnimi opicam*, ki se pa očito bliža poslednjim. V tem mišljenju ga podpira izraz obraza »kitajskega pračloveka«, ki tudi kaže osnovno razliko med moškim in ženskim obrazom. Ček) je nazaj ploščato zakrivljeno. Lične kosti so močne in široke, brade še nima. Lobanja je nižja in ima še manjši obseg kakor lobanja »javanskega pračloveka«. »Kost Inka« in mongolska rasa. Prof. Weidenreich trdi, da nova najdba pri Pekingu dokazuje, da je »kitajski pračlovek« pravi prednik današnjega ljudskega rodu. Iz njega se je razvila mongolska rasa. Lobanja »kitajskega pračloveka« ima že takozvano »kost Inka«, ki je značilna za mongolsko raso, pred vsem pa m Indijance, ki so izšli iz mongolske rase. To zopet potrjuje odkritje češkega učenjaka dr. Aleša Hrdličke, slavnega ameri- škega antropologa, ki je prvi dokazal, da so se Indijanci preselili iz Azije preko Aljaske v Ameriko in se z aklimatizacijo oddaljili od prvotnega mongolskega tipa. Pri drugih rasah ta poteza tako ne izstopa. Tudi v tem, pravi Weidenreich, ni samo dokaz pravega ocenjenja »kitajskega pračloveka« v človeški razvojni niz do našega rodu, ampak obenem zaključuje, da je nastopil razvoj ljudskih ras od prvotnega stebla zelo zgodaj. Nadalje sodi prof. W e i d e n r e i c h, da leži ustvarjanje človeka te fromoidne veje razvojno mnogo dalje, kakor pa je znanost doslej mislila. Iz nepojasnjenih brazgotinastih ozled na kosteh, dopušča možnost, da so bili »kitajski praljudje« ljudožrei. V drugih smereh je njihov kulturni razvoj že znatno napredoval. Predpostavljati moramo, da bodo dale jame Sukuotiena znanosti še mnogo prepričevalnih najdb in da bo uto o »kitajskem- človeku« iz davne pradobe slišali Se marsikatero 'zanimivo odkritje. Otroci iunaki Deklica preprečila trčenje vlakov — Deček v letalu rešil življenje očetu in sebi — Cirkuški otrok rešil v zadnjem trenutku življenje staršev Antoinette Breuille, 12 letna hčerka železniškega premikača v bližini mesteca Gap v departmanu Mautes Alpes, je izgubila pred letom dni svojo mater. Odtlej je bila večkrat v premikačevi hišici na progi. Otrok se je igraje, ko je opazoval očetovo delo, naučil, kako se uporabljajo razni signali m kako se uporablja telefon. Vedela je točno, kako se premikajo posamezni vzvodi. Nekega večera pred Božičem je prinesla mala Antodnetta svojemu očetu večerjo. Hotela je že oditi. vendar se je vseeno še nekaj časa zadržala pri očetu. Naenkrat je videla, kako se ie oče onesvestil. Toliko se je še potrudil, da je dal potreben signal za naslednji vlak. ki bo vozil čez par minut. Antoinetta se je zaman mučHa, da pomaga svojemu očetu. Ostala je pri njem v hišici. Dobro je vedela, kako važni so signali, da lahko vozijo vlaki nemoteno, da ne pride do nesreče. Obenem pa je tudi vedela, da ji od tega odvisna očetova služba. Ako bi se zgodila nesreča, bi gotovo izgubil službo. Poleg tega pa bi mu morali pomagati. Ko je vse to do*-umela deklica, se je podala na delo. V redu je spustila prvi vlak, ki je prihajal. Nato je hotela po telefonu obvestiti naslednjo postajo o očetovi bolezni in prositi za izmeno. V tej noči pa je sneg. ki .ie na*etaval, prekinil telefonski .vod. Do prve postaje je bilo dva in pol kilometra poti. Ker vlaki nekaj časa niso vozili, se je odločila deklica, da odide sama na postajo. Na vso sapo je tekla po svežem snegu. Ko je dospela na postajo, je povedala, ka.i se je zgodilo in radi izčrpanosti omedlela. Uradnik je pohitel in dal potrebne signale in tako preprečil trčenje dveh vlakov, ki sta nekaj minut pozneje vozila. Deklica je tako rešila s svojim junaštvom in odločnostjo mnogo življenj. Neki desetletni deček iz istega depart-mana George Rosier, je pokazal tudi veliko prisotnost duha. Njegov oče je pilot pri Air France na notranjih francoskih progah. Preteklo jesen je deček obiskal očeta v Parizu. Oče je prav takrat dobil nalog, da preizkusi novo letalo, kakor je to že večkrat napravil. Pri pregledu je bil stroj popolnoma v redu. Radi tega se je odločil, da vzame t>a poskusni let od Pariza do Nizze tudi svojega sinčka. Deček je bil seveda zelo navdušen in je sedel za očetom v aparat. Kot le-talčev otrok je seveda radoveden opazoval vse v aparatu. Ko je letalo krenilo proti jugu, .ie opazil George na cevi za olje defekt. Skozi luknjico je odtekalo olje. ki je bilo potrebno motorju. Deček ! je videl, da je oče zaposlen s strojefn. ni j pa imel pomočnika s seboj, kakor na-' vadno, da popravi nastal napake. Deček se je zavedal nevarnosti, ki jima preti. Spustil se je s svojega sedeža in je z ročicami zamašil luknjo na cevi. Tako je vzdržal uro in četrt, dokler nista priletela v Nizzo. Ko se je Rosier spustil na zemljo, je izvlekel iz letala nezavestnega sinčka. Zivcj niso vzdržali strašnega napora, da bi z ročicami tako dolgo zapiral luknjo na cevi. Ako bi tega ne storil. ki se oba ponesrečila. Mala A me lij a Charmasson je hčerka »lesalca na vrvi in je nedavno nastopala v Parizu v »Medranu«. Pri neki predstavi je izvedla mojstrovino, polno hladnokrvnosti, ki nikakor ni spadala v program. Njena dolžnost je bila, da gre z druge strani vrvi naproti svojim staršem, ki so prihajali po vrvi. Oče se je vozil na kolesu, mati pa mu je bila na ramenih. V hipu se deklica obrne tia vrvi in steče nazaj, Z veliko brzino je prišla do stolpa in pritisnila na gumb, ki jc v slučaju- nesreče avtomatski razširil mrežo pod vrvjo. Deklica je namreč -opazila, da izgublja oče ravnotežje.. Mati je poskušala, da bi se obdržala, vendar je bilo gotovo, da bosta padla v globino in se ubila. In res, na grozo publike sta treščila artista z vrvi; takrat pa je že bila razpeta mreža pod njima. To so primeri, ki dokazujejo, da imajo tudi otroci veliko duhaprisotnosti, ter da so tudi med njimi pravcati junaki. Radio na ameriških lokomotivah Ameriške železniške uprave nameravajo uvesti na lokomotivah ekspresnih vlakov radijske aparate, da bodo vedno zvezane s posameznimi postajami. Uprave železniških družb hočejo na ta način zmanjšati število nesreč na minimum. Vlaki, ki vozijo hitreje ko ISO km na uro. bodo vedno v zvezi s postajami in bodo dobivali informacije o stanju na progah, posebno kadar so goste megle. Za poskus so že postavili radijske aparate na liniji Newyork~Chicago, ki so se izvrstno obnesli. •___ On — ona. »In prej si mi nekoč rekel, da bi rajši živel z menoj v peklu kakor pa brez mene v nebesih.« »Da«, je odvrnil on. »In želja sc mi je tudi izpolnila.« Jedrnato. Ko je leta 1794 zavzel general Sitvo-rov Prago, je sporočil svoji carici Katarini zmago z naslednjimi besedami: »Hura! Praga! General Suvorov.« Carica Katarina pa je odvrnila: •'Dobro! Maršal! Katarina.* Stauakska otoctja Čehoslovaška — druga osreiu Evrope Idealno reševanje narodno manjšinskega problema H keatjesti/u. žene Perzijka Sedaj je že minilo več kakor deset let, odkar je Kemal Ataturk, veliki turški reformator, odkril turško ženo. Vendar pa zanima Evropca še danes harem. Sicer pa tistih vznemirljivih haremov, v smislu evropske zamisli, niso na vzhodu nikoli imeli, kajti harem ne pomeni drugega. kakor prostor za žene — od z zaveso oddaljenega prostora siromašne kmečke žene do razkošnih aparttnanov razneženih bogataških žena. Tujim možem je naravno prepovedan vstop. Riza Šah Pahlevi, tvorec novega, neodvisnega Irana, je stvoril srečno sintezo med prastaro perzijsko kulturo in najmodernejšo evropsko civilizacijo. Odsih-dob je perzijska žena — kakor žena na Orientu sploh — uživala kot mati otrok, kot čuvarka ognjišča, največje spoštovanje moža. Pri tem pa ne igra rnkake protislovne vloge dejstvo, da je morala perzijska žena vzeti na sebe težko breme dnevnega življenja. Perzijska družina, z materjo v središču, ostane celota tudi, ko so otroci že odrasli in se poročili, prav kakor na zapadu. — Ta pomen matere je opisan tudi v književnosti. Že pred tisoč leti je napisal F e r d u s i, največji perzijski pesnik, kot dodatek svoji po vsem svetu znani »Kraljevski knjigi« satiro, v kateri je osmešil sultana Mah-muta radi neke izpolnjene obljube: »In da je kraljeva mati potomka plemenitega rodu...« Torej ni pripisal krivde kralju, ampak njegovi vzgoji, ker je izhajal ta vladar iz nizkega rodu. Nobena reforma Riza Šaha ni tako globoko zasekala,' kakor ukinitev narodne noše za žene in pa ukinitev koprene. Danes vidimo na Lalecaru — ulici, kjer so najbolj luksuzne trgovine v Teheranu — samo evropsko oblečene dame, kako gredo kupovat. Povsem so izginile noše, ki so tako pikantno delovale kljub črnemu ovoju, posebno pri svetlih svilenih nogavicah, in koketno poševno postavljene trde koprene, izpod katere cesto lahko vidimo nasmejane poglede velikih perzijskih kakor noč črnih oči. Da, skoraj bi lahko rekli »na žalost«, kadar prežive barve iznenada oslepe naše oči — ali kadar pride na solnce tisto, kar je nekoč tako skladno ostajalo skrito pod blagodejno senco ogrinjala. — No, dane9 smemo spremljati perzijsko ženo, ko gre ponosno v okusnem pariškem kostumu skozi Lalecar, ker prepoved iz časov ogrinjal »Ne pozdravljaj mc na ulici!« nima več moči. Upoštevati je treba, da Evropec sicer zelo lahko pride v gostoljubno hišo Perzijca, a zelo redko — in tudi takrat šele s pomočjo ključa perzijskega jezika — do njegove duše. A če ste vprašali kakega Perzijca, če »te imeli srečo, da so vas predstavili njegovi ženi, po ženinem zdravju, je to še nedavno pomenilo isto kakor dotikanje prepovedanega sada. Ko so Arabci razrušili svetovno cesarstvo Velike Perzije, so preobrnili tudi Perzijce k islamu. Kljub temu pa je perzijski narod ohranil mnogo običajev in čudovitih predpisov svoje stare vere. Med te lahko prištejemo tudi trinajst-dnevno novoletno praznovanje pomladi s plesanjem preko ognja. Poroke v tem času prineso srečo. Mati mladeniča, ki je dorastel za ženitev, stopi pred njegovo izvoljenko, ki pleše v kolu, in ji da prstan na roko. Ako ga dekle sprejme, velja zaroka kakor bi jo službeno razglasili. Ako pa dekle odbije prstan, ostane osmešen samo sin. Dekleta, čeprav so iz bogatih rodbin, se zadržujejo v času praznovanja novega leta v bližini žanvij in prosijo moške miloščine. S tern denarjem kupijo poročno srajco, ki jo dekle samo »tke in veze. V Turčiji je sedaj prepovedan — čeprav ga v praksi niso p reče sto izvajali — v Iranu pa je še v veljavi seveda pod težkimi pogoji — zakon s štirimi ženami. V Iranu pa je še prastara socialna uredba, ki spominja na povsem moderne predloge: To je začasni ali pogojni zakon, ki traja od -M ur do 99 let (po želji), ki se sklene pred verskim sodnikom, obenem pa se založi tudi zakonska pogodba. Mnoge matere se poslužujejo za svoje godne sinove take poroke na posikus. Največkrat se razvije iz take zveze povsem regularen zakon. Tudi Ev-ropcem je tak zakon omogočen pod go- Vse dosedanje prireditve so nas potrdile v prepričanju, da posveča Ljudska univerza svojo pozornost vsem sodobnim in aktualnim prc demoni. Med temi je nedvomno najvažnejši problem narodnih manjšin. O tem smo slišali zanimivo predavanje, ki ga je naša Ljudska univerza priredila v okviru drugega češkega večera. Zvest sotrudnik te mariborske kulturne ustanove g. prof. Jain Šedivy je razčlenil pred poslušalci zanimivo in obenem kočljivo vprašanje »Kako so Čeho-slovakj rešili oziroma kako rešujejo manjšinski problem« in podprl svoja zanimiva in objektivna izvajanja s prepričevalnimi statističnimi podatki. Ker je baš naša bratska čehoslovaška republika dosegla na tem polju presenetljive uspehe, posnemamo iz njegovih izvajanj nekaj najznačilnejših potez in misli. Srednja Evropa, koder manjšinski problem še prav posebno »straši«, je svojevrstno ozemlje, ki ga ne razume ne za-pad in ne vzhod. Tu smo imeli še pred vojno okrog 50 milijonov narodnih manjšin ali da se pravilneje izrazimo 50 milijonov nezadovoljnih ter narodno prebujajočih se ljudi v bivši Nemčiji, Avstriji in Rusiji, ki so si začeli pisati svojo lastno zgodovino. Po svetovni vojni se položaj v pogledu narodnih manjšin v osmo- vi ni bistveno spremenil. V Nemčiji je ostalo okrog 700.000 Poljakov ter 100 tisoč lužiških Srbov. V Italiji 600.000 Slovanov, v Madžarski skoro milijon pripadnikov drugih narodnosti, Romunija ima danes četrtino prebivalstva tujih narodnosti. V največji meri pa so zastopane narodne manjšine v Poljski, medtem ko imamo pri nas 500.000 Nemcev, nekaj. Madžarov in drugih ter 180.000 Čehov in Slovakov. Če primerjamo tedaj položaj Čehoslovaške. kjer je med 15 milijoni okrog 4 A milijona pripadnikov drugih narodnosti, se položaj v ČSR prav nič ne razlikuje od ostalih srednjeevropskih držav. Če pa primerjamo položaj in stanje narodnih manjšin v ČSR ter drugod se odkrijejo preu nami uspehi odlične ter brezprimerne sposobnosti čehoslovaške diplomacije, ki je znala reševati tudi uajkočljivejše, to je manjšinske probleme v duhu najširokogrudnejše svobode In demokracije. Današnje stvarno stanje narodnih manjšin v ČSR je tako, da temu stanju lahko upravičeno zavida marsikatera druga narodna manjšina. Vse to je bilo ustvarjeno kljub vsem težkočam, ki tovimi pogoji. Otroci iz takega zakona pripadejo materi, vendar pa jih mora vzdrževati oče. ker islam no pozna »nezakonskih otrok«. Vsi otroci imajo iste pravice, celo pri podedovanju. Po prekinitvi poskusneg.. — ali pravega — zakona so žena prvih devet mesecev ne sme ponovno omožiti. 0 UtH Ut 0MHH Nekoč je bil kralj... Angleška založba »Thomas Nelson and Sons Ltd.« je izdala knjigo H. C. Marshalla »Khigs and Thbngs«, ki naj bi približala angleško zgodovino malini otrokom. V tem delu je opisana tudi romanca o Eduardu VIII. in Mrs. Simpsonovi in to na otroški način. V angleškem tekstu 160 besed obsegajoča zgodba se glasi: »Kralj Eduard je ljubil damo, ki jo je hotel poročiti, da bi bila kot njegova žena vedno pri njem. Zelo, zolo mnogi ljudje v državi pa je niso imeli radi in je nisO' hoteli za kraljico. Dobro,« pravi kralj Edvard. »Vi ne marate te dame, jaz pa. Ljubim je bolj kakor kogarkoli na širnem svetu. Raje grem za njo, kakor pa da sem vladar te velike države. Odšel l)om in nič več ne bom vaš kralj. Vi pa ne smete biti žalostni, saj imam še enega brata, ki bo zelo dober kralj.« Bili smo pa kljub temu žalostni, pa nismo mogli pomagali. Rekli smo enostavno: »Na svidenje in Bog s teboj.« In kralj Eduard je rekel: »Na svidenje in Bog /, vami. Nato so spremljale bratsko republiko ob njenem rojstvu, ki ni imela ne uradniškega, šolskega ter upravnega aparata, ki ni imela ne zakonov in ne armade. Vse to je bilo treba šele ustvariti, zgraditi. Mlada ČSR država se je znašla v gospodarski izolaciji. Znala si je pa z svojimi duhovnimi vrednotami ustvariti pot do gospodarskih žil. Šole so bile zanemarjene, tako da so imele današnje čehoslovaške narodne manjšine neprimerno, da ne pečemo neznatno manjše število šol in učnih moči kakor jih imajo danes, ko je njihovo stanje preseglo 3400. Zanimivo je tudi to, kako je ČSR rešila slovaško vprašanje. Ona r»i vzela pri reševanju tega vprašanja biča v roke, temveč ie dala Slovakom kruha, šoj ter popolno svobodo v okviru čehoslov. države. Ogromno delo ie ustvaritev prometnih žil, pri čemer se ozemlja narodnih manjšin niso v nobenem pogledu zapostavljala. Politika CSR je šla zatem, da ustvari iz Slovakov zadovoljne državljane, kar se ji je tudi v polni meri posrečilo, tako da se danes vsak Slovak zaveda, da ie član čehoslovaške države. Čehoslovaški državljani so prejeli nove socialne zakone in je pred nedavnim izjavil zastopnik madžarske narodne manjšine, da bi Madžari ne hoteli za nobeno ceno pod Madžarsko, ker vedo da bi tam teh svoboščin ne uživali kakor jih uživajo pod ČSR. Čehoslovaška republika je zadovoljila svoje narodne manjšine predvsem s številnimi šolami od Sudetov do podkarpatske Rusije. Šla je celo tako daleč, da je dala Ukrajincem podkarpatske Rusije šole v njihovem narečju. Svoboda nad vse, to je vodilni princip čehoslovaške republike. Kakor z vsemi ostalimi skuša ČSR urediti razmerje tudi z Nemci. Tu igra vlogo zdravnika, ki naj ozdravi nemške podanike čehoslovaške države nacionalnega fanatizma. V ČSR uživajo Nemci popolno svobodo in to idealno svobodo. V gospodarskem oziru so celo na boljšem nego č^lii, zlasti v tekstilni industriji. Narava sama je oskrbela s Krkonoši naravno mejo čehoslovaške republike proti Nemčiji. V teku stoletij ustvarjeni in oživotvorjeni nemški obroč tostran Kr-konošev je bratska republika v najnovejši dobi oddelila 9 takozvano Maginotovo črto v obrambo državne samobitnosti. ČSR skuša ustvariti mirno sožitje ne samo s svojimi narodnimi manjšinami, temveč tudi z vsemi sosedi in narodi. Čehoslovaški državljani nemške narodnosti so se iztreznili in so stopili v čehoslo-vaško vlado. Kakor z Nemci, tako skuša ČSR urediti razmerje tudi s Poljaki. Sedaj se pa ozrimo naokrog in se vprašajmo, kako je pa z drugimi narodnimi manjšinami v drugih državah... Čehoslovaška republika je s svojo sposobnostjo, širokogrudinostjo. s svobodo in demokracijo v duhu svojega nesmrtnega je odšel s svojo ljubljeno damo. Zato se zdaj ne imenuje več Njegovo Veličanstvo kralj Edvard, temveč njegova kraljevska Visokost vojvoda Wmdsorski.« Češki pisatelji po poklicu češki časopis »Knjige in čitalci« je objavil statistiko čeških pisateljev po poklicu, ki jih loči na stare in mlade. Izpustili pa so književnicc, ker v večini slučajev pri njih ne morejo govoriti o kakem posebnem nameščenju, ker so v glavnem zaposlene v gospodinjstvu. Od celotnega števila 246, prišteje ta statistika 144 avtorjev med stare iti 102 med mlade. Največ jih pripade žurtiali-stiki 48 (23 starih, 25 mladih); uradnikov višje in nižje stopnje, med njimi so tudi ravnatelji, je 40 (2o, 20); profesorjev in ravnateljev šol je 33 (23, 10); učiteljev 32 (24, 8); duhovnikov 15 (13. 2); zdravnikov (tudi vojaških) 12 (5, 7); igralcev, dramaturgov itd. 11 (10, l); knjižničarjev in ravnateljev knjižnic 10 (3, 7); advokatov 7 (5, 2); sodnikov 6 (6, 0); založnikov ali nameščencev založnic knjig 5 (I. 4) itd. Od važnejših čeških avtorjev je imelo velikega prezidenta Osvoboditelja Masa-ryka dokazala, da je kos vsaki situaciji ter da je na poti, da postane druga moderna Švica v osrčju srednje Evrope. Tudi v reševanju in rešitvi svojega manjšinskega problema služi lahko za zgled vsem ostalim kulturnim državam! JHujske Movke r lJV ‘ I.V V JN BIL Ptujski cestni odbor je v svojem proračunu povišal doklade na 22%. To povišanje je že preseglo mero v zadnjih dveh letih nad 100%. Če pa pogledamo stanje cest v ptujskem srezu, vidimo, da so najmanj za 50% slabše, kakor šo bile [ tedaj. Zoper ta sklep so vložile vse tuk. i gospodarske korporacije proteste. Ottot&z Silvestrovanje gasilske čete je postalo tako znamenito, da ga je ormoški dopis-j | nik »Slovenca« smatral za dovolj pomembnega za dopis v svojem dnevniku. Znan je rek o mačkovem repu. Torej bo že precej resnice v poslovilnem govoru starega leta, če ne premalo. Saj so bili deležni občinski odbori, ko še niso gospodarili sedanji gospodje, marsikatere pikre opazke ob sličnih prireditvah, če S je bilo potrebno pa je ostalo vse brez zamere. Gasilska četa je vršila svojo nalogo namenu primemo. Zdi se, da se nekateri gospodje zavedajo, da jim bo po* lomljeni napredni voz ob priliki novih volitev stole prevrnil, na čeprav bodo & cementa... Kamnita Redna skupščina gasilske čete Kamtrf* ca. Dne 16. I. t. 1. se ic vršila redna skup ščina gasilske čete Kamnica v prostorih občinske pisarne. Navzoči so bili tudi starešina g. Srečko Kranjc, tajnik žup. S-Ambrožič, zastopnik vojske in mornaric® g. podpukovnik Maslač in zdravstven* inšpektor dr. Jurečko. Po pozdravu in nagovoru predsednika gasilske čete %• Veka so bila poročila upravnega in nadzornega odbora, ob katerih je bilo razvidno. da je četa delovala v splošno zadovoljstvo. Razen malih sprememb V upravnem odboru je ostalo vse kakor doslej. Po zaključku- občnega zbora sta bila odlikovana za dolgoletno in marljivo delovanje v četi z zlato kolajno zaslužit® gasilca gg. Žunko Hinko in Odlak Franjo-Čestitamo! Spomnite se CHDl ali ima književništvo kot glavni poklic 9 (4, 5). Sem pa niso prišteti tisti, -ki novinarji, kakor tudi tisti, ki so podrejene kvalitete, ali pa, kakor pišejo v reviji: »Nekoliko od teh živi /,ek> dobro od svojega pisanja.« Ako primerjamo razliko med nekoč i® sedaj, opazimo, da je mnogo manj duhovnikov, učiteljev, igralcev, profesorjev. Danes bolj literarno delujejo knjiži«' čarji, nameščenci založništev in novinarji- Največje plače v USA h Ncw Yorka poročajo, da ima P° uradni statistiki v Združenih državah 1* j oseb večjo plačo kakor 300.000 dolarje'! letno. Največje plače imajo ravnatelj* j! General Motorsa. Od teh prejema Alfr®" Sloan 561.311 dolarjev, in pol milii°I,‘l njegov tovariš William Kunds. Od lil*1!' skih zvezd ima največjo letno plačo O®’ ry Cooper z 370214 dolarjev. Za nji*11 slede v razmahih Ronald Colmati, Cl®1*' dete Colbert, Mac West, Madelahf Carroll, VVarner Baxtcr, Marlene D*®1' rich (okrog 270.000) in Rutli Chattcrto"1- tikuMotske fo Matičke sume Potrebe in težnje košaških občanov Košaki nimajo ničesar od novih tvornic — Za 1Q0.Q00 din oškodovan! — 500.000 davčnih zaostankov Te dni se je vršila v krčevinski šoii r«